Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali volja: Za colo loto predplažan 15 gld., /.a pol lota 8 gld., za četrt lota 4 gld., za on inosoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljil: Za colo loto 12 irld., za pol leta (! gld., za četrt lota 3 gld., za en niosoc 1 gld. V Ljubljani na »ioni pošiljan volji 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdieija, Seiuoniške ulico št. 2. Naznanila (insorati) so sprojemajo in veljil tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se ti-:,-:i enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona pri uerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nofrankovami pisma so no sprejemajo. VrcdulStvo jo v Seiuoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzoinši nodoljo in praznike, ob ' ati. uri popoludno. •*te>. i:*<>. V Ljubljani, v soboto II. junija 1887. I jetniL . V Pastirski list pmiiil. kiiczoškofa ljubljanskega o petdesetletnici papeža Leona XIII. Na sv. Silvestra dan t. I. praznoval bo katoliški svet veliko in redko svečanost: namreč zlato mašo našega sv. očeta, papeža Leona xiit. Vsepovsod pripravljajo se verniki, da bodo to svečanost kolikor mogoče slovesno iu vredno praznovali. Spodobi se za to, da se jim tudi mi pridružimo. Ce vam pa dragi moji, o tej priliki sledečo pokladani na srce, no dvomim nad vašo ljubeznijo do sv. očeta; pa tudi no mislim, kakor da bi trebalo vas spodbujati, uo zaostati za vašimi brati po veri, ki stanujejo drugod po širnem svetu. Saj ste pokazali žo pred dvema letoma, ko sem kot vaš novo-posvečeui škof romal v Rim, kako veselo radodarni in otroško vdani da ste do sv. očeta. Le pokazal bi vam rad, s kakošnimi mislimi iu čutili so pripravljamo na praznik sv. očeta iu kako naj se ga tudi mi vdeležimo. Zgodi naj se to pred vsem v luči sv. vero. Zares, dragi moji! Kaj so nam sv. oče po previdnosti božji? Oni so nam zaščitnik in varuh sv. vero! varuh toraj največje, najimenitnejše in najpotrebnejšo dobrote, ki so jo kdaj dosegli ljudje in jo bo prav zato Gospod od njih zopet nazaj tirjal. Zakaj no jaz, in tudi ne kak drugi človek, ampak Bog sam, nogoljufiva resnica, pravi: „Brez vere ni mogoče Bogu dopasti." (Hebr. 11. (5.) Kristus, kakor veste, ni prišel na svet le za en čas, ali za eno ljudstvp ; ampak vsa ljudstva vseh časov naj se v njem pa tudi odi 11 o lo v njem večno izveličajo. „V nikomur drugem ni izveličanja" (Act. 4. 12), pravi sv. pismo, ampak Kristus jo „pot, resnica in življenje", iu nikdo ne pride k Očetu, razun po njem. (.loau. 14. (5.) Kaj pa je storil Kristus, v kterem edino se moremo izveličati, da se nadaljuje na svetu njegovo izvoličansko delo? Postavil jo posebno, pristno, polnoverno in v njegovem imenu delujočo družbo — učečo cerkev — svoje apostole in škofe, njih naslednike. „Daua mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojte toraj in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha. Učito jih spoluovati vse, karkoli sem vam zapovedal." (Matth. 2S. 18. 19. 20.) In tem oznanovalcem svoje vere ni dejal, ravnati so po negotovih, spreminjajočih se, mnenjih človeškega raziskavanja iu znanja, ktero morda že danes zavrže, kar jo šo včeraj za gotovo trdilo, ampak da morejo svoj nauk kot gotovo potrjevati in dokazovati, postavil jih je na Petra, t. j. na skalo. „Ti si Peter (skala), iu na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata jo ne bodo zmagala." (Matth. lli. 18.) S tem nam je pokazal Kristus z ene strani, da zahteva od nas z vso resnobo, da moramo v e-rovati; verovati pa rte, karkoli si bodi, ampak kar uas 011 uči, in spoluovati. kar nam 011 zapoveduje; (Matth. 28. 20.); z druge strani pa nam kaže, kako velika je njegova modrost in ljubezen do nas. Le glejte! Ni nam treba z velikim trudom — iu vendar brez gotovosti in varnosti, da bomo to, kar iščemo, res tudi našli — raziskovati, komu in kaj naj verujemo, kaj naj spolnujemo, da hodimo po pravem in gotovem potu proti večnemu izveličanju; popolno zadostuje, da vemo, kje je Peter? t. j. kaj uči in kaj ukazuje naslednik sv. Petra, rimski papež? Če to vemo, smo si svesti: v pravi cerkvi Jezusa Kristusa smo. Ker je namreč Jezus Kristus pozidal svojo cerkev na Petra, in ker nobeno poslopje ne moro v zraku viseti, ampak se mora vzdigati na svojem temelji, je očito: — da govorim z besedami sv. Ambroža (S. Ambros. in Ps. 40. n. 30.) — ,kjer jo Peter (t. j. nerazrušljiv temelj), tam jo (tudi na tem temelji pozidano, za vse veko namenjeno, poslopje, t. j.) — cerkev; kjer pa jo cerkev, tam ui smrti, ampak večno življenje." Tako so nam sv. oče kot naslednik sv. Petra zares zaščitnik in varuh sv. vere. S takimi čutili toraj in s takim prepričanjem moramo praznovati zlato mašo našega sv. očeta; s prepričanjem namreč, da so uam od Boga postavljeni, vsegdar polnoverni iu zanesljivi kažipot k pravi sveti veri. Zato pa moramo imeti tudi resno in določno voljo, spoluovati vso njih nauke in vse njih ukaze z nepremagljivo zvestobo in odločnostjo. Kristijan 110 sme biti do sv. očeta vuemaren in mrzel; sv. oče mu 110 smejo biti tujec. Sv. vera, ktero oni oznauujejo, pet življenja, ktero oni kažejo, mora biti vsakteremu priljubljena, draga in sveta kot lastna duša, kot lastno dušno izveličanje. Kajti kakor jo imeuitna iu potrebna sv. vera, tako imeniten in potreben je tudi oni, kteri naj po božji naredbi sveto vero nepopačeuo hrani ter jo nam oznanja. Ta pa so : svoti oče! Zlato mašo svetega očeta moramo daljo praznovati s čutili otroške ljubezni in vdanosti. Spomnimo se na oni treuotek, ko jo izroči! Jezus Kristus sv. Petru višepastirsko službo nad sv. cerkvijo. „Siroon, siu Janezov, ali 1110 ljubiš bolj kakor ti lo?" tako je vprašal Gospod sv. Petra; in vprašal ga jo drugič in tretjič: „Simon, sin Janezov, ali 1110 ljubiš?" Iu še le potoni, ko 11111 jo sv. Peter na vsakrat.no vprašanje odgovoril: „Da, Gospod, ti veš, da te ljubim"; ko 11111 jo odgovoril zlasti na tretjo vprašanje osup-njen in nezaupajoč lastnim močem: „Gospod, ti veš vse; ti veš tudi, da te ljubim", še lo potem 11111 jo izročil Kristus, in sicer z ozirom na prvo in drugo vprašanje z besedami: „Pasi moja jagnjota", z ozirom na zadnje vprašanje pa z besedami: „Pasi moje ovco", najvišo pastirsko službo nad vsemi verniki iu nad vsemi pastirji vernikov. (Joan. 21. 15—17.) Zakaj pač vpraša Kristus večkrat 111 tako sreč pretresujoč: ali 1110 ljubiš, in sicer bolj, kakor ti le? Ali mar niso bili tudi ti poklicani v apostolsko službo? Zato tako vpraša, ker zahteva naj viša pastirska služba nad vso cerkvijo vsak čas tudi prav posebno ljubezen in vdanost do Jezusa Kristusa. Sv. cerkev tii na zemlji živi namreč pogostokrat življenje nadlog in preganjanj; življenje bridkega trpljenja. To vedoč izrekel jo božji Izveličar: „Kor so meno preganjali, bodo tudi Vas preganjali." (Joan. 15.20.) Prav res! Mislimo nazaj na časa apostolov, ali glejmo le, kako se godi sv. cerkvi v današnjih dneh, prepričamo se lahko bolj ali manj iz vsacega lista cerkveno zgodovine, kako resnično LISTEK. Sprava. 11. V kotu prostorno sobe stoji postelja; na njej loži bolnik. Mladenič je v kakih dvajsetih lotih, lepega obraza. Krog čela ima ovit rudoč robec; medlo oko upira na duhovnika, ki na pregrnoni mizi odloži Najsvetejše. Z lic mu jo zginila vsa mladeniška živost; skoraj voščena bledost 11111 pokriva obraz. Težko sope, in ko ga duhovnik povpraša, kako mu jo, tiho zašepetft: „Oj slabo, jako slabo; glava me peče, da mi jo hoče raznesti. Bog se 1110 usmili". Spoved jo končana. Ko so domači zopet povrnejo v sobo, bero so na bolnikovem obrazu vdanost in mir; goročo prejme sv. popotnico. „Gospod kaplan, še nekaj", prični s tihim glasom, Jaz sem zdaj pripravljen in vpokojon; samo pohujšanje, ki sem ga delal, to me skrbi. Oj, da bi imel vso svoje tovariše, vso, s kterimi smo kdaj delali greh, tit pri sebi, pri postelji, toliko in toliko bi jim imel povedati. To bi jim pridigoval, oj, ne veste, koliko sem se izučil teh par dni, kar tako-le ležim in trpim, kakor sem zaslužil. Vi jim povejte, prosim Vas, prisrčno Vas prosim, vsem povejte, kak« se kesam zdaj, ko jo žo prepozno. Povejte jim, kako hudo peče človeka na smrtni postelji" — mati zaihtijo pri teh besedah na ves glas ; 011 pa bolestno vzdihno in nadaljuje: „da, na smrtni postelji — oj, to teži in poče, če ima človek za seboj lo dolgo vrsto pregreh in čo je greh sam vzrok, da so vležo na to žalostno posteljo. Matere in očota nisem ubogal, na in zdaj" — tii so obrne ua stran in solze mu vduše besedo. Prijazno ga tolaži duhovnik in ga skuša pomiriti. Za nekaj trenutkov nadaljnjo: „Šimnu odpuščam — to mu tudi Vi povejte; on ni več kriv, kakor jaz. 111 recite, da jaz prosim zanj, naj ga prehudo 110 kaznujejo, če bi bilo drugače, bil lii morda jaz njega, kakor jo 011 mene; lo povojto mu, da 11111 odpuščani in Vi, oče in mati, mu morate tudi odpustiti. — Tudi 011 mi naj odpusti, čo--—". Slabosti so ga zopot obšlo in sapa ga jame dušiti. Na mizi plapolajo sveče, oče si brišejo solzo, mati pa vedno glasneje i litijo pri peči. Ginjen stoji duhovnik poleg bolnikovo postelje in čudno, turobne misli 11111 rojijo po glavi. Poslovi so, a celo pot ga vznemirja žalostni prizor, pri kterem jo bil ravnokar pričujoč. Počasi stopa po griči navzdol. Pogled mu švigne po dolini, ki so razprostira pred njim. Tam v ozadji kipe kvišku skalni vrhovi goratih velikanov; solnčni žarek so razliva po njih in jim z zlatom robi sive glave. Bližje sem pa so dviga grič pri griči, hrib pri hribu in raz zelenih vrhov se belijo cerkvico božje; vasi so razprostirajo ob vznožji; krog vsako jo razgrnena preproga, iskreča se v vseli bojah. Zeleni travniki, nakiučeni z raznobarvenim cvetjem: rumeno polje, na kterem so ziblje bogato klasje; pisane livade, temni gozdi, nad kterimi plavajo bele meglice — vso to 11111 odkrije jeden sam pogled. „0 Bog, kako krasna jo naša zemlja, kako lepo si nam jo ustvaril, kako krasno si jo nam ovoučal — domovino našo! Kakor dragocen biser so svotli izmed družili —--! In tako dobro, tako blago ljudstvo si postavil v to krajo — in —• in vendar! Oj, kako dolgo nam bo treba še gledati tako prizore!" so besede Gospodove: „Sovraženi boste od vseh zavoljo mojega imena." (Matth. 10. 22.) „Vso uadlogo srno trpeli", reči sme sv. cerkev z apostolom Pavlom; „zunaj boji, znotraj strah" (II. Oor. 7. 5.); v mnogih nadlogah smo, večkrat v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v smrtnih nevarnostih, ... v nevarnostih med neverniki, ... v nevarnostih med lažnjivimi brati itd. (Cf. II. Cor. 11. 28. 26.) Po tacih nevarnostih toraj morajo se voditi ovčice Kristusove tii na zemlji; iu zato vpraša Kristus sv. Petra, iu v njem vsakratnega njegovega naslednika: ali me ljubiš? t. j. ali si pripravljen, velikodušno vzeti na rame vse stiske, neizogibno združene z višepastirsko službo nad mojo cerkvijo? Kor je dalje Kristus, dobri pastir, zaupal sv. Petru svojo cerkev, ter ga izvolil svojim namestnikom, postavil je tudi njega iu njegove naslednike kot dobro pastirje, kteri naj vodijo vernike na dobro pašo, in kteri naj potrjujejo svoje brate, da njih vera ne jenja ali opeša, (Cf. Luc. 22. 32.) marveč, da imajo vsi življenje ter je obilnejše imajo. (Cf. Joan. 10. 10.) A dobrega pastirja, kakoršuega hoče Kristus, kaj ga pa čaka? Čaka ga dvoje: Kno je to, da so vse namere, namenjene čredi, t. j. sv. cerkvi, obrnene vedno zoper Petra, zoper poglavarja. Ko je namreč udarjen pastir, razkropile se bodo tem gotovejše tudi ovce. (Cf. Matth. 26. 31.) Drugo pa le to, da se mora pastir, če sploh hoče dopolniti namen, za kteri je postavljen, tem gotovejše skazati dobrega pastirja. Dobri pastir pa ne sme po besedi Kristusovi (Cf. Joan. 10. 4—15.) boječ bežati, kakor najemnik, ko vidi priti volka (1. c. 12); marveč hoditi mora srčno pred svojimi ovcami (ibid. 4), in celo rajše svoje življenje za nje dati (ibid. 15), kakor pa pustiti, da je volk popade in razpodi (ibid. 12). Take, dragi moji, so dolžnosti dobrega pastirja; in take tudi prijetnosti, na ktere naj je pripravljen vsakratni namestnik Jezusa Kristusa kot najvišji pastir v cerkvi božji. Ravno to pač hotel je naznaniti božji Izveličar, ki je precej potem, ko je bil postavil sv. Petra za pastirja svoji cerkvi, pristavil, da bo moral ta apostol zanj umreti, ter tako s smrtjo zapečatiti svojo ljubezen do njega. „Resnično, resnično ti povem: Dokler si bil mlajši, opasoval si se sam, in šel, kamor si hotel; kadar boš pa star, boš svoje roke raztegnil, in drug te bo opasal, in popelje te, kamor ti nočeš." Dragi moji! Po vsem tem sicer umemo, zakaj je vprašal Kristus tako živo sv. Petra in ž njim vse njegovo naslednike: ali me ljubiš? in poklican, da nošiš za me težje breme, in moraš več pretrpeti kakor ti le, — ali me celo bolj ljubiš, kakor ti le? A vendar, vprašajmo se, komu je odločen sv. Peter in vsa vrsta njegovih naslednikov za višega pastirja? Za koga morajo nositi sv. Peter in vsi njegovi nasledniki notri do Leona XIII. težko breme, na-Jožeuo jim od Gospoda, in da je morejo zmagovati, zakaj tirja od njih posebno veliko ljubezen? za koga naj vzamejo s sv. Petrom vred križ ua raine, iu če treba, tudi umro? Za vernike, za nas, dragi moji! kajti pastir je tii zavoljo črede; „dobri pastir d;i življenjenje za svoje ovce." Kaj pa se izvaja iz tega? Nič druzega, kakor to, kar sem vam pred rekel: da moramo ljubezen dobrega pastirja, kterega imamo v naših časih, povračevati tudi z ljubez- Duhovniku zaiskri oko, roka se mu dvigne kviško in goreče molitve mu kipi srce v nebo, proseč pomoči, rešitve. Ne obupajmo še, kajti v jedru še bije temu narodu prosto, uepokvarjeuo srce; nekaj samo ga je skalila burja, ki mrzlo brije dan-daues po celem svetu; strast že žarijo pri nas svojo nesrečno setev, dan na dau padajo njene žrtve; komaj razcveteli cvetovi se osipajo in uničujejo brez sadu, iu kri, ki jo preliva strast, nam strašilno in grozovito namaka domača tla. Dokle, doklii! — Ne obupajmo; svitla nada nam presevaj dušo, da zmore in prevlada boljša stran, da se nam naše domovje spremeni v cvetoč vrt, v čast nam in v diko. Obu-devajmo zmrla srca, ktera osmodila je strast! Prvotni sveti ogenj — vero, upanja, ljubezni živi; krešimo v temotnih dušah in povrne se nam sreča iu mir! Take in enake misli vrstile so se pri duhovniku. ko jo stopal po samotnem potu. Oči upiral je v tla iu tako ni opazil mladeniča, ki je nekaj korakov od pota stal tik visoke jelke iu žoljuo gledal na pot, po ktori je imel priti duhovnik. Čuden mladenič je bil! Zmršeni lasje so mu padali izpod pokvečenega klobuka ua čelo; na vpalem, bledem nijo, da moramo praznovati zlato mašo sv. očeta Leona XIII. v živi veri in v otroški vdanosti. (Dalje pr.li.) Govor poslanca Mili, Vosujaka v državnem zboru dne 20. maja 1887. (Konoo.) Prosil bi ekscelenco, gospoda trgovinskega ministra, da naj to vprašanje najprvo prevdarja pri državni železnici, kjer ima on glavno besedo. Tudi glede pošte bi rad eno rekel. Pred vsem moram zahvalno priznati, da so se mojim volilcem želje zarad ustanovitve novih poštuih postaj v mojem ožjem volilnem okraji izpolnile. Nadalje bi pa gospoda trgovinskega ministra na to opozoril, da bi se nam večja narodna ravnoprav-nost po poštah spodnjega Štajarja vendar-le spodobila, kakor pa jo imamo sedaj. Kar želimo je jako priprosto. Mi najprej zahtevamo, kar sme vsak narod zahtevati, da namreč uradnik razume jezik dotičnega naroda, s kterim je v dotiki, in drugič pa, da so tisti uradni dokumeuti, ki pridejo ljudem v roke, pisani ali tiskani v jeziku narodu razumljivem. Mislim, da bi v tem oziru vendar ne bilo tako silno težko, vstreči našim željam. Saj imamo zadosti poštnih uradnikov, ki so zmožni slovenščine; žalibože, dano službujejo po slovenskih pokrajinah, temveč po nemških pokrajinah. Tudi, kar se tiskovin tiče. dti se stvar prav lahko izpeljati, le dobre volje je k temu potreba. Prepričan sem, da se te v trgovinskem ministerstvu ne manjka in se nadjam, da se bode tudi tu pravo ukrenilo, da se odpravijo čudue razmere Graškega poštnega okraja, ter se nam pomaga. Konečno bi še rad prešel na poglavje poštnih hranilnic ter bom svoje misli izrekel le kar se tiče nakaznic, ker mi je znano, da imamo odbor, ki se peča z izdelavo novega poštnega statuta. Reči moram, da je nakazili promet jo stari postavi nekaka izključljiva predpravica nekterih stanov človeške družbe. Nikomur ga ue zavidam, da imajo posebn« trgovci tako korist od njega. Toda ozirati se je treba tii pred vsem na državne koristi in tii moram reči, da sem jako radoveden, kako je vplival nakaznični promet na poštne dohodke. Radoveden sem pa zarad tega, ker nisem dobil še nobene številke pred oči, iz ktere bi se zvedelo, za koliko so od tedaj dohodki manjši. V tem oziru mislim, da bo poštno hranilni urad moral kreniti srednjo pot, da ne bodo trgovci škodo trpeli, pa tudi država ne. Sedaj pride pa nekaj važnejega na vrsto, namreč poštno-hranilnične nabiralnice po deželi, po kterih se denar od vseh strani na Dunaji skupaj steka. Načelo, da se s tem kmetsko prebivalstvo vabi k šted-ljivosti, je jako hvalevredno. Kakor pa vsaka reč, ima tudi ta svojo senčno stran in ta je, da nam ua ta način prihranjeni denar iz dežele uhaja, kamor se nikdar več kot plodouosni organ ne povrne. Res je, da si je dotična stranka denar prihranila, če ga izroči poštni hranilnici in to je dostikrat podlaga za pozneje večje prihranjeno svote. V dotičnih kmetskih okrajih je pa dostikrat tudi posojevati treba. Ker si v najnovejšem času obrazu se je poznala skrb in obupnost; oči so mu žarele svitlo kot ogenj. Desnico jo imel na prsih, kakor bi hotel prikriti, da bi se ne čulo, kako silno mu bije srce. Duhoven pride mimo njega; takrat skoči, kakor bi trenil, mladi človek iz svojega zatišja in se ga oklene za noge ter hlastno zakliče: „Kako mu je, kako, brž mi povejte? Ali bo okreval? Ali jo kaj zelo hud name, oj kako težko sem Vas že čakal." Duhovnik se je sprva prestrašil; a ko spozna čudnega napadnika, samo z začudenjem pravi: „Za Božjo voljo, Šimeu — Ti si tukaj." Ko mu nato pogleda v vznemirjeni obraz, ki je pričal kesanje iu strah, ko ga vidi, kako se tresočih rok oklepa njegovih nog in kako zvedavo — željno vauj upira svoje žarko oko, dvigne ga kvišku in mu reče: „Hodi pomirjen. Greha se kosaš in Bog Ti ga bo odpustil; France — ti ga je tako že odpustil." „Ali ros? Kako pa jo bilo? Kaj je pa rekel? povejte mi, vso mi povpjto." Duhovnik mu razloži vse iu z opominom, naj 6e dalje no skriva, poslovi se od njega. Nekaj časa po- vse prizadeva kmetu s tem kvišku pomagati, da se mu kolikor moč zapreči delanje hipotekarnih dolgov in odpre osobni kredit, je to precej težavno, ker nam denar poštno-hranilnične zbiralnice iz dežele odvajajo v centralno blagajnico na Dunaj. Vsled tega manjka založnam po deželi dostikrat potrebnega denarja. Mislimo si skrajni slučaj sledeče: Ves denar, kar bi ga bilo v kakem kraji na razpolaganje, kjer bi ob enem tudi radi ustanovili založuo, pobrala bi poštna hranilnica. Tisti denar šel bi seveda na Dunaj in dotične stranke dobile bi zanj ali hranilnične knjižice ali pa državno rento. Na ta način ne bo ondi nikogar, ki bi imel kaj denarja ua razpolaganje, če bi se danes ali jutri v dotičuem kraji kaka založna ustanovila, ali če bi že ustanovljena bila. Osebni kredit je na ta način ondi nemogoč, ker ne bi imela založna denarja na razpolaganje. Načelo poštnih hranilnic je v občo kot vabljenec k ljudski štedljivosti prav koristno in na pravih nogah. Ali. da kmetski okraji no bodo zarad njega na škodi, mislim opozoriti na nasvet, ki so ga slovenski poslanci stavili v podobi peticije visoki zbornici, da naj bi se ona pri visoki vladi potrudila, da bi založnam iu sicer v prvi vrsti onim z neomejenim poroštvom dajala posojila iz centralne blagajnice poštno-hranilnične. Vem, da bo marsikdo z glavo zmajaval, češ, indirektni državni denar, za kterega država jamči, vendar ne gre kar tako posojevati. Opozoriti moram pri tem na veliki razloček, ki je v tem oziru med založuami v prestolnici Duuajski, kterih udje so večinoma ljudje brez posebnega premoženja, obrtniki, in našimi kmetskimi posojilnicami. Kolika je le že razlika samo med vrednostjo poroštva! Oe tudi je pri Dunajskih založnah poroštvo neomejeno, vendar tisto ui toliko pomenljivo, kakor poroštvo naših založen, ki ima posestnike za ude, Dunajske pa večidel nemaniče. Posestnik, kmet, ne more kar čez noč prodati svojega posestva, denarja v žep vtakniti in reči: „tii pa tam sem zgubil, ne morem nič več plačati". Zato naj bi se pri oceujevanji kredita te ali one založne vedno le na to gledalo, kakošne da ima ista člane. Prepričan sem, da takih prekucij pri naših kmetskih posojilnicah ne bote nikdar doživeli, kakor ste jih nedavuo na Dunaji, posebno, kar se tiče pokritja zadolženega premoženja, ktero se bo pri nas v slučaji likvidacije vedno pokrilo, kar je pa jako dvomljivo pri mestnih v slučaji neomejenega poroštva. Zato bi pač prosil visoko zbornico in ekscelenco trgovinskega ministra, postavo tako napraviti, da bi kmetske posojilnice z neomejenim poroštvom dobile primeren kredit pri centralni blagajnici poštne hranilnice, kolikor ga potrebujejo ravno njihovi člani. S tem prizivom na visoko zbornico in trgovinsko ministerstvo sklepam svoje razprave. (Dobro, dobro! na desni.) Politični pregled. V L j u bij a u i, 11. junija. No trajaj e dežele. V četrtek so se zbrali v 1'raf/i odlični me-ščauje, kterim so nekteri češki poslanci poročali o stoji Simen na svojem mestu; prejšnja nestrpljivost mu je miuula z obraza; umirjen šepeče: „Bog Večni in Mati Božja in vsi svetniki bodito zahvaljeni, da le ni več hud name. Samo morda--o moram ga videti, k njemu moram kar koj, — koj!" Urno stopa potem po gozdu v breg, da poka suho listje in preplašene skačejo veverice raz svojih gnjezd po zelenih vrhovih. — Zdi se, da so vesele skesanega grešnika. Oj, ko bi znali govoriti ti naši hribje, ti naši gozdi. Cesto bi nam pripovedovali o takih žalostuih prizorih. Gnan od pekoče vesti se skriva hudodelec po temnem lesu, da bi si vtopil misel, ki mu razjeda srce, da bi si odgnal nesrečno prikazen, ki kot angelj maščevanja vihti nad njim svoj meč. Tedaj mu pač obetov vskipeva srce in polno mu je obljub, dobrih, svetih obljub; tedaj mu pač oko zaliva solza, ki mu jo iztiska kesanja valovito vrenje. A kakor mu že vetriček vsuši solzo, izbriše mu tudi čas kmalo z glavo in srca blaženo misli, ktere mu je rodil nesrečnega dejanja spomin! političnem in narodnostnem vprašanji. Navzoči so bili deželni odborniki Zeitbammer, Kvičala, dr. BrAf, dr. Jer&bok; državni in deželni poslanci: Hajek, Kaizl, Čeruy, Zucker, dr. Tonner, dr. Milde, Po-korny, Neitler; vseučiliščni profesorji: dr. Durdik, dr. Hejrovsky, dr. Janovsky, župan Vališ in mnogo drugih. Ko vstopi dr. Ladislav Rieger, pozdravi ga mnogobrojno občinstvo s „slava-"klici. Dr. Rieger je otvoril zborovanje, rekoč: Treba je, da se pojasni naš politični položaj, ker se je povdarjalo od neke strani, da smo preveč prijenljivi v državnem zboru, ]n da Čehi nismo ničesa dosegli. Češki poslanci za-se nimajo večine, tora) 6e morajo ravnati v spo-razumljenji z druzimi desniškimi klubi. Vsaka strauka, vsaka dežela ima svoje želje, in vlada se mora na vse ozirati, v prvi vrsti na korist cele države. Končati se je morala nagodba z Ogersko, rešiti državni budget, in zato ni bilo mogoče dognati marsikterih vprašanj, ki so za češko posebne važnosti. Sladkorno vprašanje se ni moglo rešiti, ker ogerska vlada ui še odgovorila na sklepe avstrijske komisije. — Govorili so še poslanec dr. Kaizl o nagodbi z Ogersko, H&jek o jednakoprav-nosti češkega jezika pred sodiščem, dr. Zucker, dr. Hrdlička, Vojtl. Ogerski, časniki pišejo o dvajsetletnici kraljevega kronanja. Vladni časniki pišejo, da so se zboljšale razmere na Ogerskem. Navdušeno pišejo o kraljevem ustavnem delovanji in prepričanji. Ko bi le tudi ogerske stranke držale se ustave in posnemale vladarja. Protivladni listi pa pišejo drugače. „Egyetertes" toži, da ie propadla javna morala v zadnjih dvajsetih letih. Pri volitvah ne odločuje prepričanje, temveč jed, pijača iu denar. Življenje nima več svojo vrednosti, o čemur pričajo mnogi samomori. Izgiuilo je upanje boljše prihodnosti. — Povsod po deželi sklicujejo poslanci volilno shode in so priporočajo svojim volilceiu. Sekcijski uačelnik v ministerstvu vnaujih zadev. Asbotli, je v torek govoril pred volilci v Szaszkabanyi. O vnanji politiki jo rekel, da ruski car želi miru, Ker ruska armada ni več v Bolgariji. Rusom ni Kalnoky odprl pota v Bolgarijo, ker Kalnoky je že prevzel take razmere, ko je bila Bolgarija pod ruskim vplivom. V Rusiji iu v Avstriji so sicer ljudje, ki žele vojsko in obsojujejo mirno politiko Kalnoky-ja. Toda avstrijska država mora darovati ljudi in denar le za svoje koristi. Avstrija sicer podpira opravičene želje Bolgarov, vendar morajo tudi Bolgari čutiti posledice zinešujav, ktere so napravili v Evropi. Kar moro in mora Avstrija storiti, je to, da skrbi za svoje in splošne evropejske koristi. Ker bolgarskega vprašanja ni mogoče drugače rešiti, kakor če se sporazumejo vso države, treba je skrbeti, da se mimo reši zadeva. Želeti je, da tudi Bolgari sami ničesar ne prično, kar bi dalo povod večjim homatijam. Vitanje ilriare. Nekemu angleškemu listu se piše z Dunaja o trocarskem shodu: Nam ni ničesar znanega o trocarskein shodu v tem letu. Grof Kalnoky ui dobil od nobene strani dotičuega poročila, in tudi noben dostojanstvenik na dvoru. Mogoče, da žele shod cosarjev oni ruski državniki, ki se boj d vojske. Do sedaj pa ni še nobenega znamenja, da ruski car želi shod. Vendar letos ne bo nobene vojske. Domači in vnanji listi pišejo mnogokrat o rimskem vprašanji. Dopisnik „Pol. Corr." piše o tem iz Rima: Vprašanje o sporazumljenji med papežem in italijansko vlado je v Italiji ua dnevnem redu. Trditi pa morem, da se liberalni časniki več pečajo s tem vprašanjem, kakor katoliški. Liberalni časniki pa objavljajo svoja poročila tako, kakor bi jih dobivali iz Vatikana ali drugih cerkvenih krogov. Vso stvar zabračajo, kakor da bi posebno v Vatikanu želeli spravo z italijansko vlado. Resnica pa jo, da se ravno liberalni krogi trudijo največ za spravo. Zadnji nagovor papežev v konzistoriji pa je liberalnim časnikom podrl njihovo upanje, ker so morali spoznati, da so cerkev z vlado ne more spraviti in sporazumeti na vsak način. Rimski papež mora varovati svojo veljavo in čast sv. cerkve; odvisen ne more biti od nobeue svetne oblasti, temveč popolnoma prost, kakor tirja pravica. Postave v vsaki državi so spreminjajo od leta do leta, papež pa ne more biti odvisen od tacih državnih postav. — Znani italijauski poslanec Fazzari je rekel pri neki priliki: Jaz zaupam le Leonu XIII., velikemu papežu in državuiku. On edini more rešiti rimsko vprašanje. Sedanji italijauski ministri 110 razumejo svoje naloge. Če pride do tega, da so zruši italijansko kraljestvo, more le papež ohraniti zjedinjeno Italijo. — Da tudi v Vatikanu žele spravo z italijansko vlado, je sicer gotovo. Toda noben papež se ne moro odpovedati svojim pravicam, ker tudi brez te sprave more izvrševati svojo vzvišeno nalogo. Italijanski državniki upajo, da jim prijenljivost papeževa potrdi nekdanjo 'krivico. Toda ravno ta navidezna prijenljivost je razširila veljavo papeževo v veliki politiki. To pa daje papežu moč, da se no bo uklonil krivičnim zahtevam italijanske vlade. Iz Srbije poročajo listi o novi ininisterski krizi. Ministerski predseduik Garašanin je te dni izročil kralju ostavko ininisterstva. Kralj se jo posvetoval z Rističem, generalom Protičem iu srbskim zastopnikom na Dunaji, Bogičovieem. Ristic jo neki odločno odklouil sestavo novega kabineta. Večkrat so že listi pisali o spremembi srbske vnanje politike. Do sedaj so bila vsa poročila prenagljena, ker Garašanin si je še vedno vedel pomagati iz zadreg. — Nasprotniki sedanje vlade so razširili govorico, da se Srbska kraljica ne vrne še tako hitro v Srbijo. Ostati hoče neki tako dolgo v Rusiji, da se premeni srbska politika. — Aruavti so včeraj teden napali srbsko mejno stražo. Srbska straža je odbila napad. Drugi dan so prišli Aruavti in turški uizami v večjem številu. Načeluika srbske mejue straže so vjeli iu umorili. Prebivalstvo ob meji je v velikem strahu. O bolgarskih zadevah se je razuesla zopet nova govorica. Iz Carigrada se namreč poroča angleškemu časniku rDaily Nevvs", da je Rusija nasvetovala drugim državam, naj se odstavijo sedanji regenti in izvoli provizoričen knez. Ta naj bi sestavil vlado iz vseh strank in razpisal volitve za novo sobranje. Začasno vladarstvo naj bi prevzel Aleko paša. Ta govorica zdi se nam neresnična. Prvič Aleko paša ni pravi mož, ki bi mogel vrediti zmešnjave v Bolgariji; dalje bi tudi začasni vladar ne rešil bolgarskega vprašanja, vsa stvar bi obtičala na prejšnjem mestu. O rasko-tarški pogodbi piše /IVnaps", da se turški sultan že premišlja, bi jo podpisal ali ue. Francija in Rusija namreč nočete potrditi pogodbe. Posebno se Francija upira določbi, da bo Anglija zopet zasela Egipt, kedar bi bilo potrebno. Ako Rusija in Francija v Carigradu raztrgate mreže angleških spletk, pokazalo se bo prvo javno znamenje naravno francosko-ruske zveze. Pogodba v sedanji obliki škoduje koristim držav ob Sredozemskem morji. Ce namreč Anglija zasede Egipt kot pokrajino angleške države, potem ima na vseh voznih postajah svoje posadke in gospoduje na Sredozemskem morji. Rusija pa s svojega stališča ne more prepustiti Augliji v Egiptu proste roke, ker tukaj je drugi ključ do Indije. Skoraj gotovo se bo posebna konferenca posvetovala o tej pogodbi in jo popravila, kakor se strinja z evropskimi razmerami. Francoska vlada je zavarovala severno mejo proti Belgiji, da se delavski nemiri ne razširijo v Francijo. — Meseca maja je država dobila za S'/2 milijona manj dohodkov, kakor je bilo v proračunu. V prvih petih mesecih so državni dohodki znesli 21 milijonov mauj, kakor je proračunil finančni minister. Vendar so letošnji dohodki višji od lanskih. „France" svetuje ministerstvu, naj preloži razstavo na 1. 1890. — Po novi vojaški postavi šteje francoska stalna armada 700.000 mož. Boulauger je nasvetoval v svojem vojaškem načrtu, naj so v dveh letih odpuste vsi vojaki, ki so se redno obnašali in povoljuo izvežbali. Novi vojni minister Ferron pa hoče premeniti Boulaugerjeve načrte. Zahteval bo v zbornici 25 milijonov, da pokliče k vajam 250.000 mož, ki v zadnjih 0 letih niso služili radi družinskih razmer. Tako bi se nekoliko izvežbali, ko bi jih bilo treba poklicati v vojsko. Podčastnikom hoče zvišati plače, da dalje ostanejo v službi. Po novi vojaški postavi bo štela francoska armada za časa vojske polutretji milijon vojakov. Prej ali slej pride do krvavega boja med Anglijo in Rusijo v Aziji. »Novosti" pišejo: Ali no vedo Angleži, da jim ob boharski meji delamo lahko velike zapreke? Iz naših evropejskih pokrajin treba nam je le malo vojnih moči. Naša izkušena turkestanska armada lahko prepriča Afgance. da jim angleška pomoč 110 more veliko pomagati. Če je naša armada srečna pri prvem napadu, pridružili se nam bodo vstaški rodovi, iu bežati bodo morali iz deželo Angleži in ujihov emir. — Rusi nabirajo vedno večjo armado ob afganski meji. V Askabadu imajo 23.000 pešcev in 3000 koujikov. Askabad je glavna postaja transkaspiške železnice. Tukaj se odcepi proti Mervu. Rusi grade od glavne proge Askabad-Merv postransko železnico v Sarakhs. Iz Pendšdeha bodo napeljali brzojavno zvezo do Morva. Sarakhs so Rusi že pred tremi leti zaseli. Ruski zastopnik v Teheranu, knez Dolgoruki, dela na to, da izpuste Rusiji prijaznega Eyub Kana. Žlahtnik perzijskega šaha, princ Rais, bil je pri generalu Komarovu v Mervu. V Bohari vrše se neredi. Ti iu drugi dogodki kažejo, da se v Srednji Aziji zbirajo črni oblaki, ki naznanujejo nevihto vojske. Grška vlada jako pozorno zasleduje dogodke na otoku Kreti. Grki bi si radi prisvojili otok, a nimajo potrebnih sredstev, namreč denarja in vojske. Ko bi so nemiri na otoku ponavljali, porabili bi Angleži ugodno priliko in se polastili otoka. Zato želi grška vlada, da Turčija hitro vredi razmere na otoku in pomiri prebivalce. Grški konzuli na Kreti so dobili od svoje vlade povelje, da potolažijo ljudi. Tudi vnanje države je prosila grška vlada, naj pri-poročo Turčiji, da izpolni opravičene zahteve in želje Krečanov. Delavski nemiri v lielgiji so sicer potihnili, vondar so jo bati novih izgredov. Delavci so se pomirili in pričeli delati, ker jih jo prisilila lakota. Že sedaj pa javno govore delavci, da se bodo zopet uprli proti političnim in socijalnim razmeram v Belgiji. Novi upor pa utegne biti nevarnejši, kakor so bili dosedanji. Vlada vč, kaj bi morala storiti, namreč izvršiti razne socijalne reforme in vpeljati za delavce potrebne postave in pravice. Ako vlada tega ne stori, zgodilo se bo, kakor leta 1S84., ko so šli meščani v Bruslji pred kraljevo palačo in tirjali ostavko miuisterstva. V Belgiji ima revolucija že trdna tla; v nevarnosti je državni in socijalni red, če se zopet pouove nemiri. Domače novice. (Presvitli cesar) je podaril občini Dobrua 100 goldinarjev za šolski vrt. (I)uhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) C. g. Franc Leber, doslej provizor pri sv. Vidu na Pohorji, postal je župuik ravno tam. (l)uhovske spremembe v Krški škofiji.) Č. g. Lubej Jan. je dobil župnijo Šent-Tomaž pri Ci-lenbergu. Č. g. Atzlhuber Herman je postavljeu za provizorja v Milstatu. — Farni izpit sta napravila čč. gg. K i n d o 1 m a n Franc in K r a j n e r Jernej. — V stalni pokoj je šol č. g. Sumper Janez, župnik v Skoči dolu. — Umrli so čč. gg. Sevšak Vinko, provizor; Dorer Mat., nadžupnik, iu Hutar Jan. seu., župnik. R. I. P.! (Učiteljske spremembe na Stajarskem.) Nad-učitelja sta postala gg.: Josip Košutnik v Vojniku iu Janez Voglar na Dobrni; kot učitelji bili so nameščeni gg.: Josip Semlič v Sladki gori pri Cinu-reku, Ivan Belec v Jurkloštru in Josip Krištof v Orešju pri Bizeljskem. (Družba sv. Mohora.) Z radostjo moremo ča-stitim bralcem naznaniti, da je družba sv. Mohora tudi letos storila močeu korak naprej. Zopet je število njenih udov lepo poskočilo. Vseh udov šteje namreč 34.901. — Lani je družba štela 31.687 udov; po tem takem se je število tekoče leto pomnožilo za 3254 družnikov. Ker pa vsako leto od starih družnikov okoli 300 pomrje in izstopi, oglasilo se je letos še čez 6000 novih udov. Novih dosmrtnih udov je pristopilo 24, ki so 353 gold. v „Matico" vplačali. Neki neimenovan ud v Trstu je „ Matic i" daroval 2 gold., ktero darilo se ponavlja že več let. „Mir." (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi s pomočjo druzih narodnih društev 10. julija 1887 besedo v proslavo slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda; pri tej priliki se bo razvila tudi društvena zastava. Da bo slavnost tem sijajnejša, obrnil se je odbor do zunanjih društev, naj bi blagovolila vdeležiti se svečanosti. Nektera društva so nam že obljubila svojo vdeležbo. Ker se bo isti dan popoludne na Kozlerjevem vrtu vršil veliki koucert, in bi morda to ali ono društvo blagovoljno sodelovalo, prosi podpisani odbor, naj mu v osmih dneh nazuauijo naslove pesem in imena skladateljev, da bo mogoče kmalo sestaviti in razposlati pevski vspored. Društvo „Slavec" želi ta dan z vsemi pevskimi društvi stopiti v bratsko zvezo, zato kličemo : Na svidenje 10. julija v beli Ljubljani. Slavnostni odbor. (Znanega tatu Diamanta) so ta teden odpeljali v kaznilnico Karlau pri Gradci. kjer bo 10 let premišljeval svojo hudobijo. ((ioriški „Sokol", kakor poroča „Soča", je dovoljen z razpisom veleslavnega c. kr. uamestništva z dne 19. maja 1887. (V Trstu) nameravajo postaviti spomenik petstoletnice, ko so je Trst združil z Avstrijo. Nabranih je v ta namen 30.500 gold. Ker pa ta svota ne zadostuje, obrnil se je dotični odbor do vseh Tržačanov, da darujejo za spomenik. Tržaški mestui zastop, ki bi moral dati lep vzgled, ni dovolil ničesa. Izmed mestnih odbornikov sta le dva darovala. Največ, namreč 2000 gold., je darovala trgovinska zboruica. — Izmed načrtov za spomenik potrdil se je soglasno načrt hrvatskega kiparja g. Ivana Rendiča, ki biva v Trstu. Spomenik se bo postavil na vrtu nasproti vhodu postaje južne železnice. (Nadvojvoda Albreht) prišel je v sredo večer v Zagreb. Akoravno je nadvojvoda odpovedal slovesen vsprejem, vendar ga je na kolodvoru pričakovala na tisoče broječa množica, med njimi ban grof K h u e 11 - II e d e r v a r y , škof II r a n i 1 o v i č, župan B a d o v i 11 a c , senator Z o r a c in več generalov. Ko se približa vlak, pozdravi zbrano občinstvo nadvojvodo z navdušenimi „živio"-klici. Akoravno je vlada, oziroma magistrat prepovedal razsvetljavo, vendar je bilo zvečer mesto krasno razsvetljeno. V četrtek se je nadvojvoda z geuerali vdeležil procesije sv. Rešnjega Telesa. Včeraj zjutraj je FM. Albreht nadzoroval Zagrebško posadko. Okeli deveto ure se je odpeljal iz Zagreba. Hrvatski narod jo pri tej priliki pokazal, da je vedno vdau habsburški hiši, akoravno ga sumničijo njegovi domači in vnanji nasprotuiki. (Volilna borba) na Hrvatskem je vedno silneja, ker volitve so pred durmi. Ljuta je vladna strauka, iu njeni pomagači brezozirui. Vsa vladi nepovoljua, poročila o volilnem gibanji zapleni državna oblast in noben dau redno ne dobimo hrvatskih opozicijskih listov „Obzora" in „Agr. Tagblatta", ker so navadno zaplenjeni. — Jurij Kamenar, kandidat zmerne opozicije, peljal se je iz Petroviue v Draganič. Na cesti so ga napali Draganiški notar iu velika tolpa ljudi. Ranili so ga in pripeljali v Karlovško bolnišnico. — V resnici, žalostne so razmere onkraj Sotle. Telegrami. Dunaj, 11. junija. Cesar, cesarica in nad-vojvodinja Valerija so odpotovali v Išl. Dunaj, 11. junija. „Wiener Zeitung" je objavila, daje dobil grof Revertera red železne krone prve vrste, poslanec Javorski red železne krono druge vrste, tretje vrste Matuš in Nadherny, Franc-Josipov kom-tnrni križ Bilinski. Kakor poročajo listi, imenovan je knez Czartoryski tajnim svetnikom. Berolin, 11. junija. Cesar je bolje spal, bolečine so se bistveno zmanjšale. Včeraj so se posvetovali zdravniki v bolezni prestolonaslednika in potrdili, da bolezen ni nevarna. Sofija, 11. junija. Ministerski svet jo sklenil sklicati veliko sobranje 3. julija. I^sairli so: 9. junija. Marija Jemkar, delavčeva žena, 45 let, sv. Petra eesta št. 70. jetika. 10. junija. Marija Daclis, šivilja, 26 let, Kravja dolina št. 1, jetika, — Rochus Hirš, delavec, 79 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus. — Pranja Kastner, delavka, 25 let, Krakovske ulice št. 22, jetika. 11. junija. Feliks Zoppič, c. k. umirovljeni stotnik konjiče, 65 let, Kongresni trg št. 3; kap. — Berta Burgarel, uradni-kova hči, 1 leto. na Bregu št. 14, božjast. V boln išnici: 5. junija. Liza Berčič, gostija. G4 let, pljučnica. T j e i. 9. junija. Prt Maliču: Prane Netuschil, c. k. uradnik, z Dunaja. — Maller, Odenthal in Defeleš, trgovci, z Dunaja. — Biichler, trgovec, iz Budimpešta. — Moric Gold, trgovec, iz Ogerskega. — .Jožef Katzl, trgovec, iz Hielgersdorfa. — Verderber, uradnik, z siprogo, iz Krškega. — And. Ogorek, e. k. sodnijski pristav, z Laz. — pl. Obereigner, logar, iz Snežnika. Pri Sionu: Pedra, c. k. polkovnik, z Dunaja. — K. Lange, trgovec, z Dunaja. — A. Mlczoeh, knjigovodja, iz Prage. — Jožef Hršek, uradnik, iz Češkega. — Steuer in Soinmer, po-tovalca, iz Brna. — B. Spitzcr, potovalec, iz Linca. - Edvard Martinčioh, zasebnik, iz Kamnika. — Pinger, zasebnik, z hčerjo, iz Lipice. — vitez Z. Widmar, uradnik, iz Pulja. Pri Bavarskem dvoru: M. Lackner, potovalec, iz Gorenje Avstrijskega. — Jožef Miiller, posestnik, z soprogo, iz Gorenjega grada. — Jakob Kralj, stavbar, z soprogo, iz Cer-nivca. Pri Južnem kolodvoru: Srečko \Veiss, potovalec, z Dunaja. — Baron Sedlnitzky, zasebnik, iz Slezije. — Henr. Tichv. inženir, s soprogo, iz Noviga Sandeca. — Ana Kollner, zasebnica, iz Štajarskega. — Jožef Sigrist, ključar, s soprogo, iz Štajarskega. — W. Kleinlercher, posestnik, iz Št. Jakoba. — Janez Orelner, posestnik, iz Št, Vida. Pri Avstrijskem caru: Vinc. Sari«, c. k. poštni uradnik, z družino, iz Pontabla. — J. Juvančič, posestnik, od Zalega loga. Vremensko sporočilo. C i " » Cas Stanje ~ <- 3 • — % --Veter Vreme g mwnvinia "altomera toplomera ® ' opazovanja v mm p0 Cl!lziju g T.' u. zjut. 738 1Ž +3"i i si. j vzh. del. jasno A 10.2. n. pop. 735-84 +23 4 si. jzap. .. , . 9. u. zveč. 738 80 +15 8 si. jzap. dež aw Zjutraj jasno, popoluilne oblačno in soparnoo, od 6. do 10. ure je deževalo. Srednja temperatura 20-2° C., za 1'9° nad normaloin. Duaajska borza. (Telegratično poročilo.) 11. junija. Papirna renta b% po 100 g!, (s 16% davka) Sroberna „ 5% ., 100., (s 16^ davka) 4 4fc avstr zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke kreditne akcije London ....... Srebro....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke 81 gl. 35 kr S2 60 „ 112 50 „ 96 . 70 _ 830 . - „ 282 „ 80 „ 127 „ - „ „ » M 10 „ 08 „ 5 „ 99 „ 62 „ 32'/, „ Ferd. Bilina & Kasch v Ljubljani, v židovskih ulicah, priporočata svojo a^al 10.«««» ki j»e iurpiišni vode najboljše vrste po jako znižanih cenah in sicer: vsakovrstnih ovratnikov in lnanšet za gospode, predsrajenikov za gospode, ovratnikov za vojake, ovratnikov s kolarjoni za duhovnike. Priporočava dalje tudi poleg eollnloUl-pei-iln za vzdržanjo luknjic našo ovrniniltc, liimiMot«' in jL>Miiiil><>, istotako za perilo pripravljeno milo. Najnovejšo ovrntnikc in nmiiš(>to 'i/. Ailoiin imava vedno v zalogi in jih prodajava po najnižjih cenah. — Kdor kupi od vseh navedenih izdelkov več dvanajstoric vkup, privoliva mu primeren rabat. ^ a poletno & e ^ o n o priporočava svojo veliko zalogo najnovejših in najcenejših -tt^B «* a ar. 3 ■■ ««■ h s* ■ raznih barv. za gospo, gospode in otroke. Za dobro izvršeno delo Jamčiva. Najnovejši Ktivrcitiitlci za gospode dobivajo se v največji izbori od lO lev. do 1 «j>-1«|. <> j«. v naši prodajalnici. S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehete, opozoriti, da je v Gradci ravnokar izišla in se pri nas dobiva knjiga: PraktiNclics entbaltend den „Auszug aus dem grossen Katechismus' mil kurzen IVort- u 11 <1 Saclierkliirini^en Dr. Franu Ofcerer. Knjiga obsega VIII. 412 str. 8°, ter stane gl