Uhaja v,»ki čelriek b 3. uu popoldne Rokrpisi se ne vrani. .Vefrankovana p sma se ne spre-|e"i*jo.
Cena listu anali ra celo lelo 4 krone, i.a pol leta 3 kroni. Z i min premožne ra celo leto 3 krone, :t pol leta K 1 f>0. Za Nemčijo je cena Hitu S K, za druge Ježele izven Avstrije 8 kron.
Rokopise sprejema > Narodna Tiskarna« i Gorici, ulica Vet-nnni štev. 9.
Naročnino in na-manila ip re jema apravništvo v Gorici Semeniška ul. št. 16.'
XXI. letnik.	V	Gorici,	21.	avgusta	191S.	34.	številka.
Pozdravni govor škofa dr. Hitimair-ja na katoliškem shodu v Linču.
Zborovalce katoliškega shoda v Linču, pozdravil linški škof dr. Hit-tmair v krasnem, res irastirsko-katoli-škeni govoru. »Reichspost« pravi, da je ta govor »klasično jasen, versko navdušen in naravnost aktualen.« V naslednjem podamo deloma dobesedno, deloma po mislili ta pastirski pozdrav linškega škofa.
Temelj vsega govora so besede Kristusove: »Ako stopite v kako hišo, potem recite prvo, m i r tej hiši.« V znamenju miru pozdravlja tudi dr. Mittmair zbrane katoličane. Tudi papež. je v tem smislu blagoslovil katoliški shod v Linču in povdaril poleg tega važnost, da se varujejo pravice svete vere. Škof pravi dalje, da ima katoliška vera povsod tam svoje pravice, kamor lahko pride ljubezen, kajti ravno Kristusov nauk pomeni ljubezen. Zato ima katoliška vera pravico v otrocih in stariših, ima pravico v posameznikih in v družinah, ima pravico tam, kjer se odvrača skrb in potreba. ima pravico deliti ljubezen povsod v kulturnih in javnih napravah.
V delu ljubezni iu požrtvovalnosti se moramo zjediniti vsi. vsak po svoji moči. »Vsa dobra mnenja naj se na tem katoliškem shodu zjedinijo, nobeno naj se ne zatre. 2e evangelij Kristusov pravi, da pusti Bog rasti plevel med pšenico: ali bo kateri katoličan hotel izpuliti pšenico, bratje katoličani, zato da bo samo njegova pšenica ostala iu cvetela?«
Dalje pravi dr. Hittmair: »Da. katoliški shod ne bo vseh različnih mnenj
Ko je dobil duhovsko obleko, pohitel je takoj v Benetke, da bi zahvalil svojega visokega dobrotnika, kardinala Moniko, (iotovo 11111 je častitljivi starček biagoslavljaje položil roko na glavo. ali je pa tačas slutil, da bo ta mladenič nekoč njegov naslednik?
Oče sani je spremljal Jožefa v Padovo. Silno težko se je mladenič poslovil od matere, brata in sester, a še težje skoraj od očeta. Saj ga je imel pač le še enkrat videti, in sicer — na smrtni postelji. — Dne 4. maja 1852 je v veliko žalost in nesrečo družine in zlasti Jožefa umrl oče. S tem je izgubila družina svojo edino oporo, svojega rednika.
Kmalu, kmalu bi se bilo glasilo: Jožef mora ostati doma! — Toda ne! Božja previdnost je čuvala mladeniča. Mati Marjeta je bila pogumna ženska, ki bi bila rajši vse prestala in žrtvovala, kakor da bi bila svojemu ljubljencu skazila prihodnjost.
zatrl. Ampak ta različna mnenju naj se ne napadajo, temveč naj si medsebojno pomagajo, raj se v boljšem zjedinijo in tako dosežejo najboljše po možnosti.« Govornik potem postavi zopet na uvodno mesto znane besede sv. Avguština: in necessariis unitas. in dubiis libert«:-, in omnibus caritas. V potrebnih stvareh edinost, v dvomljivih svobodnost, povsod pa ljubezen. Buren avplavz je spremljal te govornikove besede.
»Tdiuost. svoboda, ljubezen! To ie temeljni zakon miru. Nikjer ne bo miru, kjer ni edinosti, svobode, ljubezni.« .\IT imenuje govornik sad sv. Puha in kjer je sv. Duh, tam so tudi njegovi darovi. Kdor nima čednosti, ta tudi nima miru. »Kdor noče biti prizanesljiv hi potrpežljiv, kdor hoče vedno vse streti in zlomiti, kdor vsako stvar graja, v tem ni miru, od takega človeka ni miru. Kdor se ne more veseliti črez mnogo tisoč ljudi, ki stoje v svoji veri trdno in pobožno in vse mislijo in storijo v božjo čast; kdor se le vedno jezi črez napake in pogreške drugih in kdor obsoja kot pomanjkanje prave vere, če drugi niso njegovega mnenja, kdor take ljudi ima za nasprotnike in sovražnike, ali celo za nasprotnike Kristusa in sovražnike cerkve — kdor tako dela — ta nima ljubezni in tain ni miru.«
Zgodi se, pravi dr. Hittmair dalje, v življenju večkrat, da imamo pred sabo znamenite može, katerih obleka, katerih znanost, katerih življenje nam kaže, da jim je katoliška vera nad vse. Ti imajo .v tej ali oni reči svoje mnenje, drugi svoje. Ali sme radi tega kdo iz- I med teh ali onih reči enemu ali drugemu, da ni pravi katoličan? Tega ne sme! »Tega ne sme. ker nima pravice. To bi ne bilo katoliško, ker bi bilo proti ljubezni, ker bi bilo proti normi naše ve-
Jožef se je v šolah zopet odlikoval: med 59 učenci je bil prvi in koncem leta je prinesel vselej prvo darilo domov. Kakor vsa druga, bilo je tudi njegovo zadnje spričevalo na gimnazija izvrstno ter je očitno pričalo, da je Jožef zelo nadarjen in marljiv.
Dasi se je pa tako odlikoval \ šoli. ostal je vendar vedno enako ponižen in ljubeznjiv v občevanju s svojimi sošolci. Ob enem je bil zelo vesten in pobožen. nikakor pa ne čmeren; ravno nasprotno. bil je eden najživahnejših. To lastnost si je ohranil skozi celo življenje.
Dovršivši gimnazij učil se je štiri leta bogoslovja. Zadnji dve leti je prejel nižje in višje redove. V duhovnika je bil posvečen 18. septembra 1. 1858., m sicer v Kastelfranko. Osem dni se je pripravljal na prejem zakramenta sv. mašniškega posvečenja in lahko si mislimo. s kakšnimi čustvi v srcu je pričakoval dobri mladenič uro, po kateri je toliko let hrepenel. Umevno je, da se I je srčno radoval onega trenutka. — Le
Svoj tako važni govor je dr. Hittmair zaključil s pozdravom na vse katoličane širne Avstrije, na vse katoličane širnega sveta.
Viša instanca.
lino glavnih agitacijskih sredstev proti »starim« je bilo: »Škof« je z nami, kedor glasuje proti novostrujarjem, gre proti nadškofu in naši, že iz prej-š n i h časov d o b r i ljudje — ne še le od novosti ujarjev vzgojeni — so se veda šli glasovat »za škoia«, — čast jim, pri Bogu imajo zaslugo! — a ne tako agitatorji!
Više osebe, na odgovornih mestih, imajo že tako in tako dovelj nasprotnikov in naše mnenje bi bilo, ako se jim že ne more koristiti, pustiti jih vsaj pri miru in jim njihove službe ne še oteževati. Ako agitator ne zastopa toliko dobre stvari, da bi jo s a 111 leliko z I a-s 111 i 111 i a r g u 111 e 111 i podpiral 0 iu d 0 v e I j p o d p r I, naj ostane raje doma! Ni lepo dvomljive zadeve, za katero bi sam s svojimi razlogi sicer 11 e mogel .ljudi pridobiti — voliti na rame više duhovske oblasti.
Ker se je to godilo, smo prisiljeni, da v a r u j e 111 o ugled vseh onih d u h o v 11 i k o v, ki ne plešejo po 110-vostrujarskem taktu, objaviti, kaj iu kako je sodil naš Prcvzvišeni o obeh strujah.
Pred enim mesecem, dne Ib. julija t. I. razposlal je duhovnikom oklic, v katerem pravi dobesedno:
»Nisem mislil ob sedanjih kritičnih deželnozborskih volitvah povzdigniti svojega glasu, ko se je prepustilo ljudstvu samemu, naj sc izreče za kandidata iz ene ali druge izmed slovenskih krščanskih struj. A razmere me sedaj si-
misli si, dragi bralec, da bi ti dvanajst ali še več let gojil v srcu željo, nekaj doseči, in bi se moral mnogo in resno truditi, da bi prišel do cilja, nazadnje bi ga vendar-le dosegel. — G, kako neizmerna bi bila tvoja radost!
Tudi Jožefova mati, Marjeta, s svojimi sedmerimi otroci je bila pričujoča pri posvečenju. Kdo more popisati zlasti srečo materino, ko objame svojega vmašnika posvečenega sina! Kakšno pa je bilo njeno veselje še-le drugi dan, ko ga je videla pred altarjem, darujočega prvikrat nekrvavo daritev, in ko je prejela iz njegovih rok sv. obhajilo!
• Ko je prišel nato Jožef domov, pričakovali so ga kleče na pragu mati iti njegovi sedmeri bratje in sestre ter ga prosili novomašniškega blagoslova. — Ono uro se je čutila družina kljub svojemu uboštvu neizmerno bogato. Pozabljene so bile vse žrtve, pozabljeni vsi troški. ki jih je uboga družina imela zaradi šolanja Jožefa.
(Dalje prih.)
lijo spregovoriti, da se v boju za osebe načela ne prekršijo.«
Prcvzvišeni priporoča in opozarja, da je dolžnost vsacega katoličana za-braniti. da ne zmagajo nasprotniki krščanstva.
Krščanski volilci! Ako bi vam bili po v e dali novostrujarji: »Pre-vzvišeni imenuje o b e struji, staro in mlado	k r š č a 11 s k o	— na	vaši
prosti	volji	j e. da	glasujete	za
k o g a r h o č e t e, za onega, kateremu bolj z ti 11 p a t e, za onega, od kogar ste prepričani, da bo vam več kor i-s t i I, gre	se s a	111 o z a	o s e b e,	kr-
š č a 11 s k	i so pa	o b o j i«	— a k o bi se
vam bilo t a k o povedalo, kakor bi se bilo m o r a I o, z a koga bi bili p 0-t e m glas o vali v k 111 c t s k i h o b-č i 11 a h. pri prvotni volitvi?
Neljubo je nam. da smo primorani osebo Višega pastirja v obrambo navajati. 7x nad en mesec imamo gorenji oklic v rokah, a se nismo nanj sklicevali, ker so se pa »novi« sklicevali na mnenje Prevzvišenega, da bi ugled »starih« potlačili, smo prisiljeni za sa-molastno obrambo ljudstvu povedati, naj bo le brez skrbi glede »katoličan-.stva«, če je prav njihov duhovnik »sta-rostrujar« in naj ga le brez skrbi posluša.
Duhovnik, ki želi, da bi bila le e 11 a. p r a v a struja.
Protest in zaupnica.
»Novi čas« ie prinesel v zadnji številki na vvodnem mestu izjavo iz cerkljanske dekanije pod gorenjim naslovom.
Gospodom ne zamerimo, ker takrat, ko so to pisali, tudi duhovniki starostrujarji niso bili v vsent zadovoljni z našim listom, in sami bi bili tudi podpisali protest izvzemši pretiranosti, posploševanje in splošne obsodbe cele struje — popravljen protest bi bili tudi oni podpisali — a ne objavljali v pohujšanje; ljudstvo ve, da je mnogo duhovnikov v stari struji in ti jim kar
k a t o I i č a n s t v o odrekajo! Kje je pastoralna previdnost? l ak protest, celo, ako bi bil opravičen, se pošlje ali listu samemu, vodstvu stranke, ali pa na višo cerkveno oblast, ki bo že sama vedela, kaj ukreniti.
Bolj zamerimo uredništvu »N. C.«, ki to objavlja, dasi dobro ve, saj smo sami objavili že v predzadnji št e-v i I k i, da smo celo uredništvo tako prikrojili, da ne bode imel nihče več povoda pritoževati se in ni torej več vzroka za take kanonade.
Ako bo »N. C.« v tem tonu nadaljeval, prav. naj ljudje razvidijo - čim prej. tem bolje — da mu res nič ni mari, da bi se krščansko misleči elementi pri nas zopet zedinili. Ne očitamo tega celi novi struji, ker vemo. da se ne strinjajo v vsem s »pisavo« »N. C.» toda, ka-
re.«
Papež Pij X.
(Dalje.)
Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnall v Gosposka ul. ‘J. v ulici Silvio Pellico, v ul. Polite Ntiovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni «Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oplaši in poslanice se računajo po petit vrstali in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
~»C-
kor so nastopili naši duhovniki z diktatom »nobene neprevidnosti!« pričakujemo upamo da opravičeno . da bodo tudi tam trezni elementi energično nastopili proti takim pavšalnim sumničenjem in krivim sodbam!
Politika »N. C.« ni za ta svet, te-liilič za sod nji dan. takrat bo Bor ločil definitivno ovce od kozlov, takrat se bo glasilo: »poberite se!« sedaj na svetu pa še Bog vabi: »pridite k meni!« in bi moral biti pač vsak'resnično krščanski človek vesel, ako tudi drugi v krščanskem smislu delujejo in ne še teli na tak način odbijati!
Proč s kurafelo t
K »Slovenčevemu« članku »Goriške volitve« se moramo še enkrat vrniti, ker daja nekako direktivo, kako naj sc odslej ravnajo pristaši S. L. S. »Gorica« bi ne vršila svoje časnikarske dolžnosti, ako bi ne povedala svojega mnenja glede na to vprašanje, pa tudi glede nazi-ranja, ki odseva iz gori navedenega članka, kjer vabi »nekdo« vse pristaše »S. L. S. v eden klobuk. Iz tega ne bo nič, to povemo že danes. Čegav je klobuk in kdo ga drži v roki, to mi dobro vemo, zato naš vanj ne bo zvabilo še tako lepo sirensko petje in naj to že odmeva iz predalov »Slovenca« in »Novega Časa«. Goričani si od k nam priseljenih razdiračev ne bomo pustili nikoli komandirati in če bodo gotovi krogi še nadalje mešetarili s tem, da se bodo skusili otresti sitnih ljudi na naš račun ter delali za nje propagando, samo da se jih s tem odkrižajo kakor sitnih muh. nastopimo drugače. Goričani si ne bomo pustili naprtiti od nikogar sramote iri očitanja, da smo za politiko nesposobni. Vravnali bomo svoje korake po načelih V. L. S., ki določajo, da smo si med seboj enaki in zato bomo vstrajno nastopali proti onim, ki hočejo, da smo Goričani manj kakor drugi deželani. Pod k u r a t c I o se u e pustimo deti o d n i k o g a r. Naša samozavest je v tem oziru neodjenljiva in skrbeti moiamo, da vzbudi ta ideja med ljudsko maso v tako odločni in krepki meri. da se ob njej razbijejo vsi poskusi takih nestrpnih in k nam priseljenih ljudi, ki nam hočejo biti za kuratorje.
Onim, ki nas hočejo razumeti, je s tem dovolj povedano. Do sedaj smo se skozinskoz držali skrajnih mej potrpežljivosti, še en pritisk in mi korakamo črez mejo.
Jasno in glasno zakličemo zadnjikrat naš — stoj! Ne vsiljujte nam razdiračev. Pod svojo streho hočemo biti mi gospodarji. Ce nam bo kdo delal v njej še naprej zgago, ga primemo in vržemo moralno izpod nje. Sklepamo z besedami Slovenčevega dopisnika: Organizirajte se brez struj, dodajemo pa še poziv :Vrzite iz naše srede zgagarje, ki hočejo nad nami zavladati, in mi se bo-
„Usoda“.
(Konec.)
Vsa stvar se mi je razjasnila! "Ha — on je dotični, ki me je zmerjal« itd. Jaz ga pa v temni noči nisem spoznal. »O, da bi vedel, da je on - ne bi ga naznanil!« Tako govorim in strmim začudeno pred se. Tedaj me vpraša o-krogli možiček: »Kai se pa tako zanimate /a tega človeka? He!« >7.al mi je, da bo kaznovan!« > Cernu ste ga naznanil? sicer pa. ste vi tožitelj in mu lahko odpustite, če hočete!« lakoj smuknem ven. stopim k Otonu in re'cin: »Pojdite z menoj tu nimate več opraviti!« Peljem ga v kabino, ponudim stol in pričnem takole: -Oprostite, nisem imel namena vas obdolžiti, ampak držal sem vas za nekega drugega, in !o je tudi vzrok, da sem vas naznanil vedaj pa ne bojte ^e odstopil sem od svoje obtožbe.«
mo med seboj lahko pobotali, (ioriški Slovenci imamo za politično vodstvo dovolj sposobnih mož, štreberjev >>: drugih krajev pa ne potrebujemo, posebno takih ne, ki nas hočejo deti pod kuratelo. Na Goriškem bomo gospodarili Goričani in ne priseljeni razgrajači.
—a—.
Politika v politiki.
Dobre misli, lepa načela, svete želje ima marsikedo, a zato ga ne smemo še imenovati »politik«-a. Kaj pomagajo vse lepe misli in tudi najbolja načela, ako se ne vdejstvujejo v javnem življenju, zlasti v postavodaji? Dober politik ie oni, ki ima najprej dobra, krščanska načela, a zna, najti pripomočkov in poti, da se uveljavijo tudi. da se vresničiio, u.' pridejo do moči potom zakonodaje.
Pripomoček je prav za prav en s a m — to je »večina«. Večino najti za svoje stremljenje, to je prva in največa naloga vsakega politika, dokler te nima, ostanejo vse njegove — če tudi najlepše ideje — samo »pobožna želja«.
Kedor je prepričan, da so njegova načela res dobra, srečonosna, je celo dolžan porabiti vsa sredstva (— pišemo katoličanom, ki vedo, da se g r e š n o sredstvo tudi iz dobrega namena nikoli rabiti ne sme), da spravi svoja načela »na vrh« to je, da jim pribori večino«.
Kot vzgled vzemimo rajnega dr. Luegerja na Dunaju. Celo mesto, vsa ljudska zastopstva bila so v rokah liberalcev, kateri so plesali, kakor so jim godli židovski velekapitalisti. Kedo bo tako veliko mesto spreobrnil? Lueger ni obupal. Učil je po shodih, navduševal, tudi smešil svoje nasprotnike, podpiral krščanske liste, vstanovil krščanski dnevnik, vstanovil »krščansko socijal-no« stranko — še vse premalo! Večir.e še ni bilo! Svoji stranki celo ni hotel dati imena »katoliške« - češ, ako bi jo tako imenoval, bi izključil s tem verne protestante, in drugoverce. »Vsi, ki imate dobro voljo vreči enkrat ta »stari zi-stem« — vsi sem! vsi imate prostora v moji »krščanski« stranki.« Mnogo jih je že bilo, a še vedno premalo!
Bila je na Dunaju stranka »antisemitov«. ki niso imeli verskega programa, pač pa je bilo njihovo geslo: »l:ruč z judi. ti naj nam ne gospodarijo« -- s’ tej točki so bili torej z Luegerjem ene misli, pridobil ie še te, pa še ni bilo gotove večine, zato je še z »nemškimi na-cijonalci« naredil zvezo, ali kompromis, kakor se hoče imenovati potem ie nastopil, vrgel jude. liberalce in zagospodaril je svež. krščanski duh na Dunaju. Liberalno in soeijalno - deino-kratiško učiteljstvo je moralo delovati, kakor je ukazalo krščansko mestno starešinstvo. ali pa gospodarstvo se je vzelo židovskim mogočnjakom -
.Saj se tudi nisem bal!« mi odvrne ponosno.
»No — ne tako mrzlo!« nadaljujem. "Vem, da sc niste bal. a tudi vem. da vsa st' ar ne bi imela za vas di briii posledic.« "Kaj i a to. če bi dobi! par duij zapora? To ni vse skup nič!« odvrne Oto smeje.
Tedaj s: spominjam na besede, katere je pred par t-dni s: voril " coiemu tovarišu in mu predbacivaje rečem: »Da, to ni nič — ali čemu ste nekdaj zdihoval, da ste nesrečen da su ta:, že rojen nesreče sin!?«
»Kako veste to?« »No. prisluškoval sem nekoč vas pa \Vaniček-a!« Začudeno in nezaupno me gledajoč odvrne resno: .Oprostite, to ni lepo od Nas.da se zanimate za drugega osebnosti!« Njegov obraz, oči in poteze so zopet takšne, kot pred par tedni, ko sem ga prvič videl.
Da, Oton ni lepo a vendar sem sklenil, da hočem govoriti z \ aini o
naenkrat je zapihala blagodejna krščanska sapica Dunaj je postal krščansk.
Ako bi ne bilo prej Luegerja na Dunaju, bi ne bilo mogoče imeti tam evharističnega kongresa! (Halje prih.)
Politični pregled.
Prestolonaslednik Fran Ferdinand generalni vojni inšpektor. Kakor poročajo listi postane naš prestolonaslednik Pran Ferdinand generalni inšpektor cele avstrijske armade. Njegova vojaška pisarna se hode od sedaj dalje imenovala »Pisarila generalnega inšpektorja celokupne armade«. Od smrti pokojnega nadvojvode Albrechta nismo imeli v Avstriji generalnega inšpektorja za celo armado.
Atentat na kraljevega komisarja barona Skerlecza. Iz Zagreba poročajo z dne IS. t. m. Danes se je tu izvršil a-tentat na kraljevega komisarja barona Skerleez. Ko je po slavnosti službi božji povodom rojstnega dne presvetlega cesarja prišel baron Skerleez iz cerkve, se je prelil skozi množico mlad človek in vstrelil na komisarja. Zadel ga je v zgornji del roke. Rana ni nevarna, izguba krvi precej huda. Občinstvo, je ostalo mirno, do demonstracij ni prišlo. Komisar je sam šel v bližnjo bolnišnico, kjer so mu izvlekli krogljico iu zavezali rano. Atentator je neki 23 let stari Štefan Doljčič, ki je prišel ravno kar iz Amerike. Kakor je izjavil sam, je prišel prav nalašč zato v domovino, da umori kraljevega komisarja, pa naj bi bil že ta ali oni. Atentatorja je policija zaprla in proti njemu se je že uvedla preiskava.
Angleški predlog glede Turčije.
Ker se je že od več strani namigovalo, da pride tudi turška posest v Mali Aziji do razdelitve, misli angleška vlada staviti velevlastim predlog, da se iste zavežejo pustiti turško posest nedotaknjeno. Zato pa mora turška vlada garantirati. da bo v Armeniji in v Mali Aziji uvedla potrebne reforme. Tako hoče bržkone angleška država potolažiti svoje podanike v Indiji, ki so kot molia-medanci protestirali proti oškodovanju turškega cesarstva.
Darovi.
Za »Slovensko s i r o t i š č e«:
P. n. gg. dr. A. Pavlica 5 K: Ivan Ožbot 40 vin: Adolf Urbančič, mesar 1 K: Josip Fabjan, župnik 40 vin: Paniča Šinigoj 2 K.
Z a sklad »Slo v. s i r o t i š č a«:
P. n. gg. v C e r k n e m: Ana Štravs 1 K, Iv. Lapanja 1 K. Ant. Gruntar 1 K. Jak. Bajt 1 K. Mar. Sedej 1 K, J. Rojc 3 K. N. N. 3 K. N. Gaželj 1 K. Kobeanar 1 K. C. Ivančič 1 K. M. Lahajnar 3 K, G. Bevk 2 K. L. Gorjup 1 K. Vida Štravs 1 K. Ljudmila Mesar 1 K. Ig. Kalan I K. .los. Kacin i K. Ant. Rejec 1 K.
vzroku Vaše nesreče. Ali sedaj ne po-trebil it m več, da bi mi razkladal, ker spoznal sem, čemu ste nesrečen spoznal sem, da je vzrok temu le vaša do-bra a neodločna volja! Res, ko bi se vsaj nekoliko premagoval, vse bi bilo bolje, predstojniki bi vas spoštovali in - im bi imel večje veselje do življenja — seveda do pravega življenja! Vsklikivti bi moral:
"Za mano grozna tema črna noč, Pred mano jasna zarja svetel dan...«
Morali bi se držati in delati po izreku T soda je moja volja« in videl bi, ali bi se še dolgo čutil nesrečnega!«
S temi in enakimi besedami ga odpustim.
Po obrazil in obnašanju sodeč sklepam. da se je < Ho stari grešnik v resnici poboljšal ... Ali kako sem se varal . .
Neko jutro mi reče namreč orožni mojster: "Vidite menili ste o Otonu, Ju je dober in poboljšljiv — a čujte -
Pr. Čerin 1 K. M. Štrukelj I K. A. Brelih I K. Lcop. Pagon 2 K, Fr. Obid I K, Jern. Rojc I K. P. Obid I K. P. Čelik I K. M. Obid I K. Fr. Carli I K. Mart. Primožič (Planina) 1 K. Pr. Jereb I K, P. Peternelj 1 K, I. Baselj 1 K. Mar. Peternelj I K. Val. Tušar I K. Pr. Jereb I K. Mat. Peternelj I K. Ant. Lahajnar 1 K, Pr. Peternelj I K, Fr. Hudolin I K, Mar. Kristan I K, Iv. Tavčar 1 K, Jak. Peternelj 1 K. Iv. Jeran I K. (Dalje p.)
V Oseku in v Vitovljah sc je nabralo 20 K /d v. v Črničah 53 K 78 v.
Iz sežanskega okraja.
s Gabrovec pri Zgoniku. Oni, ki gredo peš v Trst skozi našo vas, pomilujejo nas uboge kmetovalce, ker so naša polja vsled toče skoraj gola. Zelo prizadete po toči so še vasi Brišče in pa Sv. Križ. I )ruge vasi od Nabrežine do Sežane so po toči le nekoliko okrcane.
s Iz Slivnega na Krasu smo dobili dolg dopis o poštni nabiralnici. Iz dopisa posnemljemo, da je c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu ustanovilo tamkaj I. 1904 poštno nabiralnieo v splošno zadovoljnost ljudstva. Dne 1. februvarja t .1. pa je poštna nabiralnica izginila, kar je napravilo sila mučen utis na domače ljudstvo. Pisma so se dostavljala v Slivno iz Prečnika, a silno neredno. Katerikrat so dostavili pisma tudi trikrat na dan, potem pa po tri dni nič več. Koncem marca pa so sploh prenehali z dostavljanjem poštnih pošiljatev. Vse poštne pošiljat ve nam namenjene so čakale v Šempolaju. Morali smo sami na pošto v Nabrežino, ako smo hoteli imeti naše poštne pošiljatve, ali pa k nabiralnici \ Šempolaj. S 1. februvarjem t. I. so nas priklopili k nabrežinskemu poštnemu uradu št. 2. S tem se nam je zgodila krivica. Ako bi se nekatere osebe ne uinešavale prav po nepotrebnem v to zadevo, b ostala nabralnica v Šempolaju in v Slivnem. Na velike prošnje se je s 1. avgustom spet otvorila nabi-ralniea v Slivnem; kar pa ni po godu nekemu Šempolajeu v »Slov. Narodu«, ki stresa svojo jezo zaradi tega nad Slivnčani. Dotičnik naj ve, da je v Slivnem večji promet kot pa v Šempolaju. Slivno je samostojna občina in poštno ravnateljstvo že ve, zakaj je spet otyo-rilo nabiralnieo v Šempolaju.
s S Krasa. Po srednjem Krasu toča ni napravila posebne škode. Prizadeti so le kraški vinogradi na vipavski strani. Nekateri ljudje so zelo čemerni, ker jim je toča pobila in so nevoščljivi, ker tega toča drugim ni storila. Če bi bili vsi bolani in če bi toča vsem pobil«; kaj bi bilo potem? - Ko je Bog dal božje zapovedi, je rekel: Če boste božje zapovedi spolnovali in držali, boste imeli dovolj kruha in vina. Če jih ne bodete držali, bo lačna vaša družina. — Če se torej božjih zapovedi ne drži, ni čuda če se malo trpi!
še jaz se čudim« — pri tem napravi kolikor mogoče začuden okraz iu nadaljuje: »Predvčerajšnem me je prosil, naj ga pustim ven v mesto — češ, da ga je o-biskal neki rojak iu jaz sem ga pustil. seveda s pogojem, da pride do U). zvečer nazaj. A do sedaj ga še ni!« »Menite, da se sam ne vrne?« »Pah! vrne se sigurno a ne sam menim, da ga kmali dobe!«
Podam se naravnost v kabino, vržem se na stol in premišljujem dolgo — dolgo, jeli mogoče vse to —
Resnica to so ljudje, ki tako radi govore o usodi o neki določenosti itd. Do spoznanja pa ne pridejo, da so si svoje nesreče sami krivi. Koliko dobrih, plemenitili src se s takšnimi nazori pokvari, koliko zla in nepotrebnosti napravi takšen človek sebi in drugim!
I )a, mnogo jih še danes ne ve, da je ta tako — »mila« ali »nemila usoda« le lastna volja!
Priloga »Primorskega £isfa“ št. 34 z dne 21. avgusfa 1913.
60SP0P0V DAN
OZNANILO.
25. avg. Ludovik IX. kr. (1270), Patri-cija, dev., Genezij, muč.;
20.	avg. Cefirin, pap., muč. (2IN), Viktor, pušč., muč. (950);
27. avg. Spomin prenosa teles sv. Mo-liora in Fortunata, muč., Jožef Ka-lasancij, duh. (1048), Gebhard. šk.; 2tf. avg. Avguštin, šk., cerk. uč. (430), Hermes, muč. (1.52);
2‘A avg. Obglavljenje sv. Janeza Krst. (31), Sabina, muč. (120);
30. avg. Roza Limanska, dev. (1017), Feliks in Adavkt, muč.;
31. avg. XVI. ned. po Bink., evangelj; Jezus ozdravi vodeničnega; Rajmund, Kard. (1240), Pavlin, Izabela.
Javno češčenje S. R. T. 31. avg. v Cepovanu.
Katoliški shod v Ljubljani bo te dni od 24. do 27. tega meseca. Cas za priglasitev je sicer že potekel, vstopnic po pošti se ne dobi več — vendar vabimo še danes, tudi oni, ki se niso pravočasno priglasili, naj le gredo v Ljubljano — vstopnice dobe v preddvorani Hotela Union brez vstopnic pa ni dovoljena vdeležitev pri zborovanjih, prireditvah i t. d. Za stanovanje bo morda bolj trda za one, ki se niso pravočasno oskrbeli, toda prava reč! Železnice vozijo iz Ljubljane na vse strani — v najhujši sili se gre lahko tudi prenočit v Kranj, v Loko, na Vič, na Vrhniko, ali kamor si bode, ako bi kedo hotel se vdeleževati kat. shoda več dni. — Marsikedo bi pa rad stopil v Ljubljano samo za en dan pogledat, kako se shod vrši — le gre naj, vstopnico dobi v Ljubljani, da se bo lahko vsega vdeleževal, če se tudi do-sedaj še ni priglasil — se ve, če bo dvorana že polna in sedeži že vsi oddani — Pojdite v obilem številu že kot za demonstracijo proti liberalnim časnikom, ki svare pred tem shodom! Čim veča vdeležba tim bolje na vse strani!
Telesno in dušno življenje.
O mladcnču o Najmu pripoveduje odlomek evangeljski za 15. ned. po Biu-koštih. Umrl je bil, nesli so ga že k pogrebu, a Izveličar ga je zopet oživel.
Smrt telesa je podobna, smrti duše, a tudi življenje telesno je podobno dušnemu življenju. Naš Odrešenik je govoril tako rad v prilikah, da nam je kakoš-no resnico lepše pojasnil, naj še jaz danes v priliki pojasnim marsikaj o dušnem življenju.
1. Zdrav človek je krepak, lahko dela, ne dozdeva se mu delo težavno, lahko torej mnogo zasluži in si kaj pri hrani.
2. 15 o I ii i k je še živ, toda delati se mu ne ljubi, včasih še lahko kako malenkost naredi, toda s težavo, toda, če je prej si kaj prihranil, ali zaslužil, tega ostane še( gospodar, bolezen sama mu še ne odvzame, kar je njegovega. Hrana bolniku ne diši.
3. Ako je pa u m r 1, pride ob vse, kar je imel. Ni več lastnik posestva, denar, kateri je prej prislužil, ni več njegov, smrt ga je pripravila ob celo premoženje.
4.	Mrliča ne morejo dolgo v hiši imeti, naj so ga prej še tako radi imeli in naj še tako jočejo, ko ga neso iz hiše, naj ie bil tudi edini sin, dober, kolikor hočete »proč ž njim, da nam hiše ne zasmradi!« —
5.	Dokler je mrtev, si ne more niče-sa zaslužiti, ta čas je za zaslužek zgubljen in, naj ga Izveličar tudi kesneje zopet oživi, dokler je bil mrtev, ni zaslužil ničesar.
0.	Ako pa zopet oživi, kakor mladenič v Najmu, Lazar ali hči Jair-ova, ka-
| terc je Kristus s čudežem zopet obudil
postane zopet lastnik tega, kar si je bil prej, ko je bil še živ, prislužil in pridobil oni čas, ko je ležal mrtev, si ni mogel ničesa prislužiti.
To je podoba dušnega življenja in dušne smrti in dušnega čudežnega -obujenja.
1. Zdrav na duši je, kedor je brez greha, živi v posvečujoči milosti božji, kar je dobrega, se mu ne dozdeva težko, rad, z veseljem dela, kar Bog vkazuje ter si s tem veliko zasluži za nebesa.
2. Bolan je, kedor ima odpustljive grehe, življenje, posvečujočo milost ima pa še, težje se mu zdi dobra dela opravljati, zato v bolezeni malo zasluži, kar je pa prej zaslužil z boleznijo še ne zgubi. Hrana božja beseda iu sv. zakramenti to mu ne diši, poredkoma in ne s posebnim veseljem se včasih nekoliko »posili« — znamenje precej hude bolezni. hiti k zdravniku za dušo, sicer je nevarno za — sirft!
3. Mrtev na duši je oni, ki ima »smrten« greh na vesti; zato pravimo takim grehom smrtni, ker vzamejo duši nadnaravno življenje in tudi vse, kar je v svojem življenju zaslužil
— vse, kar je kedaj dobrega naredil vse — vse vzame smrtni greh! Hujšega tatu pač ni najti!
4. Marsikdo se tolaži, da Bog ne bo ljudi tako zlehkoma zavrgel, saj je toliko naredil za nas »z večno ljubeznijo« nas je ljubil — in vendar, saj je imela tudi mati mladenča, sina — edinca rada, jokala je za krsto, vendar proč ž njim! Tako grd, črviv, vsmrajen postane, da ga ni mogoče obdržati v hiši. Obrni na dušo — tako ostudna postane s smrtnim grehom, da'mora tudi Bog reči: »Proč s to grdobo, da nam nebes ne zasmradi!«
5. Dokler je človek v smrtnem grehu, ne more ničesa zaslužiti za nebesa, je mrtev! Ako človek kaj »dobrega« tedaj naredi, je to le navidezno — — prav, da opravlja tudi, če ve, da je v smrtnem grehu, dobra dela iz vzroka, ker je prav, da si po nemarnosti novih grehov ne nakopuje, posebno pa, ker Bog vse stotero plačuje in bo gotovo tudi taka mrtva dobra dela poplačal na en. ali na drug način — morda s srečo tukaj na svetu — ali, da mu da milost izpreobr-njeua — ali, da mu da priliko prejeti o.b smrtni uri sv. zakramente — kar dobrega narediš, ni nikoli čisto izgubljeno
— v nebesih pa takih »mrtvili« dobrih del Bog ne bo plačal dušni mrlič si tie more služiti nebes, mrtvega hlapca ne bo nihče hotel.
6. Sreča za grešnike, da je Bog vse-gamogočen in neskončno dobrotljiv, da torej more in tudi hoče dušnega mrliča zopet obuditi, če le tudi grešnik hoče in se s svojo prosto voljo ne ustavlja. Ko je grešnik dobil odpuščanje ali z zakramentom sv. pokore, postane zopet gospodar onih zasluženj za nebesa, katera si je bil pridobil prej, ko je bil še »živ« t. j. ko je bil brez smrtnega greha. Na zadnjo uro bo torej človek toliko zaslužka za nebesa nesel seboj, kolikor si ga je nabral v življenju, ko je bil brez smrtnega greha — čas pa, kateri je preživel (telesno) v smrtnem grehu — ie zgubljen za vedno.
Prilika upam, da je jasna.
Srečen oni, ki sam dušne smrti ni skusil! Jokala je mati zarad telesne smrti sina, več solza bi bilo treba preliti za otroke, ki so umrli na duši. Oče, mati, ki kaj takega vidite pri svojih otrocih. k Kristusu jih pripeljite, da jih zopet oživi!
ZA KRATFiK CAS.
Duhovnik, ki je bil na glasu kot de ber govornik, je bil povabljen, naj pride imet cerkveni govor na »shod«. Kaj takega mu ni delalo težave in obljubi! je drage volje obljubilo se mu je, da mu pošljejo voznika začasno.
Priprave za govor mu ni bilo posebne treba pogleda, kak evangelj je |
ono nedeljo bil je ravno o mladcnču v Najmu. O čem bom govoril? O sedmerih poglavitnih grehih, ki nosijo št dandanes toliko ljudi k dušnemu pogre iu; o teh sedmerih pogrebcih bom povedal kaj, še paziti bo treba, da ne bodem predolg! Popolnoma bodem zbral svoje misli na vozu, ko se bom ti ja peljal! -
Voznik je prišel o pravem času a naš govornik je delal račun brez krčmarja voznik je imel še bolji jeziček kar celo pot se ni ustavil iu duhovnik je prišel na leco, ne, da bi se bil dovolj skrbno pripravil v zadrego se ve, da ni prišel, bil je kot govornik na glasu.
Pove nekaj za vvod, predno začne obdelovati sedmero pogrebcev in že opazi doli v cerkvi sumljivo obnašanje, drug drugemu so ljudje šepetali v uho — začne govoriti o »napuhu« — o prvem pogrebcu in — iz cerkve začno bežati fantje. Govori nadalje. Ko govori o »lakomnosti« — mu zbeže — možje, ko govori o »nečistosti« — zbeže še — dekleta iu žene!
Kaj takega se mu še ni pripetilo! Govornik ves osupel praša: »Kaj vam pa Je? čemu bežite iz cerkve?«
»Gospod, gori en kozolec tukaj blizu« seveda so šli gasit — najprej fantje, potem možje in nazadnje še dekleta — a govornik je menil, da beže zarad njegovega govora!
Ako dobiš te vrstice pred oči, 'ie bodi hud, saj ne bodem povedal, ked.) si!
Iskrice.
Od tebe so drugi se učili, kar tebi potem so storili.
Naj kolikor hoče stoji visoko, skrb ga doseže s svojo roko; naj tudi, ko ptica pod nebom, beži, skrb ga vendar dohiti; naj tudi v zemljo se zarije, skrbi vendar se ne skrije.
Iz kanalskega okraja.
ki Toča na Kanalskem. S Kanalskega nam poročajo, da je tudi tam napravila toča minulo nedeljo mnogo škode.
ki Cesta z Gorenje Vasi pri Kanalu do Plavi se bo začela kakor se zdi — kmalu graditi.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Volčanskih hribov.
Pravico v grob so devali, pri grobu jaz sem bil; pogrebci so prepevali, a jaz solze sem bil,
S. Gregorčič.
Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da je gospod dr. Gregorčič izvoljen za deželnega poslanca. Vsa čast gg. veleposestnikom, da so nam ohranili gospoda, ki je zares vreden, da stopi spet na svoje mesto ter da bo deloval tudi v naprej za naš blagor.
Gospod dr. Gregorčič ljubi svoje rojake v najlepšem pomenu besede. Njemu očitati nezvestobo do nas, njegovih rojakov, je podlo obrekovanje in grdo hinavstvo. Zato pa smo dolžni go-riški Slovenci prositi Najvišjega srečo in blagoslo\r, ki naj spremlja g. dr. Gregorčiča pri njegovem delu.
Stoletna izkušnja nas uči, da kdor najbolj kriči, najmajn naredi, iu ravno zato ni mogoče novostrujarskih obljub kar naenkrat se oprijeti, ker se po večini niti izpeljati uc dajo.
Kdo pa gospodu dr. Gregorčiču ne bo priznal zaslug zlasti na šolskem polju? On je ravno zato moral prestati marsikako grenko uro. Pa vendar je v narodnem boju ostal hraber junak.
lil dalje: Ni vasi tukaj na Tolminskem, da bi po njem ne bila prejela kake dobrote.
No, sveta dolžnost naša je. da proslavljamo vrle može. Koliko je pretrpel
in koliko žrtvoval za naš blagor! A kakšno plačilo je za lo prejel v življenju? Nobenega ne! Domoljubnih zaslug svet pri nas ne plačuje. Ljudstvo (Soriško, dr. Gregorčič te je ljubil, resnično, tako odkritoserčno, kakor le malokdo pred njim! Tebi je služil, za te se je potil. za te se je potegoval v zasebnih in javnih krogih! Gospod Gregorčič iv značaj, čist kakor biser, terden kakor skala, plemenit kakor malokdo. Okusii je sladost za seboj stoječega ljudstva, a okusil je tudi grenko kupo smrtnega sovraštva od različnih struj.
Priprosto ljudstvo je bilo zapeljano, _ gospod urednik, ker je bilo po »Novem Casu« zbegano. Priprosteimi ljudstvu se ne sme zameriti, ker je bilo premote-no po jezičnih agitatorjih. A ko pride do spoznanja resnice, pomete korenito s svojimi nasprotniki.
L e p o d o ! s k i.
Podarjene postrvi. Dežela je podarila Frančišku Škrk iz Sv. Lucije 5000 mladih postrvi.
Iz komenskega okraja.
km Lipa. Na sv. Lovrenca dan je šlo 12 mož iz Prvačine skozi našo vas na delo... Pripovedovali so, da kaže ben-dima v Prvačini dobro. Ni minulo dolgo in ko so tisti možaki najbolj delali... — bil je Gospodov dan so prišli oblaki nad Prvačino in vsula se je grozna toča. Par ur poprej so pripovedovali možaki - »delavci« o lepi bendimi, par ur kasneje pa so bile vse lepe nade končane !
km Pedrovo. Toča na sv. Lovrenca dan je naše vinograde zelo pomandrala. Sicer pa je pri tem čudno, da je v nekaterih vinogradih močno potolkla, medtem ko je druge tik ležeče vinograde pri miru pustila. Letos je kazalo, da bo izvanredno dobra bendima. A prišla je nesreča, ki je res mnogo končala.
km Rubije. Na sv. Lovrenc je toča okrcala del našega polja. Na sv. Rok pa se je vsula čez celo vas. Jesenski poljski pridelki kažejo žalostno.
km Komen. Mnogo agitatorjev je bilo ob deželnozborskili volitvah v Komnu. Frčali so sedaj sem sedaj tja. --Ostanki teli se še sedaj tu in tam pojavljajo. Neki agitator K je začei
sedaj agitacijo za občinske volitve. — Ljudi nadleguje po cestah. Svetujemo mu: mir!
km Klanc. Pri nas nismo imeli še toče letos. Bendima kaže izvrstno. — Grozdje že zori. Vinska kapljica obeta biti izborna. Dal Bog! Saj je tuk. ljudstvo v resnici potrebno denarja. Bog obvari naše vinograde pred točo!
km Štanjel. Slavnost, ki se je vršila na predvečer 8.3. rojstnega dne našega presv. cesarja je bila veličastna. Naš stari Štanjel je bil tako okinčan, da je človek mislil, da se nahaja v kakem muzeju. Raz oken plapolale so slovenske in cesarske zastave. Starodavni grad je bil krasno razsvitljen. Od daleč je bilo videti, kakor da je Štanjel v plamenu. Spuščali so se umetni ognji, topiči so pokah in pritrkovanje zvonov se je razlegalo daleč na okoli. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo.
km Iz štanjelske okolice. V naših vinogradih je lepo. Bog nas še vedno varuje pred točo. Vsaki dan pa gledamo sive oblake, ki se pode proti našim vinogradom. Grozdje je zelo lepo in zdravo. Ako nas Bog obvaruje pred nesrečo, bo vino zelo dobro. Sadja pa ni pri nas nič letos.
Nagla smrt. V Novelu pri Temnici je bila dne N. t. m. ob 5. uri popoludne od mrtvouda zadeta Marija Dureik iu sicer na senožeti, ko je žela travo. -Ostala ni na licu mesta mrtva, pač pa je na tretji dan izdihnila svojo dušo.
V teinniški občini je to že četrti slučaj nagle in neprevidene smrti v nekaj mesecih.
Domače in razne vesti.
Proslava 83. rojstno«« dne naše«« prosv. cesarja. /. deželo nam poročajo, da so jo praznoval 83. rojstni dan našega prosv. cesarja slovesno. Starešinstva z župani na čelu so so zbrala pri slovesnih sv. mašah. Zastave so vihrale, topiči so pokali in ljudstvo v hišah božjih je pošiljalo proti nebu vroče prošnje. n;ij bi nam nebo ohranilo še dolgo let na prestolu naše države plemenitega vladarja cesarja Franca Jožefa I.
Tudi v (iorici se je praznoval F?, rojstni dan našega prosv. cesarja jako slovesno. Darovale so se slovesne sv. maše, topovi so grmeli, godbo so igralo itd. itd.
Velik čudež v (iorici. Pod tem
naslovom je priobčil v včerajšnjem »Slovencu« znani goriški dopisnik uvodni članek, ki dela čast vsakemu brezvercu glede cinizma in frivoluosti, s katero vlači svete reči v naše deželne zadeve. Dopisnik je nagromadil v tem članku celo vrsto neresnic, češ da je dr. Gregorčič sklical novoizvoljene liberalne poslance, da so se zdaj vsi ti kar prelevili iz liberalcev v klerikalce, ker jih je obsenčila milost; da sta bila dr. Franko in višji svetnik Rutar radi svojega liberalizma izključena iz prejšnjega deželnega zbora. In tako gre dalje. Na to odgovarjamo le, da nam ni znano, da bi dr. Gregorčič sklical kako posvetovanje liberalnih poslancev, pač pa, da so se dr Gregorčič kakor tudi župnik Rojec in župan Grgič udeležili posvetovanja, h kateremu so bili vabljeni vsi slovenski' poslanci. J udi ni res, da sta bila poslanca Franko in Rutar radi !i-. beraliztna izključena iz prejšnjega deželnega zbora; res je le to, da v predpredzadnjem zasedanju ni bila radi formalnih napak verificirana izvolitev poslancev dr. Frankota in svetnika Rutarja kakor tudi novostrujarja Obljubka. O izpreobračanju iberalcev v klerikalce pa raje molčimo, ker taki čudeži se godijo bolj drugod kakor med natni, kjer nimamo toliko ekstremov. Čudno se nam zdi. da »Slovenec« kot resen katoliški list sprejema v takem tonu piša tte članke, v katerih nekateri ljudje Iliade svojo jezico radi blamaže, ki so jo doživeli pri zadnjih deželnozborskčV volitvah.
»Velik čudež v Gorici«. —
»Slovenca« opozarjamo na ravno tako velik čudež, kakor ga popisuje v včerajšnemu vvodniku, da so namreč tudi italijanski ljudski poslanci nekaj popolnoma enacega naredili, kar je že »Novi Cas« konstatiral — izpreobrttili so kar na enkrat »samostojnega« Re-bullo v klerikalca. Oporekamo pa. da imenuje »Slovenec« vse poslance, l.i morda »novim« ne ugajajo »liberalce«. I >r. Franko in Rutar sta bila že naša kandidata, zamerili smo Dr. Franku ustanovitev »agrarne« stranke, s katero je prišlo še več r a z c e p I j e-ti osti med nas iu proti takim smo bili in smo še to ravno imamo tudi proti »novim«, da so nam razkol provzro-čili ko bodo tendenco razkol nadalje vzdrževati opustili, potem ne bode uto imeli tudi proti njim ničesa več, kakor nimamo sedaj proti dr. Franku.
Izvolitev g. svetnika Rutarja ni bila razveljavljena zarad osebe njegove, temveč zarad »formalnih pogreškov«.
Naša sodba o drugih »samostojnih« iti tako huda, kakor Slovenčeva, je pač že tako, eden vidi vse hudo in črno in
sodi \se trdo toda pri svetnikih v idimo, da so druge milo sodili, dokler so le mogli iu krščanski ideal menda ni najprej slabo misliti o bližnjem.
Sedaj, p o volit v a h j e, kari e hi, ako sodijo naši poslanci, da bodo veliko več vspehov dosegli, ako nastopijo s k n p n o, kakor pa, če bi drug druzega pobijali in, ako so istega mnenja tudi poslanci krščanskega mišljenja ter pripra-v Ijeni skupno delovati za vresničenje programa, ki je popolnoma identičen s programom italijanske I j ti d s K e s t r a 11 k e in s programom n o v o-s t r ti j a r j e v. naj bi se vsi raje veselili, kakor pa »nergali«.
Dokler bo mogoče skupno delovanje, ii e. d a bi prekršili kak o k r š č a n s k o n a č e I o, vidimo radi iu
11 e I e s a m o m i t ti d i d r u g i m i r e n s p o r a z ti m. Ako bi prišla na dan vestna, priueipjelna vprašanja, bodo vedeli naši, kaj jim bo narediti! Ako se to »Slovencu« velik čudež zdi. nam ne! mi vemo, da bi Slovenci v deželnem zboru razcepljeni bili reveži, skupno pa bodo gospodarji položaja. Vol, ki se prerad bode, zgubi rogč! Ako to tudi naši »samostojni« razumejo, se »Slovenec« — čudi!
Shodi občinskih zastopnikov v svr-Ito ustanovitve občinskih posredovalnih uradov so se vršili v Gorici 5. julija za Furlanijo, v Gorici 10. julija za goriški politični okraj, 17. julija pri Sv. Luciji, za tolminski iti cerkljanski sodu okraj, v Kobaridu 17. julija za kobariški sodni okraj, v Štanjelu 17. julija za sežanski politični okraj itt v Bovcu 18. julija za bovški pol. okraj. Za župane in podžupane za slovenski del dežele sta predavala deželna odbornika prof. I. Berbuč in dr. H. Stepančič. Povsod je bila udeležba od strani občinskih zastopnikov velika. Vidi se, da novi deželni zakon o posredovalnih uradih je vzbudil v deželi splošno zanimanje.
Pozor starešinstva! Deželni odbor je sklenil, da odpošlje svojega uradnika povsod, kjer bi občine to zahtevale o priliki ustanovljanja občinskega posredovalnega urada ali razpravljanja tega velepomembnega vprašanja v starešin-stvenih sejah.
Važen sklep. Deželni odbor je sklenil napraviti vse potrebne korake, da se ustanovi tudi v naši deželi gozdar-sko-tehničiii urad za uravnavo hudournikov,
Stariše z dežele, ki pripeljejo otroke v goriške šole opozarjamo že sedaj, naj pazijo, komu izroče sitta ali hčer v varstvo, Skrbe naj, da bo sin ali hči pod skrbnim varstvom, da se sin ali hči ne spridi, da ne zaide v salbe družbe in da ne bodeta delala sramote svojim sta-rišetn. Velikega pomena je to, ali se nahaja učenec-učenka pri dobri iti krščanski družini. Ves napredek in ustroj u-čenca-učenke je odvisen od tega. Zato pa, stariši, poizvedujte o družini, kateri nameravate dati v varstvo vaše otroke, kakšna je.
Povratek rezervistov iz južnih krajev naše države. Te dtti prično transporti naših reservistov, ki so bili začasa balkanske krize poklicani pod orožje v južne kraje naše države, namreč v Dalmacijo, v Bosno in v Hercegovino. Ob tej priliki se bodo prirejali našim domov se vračajočim reservistom slovesni vsprejemi povsod, koder se bodo ti transporti vršili ter po vseh železniških postajah, kjer se bodo dotični železniški vlaki dlje časa ustavljali. Kjer
se nahajajo vojaške garnizije in godba se bode častništvo z godbo vred udeleževalo teh vsprejemov. J ako bodo tudi veteranska društva, kjer se ista nahajajo, vabila svoje člane, da se, če mogoče korporativno in z godbo na čelu udeleže takih vsprejemov. I ki ne bode tudi civilno prebivalstvo pri teh vspre-jemili izostalo, je samoobsebi umljivo. Dan, ura iu kraj dohoda dotičnih transportnih vlakov bode dotično vojaško postajno poveljništvo pravočasno naznanilo.
Vpoklicanje novincev k prezenčni službi se pri vseh četah in zavodih izvrši v 7. oktobrom. Enoletni prostovoljci skupne armade, potem dveletni prostovoljci vojne mornarice se vpokličejo s 1. oktobrom, novinci vojne mornarice s
1.	oktobrom oziroma 15. novembrom. Nadomestni rezervisti se 9. oktobra v-pokličejo k desettedenski prvi vojaški izobrazbi. ,
Lovska sezona je bila otvorjena s 15. t. m. a le za jerebice. Zajci bodo prosto tekali po polju še do 15. septembra. Minuli petek se je videlo že mnogo lovcev po naših poljih, ki so strastno zasledovali svoj plen.
Čudežno ozdravljenje. 25-letna Angelina Colautti iz Kuzana (Cusano), obč. Zoppola na Beneškem, je bila od rane mladosti bolna. Bila je večkrat operirana v bolnišnicah v Vidmu, Pordenoni in Sv. Vitu ob Taljamentu. Kljub temu ie bila zadnji dve leti popolnoma navezana na postelj. Rada bi se podala v Lurd, da bi si izprosila zdravja, a ni imela sredstev. 10. t. m. sta jo naložila oče in brat na voz in sta jo peljala v Pordenone k cerkvi Matere Milosti. Z voza sta jo nesla v cerkev. Med povzdigovanjem je začutila bolnica, da jo prešinja nova moč. Potem je vstala in je začela hoditi in hodi še vedno brez bergelj in se počuti popolnoma zdravo. Ljudstvo veruje, da je Bog storil čudež, neverniki pravijo, da je to le slučaj avtosugestije. Med zdravniki je vzbudilo to ozdravljenje veliko pozornost.
Koze v Trstu. V Trstu sta se pojavila v torek zopet dva nova slučaja koz. Obolela je namreč na kozah hčerka nekega pekovskega mojstra in pa neki delavec. Pekarijo so koj zaprli. Deklico so prenesli v bolnišnico za kužne bolezni. Člane dotične družine pa so spravili v neko vilo, kjer ostanejo več dni v kontumaciji. Ravno tako so spravili tudi nekaj delavcev, ki so stanovali z o-inenjenim mladeničem, v dotično vilo, kjer ostanejo nekaj dni v opazovanju.
Samomor. Minulo soboto so našli v Soči v Zagradu mrtvo truplo Marije udove Barbon, gostilničarke ravnotam. Pustila je štiri otroke v veliki revščini. Kaj jo je gnalo v Sočo, se ne ve.
Pomiloščenje. Cesar je odpustil 85 kaznjencem ostanek kazni, ki bi jo morali še dostati. lit sicer je oproščenih v Gradcu 10, v Mariboru 8, v Kopru 7, v Gradišču 4 in v ženski kaznilnici v Begunjah 5 oseb.
Listnica uredništva. Dopisniku »Sta-rostrujarju« iz hribov. Vaš dopis nam je ugajal zarad dovtipnosti in sarkazma, marsikedo bi se pri čitanju nasmehnil, vendar menimo, da je bolje ne pri-mesti ga. Pridobili in prepričali bi ne nikogar ž njim, pač pa gotove osebe še bolj odtujili, kar ni naš namen, kakor razvi-dite iz našega lista in zato ste že sami dvomili, ali ga objavimo, ali ne. Upamo, da bodemo z mirnim in stvarnim pisa-
njem več dosegli in prej prepričali trezno misleče, na kateri strani je dobra volja in na kateri strani nepremišljenost. Se priporočamo posebno za kake novice s tem se bravcem vedno ii-streže. Da ste nam zdravi!
Bukovo pri Cerknem: Nerazumljivo! Pišite razločnejše če hočete, da kaj objavimo.
Ciginj: Hvala lepa! Oglasite se še večkrat! Živio!
Mestne novice.
Tombola v prid »Slov. sirotišču«
se bo vršila letos dne 28. sept.
m Kmetijsko-nadaljevalni tečaj za učitelje na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici sc je otvoril dne
21.	julija in bo trajal do konca tega tedna. Pouka sc udeležuje 28 oseb in sicer 25 ljudskošolskih učiteljev, 2 gimn. profesorja in eden šolski nadzornik. — Poučuje 0 strokovnih moči.
Smrtna kosa. V pond. je umrl v Gorici g. Peter P r e iti r o. u v 73. letu starosti po kratki bolezni, oče g. Svitosla-va Premrua, voditelja »Goriške zveze«. Pogreb je bil včeraj ob 4. uri popoludne iz hiše žilosti v ulici Orzoni št. 27. N. p. v m.! Gosp. sinu Svitoslavu in vsem žalujočim ostalini izražamo naše sožalje.
m Nova vojaška bolnišnica v Gorici, katero je zgradila dežela, stane 380.000 K. Vojaška uprava plačuje deželi na leto 20.500 K najemščine za uporabo tega poslopja.
C. šolske sestre iz Maribora, ki že delujejo v gospodinjski šoli v Tomaju m v goriški deželni kmetijski šoli, so se 19. t. m. naselile tudi v »S 1 o v e n s k e m dekliškem z a v o d u« in v »S 1 o-venskem sirotišču«. Bog daj njihovemu delovanju obilo blagoslova!
V »Slovenskem dekliškem zavodu« v Gorici, Via Ponte Isonzo 32, je še nekaj prostorov. Cas za priglaševanje je še in opozarjamo na ta novi zavod vse, katerim je pri srcu naša mladina. Obračati se je naravnost na zavod.
Duhovnik umrl v deželni norišnici. — Minuli četrtek je umrl v goriški deželni norišnici preč. g. B. T o g u o n, bivši duhovnik v Gradežu. V poslednjem času se mu je um omračil in spravili so gavdeželnonorištiico. Pokojnik je bil šele 43 let star in je bil v mašnika posvečen I. 1893. — To je prvi duhovnik, ki je umrl v deželni norišnici.
Deželna gospodinjska šola v Gorici. Gojenke deželne gospodinjske šole v Gorici so napravile izlet na Bled, v Ljubljano in v Postojno.
Narodni napredek v Gorici. — Starodavni iti staroslavni tradieijonalui ples (šagra) »Pod grapo« je prešel letos v slovenske roke. V nedeljo se bo plesalo že na narodni podlagi. Slovenci v Gorici se uveljavljajo seveda kakor se vidi le z javnimi plesi.
Nesreča. Andrej Mikič, delavec na državnem kolodvoru v Gorici se je ponesrečil pri premikanju vagonov, tako, da si je pokvaril desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Njegovo stanje je opasno. Pravi, da je padel pod kolesa enega vagona in eno kolo mu je šlo preko desne noge. Nogo mu bodo odrezali. Star je 26 let.
Iz goriške okolice.
g Iz goriške okolice. Iz vrst veleposestnikov smo dobili: Za božjo voljo, prosimo »Novi Cas«, da neha bevskati in rogoviliti proti nam, ker smo izvolili
Manufakturna trgovina Hedžet & Koritnik na Jos. Verdijevem tekalisču in v Šolski ulici v (IORICI naznanja, da je za časa preuredite trgovine uhod le iz Šolske ulice. Zaradi preuredbe trgovine in pomanjkanja prostorov so cene blagu
znatno znižane in stalne.
n
dr. Gregorčiča v deželni zbor. Postajo /e smešen do skrajnosti.
Vedite »Novočasovniki«, da mi smo morali vstreči ljudstvu, ker nam je žugalo in reklo: dr. Gregorčič mora bili izvoljen in sicer zato. ker je bila taka neumestna gnoja v gorah proti njemu od njegovih sobratov.
Gr. Gregorčič je za nas okoličane neprecenljive vrednosti. Zato si le izbijte iz glave boj proti njemu. Mi ga bomo tudi v prihodnje volili. Vedno bo od nas izvoljen: ako ne poprej doseže mandata. Pred 12 ld leti je bilo. Veliko število očetov nas je bilo zbranih na dvorišču goriške normalke s svojimi malimi ukaželjnimi potomci. Nobenega niso hoteli sprejeti v šolo. češ. nimajo prostora. Šli smo v »Šol. Goni«, kjer so sprejeli vse ne glede na mišljenje, ne na strankarstvo. In ti-le naši potomci so postali danes možje, ki zavzemajo lepa mesta v človeški družbi. Komu gre za to zasluga? Mari ne v prvi vrsti Gregorčiču, ki je pripravil Slovencem šole v mestu in tako zagotovil, da dobimo tudi inteligenco, trgovce, obrtnike itd. —
V »Novem Času« z dne 14. t. m. pod zaglavjem »Gliha vkup štriha« nas imenujete liberalce z dr. Gregorčičem vred. Zreli smo dovolj, da mislimo s svojo glavo, in ne trebamo vašega uka. Kdo je dober kristjan in kdo slab, o tem ne smeste vi soditi. To pravico ima le On. ki je nad nami in ki vse vlada in vse ve.
Več volilcev dr. Gregorčiča.
Akcija o aiitomobilski zvezi skozi
Brda je se zdi zaspala. Deželni odbor je vprašal te dni goriško e. kr. okr. glavarstvo, v kakšnem štadiju se nahaja ta zadeva.
g Iz goriške okolice. Letos zelo bliska in treska in toča klesti da je groza. Nekateri so mnenja, da je to zaradi tega, ker se narod krega!
Smrtna kosa. V pondeljek je umrl v Solkanu vpokojeni profesor g. han M a k u c v 68. letu starosti. Minulo nedeljo je bil še zdrav v solkanski čitalnici. Prišedši domov je nekaj spravljal in začutil je okoli srca hude bolečine. Gal se je prevideti in drugi dan ob I:). uri zjutraj je izdihnil svojo dušo. Pokojnik je bil vrl Slovenec in tudi požrto-valeu rodoljub. Za solkanski otroški vrtce je mnogo delal in se trudil. Med Solkanci si je ohranil dober spomin. — Pogreb se je vršil včeraj ob 9. uri predpoldne. N. p. v m.! Preostalim izrekamo naše sožalje!
g Gojenke čipkarske šole v Sovod-njali dobe 200 K deželne podpore, ki se izplača v prihodnjih dneh. Ta znesek se razdeli med najpridnejše in najrevnejše učenke.
g Na Rojcah bodo gradili vodovod. Voda bo tekla iz Tanncrjeve' ledenice.
g Cesta Novavas-Jamlje. Načrti za zgradbo te ceste se bodo kmalu pričeli delati.
g Vabilo k izrednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice, reg. zadr. z neomejeno zavezo« v Solkanu, ki se bode vršil v nedeljo dne 24. aug. 1913 koj po popoldanski službi božji v poso-
jilniških prostorih, se sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledovalcev. 3. Potr-jenje računskega sklepa za upravno leto 1912. 4. Volitev načelstva, n. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajni predlogi. Ta izredni občni zbor bode pravoveljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. (S 33. zadr. pravil. K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo, g hranilnic ain posojilnica na Trnovem nad Solkanom bo imela v nedeljo dne 24. avgusta ob 10 iu pol uri svoj občni zbor v uradnih prostorih. Na dnevnem redu bo potrjenjc računov in razni predlogi.
g Strela. S Trnovega: 10. t. m. treščilo je pri Rijavcih na Trnovem v ko-zole, ki se je vžgal. Pridni gasilci so ogenj koj pogasili. Pretekli petek je strela udarila v ograjne zidove takojšnega gozdnega oskrbnštva ter ograjo dvorišča precej poškodovala. Vrhu tega je ubila g. oskrbniku 2 pitana zajca.
g Toča na Trnovem. V soboto popoldne pripodHa se je na Trnovo sovražnica srdita v oblakih sivih v plajšč zavita ter metala ledeno zrnje, ki je klestilo po Trnovem in je osobito pri Rijavcih vse pobilo. Vrhu tega je isti dan treščilo ob cesti v eno črešnjo, ki jo je do tal razklalo.
Plesi v goriški okolici se vrste nedeljo za nedeljo. Naj bo suša ali vročina, naj toča pobije ali povodenj odnese
- plesati pa se le mora! Brez plesu skoro ne more biti nedelje! Znamenje, da se ljudstvu — posebno pa plesalcem
— gmotno ne godi slabo!
Iz ajdovskega okraja.
a Cesarjev rojstni dan so tudi Vipavci slovesno praznovali. Slovesno zvo-nenje in mogočni streli izpod Čavna (Kamnje) so oznanjali po lepi dolini da ljudstvo zvesto smo in vdano, da ljubimo iz dna srca Franc-Jožefa!
Hruške že cveto... Preč. gosp. A. Plesničar, župnik v Kamnjah nam je po slal te dni utrgan hruškin cvet, ki je cvetel na njegovem vrtu. Pač redka prikazen, v času ko hruške zore!
»Kmetijsko društvo v Vipolžait« bode imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 31. avgusta t. I. po blagoslovu. Dnevni red po pravilih. Odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
Prostovoljno gasilno društvo v Cerknem priredi dne 24. avgusta 1913 (na dan kv. Jerneja) na trgu ob pol 3. uri |Jbpoldue javno tombolo ob vsakem vremenu. Dobitki: I. terna K) K. II. terna in K. I. kvaterna 2(1 K, II. kvaterna 20 K, Činkvina 40. Tombola 100 K. — Srečke se prodajajo po 20 vin. K obilni udeležbi najuljudneje vabi Odbir.
Ekspozitura za pospeševanje male obrti v Gorici priredi sporazumno z deželnim odborom pet-tedenski krojaški tečaj v Cerknem. Tečaj se otvori dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne. Za obisk j tečaja priglašenih je 24 krojaških mojstrov in pomočnikov.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob nenadni in bridki izgubi našega očeta
PETRA
izkazali toliko tolažilnega sočutja in vsem, ki so v zadnji pozdrav darovali vence, Zadrugi izvoščekov v Trstu in njeni veliki deputaciji, nadalje vsem, ki so spremili našega blagega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo globoko ganjeni najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj stotero!
Rodbina SV ETO SL A V PREMROU.
Ugodna prilika!
V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Anton Jug.
ODLIKOVANA jtjSKARNA
Gorica, vla Formloa
II priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem	E. Jakin
il j h n motno, zavreto se popravi kakor VI lili! tudi odvoame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali runu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom zahvaljujemo vsem. ki so povodom bolezni in smrti našega očeta
ANTONA RIJAVEC
na kakoršenkoli način pokazali svoje sočutje. Posebno čč. gospodoma ’ župniku in kaplanu iz Šempasa, cerkvenim pevcem, sosedom in vsem drugim, ki so od daleč prišli, da so pokojnika pri pogrebu spremili. Bog stotero povrni!
V Sv. Miheli, 16. avgusta 1913.
Alojzij, Anton. Ivan,
Karolina omožena Štrukelj, hči.
Vabilo
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Dornberg*u“
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo,
hi bo u nedeljo dne 11 avgusta 1913 ob 3'|_, uri pop. v društveni dvorani.
Dnevni red:
1. Poterjenje letnega računa.
2. Volitev načelstva in nadzorstva.
3. Morebitni predlogi.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Meščani in okoličani! Pridite trumoma v
dne 23. ;n 24. in dne 30. in 31. avgusta. Videli bodete
zrakoplovno tekmo v navzočnosti
cesarja in dvora
*****
**■
in pa zmagovalno bitko Srbov proti Bulgaroin v Bre —- galnici, kjer je padlo 30.000 mož.	=
Usnje podplati. Vrvarsko
im m m m ii im m milili ii iiiiini iiiiiii mu muh n
blago. I. Drufovka, (Sorica
111 n i m m 11 m 11111 m 11 n 111 m 11111 m i m i n m 11 m 11
nasproti „Monta*‘, odli-
limmmii mm m iiiiiii n iiiiiii im nmiiiiiiiiiiiii
kovana delavnica nadpla-
1111111,14111 nimimimmi ii iiiiniim mmmi iiiiiii
tov. — Veliko izbera obuvala.
■ 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
POZOR!
Podpisani uljudno naznanjam sl. obči'»~vu v mestu in na deželi, da imam lasmo trgovino in delavnico vsakovrstnih čevljev za moške in ženske, za gospode in gospe kakor tudi za priprosto ljudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani	Reščič	Mihael,
trgovina in izdelovalnica čevljev na Komu št. 17.
4^ Odlikovana pekarija £	^	in	sladMčarna
• K. Draščik
4*
0 v Gorici na Komu
(v lastni hlll)
♦ iivrniij* naročila viakorutneit* pecivu, torte, kolače i& birmano* (A in poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri
• poroča ne sl, občlnr»t'U. (>11* Jako nlzkt.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Pozor!
8 0 0 0 parov i1 e v 1 j e v.
4 pare čevljev za 9 K.
Zaradi plačilnih težav več velikih tovarun mi je bilo naloženo razprodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. Zato prodam vsakomur 2 para motkih ii. 2 para ženskih čevljev iz usnja, rujavih ali črnih, elegantnih nove fasone, velikost po poslani meri v cm. Vse štiri pare prodam za K 9.
Razpošilja po povzetju
5. URBAGH, eksport čevljev Krakovo, avstrijsko štev. 3.
Josefsgasse 10 S. 1044.
Zamenjava dovoljena in tudi denar sc vrne.
Viktor Toffoli- Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Vis Teatra 16. - Tla Sirnim 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. —	■	=
Cene so sledeče:
Jedino olje .... liter	Kron	1.04
Namizno olje . . . „	„	1.12
Istrsko-oljkino olje . „	„	1.28
Valona.........................  *	1.40
Bari...........................  „	1.40
Oneglia .......	„	1.60
Lucca..........................  „	2.—
Nizza..........................  „	2.40
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države.
Trvdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „(*oriSke ljudske posojilnice11
(prej krojaški zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, itianiščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, iico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava.
Postrelba točna, domača in cene k on-kurendne.
DVA MALA UČENCA
sprejme mi stanovanjc in hrano poštena družina Corte s. Ilario 4 (dvorišče sv. Hilarija).
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu k.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
Svoji k svojim!
Svoji k svojimi
MIHflEi TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi".)
Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A.Gelb,razpraiajairav|jnJralM 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
1J0SIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky	II
v Gorici na sredi Raštela štev. 7. I
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzor-dh. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Očala:
vsake | vrste različnih kakovosti natanjčno po zdravniških predpisih, datnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino. žganje.
Vse po zmernih cenah priporoča
JAKOB ŠULIGOJ,
urar c. k/, državnih železnic
v Gosposki ulici štev, 25 v Gorici.
OZNANILO.
Podpisani naznanjam, da sem odprl v Dornbergu
novo trgovino
vsakovrstnega koroškega lesa za mizarje in stavbenike, peska in koroškega cementa v hiši št. 194.
Za obilna naročila se priporočam udani.
Franc Pelicon, Gregor Srebot,
poslovodja.	trgovec.
Ugodna prilika!
Radi preselitve se prodaja
vse blago in sicer: zlate in srebrne žepne ure, stenske ure, bu-dilnike, šivalne stroje, raznovrstna druga zlatnina in srebrnina. v
po tovarniških cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic
Gorica, Gosposka ulica št. ZS.
K
Štev. 2229
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija I9IZ
začne v
četrtek dne 11. sept. 1913,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do l. popoludne.
Dne 13.. 17., 20., 24 in 27. sept. bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 4. avgusta 1913.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Najboljše in naj modernejše snkno na moške in volneno sa ženske obleke ran-pošilja najceneje Jugoslov. racpošiljalna
Ii. S TERME CKI v Celju Št. S04.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Prva KlovpnHka trnovimi z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (joiciei Gosposka ulica Štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
u| Cene zmerne in nizke. Postrežba lil točna in solidna. Na željo odje-fj malcev v mestu se blago do-▼	stavlja	na	dom.
(!) Poši
stavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. [H
“ OO0O€K>i
[P □ □ □ □ □ IZQ
□ Voda »Vichj" □
n umetno napravljena, najboljša hladilna •—i pijača v poletnem času, se uživa naj- ji ■— prikladneje kot pridatek vinu ali siru-
□ poni. Umetna voda »Vichy« ae priprav-Ija iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode »Vichy«. I Skat- ■“
Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni CRISTOFOLETTI. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami.
L! — Ll
Pot na nogah, rokah ter sploh na
□ celem telesu, opraske in nepri- m jetni duh pota odstrani brez škod- I | ljivih posledic
□ Jntisudoi Douglas" □
□ zdravniško izkušen in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje se le LJ v lekarni
□ 6 RI S TO FO L ETTI, □
n
Gorica, Travnik.
in so vsa naročila tja naslovili.
□
On o □ □ a n cu
»CENTRALNA POSOJILNICA"
f?EGISCF50Winft ZADRUGA Z OTHEJCnO ZflVCZO
v GORICI »♦♦t
obrestuje hranilne vloge po 5 “lo. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°„, na me-
sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Cene zmerne.
idaatelj in odgovori urednik J viicp<'i*«K ♦ Goril
Tiska,Narodna Tiskarna* v Gorci (od*ov. L LufceiK.