/3 ti ^u tUnu' k ^ OK U gpeAzfone ta abbonaasents Leto XXHL, št 19 UpraroiStro: L)ubl|aoa, Pnctuujen aHca 5. Telefon k. *l-22. Jl-26. 51-24 (nseratni oddelek: Lrabljana, Pucanfler« di* ca 5 — Telefoo fe. 31-25. Jl-26 Podružnici Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljnbljanskc pokrajino prt pokno-čekovnem zavodo h. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con Post. No 11-3118 IZK1.JUCNO ZASTOPSTVO ca oglas« a Kr. Italije io inozemstva im* Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO LtaMlana, nedelja 24. januarja 1943-XX1 Cena cent. 80 ixha|« ritk dao caaaa p«at4«l|ki Naročnina tnala atiecoo lit m Itacmstro vključmo t »PooeddiAto 1» _trom« lit 36.50._ Urtdoiittoi Uabljua, Puccinijeva ulica kar. J. Mfatna ker. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi te o« Ttačajo. CONOESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob* bliciti di provenieoza italiana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO Novi letalski uspehi na afriškem bojišču Bombardiranje sovražnikovih luk se nadaljnje — Štiri parniki potopljeni, peti močno poškodovan Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. januarja naslednje 973. vojno poročilo^ Južno od Tripolisa so se včeraj nadaljevali boji med motoriziranimi 0kl»Pnimi enotami. Letalstvo je ponovno posegalo v boje na kopnem in jih podpiralo. Po hudih borbah prejšnjih dni so snoči čete Osi, ki se usmerjajo proti zapadu, izpraznile mesto Tripoljs. V Tunisu so italijanske ta nemške čete razširile v prejšnjih dneh dosežene uspehe. Protiletalske baterije neke naše divizije, so sestrelile eno ameriško letalo. Dne 22. t. m. zvečer so oddelki naših bombnikov napadi; pristanišče Bon«, zadeli taroošnje naprave to povzročili požare ter eksplozije. Zatem je skupina torpednih letal dosegla zaliv Bone kljub neugodnim vremenskim okoliščinam. Ugotovila je tri sovražnikove parnike, ki Jih je torpedirala. Potopila je s gotovostjo dva, tretjega pa močno poškodovala. Nadaljnji trgovski parnik Je bil zadet ob vhodu v pristanišče. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Naše podmornice so potopile ▼ Sredozemlju dve sovražnikovi enoti. Sovražnikova letala so bombardirala Ispicho v pokrajini Raguza, Pachino, Sira-kuzo in Notto. Med civilnim prebivalstvom so bile tri osebe ubite, ena pa ranjena. Nemški list o Fašistični Milici Berlin, 23. jam. & Pod naslovom »Fašistična Milica« je rimska dopisnik »Borsenzeitung« priobčil članek, v katerem podaja osnovne značilnosti oborožene straže Revolucije. Članek vsebuje zgodovinske podrobnosti o ustanovitvi Fašistične Milice ter poudarja njene zasluge tako v mirnem kakor v vojnem času. Fašistična Milica, pravi nemški dopisnik, se je rodila v narodu in je ostala z narodom tesno povezana. V 20 letih se je udeležiila raznih bojev, ki potrjujejo njeno vrlino n njeno neomajno vero. Čete Fašistične Milice so v sto in sto bojih izkazale svojo zvestobo geslu: »Z Ducejem in za Duceja!« Popolno sodelovanje sil trojnega pakta Objavili smo že besedilo novih dogovorov sklenjenih med Italijo m Japonsko od-nosno Nemčijo in Japonsko Če hočemo spoznati ves pomen teh novih dogovorov, moramo opozoriti na trojm pakt ki je bili sklenjen v Berlinu 17. septembra 1940. Z njim je Jaiponska izjavila, da »priznava in spoštuje vodilno vlogo Italije in Nemčije za vzpostavitev novega reda v Evrop"«, medtem ko sita Italija m Nemčija dali ista priznanja Japonski glede organizacije novega roda na prostorni večje vzhodne Azije. Vse tri države so se razen tega zavezale-da bodo sodelovale med seboj v skupnih naporih v smislu gori navedenih smern:c in sd druga drugi pomagale z vsem' političnimi. gospodarskimi in vojaškimi sredstvi. V političnem pogledu je bil trojnn pakt izpopolnjen že 11. decembra 1941 z novim dogovorom, ki je pomenil potrditev skupne volje vseh treh držav, da nadaljujejo vojno proti Veliki Britaniji in Zodinjenim državam do Končne zmage. Tudi na gospodarskem področju je bSlo v okviru tehničnih in gospodarskih komisij, ustanovljenih v smislu pakta, sklenjenih več sporazumov vendar pa je nadvse tesno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo nasvetovailo enako povezanost tudi med obema velesilama Osi m Japonsko. To se je zdaj zgodilo z novima dogovoren ma. ki sta bila podpisana v Rimu odnosno v Hitlerjevemu glavnemu stanu. Ta dva dotjovora povezujeta prav vse dosedanje sporazume, dosežene v okviru navedenih tehničnih in gospodarskih komisij Sile trojnega pakta se tx> teh novih dogovorih obvezuj ejoi, da bodo tesno sodelovale tudi na tehničnem, gospodarskem in finančnem področju. V ta namen se ustanavljajo posebni organi (komisarji), ki bodo skrbeli za razvoj gospodarskih odnosov med vsemi tremi zaveznicama. Podrobni sporazumi o teh glavnih načelih medsebojnega gospodarskega sodelovanja bodo določeni s protokoli. Kaiicor poročajo rz Berlina in Tokija, so billi med Nemčijo in Japonsko izdelani tudi že ti podrobni sporazumi in podpisani zadevni diplomatska akti, ki jih vsebujejo. Med Italijo in Japonsko pa se v tem pogledu še vodijo pogajanja, vendar je pričakovati, da bodo zadevni protokoli tudi v kratkem podpisani. O vsebini teh dodatnih protokolov niso še znane podrobnosti, pač pa je bilo v celoti objavljeno besedilo glavnih dveh dogovorov. Za presojo velikega političnega pomena novih konvencij pa nam informacije, s katerimi razpolagamo doslej popolnoma zadostujejo. V trenutku, ko se vojna razširja im postaja silovite j ša. so velesile trojnega pakta — v dopolnitev že obstoječega političnega zavezništva — podpisale še pakt o gospodarskem sodelovanju, s katerim se obvezujejo, da bodo vrgle v borbo vsa svoja ogromna razpoložljiva sredstva, in srcer ne le sredstva vsake posamezne države posebej, temveč tudi sredstva svojih Dos&meznih gospodarskih prostorov Druga drugi si nadalje jamčijo, da bodo izkoristile poleg gospodarskih in finančnih tudi vse tehnične možnosti, da bi tako čim izdatneje pripomogle k dosegi skupne zmage, ki naj narodom zagotovi novi politični red in pravičen ter trajen mir. kakor to snovesno ugotavlja uvod k trojnemu paktu. Vsi doslej sklenjeni dogovori med državami trojnega pakta so torej istočasno velikega političnega in gospodarskega pomena Zato ni pretirano reči, da predstavljajo zgodovinsko etapo v razvoju svetovnega konflikta. Pri tem je zlasti važno, da so vsi tri dogovori praktičnega značaja, kajti vse tri države konkretno označujejo načine medsebojne pomoči na gospodarskem in finančnem področju, ne da bi jih skrbelo vprašanje odplačevanja. V istem smislu so se dogovorile tudii na zgolj tehničnem področju, tako da bodo neizčrpni viri tehnike vsake izmed treh držav postavljeni v skupno službo, kar velja tudi za gospodarska področja vsake izmed treh velesil posebej. Tako novi dogovori odkrivajo popolni realizem vseh treh zaveznic, ki že danes mislijo na to. kako br narodom svojih novih velikih področij zagotovile čim boljše življenjske pogoje po tej vojni. V tem pogledu je njihov postopek povsem nekaj drugega kakor postopek sovražnih sil, ki se opletajo le okrog raznih teoretičnih načel brez vsake praktične vrednosti. Nesreča ameriškega letala na poti v Alžir Lizbona, 22. lan. s. 3ri nesreči letala, ki Je bilo na poti v Alžtr, sta izgubila življe-nej dva funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva i~i sicer William Hu.vson, ki je nameraval prevzeti posle direktorja pomožnega urada v severni Afriki, tn Hen-ryaon, ki je bil imenovan za funkcionarja pri ameriSkem generalnem konzulatu v Alžira Lizbona, 22. jan. s. Po nadaljnjih vešteh je med žrtvami letalske nesreče, pri kateri sta izgubila življenje dva visoka funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva, tudi Sef newyorSke tajne policije For-worph, ki je bil na poti v Alžir v važni misiji. čangkajšek nima sredstev za ofenzivne operacije Tokio, 22. jan. s. Japonski radio javlja, da se je zunanji minister čungkinške vlade Soolg vrnil iz Washingtcna s tajno Rooseveltovo noto, ki zahteva naj se takoj prične ofenziva proti Japonski. Na tajni konferenci pod Cangkajškovim predsedstvom so razpravljali o odgovoru Roose-veltu. Cungkinška vlada je baje sporočila, da ne more pričeti ofenzive pred majem ali junijem, pa samo tedaj, ako bo dobila Kitajska na razpolago velike količine transportnih letal, težkega orožja in drugih vojnih potrebščin. Predsedniške volitve na Finskem Helsinki, 22. jan. s. Finski ministrski svet je določil, da bodo volitve novega predsednika finske republike 15. februarja t. 1. INSEMSAJTE V ,5JUTRU"! na Kavkazu sovražnika daleč n Iz Hitlerjevega glavnega stana, ZS. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražni napadi na zapadliem Kavkaza so se izjalovili. Pokretl odmikanja na severnem Kavkazu se po načrtu nadaljujejo. Na področju ob Donu je bilo več sovjetskih napadov v težkih, sprememb polnih bojih odbitih. Protinapadi nemških pehotnih in oklopnih odelkov so vrgli sovražnika daleč proti vzhodu nazaj. Branitelji Stalingrada so se ves včerajšnji dan v junaških bojih upirali' močnim sovražnim napadom Uničenih je bilo 20 oklopnih vozil v borbi Iz bližine. Globck sovražni' vdor v obrambno fronto je bil z uporabo vseh sil prestrežen. Težki obrambni boji ob srednjem Donn in južno od Ladoškega jezera se nadaljujejo. Nemško-italijanska oklopna vojska se je po zavrnitvi težkih sovražnikovih napadov v pretekli noči Po načrtu odmaknila od sovražnika. V Tunisu potekajo lastne bojne operacije ugodno. Močan sovražni oddelek je bil obkoljen in poskus oprostitve odbit. Med živahnim obojestranskim delovanjem letalstva je bilo v Sredozemlju sestreljenih 7 sovražnih letal. Pri dnevnih prodorih proti obalam za-padnega zasedenega ozemlja je lovska to protiletalska obramba sestrelila 17 sovražnih letal, po večini bombnikov. Posamezna britanska letala so v večernih urah 22. januarja odvrgla nekaj bomb na zapadno nemško ozemlje. Nemška bojna letala so ponočj napadla za vojno važne naprave ob obali južne Anglije in ob izlivih rek Tees in Tyne. Gžž aL 561 d]iri>; Kale iirooi?' r Kujebaki tfksa »5oas!< juhiničo i Kozeljs Judinovo SaranskJ /AlaOr Ji^T lKarvjri- Bje Bogorodic Lomov' ■loriansk £novka Čembar atnbov VkUspnNS n® --?^Vorojl§i JZufta *R°9aC?Anka \0bo)anS J >\Bobn Osirogožsk <4 Kuzneck Hvali ns k ttiščevo^petrovsk^ ^ ■larkštadl Slavropol) Kujbišev (Samara) Pugačevsk Bjelgorod ^Harjltb^ ________, ^nf Vi i i t?— *# iirfiaRr-Fedorovka (jS^Jonsoglebsk o e% ur°an Novflhopersk^^j^^Zolotoje ButJ^ka|u^plnskai7^^rmkC^ie ^.Aleksandrov Rosoš ^aviovsk ter** BoluŽ^M^nskaiJl Krasi) kirf 8Novouiensk I.Oskor - tPalasovka thajiovka INikolajevsk ^Kupjansli Dor> 7J%olovo /ž » > . ^ \ cA L, , , \ MedvedTčRaja^JpNV ^tS Krasnograd 1 Starobjelsk \ Kleckaja^ %^M)ubovka \ "S.J IzhjS^^if04^ Wi!erovo ®Rusakov girW fCi .. ,f ® , / J^^^VtVd^ > Kaiae^!j^IaJingradccarictni ravlogrM VorpšiMovqra^®^uJ____.. ^Cudin-%^ ^^\^,Vladimirovka Tglovkg Urda i}njeprop_e T Talin« Zaporoije 'ariupoli Taganrog L tudyi-®s iJiž.čirskajaff P^k,nskaja|žurovo>Abgajrovp.ar /ble^odutOV° Graj. KoTelnikovo e0bilnaja J , — JenoTajevsk Cimljanska Verh.Baskunčak Jambovskcia . ^tajsk^s^ Zimovniki ^rgovoje vKuičevskaja eRemor)Tnoje ^s, ElisTae eJaSkulj M Šambaj Astrahanj Napinpa bitka v sedanji Kljub vsem naporom boijševiki ne bodo prodrli Razstava vojaške umetnosti v Atenah Atene, 22. jan. s. Ob navzočno~'i italijanskih in grških oblasti je bila otvorjena razstava vojaške umetnosti in obrti, na kateri je razstavilo 40 razstavljalcev, pripadajočih italijanskim četam, nad 110 del. Razstava ima dva oddelka. V prvem so razstavljene slike, kipi, risbe, lepaki, v drugem pa umetna obrtna dela iz železa, lesa, kovine, stekla itd. Gospodarska pogajanja med Siamom in Indokkso Tokio, 22. jan. s. List »Mainiki« piše glede sedanjih gospodarskih poglavij med Japonsko in Indokino, da je treba pričakovati nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med Japonsko in Indokino. Bangkok, 22. jan. s. Tajski gospodarski krogi so sprejeli zelo ugodno vest o dopolnilnih gospodarskih sporazumih trojnega pakta, ki so jih podpisale Japonska, Nemčija in Italija. Ti krogi so zelo zadovoljni zaradi dokončne ureditve gospodarskih odnosov med Japonsko in Indokltaj-sko. Vse te pobude na gospodarskem področju kažejo po mnenju teh krogov, da sile trojnega pakta korakajo dalje k ustvaritvi novega svetovnega reda. Obnova prometnih zvez na Filipinih Tokio, 23. jan. s. »Asahi« poudarja v dopisu iz Manile, kako naglo je bilo obnovljeno železniško omrežje na Filipinih v celotni dolžini 1500 km, razen kratkega odseka 11 km v južnem predelu Luzona. V istem dopisu se naglaša, kako naglo je bilo vzpostavljeno cestno omrežje, ki bo spomladi že izpopolnjeno, čeprav je sovražnik uničil, preden se je umaknil, 450 mostov na Luzonu in 150 na Mindanau in Visayi. Berlin, 23. jan. s. V tolmačenju včerajšnjega vojnega poročila, opozarja tukajšnji tisk Janes na trdoto obrambnih borb, v katerih se morajo boriti nemški vojaki in zavezniški narodi na vzhodni fronti. Glasilo oboroženih sil »Borsenzeitung« piše: Borci na vzhodu morajo prenašati nadčloveške žrtve, da blokirajo in zadržijo obupno divjost sovražnih napadov. Sov t-sko poveljništvo meče v boj množice ljudi in tankov neprekinjen-« ob strahovitem trošenju ljudi in vojnih potrebščin. List poudarja nadalje, da je ofenzivni napor sovražnika prelvsem osredotočen proti Stalingradu, kjer ostrost borbe prekaša vse doslej zabeležene na vzhodni fronti. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poveličuje hrabrost stalingrajskih borcev in pripominja, da se nemške čete upirajo številni premoči nasprotnika s supsriomostjo svoje vojaške šole in zadajajo sovražniku z gibljivo taktiko take izgube, ki bodo morda že v kratkem spravile nasprotnika samega v težave. Isto se navaja za področje Kavkaza, kjer uspeva nemškim četam s pomočjo primerne taktike odmikanja obdržati pobudo in zadajati napa-dajočim množicam hule krvave izgube. Glede obrambnih borb v raznih odsekih vzhodne fronte, poudarja tudi »Zvvolfuhr-blatt«, da se je bojišče zlasti pred Stalin-gradom spremenilo v pravcato groblje tankov. Ni redko, ugotavlja list, da se vidi 40 do 50 sovražnih tankov, ki so obtičali na polročju 9 ali 10 kilometrov. Vsak dsn pa se ti kupi večajo z drugimi uničenimi tanki. Berlin, 22. jan. Med Donom in Volgo ter v velikem Donovem kolenu so boijševiki že pred tedni prešli v ofenzivo velikega sloga. Treba je ugotoviti, da tu ne gre za običajne krajevne akcije, ki se na vzhodni fronti podvzemajo z manjšim številom vojakov in s kakim tucatom oklopnih voz. Gre namreč za pravo pravcato ofenzivo, ki so jo Rusi razvili v obsegu, kakršnega doslej še nikoli niso desegla njihova vojna podjetja. Boijševiki so napadli nemške postojanke na fronti v širini več sto kilometrov ter poslali v boj preko suhih step in brezkončnih ravnin Povolžja šest do sedem armad, podprtih s stotinami napadalnih voz. Proti tej množici stoji samo ena nemška armija, ki je v ofenzivi preteklega poletja zavzela na stotine in stotine kilometrov ter bila na pohodu od Donca do Volge vedno za petami sovražniku, razbitemu v hudih bojih. Ta nemška armija se po nemških virih učinkovito upira silovitim in neprestanim napadom neizprosnega sovražnika, ki je odločen, da doseže v tej bitki na vsak način kako važnejšo odločitev. Med Kavkazom in Donom, piše danes neki vojni lopisnik, divja danes nedvomno najstrašnejša bitka vse sedanje vojne. Zdi se, da smo še daleč od trenutka, ko bo borba dosegla svoj vrhunec, kajti vsak dan prinaša vedno nov razmah silovitosti in besne napadalnosti. Nemški listi ne poročajo podrobnosti o teh bojih, marveč podajo vsak dan javnosti splošno sliko položaja ih sicer z vso odkritostjo, zarali česar jim ni treba kasneje ničesar popravljati ter pojasnjevati razne napovedi in ocene dogodkov. Včeraj je neki ameriški novinar po vrnitvi iz Moskve izjavil, da so se boijševiki oboroževali 20 let brez prestanka. Treba je vsekakor obžalovati, da so to lahko storili v popolni tajnosti, vendar pa ostaja dejstvo tega oboroževanja neokrnjeno in je treba z njim računati. Zato ni nikakršen čudež, ako ni bilo mogoče obračunati že v osemnajstih mesecih s sovražnikom, ki je celi dve desetletji nakopičeval vojno orodje in orožje. Ves evropski tisk poudarja važnost in težkoče sedanjega trenutka na bojišču, toda v Berlinu na položaj sam ne gledajo s prav ni kakim vznemirjenjem. Anglosaška propaganda, ki zatrjuje, da pomeni sovjetska ofenziva odločilen preobrat v vojni, dobiva v odgovor dejstvo, da so enake izjave padale tudi med lansko zimo, ko so v Londonu takisto naglašaii, da je nemška fronta na vzhodu tik pred zlomom. Napovedi londonske propagande so bile takrat popolnoma neutemeljene in so prav to ko prazne tudi danes. Ako so Rusi letos dosegli znatnejše uspehe v primeru z lansko zimo, je treba pomisliti, da so tudi njihove izgube neizmerno večje ter da niso nikakor v skladu z doseženimi uspehi. Tudi sovjetska propaganda se igra s številkami na svoj način in zagotavlja, da so nemške in zavezniške divizije v dveh mesecih ruske ofenzive izgubile kakih pol milijona padlih in 200.000 ujetnikov. Ce bi bilo to količkaj res, bi se ne moglo pojasniti, zakaj boijševiki še niso dospeli do Rostova. Da je tudi obramba imela Izgube, je zelo prirodno, toda njene žrtve niti od daleč ne dosegajo onih izmišljenih številk, s katerimi opleta moskovska propaganda. Na vzhodni fronti velja danes geslo: »Boljševizem ne bo prodrl«. (H Piccolo) Značaj ruskih napadov Berlin, 2. jan. s. Med Donom in Volgo so boijševiki pričeli pred tedni z ofenzivnimi operacijami v velikem slogu, piše nekj vojni dopisnik v članku, ki šo ga listi objavili opoldne. Prav je, da ugotovimo — podčrtava dopisnik —, da ne gre za običajne krajevne akcije, ki se vodijo normalno na vzhodni fronti z efektivom nekaj polkov in z nekaj tu ca tov tankov. Gre za pravo ofenzivo, ki je bila pripravljena in izvedena v razmerju, v kakršnem sovjetska vojska doslej še ni izvedla nobene ofenzive. Rdeči so napadli nemške postojanke na več sto kilometrov dolgi fronti in vrgli v boj preko step in brezmejnih planjav, ob Volg- 6 ali 7 armad, katere je podpiralo na stotine tankov. Proti tej napadalni množici stoji ena sama nemška armada, ki je v ofenzivi prejšnjega poletja prevalila na stotine in stotine kilometrov, ko je maržirala od Donca do Volge in zasledovala v hudih borbah poraženega sovražnika. Ta armada, zaključuje nemški dopisnik, se je zoperstavila in se zdaj zo-perstavlja silnim in neprestanim napadom, izvajanih v vseh smereh od neizprosnega sovražnika, kj je zdaj odločen zastaviti vse v tej zanj odločilni igri. Letalski napadi na Anglijo Berlin. 23. jan. a Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so včeraj nemšJta bojna letala učinkovito napadla z bombami železniško ;n cestno omrežje ter druge vojaško važr.e cilje v raznih mestih jugozaipadne britanske obale. Nemška bojna letala so istočasno napadla druga britanska mesta na vzhodu otoka. Bombe, ki so bik vržene deloma iz zelo majhne višine, sc povračil e znatno škodo. Ne glede na živahno delavnost sovražne obrambe so se vsa nemška letala vrnila na svoja izhodišča. Žrtve letalskega napada na London Lizbona, 22 .jan. s. Iz Londona poročajo, da je bilo med zadnjim nemškim letalskim napadom na angleško glavno mesto mnogo več žrtev zaradi ognja protiletalskih baterij, kakor zaradi učinka sovražnih bomb. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 23. jan. s. Nekoliko britanskih bombnikov je snoči po poročilih nemške uradne agencije preletelo zapadno Nemčijo kt me taki posamezne bombe, ki so povzro- čile neznatne izgube med ljwJ9tvom ter manjšo škodo na poslopjih. Anglosaške skrbi zaradi nevarnosti podmornic Rim, 22. jan. a. »News Chronicle*. ki razpravlja v uvodniku o vojni proti podmornicam Osi. pravi med drugim da Hitler še lahko zmaga, ter opozarja na.številna sve^ rila iz zadnjih časov s strani odličnih osebnost:. v Ameriki wi Angliji Če bo Os zmagala v pomorski vojni, nadaljuje list je na kontinentu ne bo mogoče ukloniti na noben način, kajti za zmago na kontinentu » moramo zagotoviti naša pota in naše prometne zvezeC in če se Os ne bo mogla premagati na kontinentu, je ne bo mogoče premagati na noben drug načrti. Čeprav bi zavezniki z velikim naporom gradili ladje hitreje, kakor jih podmornice Osi potapljajo, ostaja še vedno glavno dejstvo, da Nemčija gradi hitreje podmornice in več podmornic, kakor j^h morajo zavezniki potopiti »News Ohromele« ostro očita nadtadje vladi, ki obvešča javnost o tem hudem problemu na splošno, medtem ko se zahtevajo jasnejša poročila o ukrepih, kii sc bifi po«i-vzeti probi podmornižki nevarnosti. Stvarno ne vemo ničesar o vojni na oceanih, vzklika ogorčeno list. in hočemo zgovornih številk. Ali je res, da so bili mobilizirani naši najboljši in najpristojnejši ljudje na tem področju? Ali je admirailiteta proučila najnovejše ideje glede borbe proti podmornicam? Kaj dela Stafford Cripps: Tudi »Dad3y Mail« razpravlja c tem kočljivem vprašanju in kritizira, strogo adimš-raliteto ter zahteva takojšnje in energično ukrepe. Tudi v Wasirngtonu imajo skrbi zaradi vprašanja podmornic, zlasti v vojaških krogih. katerim se zdi, da bi bilo dobro osnovati splošno poveljništvo Angležev in Američanov za direktno proti ofenzivo proti podmornicam Osl Mislijo, da bi Angleži ugodno sprejela ustanovitev takega povelj-ništva, posebno če bi bilo poverjeno admiralu Percyju Nobleu, ki se smatra za ve-ščaka v teh zadevah. Vsaka izgubljena ladja, je svoj čas izjavil admiral Nobie nekemu dopisniku, podaljšuje vojno in za njeno skrajšanje je samo eno sredstvo, uničenje podmornic, in sreor čimprej. Po Nobleu je edino sredstvo za učinkovito pobijanje podmornibkega orožja pomnožitev števila edimie. ki spremljajo konvoje, in ustvaritev učinkovitega sodelovanja med površinskima edmicamo, jgvadniiškianri; letaži in patrolaimL Izgube ameriške mornarice Buenos Aire«, 23. jan. s. Po novem seznamu, ki ga je ameriško mornariško ministrstvo včeraj objavilo, znašajo celotne izgube ameriške mornarice po Pearl Har-bourju 21.629 mrtvih ln ranjenih ter pogrešanih. Kriza demokracije v Ameriki Rim, 23. jan. s, »New York Herald Tribune« piše glede Hullove izjave, da je treba bolj skrbeti za vojaški položaj v severni Afriki kakor za politični razvoj-' S svojo trditvijo je Hull dal razumeti, da je treba po njegovem mnenju obdržsrti v tajnosti politični razvoj. To ni dopustno v demokraciji in ameriški narod ima pravico zvedeti od notranjega ministrstva, v kakšno smer gre vpliv naroda. Ako hoče obdržati spoštovanje in zaupanje svojega ljudstva, Hull ne sme odreči odgovornosti in zatreti kritike s preprosto kretnjo ogorčenja. Ameriški generali v japonskem ujetništvu Lizbona, 22. jan. s Ameriško vojno ministrstvo javlja, da se potrjuje, da se 13 ameriških generalov, ki so jih Japonci ujeli n* Filipinih, nahaja v nekem koncent%icijs3jgin taborišču na otoku Formozi. Med njimi jp tudi general Weinwrigth. »JUTRO« St. 19 2 Nedelja, 24. L 1943-XXI Alpinti na straži ©ti Donu Vihar b"Ča stepo, poje po snegu in meče vedno večje valove snega v zaledeneli žleb — piše vojni poročevalec Ernst Weit z vzhodnega bojišča. Mraz je suh, da grize. Svet okoli nas je kakor izumrl. Kamor pogledaš, vidiš samo enakomerno snežno pustinjo. Samo skrbno razpostavljeni koli v tnogu in kažipoti v zeleno-belo-rdeči barvi t. lijanpke trobojke opozarjajo, da so tukaj živi ljudje. Smo namreč v operacijskem področju alpincev. Pot so nam kazali zgoreli vozovi, sestreljeni oklepnki, trupla ubitih konj, razvalina. vojaški grobovi. Nemšk' grenadirji pc~ č vajo poleg rimskih legionarjev. Pot^m ur'edamo gozd. V senci gozdjčev in gričev čepijo zasnežene kozaške vasice. Pestre rezbarije in pobeljene, s streho krite ilovnate kočice kažejo še na mnogih mestfh s'edove stare kulture, ki je celo boljševizem ni mogel popolnoma izkoreniniti. Tu-k: i se je vaško življenje obnovilo pod nemškim in italijanskim vodstvom. Ustavili smo se v strelskih jarkih alpin-s1/; ga pclka. Mrak je že legal na zemljo, k0 srno trudni in vs: potni prispeli na greben nekega hriba. To je zadnja ravnica, pr-'d katero so ozemlje dokončno kakor od -ekano spusti proti Donu. Na neki točki stoji kakor prilepljen bunker bataljonskega poveljništva. Poveljnik nas sprejme z ljubezn:vo gostoljubnostjo, katero srečamo povsod, kjer obiščemo italijanske tovariše v orožju. »Trenutno« pripoveduje povelj-n:k, »je v našem odseku mirno. Borimo se tako rekoč molče. Na delu so samo izvidniki. V oktobru in prvi polovici novembra pa je prihajal sovražnik skoro noč za nočjo preko reke ter nas je nadlegoval, ko smo grad:li postojanke. To je trajalo toliko časa, dokler nismo nekoč večjo skupino sovražnikovih vojakov zmrvili do zadnjega. Posihmal imamo mir.« V ranem jutru spremljamo poveljnika na njegovem obhodu. Opazovališče bataljona »plava« kakor gnezdo kakšne ropari-ce nad kotlino Dona. Glavna borbena linija teče vzporedno z reko Pozicije bataljona so izvrstno prilagedene ozemlju. Na des- nem ln levem bregu so bojni bunkerji ln jarki tako zgrajeni, da segajo tik do roba reke. šele srednji bojni odsek se odpira v več sto metrov široko dolino, ki jo je stverila reka z nekim svojim rokavom In nekakšnim polotokom, ki se razprostira proti Donu. Tam spedaj sta na straži dva varnostna oddelka in tam streljanje nikoli popolnoma ne utihne. časih zastruji tod okrog rahla pesem o gorah in soncu Furlanije, kajti vojaki tega bataljona so tam doma in visijo na svoj:h domačih krajih z vso ljubeznijo, ki jo premorejo njih srca. Udeležili so se vojnega pohoda v Abesinijo, Grčijo in Srbijo. Naslednje jutro obiščemo predstra-že na polotoku pred reko. Tam leže ob svojih puškah in strojnicah ter preže na sovražnika, ki se skriva neviden na drugi strani reke na robu nekega gozda. V minuli noči je skušal slaboten oddelek vdreti semkaj. Nakana je bila pravočasno odkrita, sovražnik je pustil v rekah alpincev dva ujetnika, prav mlada dečka, ki jima še zdaj gleda strah iz oči. V ozemlju brez gospodarja, kakor imenujejo pas ločja, le sega kakšn5h sto metrov široko pred reko, mera bitj še nekaj ranjenih boljševikov, kajti od časa do časa je slišati od tam stokanje in človeške krike. Obiščemo bunker. Desetniku stisnemo roko. Mož Je ponoči dobil strel v nogo. Za ta polot.ck so se bile večkrat trde borbe. Zgcdi se, da vdere sovražnik v te postojanke, nakar se razvije borba od moža do moža in je treba nasprotnika vreči nazaj z golim orožjem. Furlanskj alpinci pa so žilavi in vztrajni. Postojanke drže trdno v svojih rokah. Ob slovesu nam je dejal bataljonski poveljn;k: »Tukaj ne moremo iz-vojevati nobenih sijajnih zmag, tc vemo vsi prav dobro, ždeti moramo na preži v jarkih in bunkerjih, vztrajati v postojanki ki nam je izročena v varstvo, in ne se umakniti. To dolžnost bomo izpolnili, kajti zavedamo se. da nismo sami. Z nami *e vsa Italija, njene zastave, njeno trpljenje, njena slava, njena zgodovina in njen pogum!« Preureditev hrvatske pslieije Zagreb, 23. jan. s. Z današnjim dnem je bila ustaška policija podrejena notranjemu ministrstvu oziroma generalni direkciji za javno varnost. Z drugim dekretom prehaja policijska straža od ustaške milice pod pristojnost notranjega ministrstva. S tretjim dekretom pa je ugotovljena pristojnost obrambnega ministrstva, v čigar odvisnosti je tudi ustaška milica. To ministrstvo se bo odslej imenovalo ministrstvo za oborožene sile. Angleško Izdajstvo Evrope Monakovo, 22. jan. s. »Abendzeitung« se bavi s trditvijo ministra Edena v spodnji zbornici o popolni enotnosti naziranj Anglije in Sovjetske Rusije glede povojne obnove ter poudarja, da Edenova izjava potrjuje angleško Izdajstvo Evrope. Kaj razume Moskva pod »obnovitvenem« delom«, piše list, je znano vsemu svetu zaradi trpke usode narodov, ki so imeli nesrečo, da so padli, čeprav za kratek čas, v roke Stalinovih banditov. Te dni je bilo objavljeno, da je od 1.8 milijona Poljakov, ki so bili odpeljani v notranjost Sovjetske zveze, izginilo brez sledu 1.4 milijona. V baltiških državah so sovjetske oblasti pobile ali odstranile v enem letu 200.000 ljudi. V isti dobi je enaka usoda doletela 300.000 Ru-munov v Besarabiji. S tem sistemom obnavljanja je Antony Eden, zunanji minister Nj. Vel. angleškega kralja, kakor je izjavil v imenu svoje vlade, popolnoma sporazumen«. Evropa danes ve po uradni poti. kaj ima pričakovati od Londona in njegovih zaveznikov, če bi se jim zmaga nasmejala. Iz zbirke angleškega idloistva Bern, 22. an. s. V zbirki idiotstev sovražnika ne manjka tudi prispevek poveljnika Kinga Halla, ki slovi kot najboljši angleški vojaški strokovnjak ter je sodelovalec lista »Pietures Post«. V tej reviji je objavil, da morajo zavezniki če hočejo zmagati, prisil:ti Italijo zlepa ali z grda, da stopi v vojno za zaveznike proti Nemčiji. V to svrho je predlagal načrt z 8 točkami, izmed katerih naj zadošča navedba naslednjih: 1. Zavezniki bodo spoštovali nedotakljivost in neočvisnest Ital5je, toda meja te države bodo zopet take, kakršne so bile 1. 1914. 2. Vsa Italijanska pristanišča ln vsi ozemeljski m vojaški viri Italije bodo na razpolago zaveznikom za operacije proti Nemčiji. 3. Italijanska vojska se bo borila pod poveljstvom svojih šefov, toda te bo nadzoroval glavni angleški poveljnik. 4. Bodoča ustava italijanskega nareda bo instaurirana po načelih atlantske listine. Kakor je videti, gre za pravcati načrt suženjstva in še več, za načrt, po katerem naj bi Ital'ja zopet plačevala tudi za žrtve v prid zaveznikov v vojni 1915/18. V ostalem postaja vedno bolj jasno, da zavezniki ne nameravajo spoštovati neodvisnosti ostalih narodov m še manj njihovo pravico po vladanju samega sebe po lastnem sistemu in zlastnimi ljudmi. Ameriški kongres proti komunističnemu rovarjen ju Buenos Aires, 23. jan. s. Z veliko večino glasov je ameriška zbornica sprejela zahtevo poslancev Firha in Coxa dveh nasprotnikov predsednika Roosevelta, ki sta zahtevala izčrpno parlamentarno preiskavo o delovanju komunistov in o prevratnem početju, naperjenem proti ameriškim javnim napravam. Preiskavo bo vršila vladna komisija za nadzorstvo prometnih sredstev in se njena pooblastila razteguje-jo tudi na radiofonske naprave. Ta sklep, ki ga označujejo kot prvi udarec notfsga kongresa proti Rooseveltu, kaže poetična stremljenja, ki se razvijajo v Zedinjenih državah in neprijazno razpoloženje ameriške javnosti preti sovjetskemu zavezniku. Prekinitev diplomatskih stikov s čilsko republiko Tokio, 23. jan. s. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da je čilska republika 20. januarja prekinila diplomatske in konzularne odnose z Japonsko. Italijo in Nemčijo. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da bo s tem dejanjem suverenost Cila resno zmanjšana in da je ta korak zanj čista izguba. ako upoštevamo dosedanje zadržanje Italije, Japonske in Nemčije napram čilski plovbi. Ea L A. E. - Parllama Htsliasso Schema della XII lezione che verrš. tenu-ta dal prof. dott. Stanko Leben, lunedi, il 23 gennaio 1943-XXI. alle ore 19. Tu natisnjeno besc-',:io je samo ključ za vse one, ki slede p ku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki imajo gotovo predznanje — vedno ob 19. uri. aseolt-are aseolt-ato ho aseoltato hai aseoltato ha aseoltato abbiamo aseoltato avete aseoltato hanno aseoltato LEZIONE DODICESIMA II participio passato cred-ere cred-uto Passato prossimo io ho creduto tu hai creduto egli ha creolto ella ha creduto dorm-lre dorm-ito ho dormito hai dormito ha dormito noi abbiamo creduto voi avete creduto essl hanno credutc esse hanno creduto abbiamo dormito avete dormito hanno dormito La fanteria ha cessato di sparare. — A ael anni ho imparato a serivere. — Hanno comprato al mercato careiofi per settanta centesimi 1'uno. — La nuova commedia ha avuto un successo inaudito. — Ha ne-vicato tutta la notte. — In quel silenzio avete potuto sentire volare una mosca — Tutti hanno creduto alla sua innocenza. — Hai dimenticato tutte le offese sofferte? Ho guardato nello specchio e ho veduto che il vestito nuovo non ml sta bene. — Gli opetai hanno completamente restaurato la časa. — Ieri la radio ha annunziato la nuova ordinanza. D gatto ha mangiato tutto il lesso. — Non ho aneora ricevuto i libri ordinati tre settlmane fa. — Ha lasciato 1'ospedale ieri. — I nostri soldatl hanno combattuto senza paura per terra, per mare e nel cielo. — Colpito da una bomba incendiaria il deposito di carburante ha bruciato rapidamente. — Ho comprato un altro gtornale, perchč non ho trovato il «Corriere della sera». — Quando qual-cuno ha mentito nessuno piti gli črede. — Ora sono ricchi, perchč hanno guadagnato grandi somme di dan aro. ESERCIZI 1) Formate il partecipio passato dei se-guenti verbi: conoscere, cantare, avere, portare. capire. cominciare, temere, chia-mare, preferire, bevere, parlare. 2) Coniugate al passato prossimo le pro-posizioni jfcguenti: Avere imparato la lin- gua italiana. — Avere prestato la bhjleletta a un amico. — Ieri non avere ricevuto nemmeno una sola lettera. — Aver avuto una gran farne. — Non aver capito una sola parola. ▼ Novem mestu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi ČL 3. Kr. ukaza z dne S. maja 1941/xIX. St. 291 ter na osnovi naredbe z dne 24. 1. 1942/XX. St 12, ki ustanavlja župansko funkcijo, odredil: za župana v cbč'ni Novo mesto se imenuje Marij Polesek j takojšnjo veljavnostjo od dneva objave pričujoče naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Komisar sreskega načelstva v Novem mestu je pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljubljana, 19. januarja 1948/XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli. Opozorilo delodajalcem in delojemalcem Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze je prejel informacije, da še mnogo delodajalcev ni prejemkov svojega name-ščenstva in vsega ostalega pomožnega oseb la povišalo v smislu kolektivne pogodbe, k ie bila sklenjena za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih naše pokrajine. Vse čianstvo in ostale prizadete naprošamo, da nam primere kršenja kolektivne pogodbe ta koj javijo v svrho našega posredovani a. Obveščeni sono tudi. da se mnogi delo dajalci bran:jo plačati svojim nameščencem n ostalemu pomožnemu osebju dnevnice ki jih predvideva odredba Visokega komisarja. št. 231. Služb, list št 102 z dne 23. de cembra 1942-XXI. Kjer bi sfe predpisi te odredbe ne upoštevali, pozivamo tako delojemalce da nam takoj take kršitve javijo Deledajalce pa orosimo. da v primeru, če prezrl* izpla čilo teh dnevnic, te takoj izplačajo izraču na jo jih pa na tale način: Odredba velja za nazaj, zato je izplačati brez zavlačevanja vsemu osebiu po dve dnevnici ki jih izračunate tako da celokupne mesečne prejemke posameznega uslužbenca delite s 25 Tako dobite izračunano dnevnico Izplačati pa je dvojni znesek tako izračunane vsote ko«t nagrado za 28 X in 4- XI 1942 Vse ostale informacije nudi odde'ek trgo vinskih delojemalcev Miklošičeva cesta 22 l nadstr. (nad knjižnico) med uradnimi urami. Ustanovitev pooblaščene tvrdke Prehranjevalni zavod Visokega Komlsa-riata za Ljubljansko pokrajino obvešča: Tvrdka A šarabon v LJubljani, Zaloška cest št. 1, je pooblaščena Izdajati racloni-rana živila potrošnikom, ki se zadržujejo le prehodno v Ljubljani. Ti si pa morajo oskrbeti tozadevno pooblastilo na svoji živilski nakaznici pri tukajšnjem zavodu v sobi št. 12 na Novem trgu 4-II, ali pa pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu, Beethovnova 7-IL četrti roman »Nestanovitno srce«, eno najnovejših del priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccarolija, Roman napeto in zanimivo prikazuje razgibano življenje in umetniško ustvarjanje skladatelja mojstra Bellinija. Riše nam družabno in gledališko življenje evropskih prestolnic v prvi polovici preteklega stoletja. Naročnikom »Dobre knjige« se novi roman že dostavlja. Naročniki, ki prihajajo sami po knjige v upravo naših listov, lahko dvignejo tam tudi Frac-carolijev roman. V podrobni prodaji se dobi knjiga v knjigarnah. Broširana velja 10 lir, v platno vezana in na boljšem papirju tiskana pa 25 lir. Ako želite knjigo dobiti po znižani ceni in si obenem zagotoviti tudi na-daljne odlične romane, se naročite čimprej na novo zbirko »Dobre knjige«! Priglasite se v upravi naših listov v Narodni tiskarni. Redek primer vraničnega prisada Vranični prisad (anthnuO je bolezen, ki naipada predvsem domače živali zlasti govedo in ovce ter zelo redko druge. Prav posebno redko pa za to boleznijo, ki poteka v obliki hitrega splošnega zastrupljenja krvi, oboli pes Te dni je bi« v Si^ca ugotovljen vranični prisad pri psu nekega tamosnjega posestnika. Pri preiskavi vranice nenadoma poginulega psa so bile ugotovljene kali vraničnega prisada. Dvorišče je bilo vestno razkuženo, mestni veterinarski urad pa ie odredil tudii vse druge preventivne ukrepe, da se preprečijo drugi pirimeri te redke bolezni, ki pa je zelo nevarna tudi človeku. To bolezen povzroča baci'1 vraničnega prisada. bacil, k« tvori trose enako kakor bacfl tetanusa ali mrtvičnega krča. Trosi so proti sušenju ln temperaturnim razlikam zelo odporni in prav zaradi teh lastnosti tako nevarni. Živali se okužijo po večini na paši po travnikih, okuženih s seč io in blatom že bolnih živali, nadalje z uživanjem okuženega sena in piče. Uživanje mesa "n mesnih iadelkov v sriili zaklanih alt ce>o poginulih živaili je smrtno nevarno za živeli in tudi za človeka. Pri človeku ae javlja bolezen v ofeHci velikih gnojnih tvorov na kaži (pustula m*- Evropa brez ameriških filmov Medtem ko je pred vojno Evropa uvažala vsako leto veliko število ameriških filmov, je ta uvoz sedaj skoraj docela prenehal kar je v prvi vrsti prišlo v prid filmski industriji Italije in Nemčije, ki oskrbujeta sedaj pretežni del evropskega trga s filmi. V Italiji se je filmska proizvodnja zlasti v zadnjih letih naglo dvignila. Italijansko filmsko gospodarstvo ima sedaj na razpolago sodobno urejene ateljeje s 25 krožnimi odri, ki omogočajo letno proiz-vednjo okrog 150 filmov. V Italiji je 5 velikih zavodov za kopiranje in 7 zavodov za sinhronizacijo. Produkcijski stroški so znašali do leta 1937 povprečno 50 milijonov lir na leto, leta 1941 so že narasli na 250 milijonov lir. lani pa se je ta številka verjetno še znatno dvignila. Inozemski filmski trg je praktično državni monopol, pri katerem pa so udeležene vse produkcijske tvrdke. Italijanski filmski izvoz se je pričel razvijati šele pred dobrimi petimi leti. v zadnjh let'h pa je dosegel že znaten obseg in se italijanski filmi izvažajo v Nemčijo, balkanske države. Madžarsko, nordijske države in Španijo, v zadnjem času pa tudi v Francijo. V Italiji sami je 3500 kinematografov, katerih dohodki so lani verjetno dosegli okrog 900 milijonov lir. Znatno je povečala filmsko proizvodnjo tudi Nemčija, ki ima v produkcijskem programu za leto 1942/43 100 velikih filmov, že v prvem polletju te sezone je bilo izdelanih že 60 filmov. S tem je proizvodnja dosegla že 60% letnega programa. V mejah Nemčije je danes 9000 kinematografov (v vsej Evropi jih je 27.000). Glede na.znaten izvoz filmov in znatno potrebo filmov za domači trg Izdelajo danes v Nemčiji od vsakega filma približno 350 kopij, cd katerih gre 150 kopij v inozemstvo. Obisk kinematografov v Nemčiji nadalje narašča in se ceni, da je bilo v letu 1942 v nemških kinematografih 1 milijardo obiskovalcev nasproti 625 milijonom v letu 1939 Povprečno gre vsak Nemec na leto osemkrat v kino. Dohodki kinematografov, ki so znašali leta 1928 275 m«lijohov mark, so lam dosegli 725 milijonov mark. Obnova zasebne trgovine v Galiciji Ko je leta 1939. Sovjetska Rusija zasedla vzhodni del bivše poljske republike, so bili kmalu razlaščeni zasebni trgovinski obrati. V Lvovu je sovjetska uprava združila 300 trgovin vseh strok, 30 velikih skladišč in 15 pomožnih obratov v podjetje »Prom-torge z nalogo, da oskrbuje preko detajlnih trgovin prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami razen z živili, ker je bila za oskrbovanje prebivalstva z živili ustanovljena druga trgovinska organizacija. Kolikor bivših lastnikov trgovin niso pognali na cesto, so jih postavili začasno za upravitelje posameznih obratov, katerih lastniki so bili prej. Nastal je sila kompliciran organizem, ki so mu stali na čelu »strokovnjaki« poslani iz Moskve. V vsakem trgovinskem obratu je bil poleg upravitelja postavljen namestnik ln še blagajnik, ne glede na potrebe prometa v dotičnem obratu. Vsi trije so imeli nalogo, drug drugega kontrolirati, ker niso nikomur zaupali. Kmalu potem, ko Je nemSka vojstea zasedla Galicijo, so bili pri obratih »Prom-torga« postavljeni nemški komisarji — upravitelji z nalogo, da spravijo v tek organizacijo, ki je po begu sovjetske uprave zašla v kaotično stanje. Nemška uprava si je nadela nalogo, reorganizirati celotno organizacijo nadrobne trgovine in ustanoviti veletrgovske obrate za oskrbovanje detajlnih trgovin, vse to pa z namenom, da se zopet obnovi zasebna trgovina. One trgovske obrate, ki niso bili sposobni za življenje, so takoj likvidirali. Ostale obrate pa so pričeli postopno prodajati posameznim intresentom. Izkupiček od teh prodaj je nemška uprava dala na razpolago za ustanovitev veletrgovskih obratov. Le 25 trgovinskih obratov so vrnili prejšnjim lastnikom, ker so bili ostali obrati do leta 1939. vsi v ži lovskih rokah. Iz sovjetske organizacije »Promtorg« pa je nemška uprava ustanovila veletrgovinsko tvrdko, ki se sedaj imenuje »Lvovski trgovinski obrati«. Ta nova tvrdka je obdržala le nekaj večjih detajlnih trgovin, ki jih bo začasno upravljala in jih bo pozneje oddala zaslužnim frotnim bojevnikom. Seveda so bili po uvedbi nemške civilne uprave v Galicii in zlasti po priključitvi Galicije k Poljski generalni guber-niji poleg tega ustanovljene tudi številne nove sposobne trgovinske tvrdke. Tako prehaja trgovina v Galiciji postopno zopet v zasebne roke. Gospodarske vesti = Izvajanje n^mško-japonskega gospodarskega spi razuma. Poročali smo že, da je bilo te dni zavezn'štvo med Italijo, Nemčijo in Japonsko še izpopolnjeno z daleko-sežniml gospodarsk'ml sporazumi. Sklenjen je bil italijansko-japonski in nemško. japonski gospodarski sporazum. Oba sporazuma izpopolnjujeta trojni pakt z gospodarske plati. V zvezi s sklenitvijo nem-ško-japonskega sporazuma poročajo iz Berlina, da je bila v smislu intencij .tega sporazuma že 21. t. m. ustanovljena »Nemška banka za vzhodno Azije«, ki bo skrbela za olajšanje nemško-japonskega plačilnega premeta. Banka bo imela sedež v Berlinu in podružnico v Tokiu. Pri ustanovitvi je udeleženo 14 zainteresiranih nemških denarnih zavodov. ligna), v obliki pljučnega ali črevesnega vraničnega prisada, če se trosi bacila vdihujejo (n. pr. v obratovalnicah 9 kožami, » ščetinami. starimi cunjami itd.) ali zaiužijejo z okuženo hrano. Opozarjamo prebivalstvo, naj takoi pristojni oblasti javi vsak primet nenadnega obolenja ali pogina živali, pri tem pa opominjamo na nevarnosti, kso združene z uživanjem mesnih izdelkov in mesa v sili in brez oblastvene kontrole zaklanih živali Kljub strogi kontroli je vendar mogoče, da brezvestni ljudje vtihotapijo meso in mesne izdelke bolnih živali, ki predstavljajo resnično smrtno nevarnost za konsumen-ta. Tudi živalska piča. »delana M okužene krvi, mesa aH kost-", je nevarna Prebivalstvo naprošamo, naj se v vseh primerih ravna po navodilih oblastvenih organov in naj t njimi zaupno sodeluje. = Ureditev delavskih zbornic v Nemčiji. Kakor smo že svejčas poročali, je bila lani izvršena v Nemčiji dalekosežna pro-osnova sistema gospodarskih zbornic. Ustanovljenih je bilo 29 pokrajinskih gospodarskih zbornic (Gauvvirtschaftskammern), tako da ima sedaj vsaka pokrajina svojo zborn'co. Nove gospodarske zbornice s<> prevzele nič manj kakor 67 dosedanjih industrijskih in trgovinskih zbornic, 52 rokodelskih zbornic in 20 skupnih gospodarskih zbornic. Preosncvi gospodarskih zbornic slede sedaj še prenosnova delavskih zbornic, tako da bo vsaka pokrajina imela svojo delavsko zbornico. Delavske zbornice s<> že sedaj obstojale in jih je ustanovila Nemška delovna fronta. Njihovo delo pa je b'lo doslej bolj v ozadju. V bodoče bo delokrog pokrajinski delavskih zbornic razširjen. Vrh tega bodo ustanovljena okrožja z lastnimi podzbcrnicami, ki bodo podrejene pokrajinski zbornici. Zbor-n;ce bodo skrbele za obratno socialno politiko, za zastopanje interesov nameščencev in delavcev, zlasti pa za povečanje storitve delavcev in nameščencev. = Ukrepi proti špekulaciji z nepremičninami v Zagrebu. V okviru odločnih ukrepov za stabilizacijo cen na Hrvatskem je hrvatska vlada nastanila tudi proti «roekulaciji z nepremičninami, ki je do-vedla do tega. da so v zadnjem času lastniki hiš v Zagrebu pri proda}- zahtevali cene. ki ustrezajo pet in večkratni predvojni vrednosti. Proti špekulaciji in pretiranim cenam je hrvatska vlada nastopila predvsem z znatn:m povišanjem takse za nrenos nepremičnin Poleg dosedanje takse 8% od prodajne cene je uvedena še 35% dodatna taksa, tako da je treba sedaj pri prenosu nepremičnin plačati državi za takse polnih 43% kupne cene Poleg tega pa se pobira v Zagrebu še 4% občinska taksa, tako da znašaio vse takse pri prenosu nepremičnin 47°/o Na drugi strani pa je nastop:lo na nepremičninskem trgu samo zakladno ministrstvo, ki prodaja Zidom razlaščene hiše do cenah, ki so sicer višje kakor predvojne, vendar nižje v primeri s cenami na prostem nepremičninskem trgu. Ti ukrepi so imel; za posledico, da je v kratkem času v Zagrebu prenehala špekulacija z nepremičninami. = Minimalna delniška glavnjca v Bolgariji. Bolgarska vlada je izdala uredbo, s katero se spreminjajo nekatere do'očbe zakona o delniških družbah. V bodoče bo morala imeti vsaka delniška družba minimalno glavnico 1.5 mlijona levov. Nominalna vrednost delnic pa bo morala znašati najmani 1000 levov. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 24. jan.: Ob 14. url: Sneguljčica. Mladinska predstava. Zadnjikrat. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 25. jan.: Zaprto. Torek, 26. jan. Ob 17.o0: i>efeti hr-r. P.ed Torek. Sreda, 27. jan.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Sreda. • Zadnja letošnja uprizoritev mladinske Igre »Sneguljčica« v stihih Pavla Goiie bo v nedeljo ob 14. po znižanih cenah od 10 lir navzdol. Naslovno vlogo igra V. Juva-nova, hudobno mačeho — Sancinova, kraljeviča — Benedičič, maršala — Lipah, lovca — Gregorin, razbojnika — Raztresen in Košič. L. Prenner: »Veliki mož.« Komedija v treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar, Praznikova — Starčeva, Nada — Rasber-gerjeva, Zorin — Brezigar, Kresr.ik — Na-krst, Vrhunec — VI. Skrbinšek. Votlina — Peček, Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak — Kosič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, Milka — Sancinova, komisar — Gcrinšek. Režiser: M. Skrbinšek. OPERA Nedelja, 24. jan.: Ob 16. uri: Travlata. 100. predstava. Izven. Cene od 24 Ur navzdol. Ponedeljek, 25. jan.: Zaprto. Torek, 26. jan.: Ob 17. uri: Sestra Angelika 7. simfonija. Red A. Sreda, 27. jan.: Ob 17.: Beg iz seraja. Red B. • G Verdi: »Travlata.« Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Čuden, Germont — Janko, (iaston — B. Sancin, Douphol — Anžlwtir, Olig-ny — Dolničar, Grenvil — revo oič k g. Dirigent: D. 2ebre, režija in scena: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: Ing. P. Golovin. Solo pleše S. Japljeva. — Cvetlični aranžma za to predstavo je delo cvetličarne Herzmansky v Pasaži. Radio Ljubljana NEDELJA. 24. JANUARJA 1943-XXI. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organ ista Napolioana. 11.00: Preno6 pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v -'talijanšcini (o. G B. Marino). 12.15; Razlaga evangelija v slovenščini (o K. Se-kovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih s.l v sioven-šč:nl 13.20: Simfonična glasba. 13.50- Pisa«-na glasba- 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radBjskega orkestra m Ko-mornega zbora, vodi dirigent D. M Šijanec. Slovenska glasba. 1500: Poročila v slovenščini. 17.15: Barle Mira: Okusne jedi iz zimske zelenjave (predavanje v silovenščrai). 17.35: Pesmi in napevi. 17.45: Orkester, vodi dirigent Petralia. 19.30: Porjčula v slovenščini. 19.45: Lahka glasba 20.00: Napoved časa; poročala v italijanščini. 20 15: Ko-mentar dnevnih dogodkov v sdovenšcini. 20.45: Filmski napevi. orkester vodi dirigent Segurini, 21.15: Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent D M. Šijanec. Opera« glasba. 2145: Predavanje v slovenščar* 21.55: Koncert tria Emona 22 20: Konceat pianistke Marte Bizjak-Vaijaio. 22.45: Poročila v italijanščini. »JUTRO« St 19 : Nedelja, 24. I. 1943-XXI Zagotovimo si zdrav in obilen pridelek Ljubljana, 23. januarja. Prihaja čas, ko bo treba začeti misliti na vrtove in skrbeti za dobro in adravo seme. Staro pravilo: kakršna setev — taka žetev, je še vedno v veljavi. Prvi pogoj za povoljen uspeh je dobro kaljivo in zdravo seme. Glede kaljivogti ni treba imeti pesebn h skrbi, če vemo, koliko let je staro seme, ki ga imamo v zalogi. Izkušnje so pokazale, da kali seme pasti-r.aka, črnega korena in drobnjaka zanesljivo samo dve leti. Tri leta vzdiže kalji-vcat: petr.lil, por in čebula. Fižol, grah, korenja in endivija so štiri leta kaljiva; dočim vzdrže semena vseh vrst zelja in chrovta, karfijole in klerabe, repe, redkve in pese, sc'ate in špnače, zelene in para-t! laikov pet do šo^t let; kumare, buče in line pa so še celo v 8. letu kaljive. Ce rit- vemo zanesljivo, koliko je seme staro, ga preizkusimo glede kaljivosti. Na krež-r k polcžrno kos pivnika ali volneno krpi-c ■ r.a njo pa 20, 30 ali 50 zrn od vsakega semena. Eerae pokrijemo z drugim pivnikom aH volneno krp , vse pa ša s krožnikom. . postavimo na. topel, najboljše bolj prostor in skrbimo, da je pivnik, < dnT.no volnena pediaga vedno vlažna. Ko irTno «emena kal'ti, jih odstranjujemo. (.-rt" nek neIzkaljenih semen kaže, kolikšna je ka.ljivost Oe izkali n. pr. od 20 semen 3 5. sklepamo, da bi skalilo od 100 semen i e ,-:.rt toliko, t. j. 75. seme je tedaj 75% i^ivo. F o ugotovljeni kaljivosti uravna-r lo setev. Cm manjša je kaljivost, tem gosteje moramo sejati. K'kor je lahko in celo zabavno ugotav-]i t. kaliivo.t raznih semen, prav tako je težko, v največ primerih celo nemogoče d-; Ta'v če j» seme zdravo. Pri debelejših s meri h. kakor so fižol in grah, je to do rraaro mogoče, pri ostalih drobnih se-rnem!i ra se moramo zanesti, če jih nismo sami pridelali, le na poštenost in vestnost dobavitelja. Znano je, da napadajo našo zelen jad in f "v;.- razne glivične bolezni, k; jih naj-. 'čl,; at s semenj prenašamo na mlade r r,;:!i: e. V toplih gredah in na gredah se-i..ln'cch na primer opazimo, da začno mla-d" zeljne sadike padati. Pri natančnejšem pregiedu epazhno, da je spodnji del stebelci izredno tenak in rjav. Na odraslih ka-p snieah se pojavi črna gniloba listnih žil. E: lezen prehaja steblo ali kocen. Na špi-ri ači se pojavijo pogostokrat, posebno če je p egesta, plesen. Na zeleni opažamo češče rumeno rjave liste, to je pegavost; na gomoljih pa rjave izrastke — kodravost. Vsem je znana pegavost fižola. V zadnjem času s? zanesli k nam z raznimi fižoli, ki j;h naročajo od drugod, čeprav imamo dovolj dobrih" domačih sort, maščobno pegavost na fižolovih strokih. Prav pogosto boleha na pegavosti in rji tudi grah. Solate bolehajo na ovenelesti in percnospori. Kumare mori plesen in palsž. Paradižnike napade palež in pegavost, plodove pa razne gnilobe. Pesmrtssa maska Ivana Vavpotiča Preden Je pokrov krste za večno zaprl fcimučeno človeško obličje našega umetnika prof. Ivana Vavpotiča, je njegov mladi tovariš, kipar Stane D r e m e 1 j snel masko, katere fotografski posnetek prinašamo- Maska je izredno uspela, ohranjene so kljub sledovom težke bolezni in močnemn pečatu smrti vse Vavpotičeve fiziognomlčne značilnosti. Tako ostane tudi ta maska spomin na nepozabnega Ivana Vavpotiča. Vse naštete in še druge bolezni povzročajo razne glivice, katerih trosi prezimijo v zemlji in na odpadkih rastlin, največkrat pa na semenih. Kdor seje s trosi okuženo seme, bo imel bolne rastline ln slab pridelek. Na fižolovih zrnih opazimo rjave lise — pegavost. Težje Je ugotoviti isto bolezen na grahu. Ne moremo pa s prostim očesom presoditi vseh drugih semen, če so zdrava ali morda okužena. To se pokaže šele, ko pride seme v zemljo in začne kaliti. Tedaj začno kaliti tudi trosi kj so na semenu. Glivice lahko okužijo že mlado rastlino ali pa se pojavi bolezen šele pozneje. Imamo kemična 6rec.3i.va, s katerimi lahko na cenen in preprost način uničimo tro-se na semenih ter zatremo bolezen že ▼ kali. Semena razkužimo lahko s tekočimi razkužili, ali z razkužili v prahu. Za razkuženje vrtnarskih semen uporabljamo navadno razkužilo v prahu, n. pr. »Ceresan«, ki ima to prednost, da ne razkuži samo semena, ampak tudi zemljo, ki pride v do-tiko z razkuženim semenom. Razkužilo v prahu — suho razkužilo — ne učinkuje takoj, ampak šele pozneje, ko pride seme v zemljo in ga raztopi vlaga. Razkuženje semen izvršimo najboljše in najenostavnejše na ta način, da stresemo seme v primerno veliko suho steklenico s širokim vratom, večjo ali manjšo, po rano. žin: semena. Na seme stresemo razkužilo, steklenico nato zamašimo in jo nekaj časa obračamo, da se seme meša z razkuži lom. Pri mešanju se prime razkužilo semena in ga obda. Pri drobnem semenu je treba do 5 gramov, pri debelejšem, kakor je n. pr. fižol in grah, zadostuje 2—3 grama razku-ž-la na 1 kg semena, Ce kaj razkužila ostane, ga lahko uporabimo za razkuženje Se drugega semena. Razkuženo seme, na primer fižol ali grah, nista več za hrano, zato razkužimo samo toliko semena, kolikor ga rabimo. Ce nam kaj razkuženega semena ostane, ga lahko hranimo na suhem do nove «etve. Dostikrat pa Je okužena tu« zemlja, posebno v toplih gredah ln gredah sejal-nicah pa tudi v zabojčklh, v katere sejemo rano zelenjad. Da zatremo v kali razne bolezni v zemlji in ohranimo sadike zdrave, razkužimo tudi zemljo. Za 1 m* potrebujemo 75—100 gramov razkužila v prahu, ki ga najprej pomešamo v majhno količino prsti. To prst zmešamo potem med ostalo prst in jo v enem tednu parkrat premešamo, da se razkužilo čim bolj zmeda s prstjo. Prst mora biti primerno vlažna, ne presuha, pa tudi- ne premokra. V 10—14 dneh Je prst razkužena in Jo lahko uporabimo za setev. Iz razkuženega semena lahko pričakujemo zdrave in krepke sadike, ki so najboljše Jamstvo za povoljen pridelek. Ker je suhega razkužila malo treba in je razmeroma poceni, $vetujemo vsem vrtnarjem naj si na preprost ln cenen način zagetove v prihodnjem letu zdrav in obilen pridelek na svojih vrtovih in njivah. Italijanska oklopna motorna vozila v Južni Libiji o človeški hrani Pmscua rebinzonada Bilo je leta 1743. Ribiška jadrnica s posadko desetih Rusov je bila iz Arhangel-ska na poti do Nove Fundlandije. V bližini Islandije je mala ladja zašla v silen vihar, ki ji je odnesel jambor in jo nazadnje zagnal na čeri enega izmed malih otokov, ki leže vzhodno od Islandije ob tečajniku. Štirje možje so se utegnili rešiti na breg in zaboj strelnega qrožja ter municije je bilo vse, kar so še lahko ujeli s potopljene ladje. Na otoku ni bilo žive duše, a upanje, da bo prišla kakšna ladja mimo in jih vzela na krov. se skoraj ni moglo uresničiti. Res je šele leta 1749. neka jadrnica z lovci na mrože priplula v tiste vode, opazili so znake nasedlih Rusov in so trojico še živih mož rešili. Ta robinzonada, ki je bila združena z mnogimi razburljivimi doživljaji, je zanimiva zlasti s stališča prehrane. Predstavlja namreč enega izmed redkih znanih in dokazanih primerov, da so se mogli ljudje, ki so bili navajeni mešane hrane, preusmeriti samo na uživanje mesa. Sest let so bili tisti ruski ribiči na otoku, kjer ni rasla nobena za človeka užitna zeL 2iveli so od lova na severne jelene, lisice in bele medvede, pili so še toplo kri pobitih živali in jedli njihovo meso večinoma še sirovo. Toda ko so jih rešili, so bili čvrsti in zdravi, navzlic takšni hrani se jih ni lotila zločesta bolezen polarnih brodarjev — skorbut. Samo eden izmed mož, tip pravega lenuha, ki se ni gibal ter se ni udeleževal lovov, je zbolel za to boleznijo in umrL Ko so se ostali trije vrnili v domovino, so se le s težavo privadili spet kruha in žganja. Izkušnja teh mož nam govori o nezaslišani prilagodljivosti človeškega organizma, ki je tudi po mnogoletni evropski prehrani sposoben preusmeriti se na hrano, kakršno uživajo drugače le F kimi. Prav za prav so imeli tisti ruski ribiči še težje stališče, kajti Eskimi si dovajajo vitamine vsaj s skromno odmerjeno primesjo rastlinske hrane, ti možje pa si je pri najboljši volji niso mogli privoščiti. Navzlic temu so ostali, kakor rečeno, zdravi, vsaj tisti, ki so se redno gibali. Eskimske slaščice Ce podari v Srednji Evropi zaljubljen mladenič svoji izvoljenki namesto šopka cvetlic škatlo bonbonov, ga bo lepotica pogledala gotovo s prav posebno ljubeznivim pogledom. Sladke stvari se pač laskajo našemu grlu, pa čeprav za našo prehrano, ki ji ne nedostaje ogljikovih vodanov,, niso tolikšnega pomena. S tega stališča so eskimske lepotice dosti zahtevnejše. Ne gre jim samo za okusna, temveč tudi za koristna darila v obliki živiL Eskimski snu-bač se jim na noben drug način bolj ne prikupi, nego če jim ponudi v dar — že- lodec severnega jelena z njegovo normalno vsebino vred. Ta stvar ni tako čudaška, kakor je videti na prvi pogled. Vrli sedlon si izbira kot jed namreč najboljše trave in mahove in to predstavlja potem v želodcu nekakšno fermentirano zelenjavo v želodčni omaki, zelenjavo, ki je po Nansenu baje zelo okusna, V njej se ohranijo vsi vitamini, razen tega pa so tako »na hladen način« pripravljena zelišča, ki bi jih v presni obliki človeški želode« ne mogel obvladati, prav lahko prebavljiva. Eskimska lepotica, ki jo je ganil takšen dar njenega oboževalca, se mu pač ne more drugače bolje oddolžiti, nego da sprejme njegovo vabilo, da bi prišla na večerjo v kočo njegovih staršev. Takšna večerja ni kar si bodi, kajti Eskimi menijo, da so svoj apetit premagali do kraja le tedaj, če pospravijo na pojedini (vsak zase!) do 7 kg mesa! Eskimi so sploh strahoviti požeruhi na meso. Vemo na primer, da poje gren-landski Eskim v mesecih dobrega lova povprečno po 4 kg mesa na dan (torej okrog 600 g beljakovin), in tudi če računamo skope mesece, odpade na A«ako glavo in dnevno v letu 1—2.5 hg mesa. Eskimska kuharska umetnost je zelo preprosta. Meso in ribo jedo brez posebnih ceremonij in dodatkov v sirovi obliki, za-ledegeli, prekuhani ali posušeni. Pogosto-ma pa se zadovoljijo s tem, da jim. mesna živila malo načne gniloba. Posebno priljubljene so na primer malo nagnite glave tjulnov. Ker so podnebne prilike tam tako ostre, potrebujejo ljudje jedi, ki dajejo mnogo toplote, to je mnogo maščob. Meso, ki ima malo tolšče, po možnosti odklanjajo. Kot rastlinski dodatek k mesni hrani uživajo nekateri eskimski rodovi zlasti jagode — če jih je kaj. Toplih jedi pa za čudo ne marajo. Kar si skuhajo, puste najprvo, da se ohladi. Od česa je umrl Eu^ha? Če si hočemo na šimem svetu poiskati nekaj, kar bi bilo tem Eskimom dvonogo nasprotje, poglejmo samo v Indijo. Tam živi še kakšen poldrug milijon pripadnikov verske ločine džainov, ki ne smejo vse svoje življenje spraviti vase niti grama mesa. Ta prepoved je v zvezi z drugo versko prepovedjo, po kateri ne smejo ubiti nobene živali, niti najmanjše. Pravoveren džaina ima celo usta stalno zastrta, da bi mu kakšna žuželka ne priletela vanja in tako poginila. Vedno "nosi tudi primerno krpo s seboj, da precedi vsako pitno vedo. Tako se varuje tega, da bi požrl kakšno nedolžno malo bitje. Džaini odklanjajo celo mlado zelenjavo, slastne vršičke ali sadeže z mnogimi pečkami, ker menijo, da je v takšnih stvareh neka posebno velika mera življenjske sile, ki bi jo bilo greh uničevati. Dodatne beljakovine, ki so jim vendarle potrebne za življenje, si privošči- jo tupatam v podobi mleka. A navzlic svoji enostranski prehrani slovijo kot krepki ljudje in kot izvrstni tekači. Tudi ostali Indijci so bolj ali manj vegetarijanci, v to jih silijo poleg verskih zapovedi tudi gospodarske razmere. V Indiji se še danes 71 odstotkov vsega prebivalstva bavi s kmetijstvom, a mali kmetje imajo pri tem ogromno večino. V pokrajini Bihar odpade na vsakega kmeta na primer komaj 20 arov zemlje. Ta krpa zemlje zadostuje komaj za najnujnejši živež; mož se mora pošteno znojiti in mora pridno gnojiti, če hoče z večkratno žetvijo na leto preskrbeti sebe in svojo družino z vsakdanjim kruhom. Živinoreja je na tako majhnih posestvih seveda izključena, če ne upoštevamo kvečjemu nekoliko kosov perutnine. Razen tega je krava kot pomočnica pri delu za široke množice naravnost sveta žival, ki bi jo bilo smtren greh jesti in kaj šele zaklati. Celo njenega mleka se mnogi ne dotaknejo. To velja vsaj za duhovniško kasto, medtem ko za ubogo gmajno verski predpisi niso tako strogi. Tako je na primer starejši budhizem ubijanje živali prepovedoval, uživanje mesa pa ne. Celo o Budhi samem veli izročilo, da je umrl, ker je jedel pokvarjeno svinjino. n dom Mini Pecivo iz krompirja Krompirjevi rogliči. Za rogliče potrebujemo 15 dkg skuhanega, pretlačenega krompirja, 15 dkg moke, 5 dkg masla, dobro žlico sladkorja, noževo konico soli. neka] marmelade in 1% dkg kvasa. Najprej napravimo kvas in ga dodamo zmesi moke, stlačenega krompirja, sladkorja in masla, osolimo in predelamo na deski v testo, ki ga pustimo nekaj časa shajati. Nato raz-valjamo testo za pol prsta debelo in razrežemo v kvadrate, kj jih napolnimo z marmelado, zavijemo in oblikujemo v rogljiče. ki jih pustimo shajati in potem s pečemo na pekaču. Vpognjenci iz krompirja. V ta namen vzamemo 15 dkg sladkorja, eno jajce, 12 dkg krompirja, 2—3 žlice moke. Nastrgani krompir skuhamo ter pretlačimo. Nato dobro zmešamo sladkor in jajce, dodamo krompirja in moke in vse dobro premešamo. Po eno žlico mešanice nakapamo v primerni razdalji na nahiazan pekač, da se razleze, potrosimo z janežem in pečemo, da se lepo za rumeni. Pečene kolačke upognemo še tople. Krompirieve prestice. V« kg kuhanega, pretlačenega krompirja zmešamo s Vi kg moke, temu pa dodamo 1 žlico vzhajanega kvasa, */« l mleka, ki smo ga napravile iz praška, 2 dkg masla, jajce, malo soli in žlico sladkorja. Ko je vse dobro zmešano, Janez Muha: Prifavnfea Bilo je no prvi svetovni vojni v rudniškem revirju. Vse popoldne je naletaval moker sneg v cunjastih kosmičih. Ceste so bile podobne vaškim kolovozom, avtomobili so brizgali sneženo in blatno brozgo na vse strani, da se jim je bilo težko izogniti. Nebo je bilo zatlačeno z gostimi in temnimi oblaki, stemnilo se je nenavadno hitro.. Dušljiv in sajast zrak je zatiral visoke kamine, okoli katerih so se svetlikale motne električne žarnice. V majhno gostilno, v katero so zahajali večinoma rudarji je vstopil neznanec ln šel naravnost v kuhinjo. Obnašal se je tako samozavestno, kakor bi bila gostilna njegova. Brez besed se je vsedel k majhni in obrisani mizici, na katero je položil obnošeno, bolj klofeti kakor klobuku podobno pokrivalo. »želite?« ga je vprašala postarna in suhljata gostiiničarka. »Prenočiti bi hotel!« Gostiiničarka" se ga je skoraj ustrašila, posebno še, ker ni bilo gospodarja doma. Ob štedilniku sedeči trije gosti so se spogledali. »Ne vem, če bo kaj,» se je v zadregi izgovorila ženica. še tega je bilo treba ... škoda, da že ni zaprla, človek naj bi bi! zaradi takega pohajača vso noč v skrbeh. Dovelj sitnosti je z rudarji, ki silijo v gostilno baš takrat, ko jih je najmanj treba, ob plačilnih clnevih, ko morajo že ob osmih zapreti. »Ce hočete v seno?« »Hm?« »Drugje vas še v seno ne vzamejo.« »Gospod doktor, prosim, priporočite me!« Advokat doktor Logar, Id je sedel z družbo pri štedilniku, ga je začudeno pogledal. Predrznost! Še za potepuhe naj bi se zanimal. Sicer ga pa ne pozna. Prisotna rudniška paznika sta se zaničljivo nasmehnila. Gostilničarko je pograbila Jeza. Najrajši bi se z njim ne razgovarjala. Toda jezik ji ni dal pokoja. Kar sam se je začel obračati in zdelo se ji je, da so ji vsi zobje na poti. Usta so se vedno bolj polnila, da je morala nehote pljuniti. — Molčati je zlato — pravijo. Seveda! Kdo bi mogel držati v takem položaju jezik za zobmi. »Po policaja pošljem!« se ji je izdilo iz ust. »čemu mi bo policaj? Sobo ml lahko vi preskrbite!« je mirno rekel tujec. »Saj ne kradem! Od danes naprej ne več!« »Kdo ve?« je zarežala gostiiničarka jezno in se okrenila k gostom. »Ce hočete, pošljem jaz po policaja!« je vstal neznanec in stopil tesno k štedilniku. Gostiiničarka se ga je ustrašila, da jo je cblila zona. Gostom so se zabliskale oči. škoda, da ga je tako prijela. Kaj pa, če bi ji zažgal! Po toči ne pomaga zvoniti. In v senu je baš prilika. Kako je pokvarila ljudi ta nesrečna vojska... Poteze na obrazu so se ji izpremenile zaradi strahu v pri-! siljen in dobrotljiv nasmeh. | »Imamo sicer sobo, toda z dvema poste-| ljama. če bi prišel še kdo, bi morali z | njim spati.« »Magari! Saj ml nima ničesar vzeti.« Gostiiničarka ga je ogledovala in zdelo se ji je, da je videti kakor vreča nesreče. Ker pa mu je že dala besedo, se mu je bojazljivo približala. »Prosim, izpolnite to-le prijavnico! Vsakega tujca moramo javitL« Ime in priimek: Janez Nezgoda. Spremstvo: prazen želodec. Poklic: pohajač. Prihaja: iz prisilne delavnice. Odhaja kam: po svetu. Kedaj: po potrebi. Gostiiničarka je vzela s strahom in tresočo se roko prijavnico. Vsi so bili radovedni. Toda besede so se nekako mešale. Pa tudi oče so slabe. Vzela je očala. Toda oči je niso varale. Vse je bilo res. Nič čudnega bi ne bilo, če bi jo zadel mrtvoud. Stresla se je na vsem telesu, roka ji je omahnila da ji je padel list na tla. Pobral ga je doktor, ga pokazal paznikoma in pričel na glas čitati. Vsi so se zakrohotali. »Takih ptičev še v Ljubljani nimajo,« je zašepetal advokat, »še pri sodišču so redki.« »To vendar ni nikak poklic, kar ste napisali na listu,« je zopet zagodrnjala gostiiničarka. »Ce vam ne ugaja, pa napišite — delo-mržnež. Sicer bi ga pa, preden grem spat, vsaj četrt. Mamica, le dajte ga, na onem svetu dobite vse poplačano!« »Pri nas ne živimo od obljub. In — mamica?! Kaka nesramnost!« »Gospod doktor, pa vsaj ti plačaj četrt! Namreč za tisto nalogo, katero si prepisal od mene pri maturi pred dvajsetimi leti.« Doktorju je vdarila kri v glavo. Paznika ga nista upala pogledati. Rada bi se bila zasmejala, ker sta pa bila obzirna sta rajši pogledala v tla. Vsi so bili v zadregi. Nihče ni vedel, kako bi zlezel lz zagate. Da bi vsaj nekdo prvi lzpregovoril! Kako je bilo mučno... Doktorja je kar tikal. Morda pa bo kaj na stvari? »Kdo pa ste pravzaprav?« se Je končno okorajžil doktor. »Vse je zapisano na prijavnici.« se Je odrezal tujec. »Baraba!« je siknil eden izmed paznikov, ki je hotel pomagati doktorju iz mučnega položaja. »Seveda, sedaj! Nalogo Je pa le prepisal,« je pripomnil škodoželjno tujec. Doktor ga je jel pobliže opazovati. Ce ne bi bilna^a šema tako zaraščena, bi jo morda spoznal. In ta oguljeaa obleka! »Dovoli, gospod doktor! Jaz sem tisti Janez, ki te je vrgel nekoč v osmem razredu pod klop, ker si mu prevzel ljubico. Ta dogodek, upam, imaš še zabeležen na glavi. Doktor se je prijel nehote za glavo... »Janez Košar ?s : Da. nihče drug !« »In kaj iščeS tu?« »Delo, če me vzameš?« »Vzamem, da se ti oddolžim, — za ljubica Sicer me je pa itak pustila, da še zdaj samevam. — Mamica, zdaj ga pa le prinesite liter!« Vsem je odleglo. »živio, potepuh na razpoloženju!« »živio, gospod šef!« »Pa še ono neumnost na prijavnici popravi in napiši: uradnik pri advokatu Logarju.« pogoetemo testo in oblikujemo iz r'ega prestice, ki jih damo na namazan, z m- ko posut pekač, da shajajo. Namažemo jih šs z jajcem in potresemo s sipo ter spečemo. Neka) novih misli za sodobni jedilnik Nedeljska solata. Gomolje zelene skuhamo do mehkega ln narežemo na tanke lističe. Začinimo jih s soljo, oljem in kisom, tedaj pa pomešamo med zeleno še drobno nastrgano sveže jabolko. Solato izdatno posujemo s nasekljanm peterši-ljem. Uvele zunanje liste endivije lahko uporabimo kot dodatek k prikuhi. Z režemo jih na drobne rezance in kuhamo poleg Spi-nače, kolerabe itd. Ostanke fižola uporabimo za pravo kuhinjsko delikateso! Do mehkega kuhan fižol pretlačimo v pire ln dodamo pire ju enako množino kruhovih drobtln in po motnosti še 1 oelo Jajce. 5e te 3* o, ki mu dodamc nekaj pedvnega praška ln žlico o'ja. Jabolka razrežemo * zelo tanke re* te, ki jih pomešamo s testom, i ato pa vse namažemo na pooljen pergamentni papir. Sladico spečemo ▼ zeli vročJ pečici, ji odstran'mo papir ln jo takoj serviramo. Iz modne beležnice Januarske modne ideje so že zato dokaj va&ie, ker nam pomagajo prebroditi najbolj mrzel, siv letni čas in ker je prav sredi zime vsem ženskam ljubo, da se lahko nekoliko poigrajo s svojo garderobo. Kajti pomlad je še zelo daleč, ko bo moči odložiti zimske obleke. Evo nekaj novih modnih zamisli: Katera od vas ima v omari staro, nemoderno večerno obleko? Kar hitro si jo razrežite za vsakdanjo rabo! Iz večerne obleke lahko napravite dvodelno popoldansko obleko z dvema jopicama. Na naši skici vidite z črne večerne obleke Izdelano krilo ln pa jopico z dolgimi rokavi, ki je po životu pošita z bleščečimi tresaml (1), k istemu krilu pa si lahko napravite tudi jopico iz svetlega volnenega blaga, ki jo opremite s črnimi gumbi in črnima oplečkoma (1A.). Ce nimate kožuhovine, da bi si z njo okrasile ovratnik zimskega plašča ali zimskega kostuma, si lahko pomagate z rahlo karirastim, toplim volnenim blagom, ki ga pri-pnete kot koničast oplečnik okoli izreza. Iz istega blaga si lahko izdelate še ogromen muf, ki ga postrani zapnete z gumbi, da vam lahko služi tudi kot torbica, kamor lahko spravite nešteto reči (2). Silno mladostno in ljubko okrasje so cvetlice iz barvaste klobučevine. Posebno mladim dekletom sf lepo poda venček lz barvastih cvetlic, ki si ga pripnejo okoli vratnega izreza. Z enakim vencem si lahko okrasijo zadrgo okrogle torbice iz blaga, ki nas spominja na starinske pompadure (3). Lepo in toplo Sodobna moda se večinoma trudi, da bi zadela dve muhi na en mah, to se pravi, da bi čim največkrat združila koristno z lepim. Vselej se ji kaj takega ne posreči, zato pa smo tembolj veseli, če ji lahko tu pa tam priznamo, da je uspela. Evo ene Izmed najbolj posrečenih modnih zamisli, ki smo jo zasledili v zadnji številki znanega modnega časopisa! Gre za ljubko spalno jopioo, ki kljub svojemu tesno zapetemu žlvotcu učinkuje zapeljivo. Jopica je iz rožnatega umetnega crSpe de chinea, ki je ves posut z nežnim cvetličnim vzorcem. Svila je prišita na toplo flanelasto podlogo ln sicer v križastem vzorcu kakor posteljne odeje. Rokavi ln ovratniček so nazobčani ter obšiti z rožnatim svilenim sati-nom, prav tako tudi robovi živeta, ki jih zapenjamo z gumbki, ki so takisto prevlečeni s satinom. »JUTRO« St » 2t X ®«-XXI * Škofovski obisk v gorizijski pokrajini; Gonim jski na I škof msgr. Margotti bo letos oljisk&i mnoge fare v svojem področju, med drugimi Auzo, Braunizzo in Gabrio, Cami-no di Caporetto, Codbano, Dolegno, Fiumi-cello, San Lore-nzo, Goregna di Salona, Ledine, Lceavizza di Airiussina, Lom di Cana-le, Loqua, Ivfernizo, Monte Nero di Idria, Kovacchi, Opacchia Sella, Osecca, Ottales, Ottelsa, Planina di Vipacco, Plava, Plisce-viza della Malonna, Podnaga, San Maruno Carso, Prevacina, Riffenbergo, San Dani-ede del Carso itd. V nekaterih izmed teh občin ni bilo škofov&Ke vizitacije že od leta 1940. * Nov predsednik društva »Dante Ali- ghieri«. Zaradi odstopa dosedanjega predsednika društva »Dante Alighieri« v Triestu dr. Giuseppeja Štefanija je bil izvoljen za novega predsednika nar. sv. Bruno C ocean i. Njegovi sotrudniki so Nino Tainaro, dr. Guglielmo Unterweger in Maria Fogazaro-Zampieri. * Biografija veillrih Italijanov. Pod vodstvom pred^unika Akademije znano-^i Luigia Ferderzonia bo :zšlo 50 življenjskih ejlik iz rimsko-italijanske zgodovine. Prv. bo opisan Scipio Afrikanec, vrsto pa bo zaključil Benitc- Mussolini. Zvezki bodo seznanjali široko obč nstvo z velikimi osebnostmi italijanske preteklosti. Pravkar so izšli zvezki o Avgustu, Boccacciu in Ta-cltu. * Umrl je predsednik vatikanskega sodišča. V Rimu je umrl dr. Paolo Pericoli, predse lirik najvišjega sodišča v vatikanskem mestu. Bil je ena izmed najbolj znanih osebnosti v katoliških krogih Rima ter je bil tudi predsednik krožka sv. Petra. Učaikal je 84 let. * Smrt dirigenta Benvenutija. V Barbarami di Salo je 20. januarja po kratki bolezni umrl glasbenik Giacomo Benvenuti v 57. letu svoje dobe. Benvenuti je bil po svojem glasbenem udejstvovanju znan preko mej Italije širom Evrope in si je stekel za njeno muzikologijo velike zasluge. * Dva milijona za družbe padlih letalcev. Oče letalskega poročnika Leopolda Marangonija iz Milana je ob drugi obletnici junaške smrt svojega sina poklonil dva milijona lir za podporo vdovam in staršem v zračnih bojih, ali pri letalskih nesrečah padlih letalcev. * Menza za mestne uslužbence v Milana. V MIlanu so odprli posebno memzo, v kateri dobivajo hrano mestni uslužbenci. Posebna menza je določena za gasilce, kjer se hrani dnevno 270 mož. * Čudežna rešitev pred smrtjo. Natakar Lodovico Buseon iz Roviga, zaposlen v pi-votoču Pedavena, je našel te dni, ko so je vrnil z dela domov, svojo ženo, njeno svakinjo in svojih pet otrok v starosti od 5 do 10 let na tleh v kuhinji brez znaka življenja. Stvar se mu je zdela tem bolj sumljiva, ker je v prostoru smrdelo po oglju. Hitro je odprl vrata in okna ter s tem pomagal ženi, njeni svakinj, in otrokom, da bo se osvestili. Ce ne bi bil prišel Busson slučajno domov, bi bilo 7 oseb mrtvih zaradi zastrupljen ja. * Smuči je prepovedano jemati v železniške vlake. Direkcija državnih železnic je izdala okrožnico, ki pravi, da je prepovedano jemati smučarjem smuči v železniške vagone, ki so določeni za prevoz potnikov. Smuči se morajo oddati kot prtljaga, ki potuje lahko z Istim vlakom kakor potnik, seveda proti posebni pristojbini. * Italijanski in nemški ranjenci, gostje poslanika Alfierija. Italijanski poslanik v Berlinu Alfieri je obiskal te dni v berlinskih bolnišnicah italijanske in nemške ranjence z vzhodnega bojišča ter jih je povabil na sestanek k sebi. Na sestanku je sviral pianist Benedetti Michelangeli več klasičnih kompozicij, potem pa so bili ranjenci pogoščeni * Smrt madžarske igralke na bojišču Iz Carigrada poročajo, da je na vzhodnem bojišču preminula znana madžarska filmska igralka Marika Rokk, ki se je mudila na turneji gledališke družine med madžarsko vojsko v Rusiji. * Predstava »Aide« v Triestu. V gledališču Verdi bc te dni prva predstava Verdijeve »Aide«. Naslovno vlogo bo pela Maria Caniglia Radamesa Francesco Merli, dirigiral pa bo Giuseppe del Campo. * Medkrajevna umetnostna razstava v Mantovi. Letošnja XIII. meddeželna razstava umetnosti ne bo, kakor poročajo, v Milanu, temveč v Mantovi. UmtLniki bodo razstavili dne 6. junija v prostorih Palazzo della Ragione. * Protimalarična akcija v Milanu ima danes na razpolago 26 ambulatorijev in mestno polikliniko, kjer se lečijo tudi tropske bolezni. Za letošnje leto 1943 je predsednik Marinotti sestavil program, ki vsebuje kot posebno točko zdravljenje mala-ričnih bolnikov v vojaški službi. * Junaška strežnica. Italijanski listi poročajo o junaštvu strežnice sestre Carme-line Parodi, dodeljene bolnišnici v San Ma-rinu pri Genovi. V nekem zračnem napadu je bil njen paviljon zadet od bombe, Sestra se zaradi tega ni prestrašila, temveč je takoj začela razkopavati razvaline paviljona ter nosila na varno ranjence in se ni umaknila, dokler ni bil zadnji njen oskrbovanec na varnem. * Milijon lir v spomin padlemu sinu. Dne 24. januarja 1941 je padel na grško-albanskem bojišču podporočnik Antonio Paolillo iz Cerignole pri Foggiji. Pokojnikov oče je v počastitev sinovega spomina določil vsoto milijon lir. S tem denarjem bo osnovan poseben fond, ki bo nosil pokojnikovo ime ter se bo porabil v človekoljubne namene. * Tri srečne številke. Trgovec Paolo R. iz Valenze se je sredi januarja mimogrede mudil v Valenzi, kjer je bil namenjen na postajo, da se odpelje z vlakom proti Tu-rinu. Na cesti je srečal reveža, ki mu je molel pod nos listek ter prosil miloščino Trgovec je dal prosilcu 20 centesimov, vzel ponudeni listek in ga vtaknil v žep. V vlaku je listek razvil in našel na njem napisane številke 50, 70, 71. Prišedši v Tu-rin, se je ustavil v loterijski poslovalnici ter stavil na te tri številke, čez par dni je izvedel iz listov, da mu je bila sreča naklonjena. Zadel je 30.000 lir. * Volkovi napadajo človeška bivališča. Iz Sierre Morene v Španiji poročajo, da je trop volkov napadel govedo v stajah ter se zaplel v hudo borbo z biki, ki nastopajo v arenah. Kmetje s'> prihiteli živalim na po- i moč Ln so volkove Je! ona pobili, doloma j pregnali. < * Nesreča zaradi teme. Avtomobilski vozač Friderik Pavšič iz San Pietra se je vračal z vozilom iz Udin proti Gorizii. Kakšnih 500 m pred Lucimicom je v temi podrl moža, ki je vozil pred njim po cesti. Ko je ustavil avtomobil in stopil k nesrečniku, je Pavšič videl, da je kolesarja povozil do smrti. Ugotovili so, da je žrtev 391etni Je-rolin Cerilic iz San Pietra. * Cela družina se je zastrupila s torto. V Viareggiu je postala družina zidarja Silvia Pezsinija žrtev toite. Pezzinijeva žena je prinesla iz mesta torto, ki je biLa spečena v posodi, katero je raz jedel zeleni volk. Kmalu potem, ko so člani zidarjeve družine použili slaščico, so jih začele obhajati strašne slabosti. Kljub temu, da so v bolnišnici vsem izprali želodce, se je zdravnikom posrečilo rešiti samo družinskega poglavarja in eno hčer, ostali so umrli. * »Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (koloni jalnem) čaju. * Nesreča s puško. Ovčji pastir Decio Sbardella, oče devetih sinov, je pustil svojo puško v kotu za vrati pri stopnišču. Eden izmed njegovih najmlajših sinov, star šele štiri leta, je vzel orožje v roke, pomeril in sprožil protj 61etnemu- bratu. Zadel ga je v trebuh, da je kmalu nato umrl. * Krvava ljubezenska drama. V ponedeljek v večernih urah se je v Budimpešti odiigrala na ulicj krvava ljubezenska drama. Cestnega sprevodnika Aleksandra Fabiana in njegovo 291etno ženo je na križišču napadel mlajši moški, ki je sunil z nožem večkrat najprej moža. nato pa v prsi zabodel njegovo ženo, da se je na mestu zgrudila mrtva. Pasantom se je posrečilo morilca prijeti in ga predati policiji. Je brezposelni delavec, po imenu Aleksander Weil, ki je že dalje čas® Fa-bianovo ženo nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami, a je bil vedno odbit. * Tatovi s smolo. V Orti je bilo vlomljeno v stanovanje zakoncev Robotti, kjer je prinesla hišna gospodinja dan pred vlomom domov 50.000 lir z namenom, da jih vloži v banko. Prav tisto noč je bil izvršen vlom v stanovanje, toda Robottijevi so imeli srečo v nesreči, kajti tatovi, ki so stikali za dragocenostmi in denarjem, niso opazili 50.000 lir, katere je Robotti jeva zavila v robec ter ga položila v mizni predal. Odnesli so ji saimo torbico, v kateri je bilo za nekaj lir drobiža. * Obsojeni sleparji državne loterije. V Torinu je bil zaključen proces proti 60 osebam, ki so bile obtožene, da so ogoljufale in oškodovale italijansko državno loterijo. Kazni so precej velike, cd devetih mesecev do 13 let, poleg tega so bili krivci obsojeni na večje denarne globe. Vseh 60 obtožencev je prejelo 175 let skupne ječe. poleg tega pa bodo morali odrajtati državi 273 tisoč lir odškodnine. Dr. Sef porodniškega in ginekološkega oddelka sanatorija »šlajmerjev dom«, zopet redno ordinira. IZ LJUBLJANE u— Razdelitev sira konzumcntom. Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata sporoča, da dobe ljubljanski potrošniki z dnem 25. t. m. pri svojih trgovcih sir in s"cer na januarski odrezek C 60 g parmezana in na odrezek D 150 g mehkega sira. u— Jutrišnji VL simfonični koncert letošnje sezone, ki ga bo vodil dirigent ravnatelj Mirko Polič, bo imel naslednji spored: 1. Beliini: Predigra k operi Norma; 2. Dvorak: 4, simfonija op. 88.; 3. Polič: Preludij; 4. Smetana: VItava. Simfonična pesnitev; 5. Musorgski: Na Lisi gori. Simfonična pesnitev. Vsebino te simfonične pesnitve slavnega ruskega skladatelja bi označili nekako s sledečimi stavki: Na Lisi gori se zbirajo duhovi. Mel nje pride satan in razvije se divje rajanje. Iz bližnje cerkvice so oglasi jutranji zvonček, duhovi se ustrašijo in se razbeže. Zdanilo se je. Koncertni spored je izredno pester in zanimiv, izvedba bo gotovo na visoki umetniški stopnji, zato obisk priporočamo. Začetek točno ob pol 7. v veliki unionski dvorani. u— m. javna produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske se bo vršila v sredo 27. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Na tej produkciji bol o nastopili gojenci klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka matične glasbene šole. Podrobni spored producije bo od torka dalje na razpolago v Matični knjigami. u— Sajovičeva razstava podaljšana. Umetnostna razstava akademskega slikarja Evgena Sajovica v salonu Kos v prehodu Nebotičnika je podaljšana do 30. t. m. Na ta način si bodo uspele umetnine lahko ogledali tudi zamudniki. Sajovičeve pokrajine in tihožitja, ki so postavljena na ogled v Izložbah salona Kos, zgovorno prikazujejo njegov strmi vzpon. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7. u— Uprava Državnega gledališča v Ljubljani sporoča p. n. občinstvu: P;odprodaja vstopnic za operne in dramske predstave je v opernem gledališču vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Za predstave za abonma so vstopnice v predprodaji vedno 1 dan prej, za predstave izven abonmana pa 2 dni prej, tako n. pr. za nedeljske predstave od petka od' 10.30 dalje. Ker vlada za gledališke predstave posebno v zadnjem času izredno zanimanje, naroča p. n. občinstvo že več dni vnaprej tolikšno števil-s vstopnic, da je pogosto prekoračeno število razpoložljivih mest, in ne more gledališka blagajna ustreči vsem interesentom. Ker poleg tega še nekateri posamezniki kupujejo večjo število vstopnic za eno samo predstavo, je gledališče navadno že prvo uro predprodaje razprodano, drugi čakajoči interesenti pa ne dobijo vstopnice niti za svojo osebo. Z ozi-rom na to sporoča gledališka uprava p. n. občinstvu, da je predvsem za nedeljske predstave ukinjeno vsako rezerviranje vstopnic, dnevna blagajna pa posameznikom ne sme prodajati več kot po največ štiri vstopnice. u— Vse ljubitelje prlrode bo zanimal daljši članek o slovenskem ribolovu, ki ga tokrat prinese ponedeljsko «Jutro«. Članek je izpod peresa uglednega strokovnjaka, prirodoslovca, ki je objavil v »Jutru« že vrsto člankov te Bvljeuja ▼ prindl ter )i čanoeti. Ops je lz zapuščine Josipa Suefagr-zbudii z njimi splošno pozornost. Nadalje bo čitatelje zanimal opis velikanskega indijskega svetišča in tamošnjih verskih svečanosti. Opis je iz zapuščine Josipa Suchjr-ja, ki je preživel vrsto let v Indiji. Seveda prinaša ponedeljsko »Jutro« tudi tokrat Se več drugih prispevkov, podlistkov itd. Kes ponedeljskega »Jutra« je zimski večer dolgočasen. Zato žrtvujte bore 3 lire, kolikor znaša mesečna naročnina, ali pa 80 stotink, kolikor stane posamezna številka ponedeljskega »Jutra«. a— Za šentjakobski la trnovski okraj ter Rudnik dobite škatle in ovojne bele vrečice za pošiljanje internirancem ▼ trgovini »Pod Velbom«, Stari trg 3. u— železničarska gospodinjska šola prične nove kuharske in šivalne tečaje s 1. februarjem. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni železničarske menze (Ljubljanski dvor)» Pražakova 19. u— Služkinje in druge hišno-gospodinj-ske pomočn ee so vabljene, da se udeleže danes ob pol 4. popoldne v dvorani Pckra-j'nske delavske zveze, Miklošičeva 22, važnega sestanka, kjer bo poročal predsednik Pokrajinske delavske zveze in se bo vršilo predavanje o lepem vedeilju služkinje. Odbor Sindikata hišno-gcspodinjsk;h poslov. u— Diplomirani filozofi poučujejo in pripravljajo dijake(inje) srednjih in sorodnih šol iz vseh predmetov. Razlagajo in izpra-šujejo učno snov, popravljajo naloge. Pripravljajo za izrelne izpite, malo maturo dijake in privatiste vsak dan po dve uri — temeljito in vestno za nizek honorar. Dopoldne od 9—11, popoldne pa od 15—17. Prijave takoj ali s 1. februarjem na: In-štrukcije, Novi trg 5/HI. u— Pevski koncert. Pevski popoldanski koncert dne 2. februarja ob 4 popo dne v Frančiškanski dvorani priredi splošno znani in priljubljeni tenorist Slavko Luk-man. Na sporedu so tuja in domači skladatelji. Iz prijaznosti sodeluje sopran Anič Anita, pri klavirju g. prof. Ubald Justin. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prične dne 25. in 26. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojep;snica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Ali pijete Uran čaj? Uran čaj po svojem aromatičnem in prijetnem okusu ne zaostaja za ruskim čajem u— Nesreče. S peči je padla in se potolkla po glavi 52 letna beračica Ana Ka-steličeva iz Stične, žrtvi popadljivega psa sta postala 6 letni sin pcsestn!ka Rado Ja-kovec in njegov 4 letni bratec. Oba je pes hudo ogrizel. V Adlešičih je bila nadaljnja žrtev popadljivega p^a 39 letna posestnica Marija Bunjevčeva. Na cesti je padla in si zlomila desnico 4 letna čevljarjeva hčerka Danijela šuštar,'eva iz Vidma. V sobi je padla in si zlomila desno nogo 34 letna gospodinja Ivanka Trebšetova lz Ljublja- } ne. Pri padcu s peči si je zlomila levo nogo 2 letna poiestnikova hčerka Slavka Smrtnikova iz Horjula. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. 2J Na Josenicah so imeli preteklo soboto in nedeljo tovariške večerne prireditve v prid zimski pomoči. Večji program ie bil v Novakovem hotelu, kjer je igral godalni orkester pel pa domači kvintet. Govoril ja krajevni vodja dr. Kle'n. Podobna prireditev je bila tudi v kolodvorski restavraciji. V Bohinjski Ris trie: so bils sklicane sotrudnice ženske organizacije v tečaj za svetovnonazorsko šolanje. Sestanek je sklicala okrožna voditeljica iz Radovljice. Govornik Oberdorfer je predaval o usodnem boju nemškega naroda in z njim tudi gorenjskega ljudstva. V Dolu je bilo preteklo leto 14 smrtnih primerov, rodilo pa se je 34 novorojenčkov. Občina Dol je s tem narasla za 20 duš. — Nedavno je bil v Dolu prirejen kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo Ž0 deklet in sta ga vodili ga. Oberjrortnerjeva in praktikantinja Walfrieda Winklcrjeva. V P°dgoricl je bilo lani 12 smrtnih primerov, in sicer je umrlo 9 moških in 3 ženske. Novorojenčkov je b:lo 38, od teh 18 dečkGv in 20 deklic. S tem je občina narasla na 20 oseb. Zavetišče v Kranju Preteklo sredo opoldne je bil v Kranju svečano otvorjen ctro-škj vrtec z zavetiščem narcdnc-socialnega urada. Otroke bodo začeli sprejemati v ponedeljek 25. t. m. Za prehrr.no ln nadzorstvo vsakega otroka ce plača na mesec prispevek treh mnrk. V zavetišče se sprejemajo šoloobvezni otroci od 6. do 14. leta. Starši s,; bili povabljeni, da si ogledajo zavetišče in da dobe pojasnila, kako bodo njihovi otroci podnevi oskrbovani. Obrambna misel nemškega naroda V okviru obr; mbno-političilih predavanj je v Domu .otranke v Kranju te dni predaval maj r Vort o snovi: Obrambna misel v Oklopnl vlak za obrambo Italijanske obale nemškem narodu od Hermana Keruska do Adolfa Hitlerja. Gorenjski tednik poroča o tem predavanju: Stalni stari sovražniki nemškega naroda in vojske — 2id, jezuit in prostozidar — so bili primerno osvetljeni in njih pegubonosno delovanje ožigosano. Jasno je pokazalo predavanje pot preko vojne dolžnosti kot porok za bodočnost naroda. Nemčija bo narodna in sposobna za orožje, ali je pa sploh ne bo! Kaznovan kolesar. V šmartnem pod šmarno goro je bil kaznovan z zaporom kolesar Lovro Kaisar, ki je v temi povozil Jakoba Dečmana iz Gameljnov in se peljal naprej, ne da bi se brigal za podrtega, ki je obležal z zlomljeno nogo. Iz Spadsijs štajerske Veliko zborovanje v Mariboru. Preteklo sredo je bilo v Mariboru sklicano prvo letošnje zborovanje za okrožje Maribor-oko-lica. Zbralo se je 250 voditeljev in voditelji. Najprej so počastili padle Spodnje Štajerce, nato Pa je dr. Halm predaval o snovi: Kaj naj postanem? Mladini je zlasti priporočal kmetijske poklice. Dana so bila navodila za delo krajevnih organizacij do marca. Na velikem zborovanju v Upnici je izpre-govoril nadomestni župni vodja dr. Port-schy iz Gradca. Rekel je, da se je na štajerskem v zadnjih letih več zgradilo kakor prej v dveh desetletjih. V prvi svetovni vojni je veljalo za častno, če je kdo nastopal proti fronti. Frontnik je veljal za bedaka. Danes pa se sili vsak zdrav mož k fronti. Mi vsi, je rekel, hočemo biti politični vojaki in bojevniki Adolfa Hitlerja do poslednjega diha. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: hčerka višjega narednika BertilJa Sončičeva, 821etna staroupokojenka Ivana Zupančeva in železničarjeva hčerka Hilda Muhičeva. V Slovenski Bistrici je umrla 651etna pekova žena Juiijana Vavpotičeva. Nadalje poročajo iz Maribora, da so umrli: 75Iefcni upokojeni poštni ravnatelj Anton Kuss, bivši avstrijski polkovnik, 611etna gospodinja Marija Habitova in 541etni trgovec Svetozar Diklič, po rodu iz Skoplja. Plaz v Smohiiku. 15. t. m. ob 21. uri je v Smolniku pri Rušsih zdrčal v dolino 50 metrov širok plaz, ki je zasul progo 6 metrov na debelo. Zasuta je bila tudi cesta, ki drži vzporedno s progo od Ruš proti Sv. Lovrencu. Promet se je nadaljeval s prestopanjem. Plaz so odstranili ruški gasilci in smolniški prebivalci. Ob 6. zjnaraj sta bili proga in cesta spet očiščeni, žrtev in škode ni bilo. O treh ranjencih, ki so bili poškodovani pri strahoviti avtomobilski nesreči blizu Vildona. kjer ie osebni avto zavozil v vlak. poroča graški dnevcik, da je njihovo stanje v bolnišnici zadovoljivo. Poleg dveh smrtni žrtev sta bila dva orožnika zelo nevarno poškodovana, samo uradnik, ki je vodil avto, je odnesel lažje poškodbe. Obisk generalnega gozdarskega mojstra V petek se je pripeljal v Gradec nemški generalni gozdarski mojster Friderik Alpers. Mož je na giasu odličnega gozdarskega strokovnjaka, ima pa za seboj tudi razgibano politično in bojevniško delovanje. Alpers je bil prvi nemški državni tajnik. ki je prejel viteški križec reda železnega križa. V sedanji vojni se je namreč ponovno odi koval kot letalec. Na štajerskem bo ostal do 26. t. m. Včeraj se je v deželnem dvorcu v Gradcu posvetoval z zastopniki štajerskih deželnih in gozdarski uradov. D? ne s ali jutri bo obiskal tudi Spodnje štajersko. Nesreča v kamnolomu Pri Sv. Andražu v Halozah se je zgodila preteklo sredo nevarna nesreča. 36 letni kamenar M ha Petrovič je hotel v kamnolomu razstreliti ilca m&fevest letašisjs zlmz Nenavadno močno vremensko spremembo smo doživeli v zadnjih treh letih. Pretekli četrtek zjutraj smo imeli močan vdor mraza. Vreme je bilo v četrtek nenavadno lepo, sijalo je sonce in nebo je bilo jasno, sia smo lahko sklepali o nadaljnjem obstanku mraza. V petek zjutraj pa je živo srebro padlo samo še na 9 ped ničlo, a v teku dopoldneva je nr^lo nastopalo južno vreme. To ni bil jug kakor pri nas splošno govoiluio, mar Več icn, Cigar svojstva je pred leti prvi pri nas natančneje opisal rsdavno umrli novomeški učenjak profesor Ferdo Sadi. Ju-, i .:.*£ jadai veter, pravi dr. Mclik, se uveljavlja pri nas, ko se spušča navzdol čez Dinarska in A!nska pogorja ter planote, z vsemi tipičnimi značilnostmi fena. Zato ogreje v zimski dobi s toliko naglico in takim uspehom naše pokrajine, da kopni sneg pod njim kar vidno. V Švici se pogostokrat uveljavlja fen ln se rušijo plazovi, prav tako v severni Italiji. V naši bližini se fen razmeroma najmanj uveljavlja v celovški kotlini, kar mnogo pripomore, da je tamkaj zimski mraz najbolj stanoviten. S fenskimi svojstvi se uveljavlja ob naših Alpah tudi veter od severezapada. vrl~r fena močan vpliv na količkaj občutljivejši človeški organizem. Tolikšna razlika v temperaturi, kakršno smo doživeli od četrtka zjutraj do petki opoldne, lahko marsikoga položi v posteljo. Saj je živo srebro od —16 sto- 1 pinj C zraslo na 6 stopinj C nad ničlo, torej je bilo v nekaj več kakor 24 urah kar 22 stopinj razlike v temperaturi. V petek je ves dan lilo s streh in ja snežna odeja vidno vpadala. Proti vM»»MMMMMMMM»MMMMM iščemo za NOVO MESTO, KOČEVJE .. in tudi za ostale kraje. — Zglasitl se < » pismeno ali osebno pri ASSICURAZIONI GENERALI Generalni zastop B (preje Zedlnjena zavarovalnica d. d.) ; Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 1 <| p4u Zahvala Za premnoge, prisrčne čestitke, ki sem jih prejel ob priliki svoje šestdesetletnice, se tem potom vsem prav iskreno in toplo zahvaljujem. Lončar Josip Kolodvorska ulica št. 33 Naročite se na »Dobro knjigo« MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PUPILARNO V A B N A I IZPLAČUJE »A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBL - SODNO D^POZITNI ODDELEK, HRANILNIKI. TEKOČI &AČUNL ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA VSAK naš naročnik ie zavarovan ALI ste poravnali naročnino? VEC DELAVCEV IN DELAVK za lahko akordno delo išče ;; »M A G R A« INDUSTRIJA LESNIH IZDELKOV LJUBLJANA, Smartinska cebta štev. 10 Predstaviti se v ponedeljek od 9. ure zjutraj v pisarni z c.o- kumentL Tempaccio da Aspirina! Cfte dilurio! Ben presto i p i e d i si bagnaeo e si corre 0 rischio di buscarsi un raffreddore. Per evitare malannl preodete s o b i to le compresse di Aspirina. Za slabo Treme Aspirin! Kak oaiiv! Noge se hitro zmočijo in obstoja možnost prehlada. V izogib bolezni vzemite takoj tablete Aspirin. m haf Htma*yfa •• . .... Ež Aspirin v trasi tuši 31014 1940 • za ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi dobrega očeta in dedka, gospoda IVANA MERČUNA ;drav- M ter v tako obilnem številu spremili našega dragega pokojnika. Posebno zahvalo smo dolžni rodbinam Osvvald-Munda, Ant?č nikom internega oddelka za vence in spremstvo k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. januarja 1943. RODBINA DR. MERČUN-OVA , • - v ^ ■ . - ... •>-; . 'H w Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v bridkih urah ob težki izgubi srčno ljubljenega soprogi ga in predobrega očeta, gospoda J0ŠKA MARČANA UPRAVITELJA ŠLAJMERJEVEGA DOMA stali ob strani, nas tolažili, nam izrazili sožalje na kakršenkoli način ter v tako obilnem številu spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Cebohinu in g. dr. Cirmanu, ki sta se trudila, da ga ohranita pri življenju ter sta mu nudila zadnjo pomoč. Obenem velja naša zahvala vsem gg. zdravnikom in upravi Šlajmerjevega doma. Nadaflje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, prav vsem, ki ste našega nepozabnega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. Januarja 1943. Žalujoča vdova ZINKA in sina RADO in JOŠKO Ob težki izgubi naše preljubi jene sestre, tete, ~i.are tete L t. d., g03pe c u tirno dolžnost izreči iskreno zahvalo spoštovanim gg. zdravnikom in zdravnicam, zlasti g. primariju dr. Matku, ki so ji lajšali zadnje trenutke, prečastiti duhovščini in čč. sestram za pomoč in tolažbo, pevcem društva »Slavec« za ganljive žalostinke in končno vsem, ki so izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti ali pa kako drugače počastili njen spomin. LJUBLJANA, dne 24. januarja 1943 Žalujoči ostali P. G. VVodehouse: 80 Humoristtfen roman »Zastran pristave sva torej enakih misli,« je Sam nadaljeval. »Dobro! A kje jo kupiva? Vi ste iz Wiltshira in gotovo ljubite odprto pokrajino. Ne morem vam ponuditi, da bi kupil Midways nazaj, razen če se odločim in obdržim ves denar, namesto da bi ga vrnil banki. Pa o tem se lahko pomeniva kasneje. Mislite, da ni na' Braddockovih širnih posestvih nikjer kakega starega, sivega gradu, obda-nega z zelenimi travniki?« »Sveta nebesa!« je ta mah vzkliknila Kay. »Kaj pa je?« se je ustrašil Sam. »Ali niste rekli, da ste pustili tistega človeka v sprejemnici ?« »Nu — in?« »Ta mah mi prihaja na misel, da sem pred blizu četrt ure poslala Willoughbyja v ,Mon Repos' gledat, zakaj vas ni. Tisti zločinec ga je nemara ubil!« »Oh, mislim, da ne,« je Sam odvrnil. »A da se vrneva k stvari...« »Takoj morate iti, da vidite, kaj je z njim.« »Se vam zdi res potrebno?« »Menda se mi zdi.«_ »Zgodi se vaša volja.« Sam je vstal, čeprav nerad. Polagoma je opažal, da je življenje pravi rožni venec nadležnih motenj. Ubral jo je naravnost domov in odklenil hišna vrata. Komaj pa je stopil v vežo, je začul iz spre-jemnice hrup glasov. Ko je dvakrat obzirno potrkal na vrata, se je pokazal Willoughby Braddock. Bil je dokaj razburjen. »O, ti si, Sam?« je rekel dobri »Bradder« in se globoko oddahnil. »Pravkar sem te hotel iti klicat.« »Ali je kaj narobe?« »Vse je na tem, kako razumeš to besedo,« je odgovoril prijatelj. Previdno je zaprl vrata za seboj in se sklonil Samu na uho. »Poznaš lorda Til-buryja?« je vprašal. »Vraga! Kako ga ne bi poznal?« »Nu,« je rekel gospod Braddock in s palcem pokazal na sprejemnico. »Tu notri sedi, ali — brez hlač!« XXV Sam zve slabe novice Vzklik, ki se je iztrgal Samu, je bil poln grenkobe. Nič ni bolj mučnega za vojskovodjo, kakor če vidi, da se mu zaradi nepričakovanega dogod-ljaja podirajo vsi načrti. In edino, česar ni pričakoval, je bilo to, da bi obisk kakega bitja v hlačah omogočil gospodu Molloyu pobeg. »Kaj, ali je mar odšel?« »Ne, saj pravim, da še sedi v sprejemnici,« je Braddock odvrnil. »Ne lord! Svojega človeka mislim.« »Kakšnega človeka?« »Tistega drugega, vraga!« »Tak tistega drugega, Bog te je dal?« je vprašal Braddock, ki je bil tega razgibanega popoldneva že do grla,sit. _ »Oh, nič, nič,« je Sam nestrpno odgovoril. »Povej mi rajši, če veš, kaj dela tu lord Tilbury, da bi ga zlomek.« »Kolikor vem, bi rad govoril s teboj,« je odvrnil prijatelj. »Ti ni povedal, kaj hoče?« »Ne. Sicer pa nisva govorilai-o ničemer drugem kakor o hlačah. Imaš morda ti katere odveč?« »Seveda jih moram imeti... Zgoraj v prvem nadstropju.« »Ne, če je tako,« je resno dejal gospod Braddock, »tedaj bo pač najbolje, da jih hitro privlečeš in potolažiš tega siromaka. Dalj ko deset minut mi že prigovarja, naj mu posodim svoje, a lahko si misliš, da stvar ne gre kar tako. Mudi se mi v mesto, da se preoblečena za obed, in sam veš, kaj bi se zgodilo, če bi me zalotili, da se brez hlač prevažam v avtomobilu.« »Vrag naj ga vzame, norca, da je moral priti baš v tem trenutku!« je rekel Sam, čedalje bolj zamišljen. »A kaj se je vendar zgodilo?« »Nu evo. Sicer sem zvedel vso istorijo v dokaj zmedeni obliki, a kolikor razumem, je bila takšna-le: tvoj človek, tisti, ki me je tako trmasto pital z .bratcem', je očitno nenadoma zblaznel. Lord Til-bury je pozvonil, in po dolgem čakanju so mu odprli. Komaj pa je stopil v vežo, je zagledal pred seboj moža brez hlač.« »To se mu je zazdelo malce čudno, kaj?« je menil Sam. »Vražje čudno. Vendar ni utegnil premišljevati. Tvoj človek je planil s pištolo v roki proti njemu ...« »Orožja ni imel, meni verjemi.« »Lord Tilbury se zaklinja, da je viiel, kako je potegnil iz žepa nekakšno nevarno reč.« »Najbrže je bil prst, nemara tudi pipa.« »Tak ne... beži!« Glas gospoda Braddocka je bil nejeveren, hkratu pa poln občudovanja, »Ali je mogoče? Domislek bi bil vsekako genialen.« »Da je imel pištolo, bi jo bil porabil že zoper mene. In kaj se je potem zgodilo?« »Razloži mi najprej to skrivnost,« je rekel dobri Braddock, ki se mu je že vrtilo v glavi »Si ga morda zalotil?« »Da. Zalotil sem tistega, ki je bil vlomil v mojo hišo.« »Tak... veš kaj! Dedec, ki me je pital z bratom, je bil torej tat? Imel sem ga za tvojega kuharja !« »Nu evo. Zadovolji se za sedaj s tem, da veš, kdo je bil. In kaj se je zgodilo potem?« »Nepridiprav je brez odlaganja slekel lordu Til-buryju hlače in jih oblekel, kakor bi trenil. Ubogi lord ga je menda rotil, naj mu jih vrne, češ: ,Kaj pa naj delam brez njih?' A vse je bilo bob v steno, tigru ni nič ganilo srca. .Pomagajte si, kakor veste in znate,' je baje odvrnil in smuknil v noč, ne da bi se ozrl. Ko sem prišel, je sedel lord Tilbury v sprejemnici in čital večernik; lahko mi verjameš, da ni bil videti nič kaj zaverovan vanj.« »Stopiva k njemu,« je Sam predložil. »Jaz ne,« se je neobičajno odločno uprl gospod Braddock. »Imel sem z njim razgovor, ki je trajal deset minut, in to mi obilno zadostuje. Razen tega se mi mudi nazaj v mesto. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani