167
niKo HudelJa: NEMšKO-SlO-
vENSKi zGODOviNSKi SlOvAr
Pri Znanstveni založbi Filozofske fa-
kultete je v nakladi 300 izvodov izšel 
Nemško-slovenski zgodovinski slovar, 
težko pričakovano delo ne le v ožjem 
krogu stroke, ampak tudi širše, saj gre 
hkrati tudi za slovenski prispevek k 
zgodovini germanistike. Delo je precej 
pomembno tudi za izobrazbo v sloven-
skih krogih, saj je do konca 1. svetovne 
vojne med izobraženci prevladovala 
sicer z avstrijskimi potezami obarvana 
nemščina. V tem kontekstu gre ločeva-
ti med nemško in avstrijsko germani-
stiko, kar je razvidno tudi iz slovarja. 
Slovar odkriva široko izrazoslovje in je 
temeljni pripomoček pri branju starej-
ših zgodovinskih virov za študente in 
ostale znanstvene raziskovalce in raz-
lagalce zgodovinskega gradiva. Gre za 
obsežen korpus besed, ki se osredotoča 
na relevantno besedišče zadnjih treh 
stoletij. V manjši meri zajema tudi be-
sedišče starejših obdobij, vendar le za 
posamezna ožja strokovna področja. 
Slovar, ki bo v prihodnosti gotovo še 
izpopolnjen, moramo jemati kot živo 
orodje, ki bo olajšalo razumevanje iz-
razov in posledično tudi razumevanje 
zgodovinskega dogajanja.
Obsežno delo je rezultat dolgole-
tnega natančnega branja avtentičnih 
nemških in slovenskih virov. Stro-
kovni viri so poleg časopisov in knjig 
bili zlasti avstrijski osrednji in deželni 
uradni listi, ob katerih se je kovala tudi 
slovenščina. Pri presoji glede uvrstitve 
posamezne besede v slovar, zlasti pa 
pri opredeljevanju pomenov in sopo-
stavitvi ustreznih slovenskih besed, se 
je bilo treba sprijazniti z dejstvom, da 
slovenski enojezični razlagalni slovar 
za področje zgodovine še ne obstaja 
in da strokovno izrazje zato v marsi-
katerem primeru še ni poenoteno in 
tudi ne zbrano. Pri iskanju slovenskih 
ustreznic je avtor tako pogosto primer-
jal besedilo, objavljeno v nemškem je-
ziku, z enakim besedilom, objavljenim 
v slovenskem časopisu.
Nemško-slovenski zgodovinski slo-
var je široko, preko 1000 strani za-
snovano delo in obsega okoli 40.000 
gesel in podgesel. Gesla so zapisana v 
o c e n e  i n  p o r o č i l a  – 
r e v i e w s  a n d  r e p o r t s
168 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4
sodobnem nemškem jeziku, skladno s 
sodobno nemško pravopisno normo, 
vendar načeloma upoštevajoč norma-
tivno stanje, veljavno pred uvedbo naj-
novejšega nemškega pravopisa 2006. 
Glavnemu delu sledi dodatek s poseb-
nimi zapisi nekaterih mesecev ter izbor 
osebnih in zemljepisnih imen.
Avtor je pri izdelovanju slovarja sle-
dil temeljni definiciji zgodovine kot 
humanistične znanosti, ki se ukvarja s 
človekovim razvojem skozi čas in be-
sedišče dejansko zajema široko paleto 
dejavnosti človeka od gospodarstva, 
kmetijstva do medicine itn. Pri izbo-
ru gesel je bilo upoštevano predvsem 
merilo pogostosti in relevantnosti po-
sameznih besed, s katerimi se v stro-
kovnih besedilih pri študiju in poklicu 
srečujejo študenti in diplomanti zgodo-
vine. Pomemben sestavni del slovarja 
so historizmi in arhaizmi ter besede, 
ki so sčasoma spreminjale svoj pomen. 
V slovarju najdemo tudi specifične av-
striacizme, številne kratice za stran-
ke, organizacije in države ter besedne 
okrajšave. Funkcionalnost slovarja 
nadgrajujejo še slovarske kazalke, pu-
ščice, ki uporabnike napotujejo k sopo-
menskim razdelkom, podpomenkam, 
k novejšim zapisom ali h geslu, ki vse-
buje širše pomensko pojasnilo.
Geselski sestavek je sestavljen iz dveh 
oziroma treh razdelkov, kjer ima poleg 
geselske besede posebno vlogo pomen-
ski razdelek. Pomenske oblike so jasne, 
nazorne, razlagalne, dodana vrednost 
na tem mestu so relevantni primeri 
rabe, kolokacije, stalne besedne ali fra-
zeološke zveze itd. Slovar opozarja na 
večpomenskost geselske besede oziro-
ma homonimijo, vsekakor pa je treba 
izpostaviti dodatna pojasnila oziro-
ma razlage. Tako na primer izvemo iz 
Razglasa c. kr. deželnega predsednika 
z dne 17. decembra 1895 o policijski uri 
(Polizeistunde), ki je bila za Ljubljano 
določena glede žganjarij, to je glede 
točenja žganih opojnih pijač, na 9. uro 
zvečer. Kavarne so do leta 1897 smele 
obratovati do enih, ostale gostilne in 
krčme pa do 12. ure ponoči. Prav tako 
se lahko poučimo o za današnji čas pre-
cej aktualnih plačnih razredih, saj so 
bili državnim uradnikom, razdeljenim 
v 11 činovnih razredov, (Rangsclassen) 
s postavo dne 15. aprila 1873 trdno do-
ločeni njihovi prejemki. Ti so bili se-
stavljeni iz plače (Gehalt) in opravnih 
(funkcijskih) prikladov (Funktions-
zulagen) ali dejalnostnih (aktivnostnih) 
prikladov (Activitätsbezüge).
Zelo zanimiv je tudi pogled na ta-
kratne slovenske besede, dandanes 
pogosto nerazumljive, ko je na primer 
tedanji upokojenec prejemal odsluž-
nino (pokojnino, Pension) in ko se 
je v družbi še govorilo o blagonravju 
(moralnost, Sittlichkeit). Stanica (izba, 
Gemach) takratnega podeželja zago-
tovo ni bila prav posebno meblovana 
(opremljena, möbliert). Željar (kajžar, 
Sölder) je morda sicer že imel železno 
prihranivno oz. nepotratno ognjišče 
(štedilnik, Sparherd), zagotovo pa se 
ni mogel privoščiti izprevožnje (izleta s 
kočijo, Spazierfahrt). Pokorivna posta-
va (kazenski zakon, Strafgesetz) se je 
dotaknila pokorišča (kaznilnica, Stra-
fort), popravljanca (kaznjenec, Cor-
rigend), karalnega govora (zmerjanje, 
Strafpredigt), nesumne (nesumljiv, un-
verdächtigt) osebe, mujenja (zamuda, 
Verzug), z gotovostjo pa tudi verižarjev 
(prekupčevalec, Zwischenhändler).
Kot je že zapisano lahko sodobni 
uporabnik v slovarju najde zaradi raz-
voja družbe izumrle besede, tako na 
OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 169
primer izraze, ki se nanašajo na plem-
stvo (prežlahten (hochadelig), Hoch- 
achtungsvoll (z odličnim spoštova-
njem) ali hochgeboren (visokoroden)), 
hkrati pa tudi izraze, ki so v sodobnem 
nemškem jeziku sicer še v rabi, so pa 
v preteklosti nosili drugačen pomen. 
Tako danes precej aktualno besedo 
Diät veliki Dudnov slovar povezuje 
izključno s hrano in hranjenjem, v pre-
teklosti pa je bila to dnevnina (dnevni-
ca, dnevno plačilo), torej denar, ki ga 
je v skladu s svojim dietnim razredom 
(Diätenclasse) oz. činovnim razredom 
(Rangs classe) dobil avstrijski uradnik 
za vsak dan službenega potovanja.
Nemško-slovenski zgodovinski slo-
var Nika Hudelje je prvi tako obsežni 
avtorski slovar zgodovinskih izrazov 
v slovenskem prostoru in posredno 
pomeni ogromen prispevek k zgodo-
vinski znanosti in zgodovini sorodnih 
znanosti. Prepričani smo, da bo zaradi 
svoje širine zagotovo prišel prav tudi 
širšemu krogu uporabnikov s področij 
germanistike, prava, uprave itd.
Marija Mojca Peternel