f—	>1
1980 v znaku stabilizacije
v_____________________________________4
Vsako leto se začne polno dobrih upov in želja, hkrati s tem pa nas preveva občutek previdnosti pred neznankami, ki nam jih prinaša. Vse to velja v dobršni meri tudi za prizadevanja za dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije — prav gotovo bo leto 1980 v njenem znamenju. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana bo v vsakdanji rabi upravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije. Pritrditi moramo, da se ne srečujemo prvič s stabilizacijskimi usmeritvami, vendar je ta od prejšnjih precej strožja, tudi zato, ker pri izvajanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi.
Kakšna bo aktivnost Zveze sindikatov Slovenije ob teh nalogah? Najpomembnejša naloga organizacij in organov zveze sindikatov je, da s politično aktivnostjo med delavci zagotovijo, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko usmeritev in se odločno ter brez omahovanj zavzemali za njeno uresničevanje. Sindikat mora poznati razmišljanja in probleme delavcev ter jim pomagati pri razreševanju odprtih vprašanj.
Delavci morajo vedeti kakšni so cilji, usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Vedeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in za službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, kot tudi za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije.
Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupna sredstva za osebne dohodke v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lani neupravičeno pohiteli s povišanjem osebnih dohodkov, pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje oseb. dohodkov delavcev gospodarskih organizacij združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za OD v nematerialni proizvodnji v letu 1979. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, ali ostanejo na ravni lanskega tri-četrtletja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka v lanskem tričetrtletju.
V razpravi na seji predsedstva je Vinko Hafner dejal, da brez odrekanja očitno ne bo šlo, vendar se moramo boriti
predvsem za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. O vsem tem pa mora delavec povedati svojo besedo, delavec je v središču vsega dogajanja. Tudi preteklo leto nam ni bilo lahko, vendar je realni osebni dohodek nara-stel za 4 odstotke. Napovedi za to leto so bolj črnoglede; govorijo, da bo realni OD za 5 odstotkov manjši — storiti moramo vse, da bi bili pri tem odstotku »pod planom«.
Razpravljalci so še opozorili, da mora priti resolucija ne le do 750 tisoč zaposlenih, ampak do vseh prebivalcev Slovenije. Ustrezneje bomo morali načrtovati delovni čas.
Pri zagotavljanju discipline so ukrepi premalo, to vprašanje je treba urediti tudi sistematsko. Osnovne organizacije sindikata ne smejo obstati pri seznanjanju delavcev, morajo jim dati besedo in poskrbeti, da ta pride na pravo mesto. Ne bi se smel ponoviti ta primer: niti ena osnovna organizacija zveze sindikatov v Ljubljani ni analizirala, zakaj so ob novem letu stali nakopičeni vagoni, ki jih ni imel kdo raztovoriti!
To je nekaj poudarkov s seje, med katerimi bi vsak moral postati naša vsakdanja praksa.
Iz Informacij RS ZSS
Prešernov dan -8. februar
Vsako leto se v februarju spominjamo smrti našega velikana poezije dr. Franceta Prešerna.
Veliko smo govorili o njem v šolski dobi. Morda pa ga še vedno premalo beremo in premalo poznamo njegov bogat izbor najrazličnejših pesmi.
Bil je zelo učen mož. Sorodniki so mu pomagali, da je v mladih letih obiskoval šole v Ribnici in v Ljubljani. Na dunajski univerzi pa si je pridobil veliko znanja iz filozofije in prava. V letu 1828 je postal doktor prava, ta poklic pa je lahko opravljal le zadnja leta svojega življenja.
Živel je v času, ki je prinesel narodom nove literarne smeri in nove razvojne stopnje v kulturi. To je bil tako imenovan preporod nacionalne romantične smeri.
France Prešeren pa je izpolnil največjo nalogo: slovenska poezija je našla temelje v pravem pomenu besede. Prešeren je ljudsko pesem spoštoval, s svojimi globoko občutenimi verzi pa ni ugajal slavistom svoje dobe. (npr. J. Kopitarju.) Za napredek se je ostro boril s prijateljem Čopom, da je uveljavljal umetno in izvirno poezijo.
V Zabavljivih napisih je grajal tedanje zaspane slaviste, ki so molčali oziroma bili ostro proti politični svobodi in tudi svobodi izražanja:
»Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval al’ toži, kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži.«
Prešeren je bil pravi umetnik v uporabi pesniških oblik: trohej in jamb, daktil in anapest, sonetni venec, glosa in mnoge druge. Po njegovih stopinjah so šli mnogi drugi pesniki še mnogo let pozneje.
Prijatelj Matija Čop mu je svetoval, naj si pomaga pri ustvarjanju z italijanskim pesnikom Petrarkom in Dantejem. Poslušal ga je in ustvaril najlepše pesnitve: Slovo od mladosti, Ljubeznjeni sonetje. Gazele, Sonetje nesreče, Sonetni venec in Krst pri Savici. V vseh teh
V prid obveščenosti in sodelovanja
Na strokovnem predavanju, ki ga je organiziralo vodstvo področnega društva inženirjev in tehnikov za gozdarstvo in lesno industrijo je bil podan smoter, način dela in potrebne investicije za izgradnjo in delovanje mehaniziranega skladišča oblovine.
To skladišče nameravata izgraditi z enakim sovlaganjem GG Bled in LIP Bled na Bledu, ob obratih TO, lesna predelava Rečica.
Udeleženci predavanja so aktivno sodelovali z vprašanji, pripombami in predlogi v zvezi z lokacijo, načinom dela, obliki surovcev, obliki izdelanih sor-timentov in načinom sortacije sortimentov.
Več kot desetmilijardna naložba za izgradnjo tega objek-
ta bo narekovala pametno trošenje le za tako mehanizacijo, ki bo dajala najboljše rezultate.
Med drugim je bilo omenjeno, da je trebg še proučevati in najti prave dolžine mnogokratnikov za prevoz in obdelavo na liniji. Za obdelavo oblovine bo treba najti tak lupilnik, da bo na njem možno lupiti tudi drobnejšo in debelo oblovino.
Razrez in sortacija oblovine naj bosta tako prirejena, da bodo sortimenti dimenzionalno in kvalitetno odgovarjali potrebam potrošnikov.
Med drugim je bilo omenjeno, da je le z zadostnim številom boksov omenjeni izbor mogoče realizirati.
(Nadaljevanje na 3. strani)
pesmih je pesnik izražal potrebo, da se slovenski narod osvobodi izpod tisočletnega jarma. S svojimi osebnimi čustvi prepleta tragično preteklost Slovencev in napoveduje lepšo prihodnost. Pod rimskim in avstrijskim vplivom je živel tedaj podložnik pokorno in vdan v usodo. Prešeren pa je opisal ponosnega človeka z lastnim prepričanjem, ki priznava sebi in drugim vse pravice. Z vero v čisto ljubezen do Primicove Julije se je upiral razočaranju v boju proti staremu političnemu sistemu in meščanski družbi.
»Poet tvoj nov Slovencem venec vije, ran mojih bo spomin in tvoje hvale, iz srca svoje so kali pognale mokrocvetoče roz’ce poezije.«
»Zdravljico« je namenil vsem narodom, kateri naj bodo bratje med sabo in enakopravni, da bodo združeni pregnali zatiralce.
Bil je socialni demokrat in njegove napovedi in upi sežejo še v današnji čas, ko bratsko premagujemo težave.
»Mladen’či zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubézni domačije
nobén naj vam ne usmrti strup,
ker zdaj vas
kakor nas
jo srčno branit
kliče čas!«
To so besede neminljivega pomena.
V	Sonetih nesreče si je Prešeren celo zaželel smrti, vendar pa ga spet dvigne in oživi misel in upanje v človeka.
V	Pevcu pravi, da je poklic pesnika zelo težaven in je prepleten več z grozo kakor z lepoto življenja.
»Kako bit’ hočeš poet in ti pretežko je v prsih nósit al’pekèl al’ nebo’!«
Prešernovi stihi so še danes za nekatere narode enako pomembni. Še se bije boj za človečanske pravice, za materin jezik. Tako je poznan povsod po svetu in ostal bo nesmrten v svojih delih. Človek je umrljiv, toda narod se nadaljuje. In le, če bo svoboden, bo z gotovostjo stopal v prihodnost.
Prešeren je opeval lepote naše domovine in nam naročal, naj jih skrbno čuvamo in varujemo:
»domu Kranj’c moj, zvest postan!«
Tako je izpolnil veliko poslanstvo.
Vesna
Topli obrok tudi za delavce v
Z dograditvijo prizidka pri naši poslovni stavbi na Bledu smo tudi delavci skupnih služb dobili svojo jedilnico. Od
15.	januarja dalje prejemamo toplo malico. Hrano vozijo iz naše temeljne organizacije Rečica, kjer topli obrok pripravljajo njihove marljive in dobre kuharice.
Hrano nam dovaža in razdeljuje naša nova kuharica Mar-
jana Cvetek, ki je do sedaj delala v TO Tomaž Godec in dobro jo poznajo vsi, ki hodijo na oddih v naš počitniški dom v Sečo.
Z novo jedilnico in uvedbo toplega obroka se je tudi delovna disciplina popravila, saj je prihranjenega mnogo dragocenega časa, ker v odmorih ni več tekanja za malico po
bifejih in trgovinah. S tem so se nam tudi delovni pogoji izboljšali, predvsem pa je taka prehrana tudi bolj zdrava, poleg tega pa tudi cenejša.
S prehrano smo vsi zelo zadovoljni, saj je res kvalitetna in okusna.
Robič
Podeljene so bile nagrade inovatoijem v občini Radovljica
Izvršni odbor občinske raziskovalne skupnosti je po daljših pripravah, v katere so bili vključeni še izvršni svet skupščine občine Radovljica in družbenopolitične organizacije občine Radovljica, izpeljal akcijo podelitve nagrad in priznanj za pomembne dosežke na področju množične inventivne dejavnosti. Hkrati s temi pa so bile podeljene tudi nagrade in priznanja učencem osnovnih šol za pismene prispevke na temo »Raziskovalna dejavnost in njen pomen«.
Podeljena priznanja in nagrade imajo predvsem pomen v spodbujanju in širjenju množične inovatorske in ra-cionalizatorske dejavnosti med delavci in vzbujanje zanimanja za ustvarjalno in raziskovalno delo med mladino.
Z namenom nadaljnjega spodbujanja te dejavnosti je prav, da zapišem nekaj misli, izrečenih ob podelitvi nagrad na slavnostni seji občinske raziskovalne skupnosti.
Naša družba se dobro zaveda, da brez stalnega vključevanja novega znanja v proizvodnjo ne moremo pričakovati trajnega napredka in hitrega razvoja proizvajalnih sil. Zato na vseh nivojih, od ZK, ZS, SZDL, raziskovalnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti stalno spodbujamo akcije, katerih cilj je znanstvenemu — raziskovalnemu delu dati pravo mesto in pomen.
Že družbeni plan razvoja za sedanje srednjeročno obdobje je postavil raziskovalno dejavnost v ospredje in jo po-
sebej naglasil kot tisto družbeno dejavnost, ki naj omogoči hitrejše uveljavljanje kakovostnih elementov gospodarjenja.
Tudi v resoluciji XI. kongresa ZKJ je postavljena zahteva po oblikovanju dolgoročne strategije v programih znanstvenih raziskav. Poudarjeno je bilo, da mora znanost še bolj kot doslej predstavljati del enotne samoupravne politike socialistične družbe, s katero delavski razred neposredno uresničuje svojo vodilno vlogo.
Velik prispevek k realizaciji tako zastavljene politike prav gotovo predstavlja novi Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki dovolj celovito ureja odnose
med posameznimi udeleženci v raziskovalnem procesu.
Poleg spoznanja o pomembnosti dosežkov ustvarjalnega znanstvenega dela pa je potrebno tudi mnogo naporov in prizadevanj, da le-ti padejo na rodovitna tla in obrodijo sadove, ki bodo človeku omogočili boljše in srečnejše življenje. Prav tako pa je potrebno tudi nenehno prizadevanje, da se dosežki znanosti ne bodo spreminjali v svoje nasprotje in kot taki predstavljali nevarnosti za človeka in njegov obstoj. Nikoli ne smemo pozabiti, da so mogoče tudi take zlorabe znanosti in njenih dosežkov.
Če velja, da je potrebno mnogo prizadevanj za uveljavitev in pravilno uporabo znanstvenih dosežkov, velja poudariti, da je prav toliko in še več truda potrebno vložiti za uveljavljanje dosežkov na področju množične inventivne dejavnosti.
Ti dosežki so prenekateri-krat v določenih sredinah zapostavljeni, spričo velikanskih vzponov znanosti, spričo možnosti uvoza tuje tehnologije in licenc. Toda prevladati mora spoznanje, da je v tej vrsti dejavnosti, med množico delavcev, skrit ogromen potencial znanja, ki nam ustrezno vzpodbujen, lahko daje ne-slutene rezultate ob minimalnih vlaganjih. Še posebej pomembno pa je, da gre tu za aktiviranje in uveljavljanje našega lastnega znanja in pameti. Kadar pa gre za spodbujanje takih potencialov pa
nam ne sme biti žal ne časa, ne truda in ne denarja, kajti ta prizadevanja bodo slej ko prej obrodila sadove, od katerih bo imela koristi celotna naša družba.
Te misli so nas vodile, ko smo že v preteklem mandatu organizirali razstavo inovacijskih dosežkov. Te iste misli so nas vodile tudi, ko smo se odločili, da v okviru občinske raziskovalne skupnosti podelimo priznanja in nagrade najuspešnejšim inovatorjem v občini Radovljica. Le obilici dela, ki jo zahteva organiziranje take dejavnosti in pomanjkanju kadrov, ki bi bili pripravljeni poleg svojih rednih zadolžitev aktivno sodelovati z občinsko raziskovalno skupnostjo ali v njej, gre pripisati, da do realizacije te zamisli ni prišlo že prej.
Kljub temu, da odziv na pripravljeno akcijo ni bil najboljši, moramo biti z začetim delom zadovoljni. Mislim, da bo ta začetek za marsikoga spodbuda za nadaljnja prizadevanja k izboljšanju odnosa do množične inventivne dejavnosti.
V občinski raziskovalni skupnosti bomo s tako obliko pospeševanja inovatorske dejavnosti nadaljevali tudi v tem in naslednjih letih, zato bi povabil k sodelovanju tako tiste, ki imajo racionalizacijske predloge kot tudi tiste, ki želijo pomagati pri organiziranju teh in podobnih akcij za pospeševanje uporabe znanstvenega dela v praksi.
Silič Vlado
V novih
delovnih prostorih
V mesecu decembru preteklega leta je bil zgrajen prizidek naše poslovne stavbe na Bledu. Vanj so se že vselili: sektor za avtomatsko obdelavo podatkov, sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize, splošni sektor, tajništvo in direktor.
Novi prostori so lepo urejeni in s tem je omogočeno tudi boljše delo. Prav tako smo v prizidku dobili novo jedilnico in s tem tudi toplo malico. Vsi delavci naše delovne skupnosti, ki so dobili nove prostore, se v njih dobro počutijo. Omogočeni so jim dobri delovni pogoji, saj je bilo stanje pred tem zèl zelo slabo, ker so bili vsi prostori prenatrpani. Sedaj poteka adaptacija starih po_-slovnih prostorov, tako da se bodo tudi ostalim delavcem izboljšali in uredili delovni prostori. Lahko bodo nemoteno in v mnogo boljših pogojih opravljali svoje delo. Dobili bomo nazaj tudi svojo
sejno sobo. Potrebno jo je še urediti in nam zaradi sestankov in sej ne bo več potrebno gostovati drugje. Prav tako smo pridobili še eno govorilnico, s čimer bo v poslovnih prostorih manj zunanjih strank in s tem manj motenja sodelavcev pri njihovem delu.
Poleg tega bo urejen tudi poseben prostor za razmnoževanje in fotokopiranje dokumentacije, kakor tudi urejen prostor in oprema za arhivo, kjer bo le-ta lahko urejena sodobno in tako, kakor zahtevajo predpisi.
Zunanja adaptacija starega objekta je bila že izvršena. Prekrili so ga z novo kritino. Stara je bila že dotrajana. Potrebna so bila že prej stalna popravila, da ne bi zamakalo ob deževju. Tako je zunanjost stavbe lepo urejena. Potrebno je še urediti okolico upravne stavbe in parkirišča, katera nam prav zdaj povzročajo precejšnje težave. Robič
V novi del upravne stavbe smo namestili tudi novo centralo.
Sklepi samoupravnih organov
DELAVSKI SVET DO LIP BLED —
(31. 1. 1980)
1.	Po pregledu sklepov zadnjega zasedanja je ugotovil, da so bili le-ti izvršeni.
Delegati so razpravljali še o načinu javne obravnave kataloga del in nalog. Ker si TO niso enotne glede priprave gradiva (ali sam katalog del in nalog ali pa tudi vrednotenje osnosno točkovanje) je DS sklenil, da je treba do naslednjega zasedanja pripraviti enoten predlog.
2.	Ugotovil je, da na predlog smernic za srednjeročni plan 1981—1985 ni bilo pripomb. Predlog smernic je predlagal v sprejem zborom delavcev.
3.	Soglasje k investicijskemu programu za mehanizirano skladišče Rečica so dale vse proizvodne TO, TO trgovina pa o tem še ni razpravljala. Slep bo veljal, ko bo posredovala soglasje k investicijskemu programu še TO trgovina.
Na samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo in poslovanje mehaniziranega lesnega skladišča Rečica ni bilo pripomb. DS gaje predlagal v sprejem DS TO.
4.	V javni obravnavi ni bilo pripomb na predlog pravilnika o inventuri, zato ga je DS sprejel v predlagani obliki.
5.	Na predlog ocenitev novosistemiziranih del in nalog v TO Rečica (obrat vrata) ni bilo pripomb, zato je ocenitev potrdil:
—	vrtalec in monter prijemnika	129	točk
—	vrtalec in monter nasadil	129	točk
—	upravljalec stroja za impregniranje	129	točk
—	pomočnik upravljalca stroja za impregniranje 111	točk
Ocenitev velja od 1.2. 1980 dalje.
6.	Po obširni obrazložitvi predloga plana za leto 1980 je dal v javno obravnavo plan proizvodnje in prodaje in plan investicij.
7.	— Po obrazložitvi je DS sprejel merila za ugotavljanje delovnega prispevka v letu 1980. Le-ta veljajo od
1.	1.1980 dalje.
—	Sprejel je tudi dodatke in prejemke za leto 1980 (prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške, izplačila, ki bremenijo sredstva za osebne dohodke, nadomestila, ki se nadomeščajo iz dohodka ter prejemki iz sklada skupne porabe).
Višina dnevnic in stroškov potovanj veljajo od 1. 2. 1980, ostali dodatki in prejemki pa od 1. 1. 1980.
—	Ker katalog del in nalog še ni izdelan, se v letu 1980 poveča dopust vsem zaposlenim za 2 dni po prvi točki 86. člena pravilnika o delovnih razmerjih TO in DSSS.
8.	Na osnovi predloga komisije za vrednostenje zahtevnosti dela je dal v 15-dnevno javno obravnavo ocenitev novosistemiziranih del in nalog v TO Mojstrana:
—	medfazni kontrolor	176	točk
—	nasajanje kril	158	točk
—	sestavljanje oblog	135	točk
—	narez lendaporja	117	točk
—	krpanje podboja	135	točk
9.	Na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja je DS razpravljal o nepravilnosti 55. člena pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD in DSSS, ki govori o prerazporeditvi delavcev do enega meseca.
DS je zadolžil pravno 'službo, da pripravi predlog za dopolnitev odnosno spremembo navedenaga člena pravilnika o delovnih razmerjih.
10.	Po obrazložitvi glavnih določil pravilnika o knjigovodstvu je DS le-tega dal v 15-dnevno javno obravnavo samoupravnim delovnim skupinam DO.
11.	Navzoči so pregledali poročilo o stroških službenih potovanj v inozemstvo in ga potrdili.
12.	Na osnovi predloga odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je DS spremenil dolgoročno stanovanjsko posojilo Ivana Bernarda v kratkoročno, z odplačilom 10.000 din letno in 4% obrestno mero.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (17. 1. 1980)
1.	Stanovanji v Boh. Bistrici v novem stolpiču je dodelil:
—	Janezu Erčulju, TO Tomaž Godec
— Branki in Antonu Mencingerju, TO Tomaž Godec
Garsonjero Milene Korošec bo po izpraznitvi dodelil Alojzu Mencingerju.
Joža Mlakarja je odbor črtal iz prednostne lestvice, ker je odklonil stanovanje.'
2.	V komisijo za točkovanje stanovanj prosilcev za stanovanja in stanovanjsko posojilo so bili imenovani: Ivan Robič, Zdravko Knaflič in Franc Bučar; za področje Podnarta Anton Goričan, za Mojstrano pa Tomaž Ravhekar.
10.	IN 11. SEJA DELAVSKEGA SVETA TO MOJSTRANA
1.	Imenoval je tri člane, ki bodo sestavljali gasilsko tehnično enoto v TO Mojstrana, in sicer:
—	Janeza Petriča
—	Stanka Jegliča
—	Antona Noča
2.	Za dobo petih let je sklenil pogodbo oziroma sodelovanje s podjetjem Slovenija Bois v Biugui.
3.	Potrdil je spremembe Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979.
Za podpisnika tega sporazuma je pooblastil ing. Franca Bajta.
4.	Za potrebe TO Mojstrana se nabavi posebna blagajna, kjer naj se hranijo strogo zaupni dokumenti.
5.	Imenoval je inventurno komisijo, v naslednji sestavi:
—	Tomaž Ravhekar — predsednik komisije
—	Alojz Kopavnik — član
—	Makovec Jože — član
—	Jeglič Stanko — član
—	Košir Mihaela — zapisnikar
6.	Sprejel je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Za podpis tega sporazuma je pooblastil Joža Lipnika.
7.	Za delegata za Temeljno banko Gorenjske člani delavskega sveta TO Mojstrana pooblaščajo Tomaža Rav-hekarja.
8.	Za individualnega poslovodnega organa TO Mojstrana je bil imenovan tov. Noč Anton.
Delo in naloge individualnega poslovodnega organa nastopi s 1. 1. 1980.
Objavi se interni razpis za delovni mesti »vodja priprave dela« in »nasajalec kril«.
Razpis se zaključi 14 dni po objavi.
9.	Za potrebe TO Mojstrana, se nabavijo naslednja osnovna sredstva:
—	stroj za krivitev zaščitne pločevine'
—	štirje kaloriferji
10.	Izdal je soglasje za izdelavo mehaniziranega skladišča na Rečici
V prid ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posredovano je bilo mnenje, da bi izgradnjo mehaniziranega skladišča oblovine prenesli na drugo stran železniške proge. S tem bi bila dana večja možnost normalne izgradnje, ker je na tem delu več prostora. Problematičen pa bi bil transport olupljene oblovine preko proge ali pod njo.
Prostor v trikotniku ob gostilni Stare ni tako velik, da bi odgovarjal vsem potrebam take mehanizacije. Dejstvo pa je, da bo ta ob sodelovanju z odločujočimi faktorji tudi dobro izkoriščen.
Z izgradnjo nove obvoznice v Gorje bi bilo možno zapreti spodnji podvoz. S tem bi bila povezana strojna obdelava oblovine s skladiščem neolupljene oblovine urejena. Prav tako bi bile tudi druge naprave (parkirišča) lažje in varnejše povezane z obrati in mehanizacijo. Istočasno bi biilo treba omogočiti poglobitev odprtega podvoza za normalnejši transport nekaterih sortimentov.
Na posvetovanju je bilo omenjeno tudi, naj bi določene količine oblovine vozili mimo mehaniziranih naprav na Rečici na druge lupilnike na Gorenjskem. Seveda ta varianta ni sprejemljiva, predvsem ne za DO LIP Bled, ki ima pri tako dragem soinvestiranju tudi pravico do vseh količin, ki gravitirajo na to področje.
Za dobro delo mehanizacije bo predvsem treba naštudirati tehnologijo za:
—	pravilno izbiro transporta neolupljene oblovine
—	pravilno izbiro strojne opreme,
—	možno lupljenje vse razpoložljive oblovine
—	kvalitetno obdelavo oblovine,
—	strokovni transport in sortacijo olupljene oblovine,
—	strokovno sortacijo olupljene oblovine po dimenzijah in kvalitetah,
—	odkladanje oblovine v
zadostno število boksov v korist najboljšega vrednotenja sortimentov.	Tand
Volilna konferenca OOZK
Proti koncu lanskega leta smo se zbrali člani OOZK TO »TOMAŽ GODEC« na redni letni konferenci.
Konferenca je izvolila novo vodstvo osnovne organizacije, kar pa ni bilo bistvo. Bistvo je bilo delo v preteklem obdobju in naloge, ki stojijo — ne samo pred komunisti — ampak pred vsakim od nas, v TO, DO in vse naše socialistične samoupravne skupnosti.
Iz posameznih poročil je videti, da je OOZK TO v preteklem obdobju delovala kot živ organizem, povsod prisotna, zmerom v akciji na vseh področjih naše socialistične samouprave, ki utrjuje in razvija pridobitve naše socialistične
Direktor TO Mojstrana
NOČ ANTON, se je rodil 24. 2. 1938 na Jesenicah. Na LIP Bled se je zaposlil pred 10 leti in delal najprej na delih in nalogah vodje izmene in nato kot tehnolog. Leta 1975 je prišel v Mojstrano in vse do sedaj opravljal dela in naloge »vodja priprave dela«.
Po dveh neuspelih razpisih za zasedbo delovnega mesta individualnega poslovodnega organa TO Mojstrana je bil tov. Anton Noč imenovan za vršilca dolžnosti TO za dobo 6 mesecev.
Na tretji razpis se je odzval Anton Noč. Komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa je pridobila pozitivno soglasje koordinacijskega odbora za kadrovske zadeve pri SO Jesenice in predlagala DS, da imenuje Antona Noča za individualnega poslovodnega organa. Dela in naloge direktorja TO je zasedel 1. 1. 1980.
Sodelavci TO Mojstrana mu na novem delovnem mestu želimo veliko uspehov.
Samka
revolucije. Za letos smo se odločili, da bomo zategnili pas. Hočemo se stabilizirati. Stabilizacijska tarča je dovolj velika, da bomo lahko zadevali vsi, ne le najboljši. Treba se je oborožiti predvsem z odločnostjo in vztrajnostjo, zavedajoč se, da bo treba kdaj pa kdaj močno stisniti zobe in premagati ovire, med katerimi skomine po včerajšnjem dnevu ne bodo ravno na zadnjem mestu.
Prav verjetno se bo to pokazalo takrat, ko se bomo pogovarjali o osebnih dohodkih. Takrat smo vedno najbolj krvavi pod kožo in vsak hoče uveljavljati in visoko ovrednotiti svoje delo ali celo nedelo.
Izhodišča za akcijski program pa niso samo osebni dohodki in urejeni dohodkovni odnosi. Bolj problematične so rezerve časa v proizvodnji, odnosi do izdelavnih in drugih materialov, delovna disciplina.
Ne glede na to, da je naša OOZK sprejela svoj akcijski program dela za leto 1980, je dolžnost nas vseh v TO, DO in SOZD, da stisnemo zobe in naredimo red, da se bo jeziček na tehtnici obrnil v prid vseh nas — ne le v DO, pač pa v vsej socialistični skupnosti, le tako bomo lahko dokazali vsem, našo visoko socialistično zavest in še več, da uresničujemo velike ideale, za katere je bilo prelito toliko krvi.
Program dela za leto 1980:
L Izboljšati je treba sistem obveščanja samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij
2.	Spremljali bomo delo in problematiko IGD v TO
3.	Obravnavali bomo sledeča vprašanja:
—	obravnava letnega in srednjeročnega načrta,
—	obravnava periodičnih in zaključnih računov,
—	obravnava investicij TO in DO, ter njihov razvoj,
—	pregled o izvajanju akcijskega programa,
—	proizvodnja in izpolnjevanje plana,
—	kvaliteta in kvantiteta izdelkov,
—	medsebojne odnose in delovno disciplino,
—nagrajevanje,
—	delo na področju družbene samozaščite in samozaščite,
—	gospodarjenje v okviru SOZD,
4.	Spremljali bomo delo samoupravnih organov
5. Spremljali bomo delo delegacij SO in SIS
6.	Evidentiranje novih članov ter idejno politično izobraževanje
7.	Sodelovanje in delo v okviru Krajevnih skupnosti
8.	Kontaktiranje z Občinsko konferenco OOZK in obravnava vprašanj, ki jih bo potrebno tekoče reševati.
JAKA
Regali v skladišču gotovih izdelkov
Po večmesečnih pripravah bomo končno montirali regale v skladišču gotovih izdelkov v TO Rečica. Ti bodo odslej omogočali vskladiščenje večje količine izdelkov, sočasno pa bo skladišče v polni meri izkoriščeno.
Skladišče je bilo treba najprej izprazniti, v nadaljevanju pa izsekati asfalt na mestih, kjer naj bi stali nosilci regalov. Potrebna je bila še točna izmera prostora. Po vseh pripravah smo pričeli montirati stojala.
Regali so razporejeni v prečni smeri, sestavljeni v polovični enoti z asimetričnimi konzolami ob straneh in v sredini s tremi simetričnimi konzola-
enostavnò izvleko vilic po opravljenem polaganju palet.
Glede na namembnost re-galnega skladišča smo izvedli specializacijo, tako da bomo v ta del skladišča skladali izključno furnirana vrata in podboje; v paketnem skladišču, ki je poleg regalnega skladišča, pa bomo vskladiščili pa-
kete in surova nefurnirana krila.
Nabavili smo tudi že bočnega viličarja, ki je prirejen za vkladanje in praznenje regalov.
Dela v skladišču še niso v celoti zaključena, predvidoma pa bo skladišče urejeno v sredini februarja.	Urh
mi.
Transportne poti so ločene na vzdolžne, ki so fiksno odrejene s koridorji in omogočajo precizno vzdolžno vožnjo. Vozniku viličarja bo to dopuščalo koncentracijo za samo vlaganje palet na polico regalov. Prečna pot pa je namenjena elastičnemu manipuliranju in optimalnemu skrajševanju voznih poti pri zapolnjevanju in praznjenju regalov.
Police regalov so prirejene za kontinuirano polaganje palet. Na konzolah sta nameščena primerna nosilca, na njih pa 100 m visoki kovinski prečni distančniki, ki omogočajo
E	D
H	H	H
Prečni pogled D-E
Vzdolžni pooled F-D
D
(--------------------------N
Obnovljena kuhinja v TO Mojstrana
v_____________!____________>
V mesecu novembru smo se v TO Mojstrana odločili za manjšo obnovitev naše kuhinje. Nabavili smo namreč, po predhodnem sklepu delavskega sveta, nov štedilnik na trda goriva.
Dosedanji je bil za naše potrebe premajhen, pa tudi dotrajan. Zbrali smo več ponudb' in se odločili za najprimernejšega izvajalca. Naročili smo izdelavo štedilnika po meri, potrebno pa ga je bilo vzidati.
Ker imamo kuhinjo v nadstropju, smo zaprosili za mne-
nje gradbenika, ki nam je svetoval, da naredimo 8 cm debelo betonsko ploščo, na katero naj potem postavimo štedilnik. Obstajala je namreč nevarnost, da bi se dosedanja plošča ukrivila, ker je po ponudbi izvajalca znašala teža štedilnika 1000 kg.
Po vseh opravljenih delih smo našo kuhinjo še prebelili, naša kuharica pa nam sedaj pripravlja še boljše malice.
Samka
Poraba v mejah ustvarjenega dohodka
Novoletni intervju predsednika Sveta ZSJ Mike Špiljka za Informator
1.	Katere so konkretne naloge in kakšna je vloga Zveze sindikatov, oziroma sindikalnih organizacij pri izvajanju sklepov CK ZKJ na področju ekonomske stabilizacije v naslednjem letu?
Odgovor:
V prvi vrsti se moramo orientirati na dela, ki zlasti spadajo v obseg aktivnosti sindikalne organizacije. Vidite, izhajamo iz ugotovitve, da sta dva temeljnja vzroka pripeljala do nekaterih nezaželenih gibanj v gospodarstvu:
—	Čezmerna poraba na vseh področjih zlasti na investicijskem. Pri tem mislim, da smo včasih šli v preširoko področje nepokritih investicij in dvojnih zmogljivosti. Prav zaradi tega pa je kasnila izgradnja velikega števila gospodarskih objektov, stanovanj, pa tudi drugih objektov. Podaljševanje rokov gradnje pa je spet privedlo do tega, da so objekti neprimerno dražji kot pa je bilo predvideno. Ta neracionalnost prav tako dodatno obremenjuje gospodarstvo.
—	Mnogo problemov nastaja zaradi slabe organizacije dela in premajhne odgovornosti do dela pri velikem številu organizacij. Razvila se je praksa, da bi se s čimmanjšim delom in naporom ustvarili čimvečji osebni dohodki. Podatki o odsotnostih z dela pričajo o tem neodgovornem in rekel bi celo nesamouprav-nem odnosu dela. Lansko leto
je zaradi odsotnosti z dela izgubljenih 84,3 milijona delovnih dni, kar je za 7,8 milijonov več kot v letu 1977. V poprečju je torej vsak dan izostalo z dela 269.000 delavcev. Sodeč po podatkih za prvo polovico letošnjega leta, ko je izgubljenih blizu 50 milijonov delovnih dni, pa se je stanje celo poslabšalo.
Napak bi bilo misliti, da so vse to neupravičeni izostanki, vendar pa le-ti predstavljajo veliko večino. Iz podatkov za lansko leto izhaja, da smo zaradi bolovanja izgubili 73 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da je vsak zaposleni Jugoslovan povprečno bolovai 15 dni. To pa je prav gotovo veliko in niti približno ne kaže realne slike zdravstvenega stanja naših državljanov. Govora je najpogosteje o lažnih bolovanjih, ki se ljudem očitno izplačajo. Enostavno, v tistih nekaj dneh, ko bolujejo, imajo mnogi priložnost, da zaslužijo več kot bi zaslužili v delovni organizaciji cel mesec. Drugi v času bolovanja opravijo svoje privatne opravke in podobno.
Poglejte, kako pogosti so vsakodnevni izhodi z dela, še zlasti tistih, ki so zaposleni v skupnih službah in družbenih dejavnostih. Dopoldne in popoldne se v kavarnah in na ulicah kar tare ljudi.
Boj proti nedelavnosti, to bi želel posebej poudariti, je ena pomembnih nalog Zveze sindikatov. V konkretnem primeru, ko govorimo o neopravičenih izostankih z dela in sploh o neodgovornem odnosu do dela in delovnih obveznostih, moramo biti precej bolj odločni. Nedelavnost se
Gradnja
skladišča izdelkov
Vse večje potrebe po zaprtih skladiščih so narekovale, da se je tudi naša TO »TOMAŽ GODEC« Bohinjskih Bistrica odločila, da kljub precejšnjim težavam investicije zgradi novo skladišče izdelkov.
Po zbranih ponudbah in dokumentaciji se je izkazalo, da je najugodnejša GRADIS ponudba in sicer tipska hala GH —5, ki je locirana v podaljšku nove lakirnice pod hribom »Selo«.
Tlorisna velikost hale je
36.50	X 70,50 m in vezni trakt
18.50	X 12,00 m. Osni raster v vzdolžni smeri je 10 m, v prečni smeri pa 18 m. Obzidava skladišča je predvidena z iso-span zidaki debeline 24 cm, ki so obojestransko ometani,
zasteklitev pa je kopilit steklo. Tlak je predviden armirano-beton ter trdo liti asfalt, na katerem bodo regali za skladiščenje pohištva.
Gradnja skladišča vključno s pripravljalnimi deli se so pričela 16. 8. 1979, katero izvaja kot GRADISOV kooperant Gradbeno podjetje Bohinj. Takoj za tem so se pričela montažna dela, ki so bila gotova do 29. 12. 1979 (brez kadrovskih del), tako da je bilo skladišče do konca leta gotovo do tretje gradbene faze.
Omenim naj še, da je skupna investicijska vrednost 14 milijonov din, objekt pa bi moral biti dovršen do 31. 5. 1980.
LF
PRAVILNIK
O SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI
ki gaje sprejel delavski svet
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo smotri in cilji samoupravne delavske kontrole, načela delovanja, organi samoupravne delavske kontrole in njihova pooblastila.
2.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo opravljajo delavci TO neposredno preko samoupravne delovne skupine, preko svojih delegatov v delavskem svetu in preko posebnega v ta namen izvoljenega odbora samoupravne delavske kontrole v TO, DO in SO. .
3.	člen
V	funkciji samoupravne delavske kontrole delayski svet nadzoruje delo izvršilnega organa, poslovodnega organa in strokovnih služb v organizaciji združenega dela.
V	nadzorovanju njihovega dela daje delavski svet izvršilnemu organu, poslovodnemu organu in strokovnim službam smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti.
4.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole deluje na vseh področjih poslovanja in samoupravljanja v TO oziroma DO, zlasti pa kontrolira:
1.	izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov TO oziroma DO ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev,
2.	izpolnjevanje delovnih in sa-moupravljalskih obveznosti delavcev, organov in služb v TO oziroma DO.
3.	ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi,
4.	izvajanje načel delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke,
5.	uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu,
6.	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v TO in DO ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
DO LIP Bled 30. 10.1979
Organi upravljanja in drugi organi, poslovodni organi in strokovne službe, ki so pristojni za posamezne zadeve iz prejšnjega odstavka, so dolžni skrbeti za to, da je odbor samoupravne delavske kontrole obveščen in seznanjen z odločitvami in stanjem na teh področjih. Odbor samoupravne delavske kontrole mora biti obveščen tudi o zahtevkih za varstvo pravic delavcev, postopkih pred disciplinsko komisijo in o primerih kršitve varstva pri delu. Mnenja, pripombe in predloge odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma služba dolžna obravnavati in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče v 30 dneh.
3.	člen
Samoupravna delavska kontrola je integralna funkcija delavskega samoupravljanja. Zaradi tega se opravlja v vseh oblikah samoupravljanja in v posebnem odboru, to je v odboru samoupravne delavske kontrole, ki je v svojem delu samostojen in odgovoren le delavcem, ki so ga izvolili.
6.	člen
Delovanje samoupravne delavske kontrole je javno.
7.	člen
Delavci TO oziroma DO morajo biti obveščeni o vseh sklepih organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov, kakor tudi o pomembnejših ukrepih, ki pomenijo uresničevanje skupaj sprejetih ciljev.
Vsak delavec ima pravico in dolžnost opozoriti delavski svet ali drug samoupravni organ na dejanja, ki po njegovi presoji pomenijo družbeno škodljiva dejanja po določbah tega pravilnika.
8.	člen
Organ, na katerega se je delavec obrnil z opozorilom iz predhodnega člena, je dolžan nemudoma raziskati dejanje oziroma okoliščine, na katere je bil opozorjen, sprejeti ustrezne odločitve in o njih obvestiti delavca.
Nihče ne more biti klican na odgovornost zato, ker je sprožil postopek delavske kontrole.
9.	člen
Tudi delavski svet pri svojem delu neposredno opravlja funkcije delavske kontrole, s tem da:
— dosledno spremlja izvajanje svojih sklepov,
e----------------------------—------------------------------------------------>
BELEŽKE:
V.
J
—	spremlja delo izvršilnih organov,
—	vsestransko in kritično ocenjuje predloge aktov in sklepov, preden o njih odloči,
—	analizira posledice izvajanja svojih sklepov in drugih odločitev,
—	dosledno izpolnjuje načelo odgovornosti delegatov delavskega sveta pri sprejemanju sklepov ' in drugih oseb, ki sodelujejo pri tem,
—	DS je dolžan obravnavati vsak predlog odbora samoupravne delavske kontrole in odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti samoupravno delavsko kontrolo o ugotovljenem stanju, ukrepih in stališču v zvezi s posameznim vprašanjem.
II.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
10.	člen
Za stalno opravljanje funkcije samoupravne delavske kontrole, izvolijo delavci vsake TO svoj odbor delavske kontrole ter predstavnike oz. člane odbora samoupravne delavske kontrole v DO.
11.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole obravnava problematiko s področja svojega delovanja na lastno pobudo, na pobudo posameznega delavca, samoupravne delovne skupine, samoupravnih organov, direktorja TO in DO, družbenopolitičnih organizacij, organov družbenopolitičnih skupnosti, službe družbenega knjigovodstva ter družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Odbor ima pravico zahtevati poročila, tolmačenja ter pòtrebno dokumentacijo od posameznikov, organov in organizacij, navedenih v prvem odstavku tega člena.
12.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko uvede postopek proti vsakemu članu kolektiva, službam ali organom v TO oz. DO, ne glede na njihovo funkcijo ali položaj, če kršijo pravila zakonitosti, varnosti premoženja in ljudi, ali s svojim odnosom kvarijo rezultate dela in ugled DO.
13.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole analizira tudi poslovne odločitve posameznih služb TO in DSSS ter skrbi, da so vse naloge vestno opravljene.
14.	člen
Pri svojem delu se odbor delavske kontrole naslanja predvsem na delavce TO in organe upravljanja, s katerimi sodeluje. Odbor delavske kontrole se zaradi večje učinkovitosti povezuje tudi z drugimi organi kontrole, zlasti s službo družbenega knjigovodstva.
15.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole se zaradi koordinacije dela in večje učinkovitosti kontrole povezuje s samoupravnimi organi in odborom samoupravne delavske kontrole v drugih TO v okviru DO in s samoupravnimi organi in odborom samoupravne delavske kontrole v DO.
16.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati od strokovnih in drugih služb TO in DSSS podatke, ki se nanašajo na delo in poslovanje TO in DO, na podlagi katerih ocenjuje zakonitost poslovanja ter smotrnost poslovnih odločitev in uporabljenih sredstev.
Če odbor samoupravne delavske kontrole pri svojem delu uporabi podatke, ki pomenijo poslovno in drugo tajnost, je dožan z njimi ravnati tako, da se ohrani tajnost podatkov.
17.	člen
Delavski svet, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizaciji združenega dela morajo delavcu, ki se nanje obrne, omogočiti vpogled v svoje delo na način, ki ga določa samoupravni splošni akt.
Organi v DO morajo dati v okviru svojega delovnega področja delavcu odgovor na njegova mnenja in predloge najkasneje v 30 dneh po prejemu.
Delavec, ki ima na zboru delavcev, na seji delavskega sveta ali v drugih oblikah odločanja oziroma pri opravljanju samoupravne delavske kontrole v TO oz. DO pripombo ali predlog in izrazi mnenje ter zahteva dopolnilne podatke in dopolnilno poročilo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in o medsebojnih razmerjih pri delu, ne sme biti zaradi tega klican na odgovor in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj.
Poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki pokliče delavca na odgovor ali vpliva, da pride delavec v manj ugoden položaj, stori hujšo kršitev samoupravljalske funkcije iri delovne obveznosti. Hujšo kršitev samoupravljalske funkcije in delovne obveznosti stori poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če onemogoči delavcu vpogled v listine in poslovanje DO.
Poslovodni organ, delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali katerikoli delavec stori hujšo kršitev samoupravljalske funkcije in delovne obveznosti, če ovira člana odbora samoupravne delavske kontrole oziroma organ samoupravne delavske kontrole pri opravljanju njegove funkcije ali mu jo onemogoča.
18.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ima odbor samoupravne delavske kontrole pravico obračati se na organe, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva in na druge organe družbenega nadzorstva in kontrole ter na sindikat, in z njimi sodelovati.
Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžni na zahtevo OSDK dajati le-temu podatke, s katerimi razpolagajo in ki so nujni za opravljanje dela samoupravne delavske kontrole, v 15 dneh po prejemu zahtevka.
Odločitve, sklepi in stališča, ki so pomembni za uresničevanje samoupravne delavske kontrole, morajo biti v obliki izvlečka iz zapisnikov s sej organov v DO ustrezno objavljeni najpozneje v sedmih dneh po seji, na kateri so bili sprejeti.
19.	člen
Kadar odbor samoupravne delavske kontrole ugotovi škodljive pojave oz. če obstoji upravičen sum, da predstavlja tak pojav hkrati tudi kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek, pripravi o tem dokumentirano poročilo, ki ga predloži pristojnemu organu TO oz. drugemu pristojnemu organu (javnemu tožilcu, notranji upravi, sodišču) v nadaljnje ukrepanje. Odbor samoupravne delavske kontrole lahko po lastni presoji obvesti sočasno vse delavce o svojih ugotovitvah in o ukrepih, ki jih je sprejel oz. predlagal.
20.	člen
Ce organi v organizaciji združenega dela, na katere se obrne odbor samoupravne delavske kontrole, da bi odpravili pomanjkljivosti, teh ravočasno ne odpravijo, obvesti odor samoupravne delavske kontrole o tem delavski svet DO in sindikat.
Ce delavski svet ne stori ukrepov oziroma delavci ne sprejmejo sklepa o ukrepih, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, obvesti odbor samoupravne delavske kontrole o tem sindikat, pristojne organe družbenega nadzorstva in organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov DO.
Če odbor samoupravne delavske kontrole meni, da se s sklepom, drugim aktom ali ukrepom delavskega sveta kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina, ali da je delavski svet tak akt sprejel v nasprotju s stališči delavcev, opozori na ugotovljene pomanjkljivosti delavski svet in obvesti o tem sindikat.
Če delavski svet na opozorilo odbora samoupravne delavske kontrole ne spremeni svojega sklepa ali ukrepa iz tretjega odstavka tega člena, lahko predlaga odbor samo-
upravne delavske kontrole skupščini družbenopolitične skupnosti naj zadrži izvršitev sklepa ali drugega akta oziroma ukrepa, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
21.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole je za svoje delo odgovoren delavcem TO oz. DO, katerim mora poročati o svojem delu in ugotovitvah. To poročilo poda odbor 2-krat letno, oziroma vedno takrat, ko ugotovi hujše kršitve oz. pojave iz 4. člena tega pravilnika.
22.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole sprejema ugotovitve, predloge in mnenje, na sejah z večino glasov vseh članov. Vsak član odbora delavske kontrole lahko ob glasovanju izrazi ločeno mnenje, ki se posebej zapiše v zapisnik.
23.	člen
Seje odbora sklicuje predsednik ali njegov namestnik, ki ju izvolijo člani med seboj za dve leti.
Seje odbora so javne, kolikor tajnost podatkov ne terja zaprte seje. O tem odloča odbor pred pričetkom seje.
Seje odbora se morajo na povabilo predsednika udeležiti strokovni in drugi delavci TO ali DO, če je njihovo sodelovanje nujno, da se razčistijo obravnavani primeri.
24.	člen
Delavec TO, ki se je zaradi ugotovitve nepravilnosti obrnil na odbor samoupravne delavske kontrole ali na DS TO oz. DO pa ti organi niso ukrenili ničesar in delavca niso obvestili o svojih ukrepih v 30 dneh potem, ko se je delavec nanju obrnil, ima pravico zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
25.	člen
Način volitev, število članov, pravice in dolžnosti članov ter odpoklic odbora samoupravne delavske kontrole oz. njegovega posameznega člana za TO določajo statuti posamezne TO, za DO pa določa statut DO in samoupravni sporazum o združevanju TO v DO.
26.	člen
Vsa določila v tem pravilniku, ki veljajo za TO, se smiselno uporabljajo tudi za DSSS.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ta pravilnik sprejme DS DO po predhodni 15-dnevni javni obravnavi, veljati pa začne 8. dan po objavi na oglasnih deskah oz. v Glasilu.
mora odraziti zlasti pri delitvi osebnih dohodkov. Sistem nagrajevanja je potrebno izdelati tako, da v njem ne bo nobene Startne osnove, ki bi delavcu omogočila zaslužek, ne glede na rezultate dela. Zajamčeni osebni dohodek družba sicer mora izplačati, vendar pa mora biti kolektiv tisti, ki bo odločil, kako dolgo bo slab delavec ta zajamčeni osebni dohodek prejemal. V vsakem primeru mora biti sistem delitve izdelan tako, da se ne-nedelavnost ne bo nikomur izplačala; najboljše in naj-vestnejSe delavce je treba v bodoče nagrajevati bolje in bolj stimulativno kot doslej.
Sindikalne organizacije se morajo energično boriti za to, da bodo investicijsko in skupno porabo — torej sploSno, skupno in osebno — izvajale v mejah ustvarjenega osebnega dohodka, ker je to eden od predpogojev ekonomske stabilizacije, oziroma zaustavljanja porasta cen in inflacije na eni ter krepitve gospodarstva in pospeSevanja izvoza na drugi strani.
Zveza sindikatov se mora zanimati tako kot doslej za stalno izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi, za dvig njihovega standarda, hitrejSo izgradnjo stanovanj, zdravstvenih in rekreacijskih objektov, otroških ustanov ter skrbeti za otroke in družine delavcev. Vse to so naloge, ki spadajo v neposredno pristojnost sindikalnih organizacij, od tega pa zavisi tudi ustvarjanje ekonomske
stabilizacije v našem gospodarstvu.
2.	Tov. predsednik, prosil bi vas, da obrazložite nedavno pomanjkanje nekaterih prehrambenih proizvodov, kakor tudi njihovo podražitev.
Odgovor:
Občasno pomanjkanje blaga nas opozarja, da se moramo resneje posvetiti konkretnim življenjskim vprašanjem delovnih ljudi, ne samo kot Zveza sindikatov, temveč kot družba v celoti. Pomanjkanje ni nastalo zato, ker ne bi bilo mleka, soli, sladkorja, praškov in podobno. Ti artikli so bili največkrat nekje v skladiščih. Zatajili so nekateri drugi faktorji. Do izraza so prišle tako slabosti v organizaciji trgovske mreže, kot tudi nekatere druge slabosti in pomanjkljivosti, ponekod pa je pomanjkanje nastalo kot posledica »pričakovanja« podražitve blaga.
Poudariti je treba, da velik problem preskrbe tiči v dejstvu, da še ni prekinjen star sistem povezovanja med proizvodnjo in trgovino, po drugi strani pa še niso prešli na nov način dohodkovnega povezovanja. Predolgo smo molčali in javnosti nismo obvestili o dejanskih in resničnih vzrokih pomanjkanja nekaterega blaga.
In kaj se je zgodilo? Ves ta molk je ustvaril ugoden teren za ugibanje javnosti in posameznikov. Npr.: v trenutku ko je bil Beograd preskrbljen z mlekom 90%, torej primanjkovalo je le 10% mleka (podobno
pa je bilo tudi z drugimi artikli). so sredstva javnega obveščanja ustvarjala vtis, da v Beogradu mleka sploh ni. kar je izzvalo pravo paniko. Obvestila o pomanjkanju so povzročila. da so ljudje kupovali več kot je bilo potrebno; skladišča so bila v kratkem spraznjena, nastalo pa je veliko povpraševanje tudi za blagom, ki ga imamo več kot ga potrebujemo. Zato so nekatera mesta po nekaj dni ostala brez sladkorja, čeprav so ga skladišča polna.
. Pomanjkanju je vsekakor botrovala tudi odločba o zamrznitvi cen, sprejeta to jesen, tako da so nekatere gospodarske panoge zašle v zelo težko situacijo. Vsaka najmanjša težava pa se odraža na celotnem gospodarskem mehanizmu. Pomanjkanje nekaterih delov za tetrapak je pravzaprav malenkost. Medtem pa je prav ta malenkost povzročila pomanjkanje mleka, v primeru ko je bilo mleka dovolj, ni pa ga bilo kam pakirati.
Iz vsega tega navedenega je čimprej treba potegniti sklepe in pouk, kar je, kot upam, že storjeno.
3.	V dnevnem časopisju so v zvezi s tem objavili »odprta pisma« delavcev iz industrije svojim delovnim tovarišem v kmetijskih kombinatih, preskrbovalnih in trgovskih organizacijah, v katerih delavci sprašujejo delavce, če so oni odločili tako, da zadrži-
jo kavo v skladiščih do odobritve zvišane cene, oz. ali so delavci dvignili ceno mleku in nekaterim drugim prehrambenim proizvodom? Prosim vas, da kot predsednik Zveze sindikatov obrazložite ta »odprta pisma«!
Odgovor:
Mislim, da ta pisma vsebujejo precej demagogije. Ce bi iste delavce vprašali, če so glasovali za dvig cen blaga, ki ga oni proizvajajo, sem prepričan, da boste v 99 % dobili pritrdilen odgovor. Obnašamo se torej kot bi imeli dva obraza. Kot proizvajalci iščemo čimvišje cene za lastne proizvode, kot potrošniki pa se razburjamo zaradi visokih cen vseh artiklov, razen tistih, ki jih sami proizvajamo.
Ta politika je dokaj kratkovidna in dovolite, da to povem, tudi zelo neodgovorna. Najpogosteje se dogaja, da izostanke
Prav je pojmovati ljubiteljsko kulturno dejavnost v družbi, kakršna je naša, kot celoto kulturnih priložnosti in razpoloženj, hotenj, navad, delovanj in dogodkov, v katerih je občan udeležen kot član večje ali manjše druščine, bolj ali manj ustvarjalno in zavzeto. Kot so tisočere oblike in vsebine ljubiteljske kulturne dejavnosti. lahko rečemo, da je sleherna družbena sredina tudi enota kulturnega delovanja.
Eno TAKIH PRIZORIŠČ JE ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA.
Kultura delavčevega delovnega okolja je podana z elementi kulture in umetnosti v njegovem delovnem času, ponudbo kulturnih dogodkov, možnostjo in spodbudo za delavčevo ljubiteljsko delovanje, ter kulturnoumetniškim obeležjem delovnih in drugih praznikov...
V	načelo seveda že dolgo ni več idejno sporno, da sodi kultura med sredstva, ki spreminjajo delavca iz sužnja delu v gospodarja osvobojenega dela. Odtod v političnih sklepih sindikatov (posebej sklepi republiškega sveta sindikatov — februar 1976) jasna opredelitev, da je prebujanje kulturnih potreb in pripravljanje možnosti ter priložnosti za njihovo zadovoljevanje tudi neposredna stvar delovnih kolektivov; obvezna sestavina programa razvoja organizacij združenega dela; področje političnega dela sindikatov; razlag za svobodno menjavo dela z izvajalci v kulturni sferi neposredno ali v krajevnih skupnostih.
Tudi akcija »ČLOVEK, DELO, KULTURA« je posegla predvsem v to sfero. Toda večina OZD še zmeraj ne programira svojega kulturnega življenja, ne ugotavlja svojih lastnih kulturnih potreb, ne skrbi za njihovo zadovoljevanje. Večina OZD je še brez organizatorjev kulturnega življenja. Mnoge sindikalne organizacije očitno še niso prepričane, da je kulturno življenje delavcev in delovnih kolektivov tudi stvar njihove politične akcije.
V	času akcije »ČLOVEK, DELO, KULTURA« so se mnoge 00 ZKS le ozrle okrog sebe po kakršnihkoli znakih kulturnega življenja kot na nekaj nevajenega, jih registrirale — in konec. Čeprav je bil poglavitni namen
z dela. slabo organizacijo dela. nizko produktivnost, neizkoriščene kapacitete in vrsto drugih pomanjkljivosti »pokrivamo« in »nadomestujemo« z dviganjem cen. Spet se torej vračamo k tistemu, ki je osnova in iz česar izhajajo največje slabosti in zgrešenosti: produktivnost, organizacija dela, odnos do delovnih obveznosti ter do sistema socialističnega samoupravljanja.
Sindikalne organizacije so dolžne v tem duhu organizirati sestanke in zbore delavcev in na njih kritično in brez olepševanja opozoriti na kratkovidnost politike, ko poskušamo slabosti v poslovanju pokrivati le z zvišanjem cen.
Prepričan sem, da mora tako angažiranje Zveze sindikatov privesti do željnih in koristnih rezultatov. V mnogih organizacijah, kjer so tako delali, so dosegli vidne in ohrabrujoče rezultate.
akcije, da pripravi osnovne organizacije k trajnemu in ustvarjalnemu spodbujanju in usmerjanju kulturnih hotenj delavcev.
Marsikatera OZD prispeva za dejavnosti kulturnih ansamblov in društev, kulturnih institucij, za posamezne akcije, toda ne zaradi lastnih spoznanih (ali celo programsko predvidenih) potreb delavcev te OZD, tudi ne na temelju preudarka o tehtnosti in primernosti namena s stališča kulturnih interesov delavcev temveč iz različnih drugih razlogov. V modo prihaja pokroviteljstvo in donatorstvo, ki vzbuja videz pomembne uvidevnosti in naklonjenosti do kulture, ker pa gre za družbena sredstva, ima tako dejanje pravo družbeno težo le takrat, kadar ima vsaj temeljne poteze svobodne menjave dela, kadar gre torej za primerno ovrednoteno in po pristojnosti poti opredeljeno zadovoljevanje (tudi) interesov delavcev pokroviteljske OZD. Na pogosto napačno pojmovanje takih potez opozarjajo tudi zahvaljevanja podjetju ali organu (npr. individualnemu poslovodnemu), kot da gre za njihovo dobrodušno žrtev, ne pa za odločitev delavcev o tem, da vlože del družbenih sredstev v družbeno koristno kulturno delo. (Ko se v mnogih organizacijah vendarle prizadevajo razviti kulturno atmosfero, se ta prizadevanja pogosto začno, a tudi že končajo s tem, da OZD prevzame določeno število kart za predstavo ali koncert in jih razpeča med delavce. Nezadostnost take kulturne akcije je na dlani; gre bolj za ukrep iz potrošniške sfere, kot pa resnično, vsestransko primerno posredovanje kulturnega sveta delovnemu človeku). Ko se zavzamemo za kulturo v delavčevem delovnem (in prazničnem) času in okolju, pa tudi zunaj njega zaradi tega, ker kultura pomaga delavca osvobajati od dela, ker razmišlja njegovo življenje in prizadevanja, pa velja opozoriti še na en širši družbeni pogled na stvar:	samo kulturno
osveščena delegatska baza bo v sistemu samoupravnih interesnih skupnosti po svojih močeh oziroma delegatih v uporabniškem zboru znala in mogla kvalitetno odločati o vprašanjih kulture in umet-
nost*'	Iz kulturnega
poročevalca ZKOS

Postavljanje strešne konstrukcije sortirno-skladiščne lope TO Rečica (foto Ažman)
O tem, da gradimo v TO Rečica sortirno skladiščno lopo, smo že čitali v Glasilu. Na prostoru, kjer je prej stala lesena lopa, je sedaj izgrajena lopa železobetonske konstrukcije. Lopa je zaprta s treh strani. V njej je predvidena postavitev kanalske sortirnice za sortacijo žaganega lesa pred opremo, predvsem pa žaganega lesa, namenjenega za potrebe oblog.	Tand
Priprave za pokrivanje in druga zaključna dela na sortirno skladiščni lopi (foto Ažman)
O pomanjkljivostih, napakah in nevarnostih v našem ljubiteljskem kulturnem domu
r
Dražgoše 1980
•frirtcćrfrfrirtrtcirtrćrtrirtrtrtrtrćrtrćrirtrćrćr&'trirćrtrtrtrtrćcćrćrtrćrćr&''
13.	januarja 1980 je bila v Dražgošah zaključna slovesnost velike spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki je obudila spomin na legendarno bitko Cankarjevega bataljona. Ta je pred 28 leti v tem kraju zaustavil veliko močnejšega sovražnika. Dražgoška bitka je imela velik pomen na vstajo v vsej Sloveniji.
Rad berem Glasilo. Letošnjo prvo številko sem še s posebno pozornostjo prebral. Zdaj imam več časa, ko sem invalidsko upokojen.
Prvi mesec v letu 1980 je za nami. Poglavitno je, da se vsak dan z voljo vračamo na delo. Pogoj vsega pa je zdravje. Če tega ni, odpadejo vse druge želje in cilji. Zdravje pa si lahko varujemo v veliki meri sami. Zdrava prehrana, gibanje na svežem zraku in zadosti spanja ohranjajo človeka svežega in pripravljenega za sleherno delo. Moji skromni napotki bi bili tudi naslednji: svoj prosti čas bi morali bolje izkoristiti. Sprostitev od vsakdanjega dela nam v tem hitrem tempu življenja še kako
Organizirana so bila številna športna tekmovanja in pohodi.
V ta namen je Republiška konferenca ZRVS Slovenije in Republiška konferenca ZSMS razpisala Pohod po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta, ki so se ga udeležile sestavljene ekipe ZRVS in ZSMS. Tekmovanja so se udeležile občinske ekipe ZRVS in ZSMS iz vse Slovenije.
prav pride. Razmišljam, da premalo čitamo, bodisi knjige ali vsakodnevne novice. Tudi Glasilo bi nam moralo biti velik informator, kaj se godi v sami delovni organizaciji in izven nje.
Po svojih izkušnjah, ki jih ni malo, lahko povem, da na človekovo dobro počutje vplivata vztrajnost in disciplina, ki jo človek vzdržuje v sebi.
Tolikanj omenjena disciplina pa človeku pri vsakem delu pomaga. In ne navsezadnje: človek v delu in gibanju doživi visoko starost. Ko analizira preteklost, lahko mirno tedaj poreče: »Naredil sem, kar sem največ mogel.«
Rajko Primožič priredila Vesna
Pohod je vseboval naslednje elemente:
—	reševanje topografske naloge
—	reševanje taktične naloge »vod v obrambi«
—	pismeno odgovarjanje na vprašanja iz revije Naša obramba
—	streljanje z malokalibrsko puško
—	patruljni pohod od sindikalnega doma v Kropi, preko vasi Jamnik do cilja nad šolo v Dražgošah.
Pohoda se je udeležilo 51 ekip. Rezultati so naslednji:
1.	občina Brežice
2.	občina Radovljica I (Arh Samo, Zima Zdravko, Šmit Franci, Kotnik Franci, Kobal Vinko, Potočnik Zvone
3.	občina Ljubljana Vič-Rudnik
8. občina Radovljica, KS Boh. Bistrica
11.	občina Radovljica II
Vse tri ekipe iz naše občine so dosegle zelo dober uspeh. Tekmovanje so organizirale občinska konferenca ZRVS in občinska konferenca ZSMS Radovljica ob sodelovanju športnega društva Plamen iz Krope in strelske družine Podnart.
Pohod je v celoti dobro uspel.
Blaževič
Razmišljanja ob začetku leta
Rešitve novoletne nagradne križanke
Vodoravno: opažne plošče, trokar. Matej Bor. por, ronica, es, pi. r. papagaj. Nil. las. vandalizem, medo. novo leto. sečevod, mo, s, efo. Agra. mev, raza. rekreacija, ratka, limeta. Angela. SZ, sak. Reis, Ati, m, ra, če, tek. Fifa, BB. lokal, i, noetika, item, metirati, Toronto, raja, LO, rekt, in, Eve, orkan. da. ajd, gr, ata, tov. Rus. a, hrast, in, osa, Rado, arija, renta, lama, i, ilo, Ikaros, njorke, osir. otvi, jonatan, depo, nafta, Wien, amabile, a, ako, re, š, e, rop, a, Eroti, en. Tratnik, NS, lasnica, erbij, refa, TO, krompir, tukan, Emona, ar, na, GE. jidiš, o. boter, e, ara, trasa, sinonim, Lahn, race, a: nehotnost, egidij, Abesinija, uta. i. o, Škot, veverica, enkratnost. svit, ajaja, akontacija, ar, lan, n, a, i, a, ti, rn
Prispelo je 40 rešitev, od teh je bilo le 8 pravilnih.
Nagrade so prejeli:
1.	nagrado 1.000,— din Zvonko Jirasek, DSSS
2.	nagrado 700,— din Metka Ahačič, DSSS
3.	nagrado.500,— din Štefi Jirasek DSSS
4.	nagrado enodnevno vozovnico za žičnice Kobla Irena Benčina, DSSS
5.	nagrado enodnevno vozovnico za žičnice Kobla Jelka Kunej, DSSS
6.	nagrado enodnevno vozovnico za žičnice Kobla Lojzka Mejavšek, DSSS
7.	nagrado enodnevno vozovnico za žičnice Kobla Boris Malej, DSSS
8.	nagrado enodnevno vozovnico za žičnice Zatrnik Jana Be-ravs, DSSS
»Uredniški odbor glasila GRG je na seji 28. 1. 1980 izžrebal nagrajence po razpisu nagrad, objavljenem za rešitev novoletne nagradne križanke glasila GLG. Izmed 184 reševalcev križanke je žreb odločil takole:
1.	nagrada: Oražem Domen, Bled, Ribenska 14
2.	nagrada: Nonne Vladimir, GG Kranj, Kranj, Mlakarjeva 2
3.	nagrada:	Mravlja Janko, Gradis-LlO, Škofja Loka,
Sv. duh 88, Škofja Loka
4.	nagrada: Arh Ivanka, Bled, Mladinska 13
5.	nagrada: Jurhar Elizabeta, Kranj, Ulica 31. divizije 54
6.	nagrada: Ahačič Metka, LIP Bled, DSSS, Radovljica, Langusova 6
7.	nagrada: Miran Mozetič, LIP Bletj, projektivno-razvojni
biro
v zadnje desetletje
Pogled
Kaj nam je prineslo zadnje desetletje? Bilo je viharno desetletje, polno vojn, kopičilo se je orožje, vladalo je nasilje in teroristi so ogrožali svet. Zajela nas je energetska kriza, z velikansko hitrico se je širilo onesnaževanje zraka, da o zastrupljevanju živalskega in rastlinskega sveta niti ne govorimo.
V	70. letih je znanost dosegla velikanske korake. Prvič v zgodovini človeštva je človek stopil na naš sosednji planet, vesoljske postaje so pristale na Marsu, Jupitru, Merkurju, Saturnu in Veneri.
Po vsej Zemlji se je razmahnila računalniška revolucija.
V	začetku 70. let se je ameriška vojska umaknila iz Vietnama. Miru pa ni bilo, začela se je vojna v Kambodži. 40.000
mladih amerikanskih vojakov je plačalo to vojno z življenjem. Vietnamci pa so utrpeli še večjo škodo. 230.000 njihovih vojakov je padlo, sedem milijonov pa jih je ostalo brez strehe.
Predsednik Nixon je navezal prijateljske stike s Kitajsko.
Sovraštvo pa je dobivalo nove razsežnosti v vojni med Egiptom in Izraelom. Vmešavale so se velesile in tako se je položaj le še poslabšal. Sovjetska zveza je pomagala Arabcem, Amerika Izraelcem. Obe državi sta preskrbovali z orožjem. Gotovo se iz radijskih vesti posebej spomnimo na krvav dogodek iz Olimpijskih iger 1972. leta v Mitnch-nu, ko so palestinski gverilci pobili 11 izraelskih športnikov.
Leto 1977 je bilo še posebno pomembno. Predsednik Sadat je obiskal Izrael in navezal prijateljske stike z Beginom. Kazalo je, da se bo Bližnje-vzhodna kriza rešila.
.1971. leta je divjala vojna v Pakistanu, v Nikaragvi so zlomili Somozov režim. V zadnjem desetletju so bili mnogi prebivalci sveta žrtve terorističnih napadov. Začetek je že prej: palestinski komandosi so februarja 1970 razstrelili letalo z 47 potniki. Ugrabijo kanadskega ministra Laporta. 1978. leta so Rdeče brigade ubile predsednika vlade Alda Mora.
Teroristi žrtev niso izbirali, padli so tudi nedolžni ljudje. Zelo grozljiva zgodba se je pripetila v Gvajani, kjer je pod vplivom ustanovitelja sekte Jima Jonesa umrlo okoli 1000 ljudi.
Naravnih nesreč je bilo zares veliko v zadnjih desetih letih. Najhujša se je zgodila v letu 1976 ob potresu v kitajski pokrajini Tangshan Cikloni so pustošili po Indiji in Pakistanu. 1976. leta je pustošil potres v Gvatemali (umrlo 22.000 ljudi) V teh desetih letih je trikrat divjal potres v Turčiji. V letu 1977 se je zgodila najhujša letalska nesreča v Tenerifi, ko sta trčili ameriško in nizozemsko letalo, umrlo je vseh 582 potnikov. Zadnje desetletje daje torej v zelo grobem povzetku sliko človekovega nasilja in naravnih nesreč. Najhujše pa je dejstvo, da se prepad ni prav nič omilil med revnimi in bogatimi.
Še vedno je na svetu mnogo lačnih, čeprav je veliko izgovorjenega o pomoči in solidarnosti.
Kaj nam bo prineslo desetletje 1980/90, v katerega smo zakoračili letos?
Močno se bomo morali potruditi, da ne bo nasilja in kriz. Narodi pa se bodo še naprej borili za mir in človekovo svobodo.
Vesna
(napisala po ogledu
TV oddaje)
r--------------------------------------------------------------*\
Upokojil se je
MIHA GOBEC, rojen 25. 9. 1938 v Sromlju pri Novem mestu, zaposlen kot »vratar- čuvaj« v TO Mojstrana, se je 5. 11.1979 invalidsko upokojil.
Od 19. 7. 1963 pa do 31. 12. 1964 je bil zaposlen na Lesnem obratu Jesenice kot skladiščni delavec. Po ukinitvi tega obrata je bil premeščen na žago Belca in tam do 1.1. 1977 prav tako delal kot skladiščni delavec.
V naši Temeljni organizaciji Mojstrana je kot »vratar- čuvaj« delal od 1. 1. 1977 pa vse do svoje invalidske upokojitve.
Miha je svoje delo kot »vratar- čuvaj« opravljal zelo pridno in vestno; med samimi sodelavci Temeljne organizacije Mojstrana pa je bil zelo priljubljen.
Vsi sodelavci TO Mojstrana mu želimo več zdravja pa tudi osebne sreče v nadaljnjem življenju.
Samka
V-___________________________________________________/
8.	nagrada: Bevk Mojca, Trojarjeva 10, Kranj
9.	nagrada: Bizjak Marija, LIP Bled, TOZD Rečica, Spodnje Gorje 41
10.	nagrada: Trpin Marjana, Alples Železniki, TOZD promet blaga
11.	nagrada: Hafner Dušan, Alples Železniki.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, reševalcem pa se zahvaljujemo za sodelovanje«.
Uredniški odbor
Pravilna rešitev novoletne križanke:
Vodoravno:
FAKULTETNIK, ELEKTRONIKA, RIL, HEKTOR, OPEL, BA, BIČ, MAMORE, LICE, NAŠE SO ŽELJE, ZL, VAGAN, ANKA, DEIST, NIN, AGILNOST, PSFSR, OVE-DEK, COOPER, UNI, SVETINA, AGS, KA, ŽOGA, SPECIMEN, A, EST, EGER, ARM, ZASTOJ, AM, N, NONO, POLJE, BEDUINI, OSINA, TEAM, FREZALNIK, GPJ, BRITI, PREDAN, E, OOA, EE, ULANI, INŽ, RD, MLAČVA, KOSTOLCI, EAST, LES, SPARTAKIADA, NRO, PIRENEJSKI MIR, EL, JS, ZASEDANJE, LMS, KT, STRASTNOST, KVOTA, KBT, OOLIT, ORIS, OKI, VOLK.

m (n®
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1980
	> d) O	:5 1 C cn > ~ : a> ^ :
	'"ÖJ TJ	učene v pok šolah
TO TOMAŽ Godec		
Bohinjska Bistrica	486	12
TO REČICA	304	10
TO Mojstrana	57	6
TO PODNART	81	1
TO TRGOVINA	25	
DSSS	85	
	1038	29
Poročili so se:
Lužar Vinko iz Tomaž Godec; Slak Veronika iz Tomaž Godec;
Korošec Milena iz Tomaž Godec.
Rodili so se:
Potočnik Janezu iz TO Tomaž Godec — hči;
Smukavec Marjanu iz TO Tomaž Godec — hči;
Franc Borisu iz TO Rečica — hči;
Malivojevič Nedeljku iz TO Podnart — sin.
ŠALE - HUMOR
»Zdravo in srečno novo leto!« zavpije pijanec v gostilni.
»Ti, kaj se dereš, saj smo vendar že v februarju,« mu reče kolega pri mizi.
»Ojej,« se ustraši pijanec, »to me bo nahrulila moja žena, ko se tako dolgo potepam.«
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Zu-kič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.