Fošlulua plačana v gotbvini Leto LXXI., št. 172 Ljubljana, sreda % avgusta I93S OdftViM^ Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Tnseratl do 80 petit UREDNIŠTVO EN WlnfMWW Podrižnic« : MARIBOR, Grajski trg it. 7 — W0*X> MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vec£ inserati petit rjTTnTJA1tfA iffflli ____- . telefon št. » — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1. telefon št. 66; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« J ^™ podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JMBE3NICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 to SMI postna nranflnica v Ljubljani št. 10.351 Vojna nevarnost ob Mandžuriji: Poostritev spora med Rusijo in Japonsko Položaj na Daljnem vzhodu je zaradi zadnjih spopadov med ruskimi četami postal izredno kočljiv in je le malo verjetno, do mirne poravnave japonskimi in da bo prišlo Moskva, 3. avg. d. Ruski listi objavljajo obš-rna poročila o zadnjih spopadih na Iž irsko-ruski meji ter poudarjajo, da znala Sovjetska unija v polni meri zaščiti: i svoje ozemlje. Po uradnih poročilih so so zadnjih dni razvijali takole: V noči na 31. julija je japonsko vojaštvo prekoračilo rusko mejo zapadno od jezera ćasan ter napadlo s pomočjo topniškega ognja ruske obmejne straže. Japoncem se -osrečilo zasesti rusko ozemlje 4 km da-Boj je trajal več ur in je bilo na obeh h mnogo mrtvih in ranjenih. Pred tem ;r>opadom se je pripetil obmejni incident 29. julija, v katerem je bilo prav tako mnogo mrtvih in ranjenih, čeprav precej manj kakor sedaj. Vsekakor je to posledica ostrejšega nastopa Japoncev, ki ga je napovedal japonski poslanik Sigemicu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu že 20. -julija. Bistvo obmejnega spora je v naslednjem: Na rusko-mandžurski meji je jezero časan in zapadno od njega sporni griči, za katere trdijo ruske oblasti, da pripadajo Sovjetski unij!. Na enem izmed teh hribov so Rusi v početku julija postavili svojo stražo. Japonci so takoj protestirali proti vojaški zasedbi tega hriba. KomLsarijat za zunanje zadeve pa je 15. julija odklonil protest z utemeljitvijo da pripada po pogodbi iz čun-čimga in priloženih ji zemljevidih to ozemlje brez dvoma k Sovjetski uniji in da je zato sovjetska vlada upravičena razmeščati tu svoje čete po lastni uvidevnosti. Pogodba, na katero se sklicuje vlada V Moskvi, je dogovor, sklenjen med Sovjetsko unijo in Kitajsko, ki določa mejo na področju, kjer meji danes Sovjetska unija na Mandžurijo, ustanovljeno L 1932 iz več severnokitajskih pokrajin. Japonska vlada tega dogovora ne zanika naravnost, trdi pa. da je bila meja določena na zemljevidih, ki niso bili nikjer objavljeni. Do nedavnega tudi japonska vlada ni silila k točnejši določitvi meje ter je zahtevala le takojšen umik ruskih čet iz okolice jezera Casan. To zahtevo je poslanik Sigemicu predložil v že omenjeni demarsi 20. julija. Litvinov ni mogel pri tem ničesar drugega storiti, kakor se ponovno sklicevati na pogodbo, sklenjeno v Cunčungu, in na priložene ji zemljevide. Ponovil je, da lahko sovjetska vlada premešča svoje čete na lastnem ozemlju po svoji volji. S tem odgovorom se japonski poslanik ni zadovoljil ter je napovedal, da bo japonska vlada prisiljena rabiti silo. Na to je izjavil Litvinov, da se Moskva ne bo pustila vplivati od takih eroženj. Poskus Japoncev, da bi sporno ozemlje vojaško zasedli, je bil 29. julija odbit, zaradi česar so pri drugem poskusu uporabili močnejše čete in celo topništvo. Ponovni spopadi in reševanje obmejnih sporov s silo seveda močno zmanjšujejo upanje v mirno ureditev japonsko-ruskih odnosov ter morejo prinesti še zelo resne posledice, kar dokazuje tudi precejšnje bojno razpoloženje, ki je zavladalo zaradi vesti o dogodkih na Daljnem vzhodu po vsej Sovjetski uniji. Novi spopadi Tokio, 3. avg. d. Kakor je objavilo japonsko vojno ministrstvo, so napadle včeraj dopoldne ruske čete Čangkufeng z juga, 8 njihovih tankov pa s severa. Japonci so oba napada odbili. Rusi so vsekakor nameravali zavzeti zopet višine pri fcangku-fengu. XTapad 40 ruskih letal, ki je bil pred tem i/vršen, je bil naperjen v glavnem proti postojankam japonske pehote ter je pomenil bolj demonstracijo. Japonski general Todo. ki je prispel včeraj iz Hsikinga v Tokio, je označil dogodke pri čangkufengu za incident brez resnih posledic, razen tega pa je poudaril, da so | meje v Mandžuriji tako močno zavarovane, » da ni nobene nevarnosti za ruski vpad. Vojaški posvet pri Stalinu Stockholm, 3. avg. d. List »Stockholm Tidningen« objavlja zanimive podrobnosti o nočnem vojaškem posvetu pri Stalinu, ki je bil v nedeljo ob 11 .zvečer v Kremi ju zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu. Posvetovanja so se udeležili tudi vojni minister Vorošilov, Marhelh, Budjeni, Litvinov, Molotov in Jezov. Vsi generali, ki so člani vojnega sveta, so prispeli v Moskvo z letali, posvetovanja pa so trajala vso noč. Maršal Bliicher, ki je vrhovni poveljnik vojske na Daljnem vzhodu, je baje zaprosil za podrobna navodila. Sklenjeni so bili vsi ukrepi, da bo vojska na Daljnem vzhodu v največji pripravljenostL Proti japonsko razpoloženje je po trditvah lista v Kremi ju zadnje dni močno narastlo. Rusko vojaštvo oh meji Notranje Mongolije Peking, 3. avg. d. Potniki, ki so prispeli iz Suijueana v Peking pripovedujejo, da so ▼ nedeljo opazili na meji Notranje Mongolije, dan hoda daleč od Kvejhvana, ruT čete 8 kolono 300 oklopnih avtomobilov. Angleško mnenje o japonsko-ruskem sporu London, 3. avg. d. V Londonu doslej ja-ponskoruskih spopadov niso presojali preveč tragično. V splošnem menijo, da razna sporna obmejna ozemlja nimajo za nobeno prizadeto stranko mnogo pomena in da bi resna obračunavanja v večji meri mogla prinesti obema velike nevarnosti Japonska gotovo ne želi, da bi svoje velike vojaške obveznosti pomnožila še z novo vojno z velesilo, na drugi strani pa v Moskvi ne vedo. Če bi ostala morebitna vojna z Japonsko omejena na mandžurske meje. Ruska poročila pripisujejo seveda krivdo za spopade Japoncem. Srditi boji ob Jangceju Japonci so začeli prodirati od Ki ob železnici proti Nančangu HAN KOV, 3. avg. w. Južno od Jangceja so se Japonci vzdolž železniške proge, ki vodi iz Kiukianga v Nančang, zapletli v večurne boje, o katerih govore kitajska poročila, da je bilo na obeh straneh mnogo žrtev. Razen tega so japonski letalci bombardirali razne kraje ob tej železniški progi. Mnoge predele je baje civilno prebivalstvo sploh že zapustilo. Obenem so Japonci napredovali tudi v smeri proti Singceju, kjer je prav tako prišlo do ogorčenih spopadov. Po privatnih vesteh so Japonci zbrali nova ojačenja zapadno od jezera Pojang. šanghaj, 3. avg. d. Na severnem bregu Jangceja so se na pogorju pri Tajhuju razvili srditi boji, ker so Kitajci prešli za ojačenje svoje 4. armije v protiofenzivo. i Po japonskih poročilih se je po večdnevnih I borbah posrečilo kitajsko ofenzivo ustaviti ter so japonske čete zavzele važne gorske postojanke. Ker so boji na severnem krilu še v teku, je bilo prodiranje južnega krila začasno ustavljeno, vendar pa so tu Japonci zasedli Tajan ob železnici med Kiu-kiangom in Nančangom. ŠANGHAJ, S. avg. AA. Japonsko vrhovno poveljstvo objavlja, da divjajo v pokrajini severno od Kiukijanga ob severnem bregu Jangceja ljuti boji. Kitajska 4-armada, ki je dobila okrepitev iz Han kova, je prešla v ofenzivo in boji še niso prenehali. V pokrajini severno od Jangceja so kitajske čete napadle severno japonsko krilo pri Tajhuju. Po japonskih poročilih se je Japoncem posrečilo ustaviti kitajsko ofenzivo in zasesti nekatere važne gorske postojanke. čsl. komentar o položaju Madžarske Ponovna oborožitev Madžarske je mogoča le po sporazumu z Malo antantp Praga, 3. avg. b. Oficiozna »Prager Pres-se« objavlja k solunskemu sporazumu svoj komentar, v katerem se dotika tudi odmeva solunskega dogovora v madžarskih krogih in piše v zvezi s tem: Solunski primer je važen tudi za Madžarsko. Madžarska vlada se že dolgo časa pogaja v istem smislu s svojimi sosedi, združenimi v Mali antanti. z Rumunijo. Jugoslavijo in Češkoslovaško. Tudi Madžarska zatrjuje da se hoče na zakonit način zopet oborožiti, pa bi morala zato podati izjavo o nenapadanju. Mala antanta je vsekakor pripravljena, dp pristane na oboroževalno svobodo Madžarske, Id je bila omejena v rrianonski pogodbi, upravičeno pa pričakuje od nje zagotovilo, da ne bo njena zopetna oborožitev naperjena proti nobeni izmed njenih treh sosed. Madžarska je sicer tako zagotovilo pripravljena dati, vendar ne Mali antanti kot celoti, temveč samo vsaki posamezni njeni članici in še to le pogojno v zvezi z ureditvijo položaja madžarske narodne manjšine v vsaki izmed treh držav. Mala antanta bi se končno zadovoljila tudi s faJHmi ločenimi izjavami, vendar pa le pod pogojem, da bi bilo besedilo vseh treh ločenih izjav enako, na kar madžarska vlada doslej Se ni pristala. Mala antanta bo imela še v teku meseca svojo konferenco na jugoslovenskih tleh hi za madžarsko zunanjo politiko bi bil nedvomno velik uspeh, ako bi se madžarska vlada sporazumela z našo zvezo. Vsa drugačna prizadevanja Madžarske bodo namreč prav gotovo obsojena v neuspeh. Nena-padalni pakt in svoboda oboroževanja pa sta danes tudi za Madžarsko dve mogoči zadevi. Zaupanje in dobra volja lahko toni tu pomagata odstraniti poslednje težave. Lebrun in Daladier o zaščiti demokracije Francosko-angleško sodelovanje j« Pariz, 3. avg. b. Prezident republike Lebrun je v spremstvu min. predsednika Dala dierja in predsednika poslanske zbornice Herriota ter petih ministrov obiskal v nedeljo razna provencalska mesta, med njimi Orange, Chateau, Neuf du Pape ter Avi-gnon. V svojem govoru v Avignonu je prezident posebno slavil veliko politično in državniško delo min. predsednika Daladierja, Id je po rodu iz te pokrajine, pri čemer je še posebej opozoril na njegove uspešne obrambne napore. Francija ostaja slej ko prej miroljubna država, glede svojega notranjega režima pa je daleč od posnemanja raznih avtoritativnih poskusov, ker hoče ostati zvesta zaštitnica demokratične svobode, naj lepši primer treznosti in ugajaš* sreče. Obisk angleških suverenov Je potrdil In utrdil francosfco-aiigicstto sodelovanje, ki je trdna skala svetovnega mira, kateremu sta obe demokracij neomajno udanl. Daladier je v svojem govoru poudaril zla. sti zaupanje v Francijo in njeno bodočnost, o poslednjih zunanjih političnih dogodkih pa je dejal: Vedno sem hotel verjeti miroljubnim trditvam, ki jih vodilni državniki tako često podajajo in jih narodi odobravajo, vendar pa sem vselej smatral, da je čuječnost moja prva dolžnost, kajti nedvomno je potrebno, da smo odločni v zadevah, ki se tičejo nase usode, nase varnosti in nase časti, toda niti čuječnost niti odločnost ne izključujeta nase dobre volje in zmernosti. Ne da hi zavrgel svoje previdnosti, lahko rečem, da smo najhujše že prestali prav zaradi svoje zmernosti m odToč-nosti. NaJI napoti so bfli v sodelovanju s prijateljsko Veliko Britanijo tem bol) sni. Od aprttnkfli do jttfrjsfcfh se Je nase sodelovanje sto stalno pogtahQsso. res ni neizogibna, pa mir vendarle ni se gotovljen po onih, ki zanj ničesar ne store. Mir je treba izvojevati, mir je treba graditi, kajti nikdar ne more biti samo plod brezbrižnosti ali čudeža. Vselej, kadar je morala Francija storiti kak odločilen korak, ki je bil zvezan z njenim življenjem in njeno bodočnostjo, je to storila brez obotavljanja in omahovanja, žrtev se Francija ni nikdar strašila, kakor se ni nikdar bala nevarnosti in trpljenja. Zato pa tudi ni nikdar odklonila miroljubnih prizadevanj, ako je vonjih lahko videla svojo rešitev. Italijanski prestolonaslednik pri Moscickem Rim, 3. avg. d. Italijanski prestolonaslednik Umberto, ki se mudi v Opatiji, se je ▼čeraj odpeljal z avtomobilom v spremstvu generala G »mere ter dveh adjutantov v Lovran, kjer je v vili St Michele obiskal predsednika poljske republike Moscickega in se z njim dalje časa prisrčno razgovar-JaL Nato se je vrnil v Opatijo. Kmalu zatem se je predsednik poljske republsze odpeljal v spremstvu svojega sina Jožefa Mo> acickega, svetnika poljskega poslaništva v Švici, m treh adjutantov s avtomobilom v Opatijo, kjer je vrnil prestolonaslednika Umbertu obisk v vili »Quarnero«. Bo polurnem razgovoru se je predsednik Moaci-cki vrnil v Lovran. 3. avgusta. Beograd 10,—. Pariz 12.08. London 21.435, New York 437.25, Ovire za zboljšanje železniškega prometa v Sloveniji so pomanjkanje ter denarja za izpopolnitev prog, uslužbenstva parka in že- Ljubljana, 3. avgust Na včerajšnji anketi glede novega voznega reda na naših železnicah za prihodnje leto. ki je trajala nad 4 ure pod vodstvom načelnika prometnega oddelka Franca Hoisa s pomočjo šefa prometnega odseka dr. Dekleve ter referenta za vozni red Vekoslava Erjavca, so zastopniki interesi ranih krogov iznesli številne želje in zahteve glede boljše ureditve železniškega prometa v Sloveniji sploh in posebej glede voznega reda. Pojasnila in odgovori načelnika Hoisa na predloge so pokazali, kako si naša železniška direkcija prizadeva, da bi ugodila vsem upravičenim željam interesentov in kakšne meje ji zastavljajo številni činitelji pri tem delu. Zahteve gospodarskih krogov glede Železniškega prometa in voznega reda je v imenu Zbornice za TOI predložil generalni tajnik minister n. r. Ivan Mohorič. Njegov referat smo objavili v celoti že včeraj. Banovinski turistični svet sta zastopala dr. Ciril Pfeifer in šef za turizem JoŠko Sottler, Zvezo za tujski promet in Putnika dr. Ciril 2ižek, Slovensko planinsko društvo dr. Vrtačnik in Ljubo Tiplič, Tujskoprometno zvezo v Mariboru Hugo Weiss, Upravo Rogaške Slatine g. GoršiČ, direkcijo pošte in telegrafa kontrolor Peter Cerar, avtobusne podjetnike g. Novak, Društvo prijateljev Slovenskih goric Hr-voj Maister in Zmago Porekar, občino Novo mesto Karel Mahorčič. Društvo Bela Krajina dr. Bano Po pojasnilih načelnika Hoisa sodeč, je slovenski železniški problem pri obstoječem stanju v dravski banovini težko rešljiv brez večjih investicij in izdatne spopolnitve železniškega osebja Gradbeni oddelek izvršuje samo najnujnejša sanacijska dela na progah. Zahtevi glede povečanja brzine vlakov ni mogoče ustreči, dokler se naše glavne železniške proge ne usposobijo za promet z večjo brzino za kar so potrebne obnovitve prog Zamude so postale splošna nadloga na Seleznfcah Zakrivijo jih številni činitelji v -rometu tako zveze z inozemskimi vlaki, obrabljen vozni park. slabe lokomotive, r>a tudi potujoče občinstvo, ki se nikakor noče ravnati po predpisih. Glede motorizacije prometa na naših progah ni dosti upanja Na omet Beograd —Dubrovnik ie frekvenca motornega vlaka slaba Za uvedbo motornih vlakuv j<* potrebno tudi izkušeno in strokovno ve.Ve tehnično osebje, potrebne vo K«lavnice. v katerih lahko takoj popravijo defekte na motornih vozovih in tr>ko dai*e Vsega tega ni Naša železniška direkcMa ne mor? po svoji volji uvajati nove -.-Ipke v premet, ker ne sme prekoračiti predpisanih voznih kilometrov Generalni tilnik Ivan Mohorič je poudaril, da se ' oh'čajno tehniko voznega reda ne more i o odpraviti vsi nedostatki na naših železnicah, poseči Je treba globlje s pomočjo investicij Denar za potrebne investicije seveda ne bo mogoče dobiti iz rednih dohodkov Za resnično zboljšanje železniškega nrometa v Sloveniji je p«*r«ben predvsem denar, tega pa naša diret"-Ma kaipada ne more dati. Rešitev železniškega probleona v Sloveniji zavisi od generalne dir?kc >je v Beogradu in finančnega ministra Obširna je bila debata o s po polnitvi kolodvora na Zidanem mostu. Sama železniška direkcija dela na tem, da ^e to vprašanje takoj reši. Pripravljeni so načrti za izvršitev nujno potrebnega povečanja kolodvora, zgraditve tirov itd, nanjka »a-mo še denar za izpeljavo teh načrtov Da je položaj na Zidanem mjstu nevzdržen, se zaveda sama direkcija Mnogim upravičenim željam interesentov bi bilo ustreženo, ako bi naša direkcija imela na razpolago dovolino število prometnega osebja Načelnik Hois 1e pojasnil, da potrebuje direkcija najmanj še 50 prometnih uradnikov m 150 dr 2(K> kretničarjev in drugega pomožnega uslužbenstva. Iščejo se sredstva za nastavitev potrebnega uslužbenstva Železniškemu uslužbenstvu ni mogoče očitali da ne izpolnjuje svoje dolžnosti, res pa je. da ima direkcija dosti bolnih in 3ta»eiših uslužbencev katerih storilna sposobnost ni več popolna, uslužbenstvo je obremenjeno nad normo Niti bolnih in dopustrr.kcv ni mogoče nadomestiti. tako nezadosten je uslužbenski kader naše direkciie. Ravnatelj 2ižek je predložil številke spremembe voznega reda in opozoril na nedostatke v železniškem prometu, ki ovirajo razvoj tujskega prometa v Sloveniji to so zamude, br/ina vlakov, slabe zveze itd. Dr 2ižek Ve *elo obširno govoril o zvezah med inozemskim in domačimi brzovlaki katere bi bilo treba spremeniti in izboljšati. Potrebna bo nova zveza z inozemstvom, cer ?e potniki iz Anglije in drugih držav po a n si usu egi-baje potovanja po AvMr j- Potrebne so nove zveze s Češkoslovaško in z Madžarsko Motorni vlak. ki bo vozil do Zagreba, naj bi vozil še do Jesenic Živahna je bila debata o zvezah in voznem redu na lokalnih progah Gorenjske, Dolenjske in Staierske Zahtevam bo skušala direkcija ugoditi, v kolikor ho mogla spremembe zagovarjal Nekatere zveze imajo tako malo potnikov da lih bo treba opustiti Tainik Tuiskoprometne zveze v Mariboru g Weiss ie predložil obširno spomenico o perečem železniškem problemu v Prekmurju Severna meja je skoraj odrezana od glavne proge Zboljšanje prometa v teh krajih bi zahtevalo uvedbo nočne službe, kar je pa neizvrš-ljivo, ker direkcija nima na razpolago toliko uslužbencev Za zbolHanie nekaterih zvez bi bile notrebne nove garniture vlakov in lokomotiv na tudi teh ni na razpolago Poseben problem co dii^ški in delavski vlaki. Vsili se vprašanje, ali «5n d'iaški vlaki sploh umestni v taki meri. kakor 1ih vzdržuje direkcija zdaj Pomisleki proti njim so zdravstvenega in vzgojnega enačaja glede na mladino, ki se vozi v Sole Soglasno je bil sprejet predug, naj se skličejo lokalne konference v Novem mestu, Ljutomeru in drugod, na katerih naj interesenti predlože svoje zahteve Na jesen bo direkcija sklicala dru jo konferenco glede voznega reda, tedaj bo že znano, s kakšnimi zvezami iz inozemstva lahko računamo, in ob tej priliki bodo sprejeti dokončno vsi predlogi za /boijšnnie prometa in zvez v Sloveniji Direk^Iia kaže dobro voljo in ie pripravljena ugoditi vsem upravičenim željam, a številni so činitelji, ki ji postavljajo meje v tem prizadevanju. Nesreče v kradla okolici Kranj, o. avgusta V nedeljo zvečer je v Struževem 41 letni tesar Viktor Lokar nameraval svoji ženi, ki je nekaj obolela, skuhati čaj. Ker se drva v štedilniku niso takoj hotela vneti, je Lokar vzel steklenico bencina in z njim polival drva Lokar pa ni vedel, da je v štedilniku še nekaj žerjavice, ki je prišla v dotik z bencinom, da so se nepričakovano vnela drva, ogenj pa je objel tudi steklenico, ki je eksplodirala Lokar j u v rokah. Seveda je Lokar pri tem dobil hude opekline po nogah, rokah, prsih in glavi, obenem mu je pa začela goreti obleka. Lokar, ki stanuje v Kozinovi hiši v prvem nadstropju, je v hipni razburjenosti ves v plamenih skočil skozi kuhinjsko okno na streho do prvega nadstropja se ga joče ga prizidka, se valil po strehi nato pa skočil v travo, kjer je udušil ogenj na goreči obleki. Bil je slučajno brez srajce, kar je bilo toliko bolje, da vsaj po zgornjem delu telesa ni bil toliko opečen. Okrog nesrečneža so se takoj zbrali ljudje in ga odnesli v hišo. S težavo so potem priklicali zdravnika, ki je Lokarja za aflo obvezal. V ponedeljek zjutraj so potem Lokarja z vosom odpeljali na kranjsko postajo, odtod pa z vlakom v ljubljansko bolnišnico. Pri ravnanju z ognjem ni previdnosti nikdar preveč, V nedeljo zvečer se je Gartner Pavla, delavka v »Inteksu« peljala a kolesom v Kranj. V Tupalicah jo je dohitel tovorni avtomobil tvrdke avec is Kranja. Is ne- sprednjim delom kolesa v avto, ki jo je odbil v stran in je padla po tleh tako nesrečno, da si je prebila lobanjo. Nezavestno so odpeljali k zdravniku dr. Valiču v Preddvor, ki je nato poklical kranjsKe reševalce, da so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Stanje Gartnerjeve je precej resno. V gostilni na Labo *ah je bilo v nedeljo popoldne precej ljudi. Neki 5-letni dečko se je igral na dvorišču in odšel tudi k psu, ki je privezan in precej hud. Pes pa ni poznal šale, marveč je popadel otroka in mu na stegnu odgriznil kos mesa. — Krivda je na starših, ki premalo pazijo na svoje otroke. V ponedeljek popoldne pa se je nesreča pripetila v tovarni »Semperit^. Zelezostru-gar Paher Karel star 37 let, stanujoč na Primskovem, kjer ima svojo hišo, je pri delu po nesreči vtaknil levo roko v stroj, ki mu je v zapestju raztrgal vso muskulaturo do kosti in zmečkal prste. Paherja, ki je trpel silne bolečine, so odpeljali k zdravniku na okrožni urad. Mandžurski protest Tokio, 3. avg. A A. Mandžurska vlada ie včeraj vložila oster protest pri sovjetskem generalnem konzulu v Harbinu zaradi neprestanih napadov sovjetekegp vojaštva na Cangkufene in zaradi sovjetskih letačkih napadov na kore>sko-nandžiiTvk.o mejo. Protestna nota zahteva, naj odrede v Moskvi brez odloga potrebne ukrep** proti kra'ev-mm obmejnim oblastvom, Id povzroča'o ali pa vaaj ne preprečijo teh napa lov. Mandfarafca vlada je pripravu ena z diplo-nMftsfcm^ pogajanji doseči prijateljsko ure-jjfa* otanejnffh vprašanj. Če Moskva spre- Biran *l I8LOT1H8KT MAROD«, —Sa, a. wpH MM. Ste* 172 Proslava 20 letnice Jugoslavije Maribor, 3. avgusta. MARIBORČANOM! Nag loma se bližajo dnevi našega narodnega tabora in velike proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Vabimo vse Mariborčane brez razlike, da se pripravijo na veličastno proslavljanje naše države in a tem pokažejo, da so zvesti svoji državi in svojemu kralju. Trgovci, okrasite svoje Izložbe, hi Sni posestniki, pripravite svoje zastave in okrase za svoja okna, da bo Maribor res prazničen! Vsi pa pripravimo svoja srca, katera naj ta dan vzklikajo veselja, da živimo v svobodni, srečni, mirni Jugoslaviji. PRIJAVE PRIHAJAJO Kakor smo zaprosili krajevne odbore, da nam naj s 1. avgustom pošljejo prijave, tako se je velika večina teh odborov točno ravnala po naših navodilih. Nekateri pa niso poslali prijav, kakor smo želeli. Zato prosimo posebno tudi občinske krajevne odbore, odkoder se ne bodo vozili z vlakom* v Maribor, da nam tudi ti odbori pošljejo točne prijave. Na podlagi sedanjih prijav moremo ugotoviti, da bo udeležba na taboru veličastna in da bodo sodelovali pri mariborski proslavi vsi kraji Slovenije po svojih zastopnikih. Ponavljamo, pošljite prijave, brez prijav ne moremo poslati izkaznic in znakov, brez izkaznic nimate četrtinske vožnje! Maribor, S. avgusta V sredo 13. julija je prišel k posestniku Francu Zajcu v širju nad Zidanim mostom neznan moški in prosil za poclporo. Zaje mu je gostoljubno postregel in zapletla sta se v pogovor. Tujec je postal gostobeseden in začel je Zajcu prigovarjati, da zna ponarejati denar. Tujec je zahteval, naj mu da dva bankovca po 500 din za posebne odtise, nakar je Zaje odšel k sosedu čibeju po denar, ker ga sam ni imel. Dobil je res dva bankovca in ju izročil neznancu, ki mu je začel nekaj risati na papir, nato pa oboje zavil ter zavite*: v Zajčevem spremstvu nesel v sadno preso v xiruk«. Po tem delu so odšli spat. Ponoči pa je Zajca gnala radovednost in je Šel gledat v stiskalnico. Presenečen ugotovil, da sta bankovca izginila, z njima pa tuds neznanec. Zaje je pohitel za njim, a ker ga ni bilo nazaj, so ga šli iskat proti Zidanemu mostu in ga našli ob poti v gozd mrtvega. Imel je pet ran v vratu, zadanih z nožem. Vse je kazalo, da je postal žrtev sleparskega neznanca, ki je izginil brez sledu. Za neznancem je bila izdana tiralica in na podlagi nje se je dravograjskim orožnikom posrečilo, da so danes Zajčevega morilca aretirali. Je to 43 letni Rudolf Cernevsek ,star grešnik in kriminalni tip, ki je bil že 36krat kaznovan. Orožniki so ga temeljito zaslišali in priznal je, da je umoril posestnika Zajca, ni pa imel tega namena. Zločin je opisal takole: 13. julija je prišel k posestniku Francu Zajcu v širje pri Loki prs Zidanem mostu ter mu dejal, da je 25 let delal v državni tiskarni na Dunaju, po priključitvi Avstrije k Nemčiji so ga pa izgnali. Za- Po dolgi, težki bolezni je umrl v PorterviUe eden najstarejših slovenskih priseljencev Amton Konda. Doma je bil iz somiške župnije v Beli Krajini. Star je bil 75 let in v Ameriko je prišel pred 21 leti. V začetku je pasel ovce, pozneje se je pa lotil kmetijstva hi živinoreje. Poceni je kupil precej zemlje in jo pozneje, ko so cene poskočile, dobro prodal. Potem je začel zidati nove hiše, kupil je hotel, ga razširil in moderno opremil, da ima zdaj 72 sob s kopalnicami. Končno je bil Konda največji davkoplačevalec v PorterviUe. Pred 20 leti je bil izvoljen v občinski odbor in dvakrat zapored za župana. Za njim žaluje soproga, 4 hčere in 3 sinovi. V Clevelandu so umrli Lucija Kusar. rojena Legan. stara 51 let, doma iz vasi Gradec, fara Žužemberk, Marija Mačaroi, rojena Fabjan, stara 40 let, doma iz vasi Se-polje na Krasu, Josipina Zorko, rojena Ku-man. stara 48 let, doma z Malih vrhov pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti, dalje Barbara Grim-šač, rojena v Julietu. stara 42 let; njen mož je doma z Iga pri Ljubljani. Kot dekle ae je pisala Kure. V Clevelandu so umrli še Uršula Vavpotič rojena Somrak, doma iz Mirne peči. odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti, Joha na Rejc. rojena Vidmar, stara 33 let, doma iz Beričevega pri Ljubljani in 4 in pol leta stara Julija Novak, hčerka Antona in Julije Novak; zakonca Novak sta se bas pripravljala na proslavo svoje srebrne poroke, ko jima je smrt ugrabila ljubljeno hčerko. Oče je doma iz Brežic, mati pa iz Dvage pri Čabru. V She-bovganu sta urorn Margareta Novak, rojena Beoiger, stasa 41 let, doma iz Trnovega pri Ilirski Dieti k i, in Josipina Buča* rojena Urbane ič, po domače Rentkova, doma iz Trnovega pri Iftrski Bistrici. V Cla-ridge sta umrla Janez Zagovor, eter 77 let, doma od fomhela pri Norem mostu in Jakob Jamsdc, stav 63 kat, dona ispod Kuma. V Cl lirami je ma Jtmt Smtifc trn* 62 let. RAZSTAVA Kar bo že prihodnjo soboto otmjena razstava kulturne in narodnega razvoja Maribora in okolice, se vrtijo sedaj na razstavnem prostoru zadnje dele. ki kažejo, da bo razstava edinstvene, kakršne nismo imeli še prilike videti v Maribora. Priporočamo vsem, ki se zanimajo ze kulturno delovanje severne meje, de si to razstavo zanesljivo ogledate. SKUPINE V SPREVODU Na razna vprašanje glede posameznih skupin v sprevodu javljamo, da je taborni odbor soglasno zaključil spored sprevoda in da ga ne bo mogel nič izpreminjati. Zato ne bo mogoče dati v sprevod takih skupin, katere se ne bodo prijavile pravočasno s prijavami, niti ne bo mogoče napravi j a ti skupin posameznih krajev, pač pa bomo v teh dneh objavili točen seznam skupin in celotni spored sprevoda, kakor tudi zbirališča za sprevod. Prosimo, da sprejmete to pojasnilo namesto posameznih odgovorov na vsa ta vprašanja iz različnih krajev. IZKAZNICE IN ZNAKE MORAJO IMETI TUDI MARIBORČANI Da si morejo Mariborčani nabaviti izkaznice in znake, ker tudi oni brez njih ne bodo mogli na taborišče, jih je dal odbor v prodajo mariborskim papirnim trgovinam in trafikam. Vabimo Mariborčane, da si čimpreje nabavijo knjižice in znake. trjeval je, da zna delati denar in da bo tudi njemu ponaredil tisočake. Zaje je predlog sprejel. Ko je pa Oernavšek zahteval 10-000 din, je Zaje dejal, da toliko denarja nima, temveč le tisoč dinarjev, ki mu jih je tudi dal. černevšek je začel na papirju risati tisočak, proti večeru je pa z delom prenehal. Ponoči je sJcoflaJ pobegniti, da ne bi Zaje pravočasno uvidel, da so izdelki slabi. Okrog 22. se je skušal skrivaj odstraniti. Zaje pa je bil previden in je nanj prežal. Kljub temu se je Cernevšku posrećilo ubrati jo proti Veliki Ptri. Zaje se je oborožil s kolom ln pohitel za njim. Kmalu ga je dohitel in zahteval, da mu vrne tisočak. Cernevaek o tem ni hotel ničesar slišati, na kar ga je Zaje — tako zatrjuje čerrtevšek — napadel s kolom. Nekaj časa se je ^ernevsrk branil, nato Je pa v silobranu potegnil nož in Zajca zabodel. Zbežal je proti Kresnicam, kjer je nekemu kmetu pod pretvezo, da bo izdeloval denar, izvabil 450 din. Enako je osleparil še več gospodarjev v gornjegrajskem sre, zu za zneske od 250 do 500 din. Denarja nI izdeloval, pač pa je skušal zbežati proti meji, Id jo je hotel prekoračiti, črernev-šek tudi pripoveduje, da je blizu Maribora v gozdu srečal neznanega moškega, ki mu je rekel, da se piše Koder in je baš pregledoval samokres. Koder mu je dejal, da bo skušal pobegniti v Albanijo, kjer so kriminalni tipi najbolj varni. Vabil ga je tudi s seboj, kar pa je Cernevsek odklonil. Aretiranega Cernevska, pri katerem so našli 500 din in razne potrebščine, bodo pod močno eskorto prepeljali v zapore mariborskega sodišča. doma iz Ojstrica pri Sv. Križu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. V Morgan-townu je umrla Marija Boh, rojena Fran-cetič, stara 57 let. V Diamondville je umrl Janez Kocevar. star 69 let, doma iz Ljub-nega. Lojze Petrušek je v Clevelandu slikal katoliško cerke/v. Med delom je padel z odra tako nesrečno, da je čez pol ure umrl. V Milwaukee so se poročili Roman Bla-sica in Marija Matevec, Franc Pintar in Adela Smith, Karel Peters in Marija Sot-šek, Emil Pintar in Jožica Krizman, Janez Pirnat in Virginija Posterzowa, Janez Lokom ecke in Ruth Petran Robert Bringman in Ana Košir, Janez Mikšič m Margareta Buday, ter Matija Jeraj in Marija Goršek. Črepinko na tihem pokopan Maribor, 2. avgusta Vest o smrti Franca Crepmka je vzbudila med prebivalstvom Pohorja precejšnje zadoščenje, saj je konec nevarnega straho-valca, pred katerim ni bila varna imovina, niti dekliška čast Potem, ko je komisija ugotovila dejansko stanje m dognala Cre-pinfkovo identiteto na poeflagi prstnih odtisov in tetoviranih znakov na rokah, so razbojnika Črepinka stlačili v vrečo. Dva Pohorea sta dobila 20 dinarjev, da sta ga naložila na voziček in ga prepeljala na Cre-snjevec pri Slovenski Bistrici, kamor je pristojen in kjer so 3a tiho pokopali. V zvezi s Crepmkovo smrtjo se pojavlja domneva, da se je Koder zatekel na Pohorje k Crepinku. ki je potem donašal Kodru živila in druge potreMelue. Pri Crepinicu so nafti 11 dinarjev. Značilno je, da se je Črepinko hranil izključno s tem, kar je ukradel in odnesel ob prfrfti raznih vlomov, saj je še nedavno izropal shrambo Pohor, akene doma, pa tudi pri Reeflbontt ko? i se mu je nedavno posrečil vlom, ki se n»v je m ob dtegcea pnsham temeljito pone arefiU. Neorfe ie več ur T jiiK1jair">, 3. avgusta. Deževno vreme, U traja še od nedelje, se je ponoči sprevrglo ▼ značilno poletno neurje, ki traja ie več ur. Grmelo Je že kmalu po polnoči in v krajših presledkih se Je vtOe močna ploha. Davi ob 8. so se zbrali nad Ljubljano tako težki oblaki, da Je bilo še povsem temno. Mračno je bilo vse dopoldne, da so v pisarnah morali svetiti. Grmelo je ves čas in nekajkrat Je tudi treščilo. Nekaj telefonskih prog je bilo pokvarjenih, ker je treščilo v telefonski vod. Dopoldne se je nekajkrat vlile tako močna ploha, da kanali niso mogli dovolj hitro odvajati vode in so bile nekatere ulice delno pod voda V posnih dopoldanskih urah je Ljubljanica že znatno naraščala in prete poplave, ker še ne kaže, da bi se vreme kmalu izboljšalo. Jug neprestano žene težke oblake od morja. Danes se najbrž še ne bo izlilo. Takšno vreme traja v Ljubljani pogosto teden dni. SOKOL — Tudi hrvatski Sokoli se udeleže proslave 20-letnice v Mariboru. Sokolska župa Zagreb se je odzvala vabilu župe Maribor, da se udeleži s članstvom in a starejšim naraščajem velike v sena rodne proslave 20-let-nice osvobojenja Jugoslavije v Mariboru. Uprava župe je zato pozvala vsa zagrebška društva, da pošljejo v Maribor čim več članov zlasti onih, ki imajo kroj ali narodno nošo. Sokolstvo se odpelje iz Zagreba v nedeljo zjutraj. — Osmi letni javni nastop Sokola v Zgornji Šiški. Osem let deluje v rojstnem kraju Valentina Vodnika sokolsko društvo ki je rado sodelovalo vedno pri raznih sokolskih prireditvah in ki more že pokazati lepe uspehe svojpga dela. V svojem osmem letu obstoja, dela in borb za lastno streho priredi naš Sokol svoj osmi letni javni nastop na svojem lepo urejenem letnem telovadišcu v nedeljo 7. t. m. ob 16. uri. Iskreno vabimo vsa Okoliška društva, da nas po se ti jo m tudi po možnosti sodelujejo, enako toplo pa vabimo tudi narodno javnost, da pohiti proti idilični Zgornji giški in tam podpre stremljenja mladega sokohskega društva, ki hoče še letos pričeta z gradnjo prepotrebnega doma, odnosno vsaj telovadnice. Zdravo! — Telovadni nastop kamniškega Sokola. Sokolsko društvo Kamnik priredi v nedeljo 7. t. m. svoj redni telovadni nastop. Polagalo ob obračun svojega dela, ki je plod sistematične telovadbe, zadnja leta zelo poživljene. Za svoj nastop se kamniški Sokol marljivo pripravlja, da ho prireditev ena najlepših v zadnjih letih.. Vabimo vsa bratska društva, da pribite v nedeljo v čim večjem številu v Kamnik. Pozabiti ne smemo, da ee je kamniški Sokol udeležil vseh prireditev bratskih so. sosednih društev v zao velikem številu. Zato upravičeno pričakuje,, da se bodo odzvala njegovemu vabilu vsa ta društva. Tudi Ljubljančane vabijo kamniški Sokoli v nedeljo na svojo prireditev, da združijo lepo b koristnim, ter se n&vžijejo svežega zraka pod prelepimi kamniškimi planinami. Sokoli, Kamnik vas vabi in vam pripravlja prisrčen sprejem. Iz Celja —c Velika strelska tekma. Strelske družine v območju strelskega okrožja v Celju se marljivo pripravljajo na okrožno strelsko tekmovanje, ki ga bo priredilo strelsko okrožje v nedeljo 28. t m. s pričetkom ob 8. zjutraj na strelišču v PeČovniku pri Celju. Vse kaže, da bo udeležba večja in tekmovanje še zanimivejše nego pri dosedanjih strelskih tekmovanjih. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 44 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 36 oseb, posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 14, odpadlo 21 brezposelnih! Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 196 brezposelnih (146 moških in 50 žensk) nasproti 203 (143 moškim in 60 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo 3 hlapci, po 1 mizar, sla-dar in poljski delavec, 10 služkinj, 3 kuharice, 2 sobarici in 1 natakarica. —c I>ve nesreči. V ponedeljek se je 34-letrrl kolarski mojster in posestnik Benedikt Malgaj z Ostrožnega pri Celju pri sekanju drv vsekal s sekiro v desno roko ter si hudo poškodoval palec, sredinec in mezinec. V nedeljo je padel 18-letni posestnikov sin Jože Recko iz Jelc pri Slivnici med vožnjo iz Prevorja v Slivnico tako nesrečno s kolesa, da si je odgriznil košček jezika, si izbil več zob ter se močno potolkel po glavi in nosu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Ukrepi proti slinavki ln parkljevki. Ker se je v laškem srezu pojavila slinavka in parkljevka, je mestno poglavarstvo v Celju v smislu člena 20. pravilnika k zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih ^Trtn**) bolezni prepovedalo sleherni dogon ali dovoz živali in živalskih surovin s področja laškega sreza, s katerimi bi se mogla vnesti slinavka in parkljevka na mestni teritorij. Kdor bi prekršil določbe te odredbe, bo kaznovan po §§ 111. odnosno 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo do 900 din aH z zaporom do 30 dni, v kolikor ni podan dejanski stan kaznivih dejanj, navedenih v členih 112., 114. in 115. omenjenega zakona, ki se kaznuje z denarno globo do 5.000 din odnosno z zaporom do 6 mesecev ali z robijo do 5 let. Najdeno žensko truplo Matena, 2. avgusta Ob vznožju Krima blizu vasi Tomiselj je našel posestnik Tancik iz Tomišlja oni dan pod kupom smrečja že precej razpadlo žensko truplo. Vse kaže, da je postala ženska žrtev zločina. Ni še znano, kako se piše in od kod je doma. Zločinec je nedvomno svojo žrtev pokril s smrečjem, da je tako zabrisal sledove svojega zločina. V soboto je brla v gozdu, kjer je truplo ležalo, sodna komisija. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, kdo je umorjena neznanka in kdo jo je umoril. Mrtva ženska je bila boljše oblečena in pri sebi je imela ročno torbico s stekleničicami za zdravila ter okrog 60 din denarja. Ali je res nosila to s seboj ali pa ji je te predmete podtaknil morilec, to bo morala dognati preiskava Strašna smrt mlade delavke Ljubljana. 3. av^r.sta Včeraj popoldne je 334etna delavka Ana Hojanova, zaposlena v KanČevi drogeriji ni Tyrševi cesti, v kletnih prostorih pretakala bencin. Nenadoma se ji je pa bencin Anel in le je bila vsa v plamenih. Na nji je gorela vsa obleka in obupno kričeč je pritekla iz Kleti ter Klicala na pomoč. Gorela je kakoi živa bakla in le s težavo *»:> po-gasili oijtnj. Nesrečnica je dobila strašne opekline po vsem telesu, bila je ožgana od nog do temena. Ne pomoč so pozvali reševalce, ki so prihiteli čez nekaj minut in naglo prepeljali ponesrečeno Hojanovo v bolnico. Reva ie bila tako opečena, da se je kmalu onesvestila in videti je bilo, da so j: ure štete. Zdravniki so se sicer zelo zavzeli za ne-srečnico in ji lajšala gorje, vendar ji niso mogli več pomagati in okrog 23 je bila Ho-janova, ki je prestala strašne muke, rešena trpljenja. Pokojna je bila pridna ki marljiva delavka in zato je njen« tragična smrt vzbudila splošno sočutjie. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove pravi vzrok nesreče. Iz Šoštanja — Nesreča, V nedeljo dopoldne, predno se je formirala povorka za prosvetni tabor, se je na dr. Vošnjakovi cesti zgodila nesre ča, katere nedolžna žrtev je postal 91etni sinček delavca Alojzija Čadeža v Šoštanju. Skupina kolesarjev se je pripravljala, da se uvrsti v povorko. Edini motociklist v tej skupini je za v ožil v skupino gledalcev, podrl dve Ženski, čladeža pa je povozil in mu zadal občutne telesne poškodbe, ki utegnejo Imeti resne posledice. V nedeljo smo opazili v Šoštanju vse polno rediteljev, v uniformi in brez nje. Ti bi morali preprečiti take nerede in nesreče. — Sprememba pri gradbenem vodstvu na cesti Šoštanj—Sf. Vid. Dosedanji gradbeni vodja tehnik g. Marjan Kalin je premeščen k sreskemu nacelsrvu v Šmarje pri Jelžab, Na njegov mesto je prišel tehnik g. Ivan Veretovšek, ki je vodstvo gradnje že prevzeL — V štetju so pa mojstri! »Slovenec« dela za svoje tabore številke po mili volji in želji. Tudi na nedeljskem taboru v Poštarju je videl nič manj kot 8000 ljudi... Šoštanjčani, ki so bih nemi gledalci in opazovalci celotne prireditve, se ne morejo dovolj načuditi velikim očem, ki jih ima »Slovenec«, kadar šteje ljudi na svojih prireditvah. V resnici je bilo v Šoštanju precej drugače. Pazno simo šteli in prešteli: v povorki je bilo 42 slovenskih fantov, 61 godbenikov od treh godb, 98 gasilcev, 74 deklet v krojih, 19 konjenikov, 72 bicikh-stov, 7 narodnih noš in 86 članov Kmetske zveze. Skupno 459 ljudi, poleg tega še cela dva okrašena voza (»Slovenec« jih je videl vse polno). Na trgu je bilo med zborovanjem v&e&L 2800 ljudi, vštevši stotine nemih in pasivnih gledalcev in poslušalcev. » i » ' "O *T5 "f ' N 1 f V * t - \ * », % ' . ^ t v < i i t.♦Ar . > » * \ i ' — Občinskm 9ejm je bila prod daevi- Dnevni red je bil zelo kratek in tudi seja ni trajala dolgo. Občinski odbor je sklenil prodati stanovanjsko hišo na Vodnikovem trgu. Dalje je voriral za nedeljski tabor din 2000. Glavna točka dnevnega reda pa jc bilo imenovanje dr. Korošca in dr. Natlačena za častna člana Šoštanjske občine. fie?*t03K***C« KOLEDAR Danes: Sreda, 3. avgusta katoličani: Najdenje Štefana; Lidija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vsaka žena ima tajnost Kino Sloga: Kreuzerjeva sonata Kino Union: Svbila Schmitz — Nepoznana Kino Sinka: Jetnik otoka Zende DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Če si tako srečen, da imaš stanovanje v novi hiši, kamor je dal gospodar napeljati plin, si lahko tudi nesiečen. Ni namreč sreče brez nesreče. Nanese tako, da se moraš preseliti. Zavrtiš kolesce telefona in oglasi se mestna plinarna. Vljudno sporočiš gospodom, da si se preselil m jih prosiš, naj ti v prejšnjem stanovanju odklopijo plin in v novem priklučijo. Če misliš, da m s tem kaj opravil, se motiš, V mestni plinarni sede imenitni gospodje in imajo svoja pravila, svoje pomisleke. Najprej pogledajo v debelo knjigo, če si sploh tam zapisan in ko te najdejo, knjigo zopet zaprt > in si mislijo: bo ie počakal, saj je poletje in bi lahko šel na počitnice; mi nismo krivi, da sedi v mestu in rabi plin. Tako mine prvi dan m pride drugi, plina pa še vedno nimaš. Cevi so v redu nape-Ijane, treba ju samo poslati iz mestne plinarne monterja, pa je delo takoj opravi je-no. Toda ne, gospodje ga nočejo poslati. Najprej moraš plačati 100 din garancije trn potem si morda premislijo. Pim rabiš ie 15 ali še več let, tod to nič ne zaleže. Plačaj garancijo, drugače plina v novem stanovanju ne dobii. U daš se in sporoči* gospodom, da jim boš odštel stotak. Ta čas je minil že tretji dan od selitve in plina še vedno nimaš. Četrtega dne zopet telefoniraš v plinarno in prosiš, naj se te končno usmilijo. Gospodje se te pa nočejo usmiliti, ker niso krivi, da sediš v pasjih dneh doma in ne zunaj kje v Konte Car-lu ali na Lidu. Plina ti ne priključijo, ker stoje dosledno na stališču, da so stranke zaradi plinarne tu in ne narobe. Drv in premoga nimaš, da bi zakuril r štedilniku in tako ti žena niti kave ne more skuhati zjutraj, kaj šele, da bi imel opoldne doma obed. Bog ne daj, če bi bH kdo ta čas doma bolan, ko gospodje r mestni plinarni razmišljajo, ali bi ti priključili plin ali ne. Lahko bi umrl in bi ma še s čajem ne mogel postreči na pot v všečnost. Pravijo, da je gospod ravnatelj mestne plinarne na dopustu. Morda pa zato miši tako nemoteno plešejo* Ker se nam zdi tako šikaniranje nedopustno, se obračamo naravnost na gospoda župana s prošnjo, naj on poskusi telefonirati gospodom v mestno plinarno m vprašati jih, če jtm je znano, kakšne so njihove dolžnosti. Če je pa tudi on na dopustu, naj pošlje mestna občina na dopust še svoj plin. Tako se strankam vsai jeziti ne bo treba. Iz Kranja _ Kdaj pride državna policija? Te dal so ee po Kranju raznesle vesti, da a 1. »v^uetom pride v Kranj del obljubljene državne policije. Ta vost je najbrž preuranjena. G. župan je na zadnji seji poročal, da se je zadeva res premaknila z mrtve točke, ker so v Beogradu zaotevali te-lefonično neke podatke. Da pa ze i. avgusta pride napovedana poMcija, po tej t*ja-vi ne bo res, pravtako danes uradno se ni določen noben termin. Iz Ljutomera _ Ekskurzija. Vinarska in sadjarska sola v Mariboru je priredila izlet absolventov t Slovenske gorice. Ekskurzijo je vodil ravnatelj g. Prioi. V Gornji Radgoni So si ogledali klet svetovno znane tvrdke Ciotar Bouvier m njegov^ vtao^rajde T Zbigovcih m Gresnjovcih. TJRA ZGODOVINE — MO, Juroak. povej nam, kaj postane princ WaleShl. kadar umre angleški KratJT — Sirota gospod uč±teQ. ISvbil«! ScblllitZ v prekrasni drami filmani ob sodelovanju berlinske sim- I fonije izvajajoče skladbe Schuberta. Beethovna in I KINO UNION cajkovskega MVDA7N&MA 1 Tel. 22-21 Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri lllitr Vliniinii | orilec posestnika Zajca aretiran Piše se Rudolf čemevšek in je star grešnik, ki je bil le 36 krat kaznovan Novi slovenski grobovi v Ameriki Smrt uglednega in premožnega rojaka — Eni umirajo* drugi se poročajo Stev 172 SLOVENSKI NAROD«, ««k,iaiviitam 9UStara pošta« v Kranju ter hotela »Lončare v Tržiču. Pred enim letom je prevzela restavracijo »Narodne ča-rainicec v Kamniku, da bi v mirnem kamniškem zatišju uživala sadove svoje pridnosti. 2al ji to ni bilo deno. Kmalu jo je napadla težka bolezen, kateri je včeraj i»od-lecla. Poleg užaloščenega sorodstva žalujejo za njo vsi, ki So jo poznali. Pogreb bo jutri ob 17 na pokopališče Zale. Blag ji spomin. Težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! — Dalmatinsko vino se je podražilo. Iz Dalmacije prihajajo vesti o naraščanju cen vina Crno dalmatinsko prodajajo zdaj po 4J30 do 5.50, belo pa po 5 do 6 din. Vinogradi kažejo namreč letos slabo. ZVOCM KINO SOhOLSbJ DOM V Ž1SK1, TELEFOM 11-79 Edinstveni film Jetnik otoka Zende v glavnih vlogah: Ronald Colman in Madeleine Carroll. Dopolnilni program: Paramountov zvočni tednik. Predstavi v sredo in četrtek ob Vj9- SOKOLI! Posečajte in podpirajte _Sokolski kino ! Prihodnji spored: Popolni zakon — Pocenitev kruha v Zagrebu. Radi pocenitve moke se je pocenil v Zagrebu tudi kruh, kakor se je pocenil v Ljubljani Cene so ostale sicer iste, pač se je pa povečala teža Struc in žemelj. — Angleške vojne ladje pred Dubrovnikom. V dubrovniškem pristanišču sta zasidrani angleški vojni ladji »VVarspite« in >AberdeenEuryanto<, Dvo rakovo >Simfonijo iz novega sveta«, VVagnerjevo >Siegfriedovo idilo«, Griegovo >Lirično suito« in Bernardovo >Kok> rapsodijo«:, ki bo v Rogaški Slatini doživela svojo prvo izvedbo. Kdor pozna delo in sposobnost g. Si-janca, je lahko prepričan, da bo njegov simfonični koncert v Rogaški Slatini pred mednarodno publiko dosegel najlepši uspeh. — Prošnja za odgovor. Vsa društva, ki so prejela od Unije za zaščito dece program II. balkanskega kongresa in vprašalne pole za razstavo ob priliki tega kongresa, vljudno prosimo, da upoštevajo navedeni rok (10. avgust) in da do tega časa sigurno vrnejo vprašalne pole izpolnjene. Za vsa eventualna pojasnila se je obrniti na Jugoslovensko Unijo za zaščito dece v Ljubljani, Gospo-svetska 2/II, telefon 40-31. Uradne ure od 8—12. — Izlet na Dolenjsko, izlete na Jadran s posebnimi ugodnostmi in izlete v Italijo, Nemčijo, Češko, Švico, itd. je pripravil Putnik za mesec avgust. Sporedi in informacije na razpolago v vseh biljetarnah Putnik-a, — Prijave za izlete v inozemstvo sprejemajo Putnik-ove bil je tam e le do 6. avgusta 1.1. — Strasna sosa ▼ Palmacjfl. Po vsej maci ji je pritiskala strasna suša, kakršne ljudje že davno ne pomnijo. Vroče solne e je požgalo vse, kar je zelenega, le trte in vinogradi se Se nekako drže. Kmetje nimajo niti krme za živino in že zdaj jih skrbi kaj bo z živino. Pitne Vode povsod primanjkuje posebno na otokih. Koruza je vsa uničena. Zemlja Je teko isftusena, da je na mnogih krajih razpokana in da so globoke 1 do 2 m. Včeraj se Je pa tudi ▼ Dalmaciji vreme poslabšalo, da je nekoliko deževalo, seveda pa za tako izsušeno zemljo ne zadostuje pohleven dežele Dalmaciji bi bili potrebni taki nalivi kakršne smo imeli danes dopoldne v Ljubljani. — Not grab. V dmaitnem psi Saoven}-gradcu je umrla ▼ nedeljo v starosti 6B les ga. Frančiška Barle rojena Kač. soproga učitelja v p. ki posestnika. Bila ja plemenita žena in vzorna mati. Potepina *0 je včeraj dopoldne na domačem pokopališču. Rlag ji spomin, žalujočim svojcem nafte sn-žaJje! — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Sarajevu m na Rabu. Najvišja temperatura je t Splitu 36, v Beogradu 35, v Dubrovniku 31, v Sarajevu 30, na Visu in na Rabu 29, v Zagrebu 28, v Mariboru 25. v Ljubljani 22.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je znaša 18. — Vpepeijeua domačija. V Spod. Duple ku pri Mariboru je ogenj vpepeljil domačijo čevljarja Alojzija Vupa. Ogenj je zanetila iskra iz slabega dimnika. Ker je bila streha slamnata je vse hitro zgorelo, čevljar ima precejšnjo škodo. — Dve nezgodi. Pavel Kogovšek 10-letni sin delavca z Vrhnike je našel dinamitno patrono, s katero se je toliko časa igral, da mu je eksplodirala. Dobil je resne poškodbe na rokah in po obrazu. Na 3-letneg-a Janezka Lamovška, posestnikovega sina iz Polšnika je doma padla težka truga in mu zlomila nogo. ZiM JtOMitOt jyehatete s j}aradiinift4 ~ Dober teki — Z motorjem v žrebe. V nedeljo popoldne se je peljaj posestnikov sin Polen-čev na motornem kolesu skozi Zapoge. Sredi vasi je naenkrat z odprtega dvorišča pri&kakljaJo žrebe posestnioe Mane Jerma-nove. Motociklist je v zadnjem hipu opazil žrebe in z vso silo zavrl motor, toda bilo je že prepozno. Motor je treščil v žrebe in mu odbil eno nogo, da so ga morali takoj zaklati in ima Jermanova 1000 din škode. Polenčev in njegov spremljevalec sta zletela po tleh in se nekoliko potolkla. Orožniki od Sv. Valburge so uvedli preiskavo, da unotove kdo ie kriv nesreče. — Strela med nevihto. V nedeljo zvečer je v Smledniku med dežjem silno treščilo. Bila je takozvana vodena strela, ki se je razklala na štiri dele. Treščilo je v jjrad Lazzarinijevih v Smledniku, vendar strela ni napravila posebne škode in v hruško župnijskega vrta, ki jo je razklalo. Strela je omamila kuharico v župniSču in vrgla stikala in avtomate iz sten. — Strela ubila 440 ovac. Nad Bosno je divjalo v ponedeljek strahovito neurje, med katerim je treskalo, da se je kar zemlja tresla. Na PaJah je treščilo v kopico sena, okrog katere je bilo 12 ovac hi vse je strela ubila. Na Kobilinem polju je ubila strela 3 ovce v staji Nikole Lugonje. Po nekaterih krajih je toča uničila vse poljske pridelke, kar jih kmetje še niso bih pospravili. V Bjelem polju ja udarila strela v čredo ovac pod hrastom. Ubila je na mestu 440 ovac. Nekatere ovce je strela raameaarila. Kmetu Ivu T.«vuy v Moetarskem Blatu je strela ubOa konje, njega samega je pa razpolovila. — Strela aaed nevihte. Danes ponoči smo imeli večkrat hude nalive z bliskom in gromom in zlasti proti j«*"* °*Jog petih se je vrstila ploha sa ploho. Večknat je tudi tre_ sfiao, V ITiaaukdi je stre** udarila v kotlar, so Trobcev*« isfe, kjer je nastal tudi požar. Ogenj so nsgio pogasili, vendar je Skoda precejšnja, Iz Ljubljane m— Ožji odbor sa erganizaei jo aeeieibe n* proslavi »letnice Jugoslavije Maribora ima svojo sejo v četrtek 4. t. m. ob 10. dopoldne v posvetovalnici mestnega poglavarstva, Sestanek je važen zaradi ugotovitve skupnega števila oueiežeocev ne proslava in naročitve potrebnega &t*»vUa posebaih vdaicov. Za4o vabimo, da se val člsjii odbora sestanka zanesljivo udeleže. Istočasno •e opozarja, da bo mestno poglavarstvo aa-ključilo sprejemanje prijav za udeležbo nepreklicno v četrtek 4. L m. ob 9. dopoldan. —Ij Težave pri gradnji palače Bat*«. Pri gradnji palače Batfe v Selenburgovi uuci so nastale nepredvidene težave, ki so nekoliko zavlekle temeljna dela. Ker segajo temelji za bodočo palačo precej globoko, so morali napraviti 7 metrov globok izkop, a izkazalo se je, da morajo v tem primeru podbetonirati obe sosedni hI Si, Rojinovo in Bon a č evo, ki imata zelo slabe temelje. Delo je precej zamudno, vendar bo podbetonira-nje kmalu končano, tako da bodo lahko ž» zadeli polagali temelje. —lj Gradnja svetokriške tramvajske proge. Gradnja svetokriske proge, pri kateri je zaposlenih okoli 80 delavcev naglo napreduje. Dvojni tir je položen le skoraj od Masarvkove ceste po ftmartinski cesti do Kolinske tovarne, zdaj pa polagajo pod- peško kamenje v izkop za dvojni tir med šmartinako cesto in odcepom krožne proge. Pri polaganju tirov so morali seveda tudi regulirati cesto in so klanec nad železniškim viaduktom znižali aa pol metra- Crad-ja proge naglo napreduje, zdaj le nekoliko nagaja deževje. _1 j Umetnostno zgodovinsko društvo priredi od 27. do 29. avgusta izlet v Benetke, Potovanje se bo vršilo s kolektivnim potnim Ustom. Interesenti naj se javijo do 15. t, m. v trgovini Podkrajsek na Jurčičevem trgu št. 2. Vsakdo mora prinesti s seboj 2 fotografiji, vse osebne podatke, udeleženci z dežele morajo imeti dovoljenje pristojnega okrajnega glavarstva. Za vožnjo je položiti znesek 210 din. Člani in prijatelji društva vabljeni. —lj Ljubijan«kt ran trgovstvu! Za proslavo 20 letnice osvoboditve Maribora priredi ljubljansko trgovstvo v nedeljo 7. av. gusta avtomobilski izlet na Mariborski teden. Vsd trgovci, ki ee udeleže tega izleta, se zberejo v nedeljo 7. tm. v Celju pred Narodnim domom, od koder se odpeljejo z tovariši trgovci ostalih združenj v Maribor. Oni, ki potujejo v Maribor z železnico, naj odpotujejo v nedeljo dne 7. avgusta ob 5.30 zjutraj in pridejo v Maribor ob 9.13. Ob pol 11. dopoldne a© zberejo vsi trgovci na Mariborskem tednu. Častna dolžnost ljubljanskega trgovutiva je, da pri tej zgodovinsko pomembni proslavi sodeluje v največjem številu ter manifestira za močno Jugoslavijo. Torej gesto: vsi ljubljanski trgovci v nedeljo v Maribor. —lj Vid vaših oči s) obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana. Iz Maribora — Aero mmttna; 7- avgusta ob popoldan na Teanu pri Mariboru. — Zlata usana as kos krosa. Posestni-d Mariji Kramerjevi v htislencih Je izginil nt stanovanja par snetih uhanov, o tatvini obveščeni orožniki so takoj uvedli jiiKaSaiii sa "*"aTM»1V da ja uhane ukradla IO letna deklica, ki Jih je izročila neki ženski, a ta 5 je dala aa nje kos kruha. Dotično žensko so orožniki ovadili držav- nemu t^^-flK^^i- — Tihotapci med seboj. Pri Selnici sta se dva moška, ki sta znana tihotapca, Zaradi razdelitve izkupička m prodani saharin sporeiđa in se naposled tako otxJeia_ la s pestila, da je 26 letni Franc H. za-dttbfl težje poškodbe na glavi. H je •vo-jega tovariša pri javfl orožnikom la bosta imela ona sitnosti radi tihotapstva. — Nezgoda kolesarke. 22 letna tkalka Marija Stexnadova je na TrfaAki cesti taJco nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolni-šnico. — Uslainoat našega avtaaaobillata. Nemški avtomobilski klub iz Rčtaa je naslovil na podrufcnioo Jugoslovanskega Turing kluba v Mariboru prošnjo, da izreče toplo zahvalo lastniku jugoslovanskega avtomobila štev. >2—748<, ki je skupini nemških av*o-mobUistov na potovanju skozi Jugoslavijo ob priltki nekoga u&odneca defekta ljubeznivo priskočil na pomoč, veSČe popravil napako na motorju ter s tem nemškim turistom izkazal izredno ushigo. V svojem ■pfemu nemški avtomobilisti ne morejo pre-hvaliti izredne Dubeznjivosti ju^oMoven- dkoga avtoinobitakega tovariša. Podružnica Ju^oslovenakege Turing kluba v Maribora prosi lastnika avtomobila Stev. >2—748«. da sporoči svoje ime in svoj naslov Jugosto- venakemu Turing khitu, Maribor, Trg Svobode — Potnik, kjer lahko dvigne tudi posebna zahvalna pisma, ki so jih nemški avtomobilisti poslali svojemu nepoznanemu dobrotniku in tovariču. Taka postrezljivoet je najboljša propaganda za na£ tujski promet _ Najdeni ln ukradeni KoleM. Hišnik tukajšnjega hotela »Orel« Jože Kacpun je nadel v veži hotela moško kolo z evidenčno številko 133055. Kolo je izročil policiji, kjer naj se lastnik zglaaL Prav tako je policiji izročila moško kolo zasebnica Marija IJpuseva, stanujoča na Koroški cesti 43, ki je našla kolo v Kozakih ob zidu Dervuskove opekarne. Konrad Požarrdk iz Sv. Jurija ob Pesnici pa je prijavil policiji, da mu je neznan tat odpeljal kolo s hodnika OTJZD v Marijini ulici. Ukradeno kolo je znamke > Rekord« in ima evidenčno številko 133302. — Tatovi v tovarni. Tekstilnemu tehniku Ferdinandu Remskarju jo tat izmaknil v Hutterjevi tekstilni tvornici srebrno zapestno uro. — Mladega utopljenca je naplavila Dni va pri Sv. Marku niže Ptuja. Gre za 15 letnega mladeniča, čigar identitete se niso dognali. — V Triglavskem pogorju se je ponesrečil pisarniški ravnatelj D. Gilcvert iz Maribora in si stri desno nogo. Zdravi s-v dr. c3erničevem sanatoriju v Mariboru. _ Nemška policija je izročila našim oblastem 4 moške ki 2 ženski, pristojne v naso državo, ki 80 dolgo vrsto let živeli v bival Avstriji, izgnanci so a? pregrešiti proti rasnim nemškim zakonom in so jih nemška oblast va kratkomalo izgnala. Mariborska obmejna potici ja je izgnance odpremila v njm otamovinske občine. — Kritika javnosti. Prejeli smo: »Kar strah me je, ko stopam po tistem stopnišču ob Veliki kavarni. VSe polno nesnage je tam spodaj ter vidnih sledov izcedkov, ki Sirijo ob puhtenju neznosen smrad da j. k> tvornica. Cas hi ia bil. sm bi onk>efkn gospodje ob priliki stopĐi ps tem strspnMSu, da sc sami prepričajo o tem, kako je s to neprijetno rečjo,« Mariborski občan in davkopiače- — Športne novice. V nedeljo 7. avgusta ob 11. «1 dnpokhv bo na krožni pro^i Maribor—Kamntea—aiaribor raotoc Bel isti č-na dirka za cestno prvenstvo Jugoslavije. Startali bodo najboljši jugoslovenski dir. kači m dirkači is Nemčije. Tradicionalna pohorska mOtocftttstKn*, dirka na progi Hoče—Reka—Fonoraki ctosn. 1k± bi se morala vršiti v nedeljo 14. av«***a, je proav na nedeljo 21. avgusta. živilski trg Ljubljana, 3. avgusta Na tržnem ssaaSSSSSSS] so se ban, da bo danes poseben naval na trgu, ker je ifiui-nje čase trg zelo dobro zaseden tudi ob navadnih in ne le tržnih dneh. prejšnje (tnl trni Skesal promet »wa*li visokega datuma in prodajalci so se hoteli za to odakodovati danes. Zato marsikoga nt zadržal dež m trg je bil dobro zaseden. Tudi včeraj je bilo na njem mnogo blaga in prodajalci so vztrajali, kakor danes dopoldne kljub dežju ob tržnih mizah. Toda danes dopoldne je tako Hlo, da se je za delj časa ustavil ves promet na trgu. Gospodinje so zbežal^ pod pristreske stojnic m se tiščale zidov bližnjih hi*. Že pred 9. so bile mnoge kmetic, premočene. a so kljnto temu poeitfnno čakale lrapcev. Kfj 30 V Stiski za denar, je revnim proda|askana taksno junaštvo n«)caj samo po ^-bri umevnega. ProdajaBoe vztrajajo ptl svojem blagu ob najhujšem iiaHvu. ko si lahko celo stražnOc poisce »vetje. Tm&i ta stran žavOateega trga. je 7gvntmiwa, ne le tržne cena. Danes je bik> naprodaj nekotiko manj ja^od, ker ph ljudje niso mogn natoirati zadnje dzii zaaradd de±ja_ Prodajajo se -redno borovnice. Začeli so tudi Že prodajati črne maline, ki so po 3 din liter. Rdečih mahn je malo. Rdeče gozdne jagode so zdaj že posebnost. Gob doslej, rasen lisic, ki so po 2 . Gobarji si pa obetajo zdaj, po dežju, seaono. Zelo dobro je založen sadni trg. Največ je hrušk, ki so žo po 4 do 6 din kg izvrstne kvalitete- Cesplje so po 8 dm. Oenejei je ringlo, in sicer po 5 do 6 dm kg. Breskve so precej drage, po 14 din kg povprečno. Začela se je že sezona za dmje tn lubenice. Dinje So po 5 do 6 din kg, rube-mce pa od 4 din kg naprej. Pri c«?nah zelenjave, sočivja in perutnine m" pooebnfii sprememb. _ Skrajno n« slano in neokusno kampanjo vodi »Slovenec« zadnje ča»e v wrji rubriki >Kaj pravitec proti sokolstvu m racionatni javnosti vobče. I>anes priobcu-je bedasto, iz trte izvito in izmišljeno zgodbo o nekem potniku s >Slovens*cLm Narodom t v rokah, ki naj bi se M pogovarjal med vožnjo v tramvaju iz s*. Vi. da v Ljubljano z nekim Srbom v apake-drani jugoslc^anščini, kakršne so sasafki samo fanatiki v Kopitarjevi ulici. Zgodba je tako osladna tn dolgovezna, da se JI morajo smejati celo >Slovenčevi« bralci, kar je pametnih med njimi. Dolga je tako, da bi se moral človek voziti s tramvajem najmanj do Jesenic, če bi hotel povedati vse to, kar je >Slovenee< načvekal v svoji rubriki, kjer odlaga tako smrdljivo gnojnico. Ce mislijo gospodje, da bodo s takimi neokusnimi, poštenega človeka nedostojnimi izmišljotinami in bedarijami Škodovali naši nacionalni javnosti, se presneto motijo. Dosegu bodo ravno nasprotno, kar bi radi. LIPSKl JESENSKI SEJEIII 1938 ZAČETEK 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DBaAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANIONI BIRO LAJTGUKOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ MIHAJLO V A 88/1. AVGUSTA IN ČASTNI ZASTOPNIKI] ING. G. TONNTES, LJUBLJANA, TTB&EVA SS — TELET. 27-6Z. IN J OS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 26. TEL. 20-07. Mladost ne more pogrešati moje potnocis Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko Škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo NTVEA sil i oljem NI VEA. Na ta način se okrepi mlado kotno stnnleje, koža por javi hitro hi enakomerno. Ce nsjnašete tudi prehhkjffijn. RAzno lattka LETNA OBLAČILA vetrni suknjku, perilo L t d prodaja najcanaj^s PBESKEB, Sv. Petra šesta 14. UL ZAHVALA goanoilđ pedikerju Avbehm v Kopališču Okrožnega urada radi popolne odprave kurjih očes m 1M7 1 dernih Vem dm 60." »Balon c, Sv. KUPIM POZOR! Kupujem in prodajam isLijsue čevlje. — Rabim večjo količino moških čevljev. iOavsar, Vos-njakova sL 4. X910 SLUŽBE ekrst delokrog omejen. je se- >8LOVEN8EI NAtOĐc, anda, 8. avgusta IMS. Mezdno gibanje lesnih delavcev Bazen mizarskega delavstva M v delavci v kotarskih delavnicah gibasfu tudi Ljubljana, 3. avgusta Med delavstvom raznih strok se čedalje pogosteje oglasa zahteva po zvišanja mezd zaradi podražitve življenjskih potrebščin. Zadnje čase se odloča o vprašanju delavskih mezd v lesni stroki. Lesni delavci so v Ljubljani precej številni. Organizirani so v Zvezi lesnih delavcev Jugoslavije. Ta organizacija je ena najstarejših delavskih strokovnih organizacij v Sloveniji. Zveza lesnih delavcev je začela akcijo za zvišanje mezd mizarskih pomočnikov že junija. Delavstvo ljubljanskih mizarskih delavnic je zborovalo 24. junija v Delavski zbornici m je sklenilo odposlati delo-dajalski organizaciji, Združenju mizarjev v Ljubljani, spomenico s svojimi zahtevami. V spomenici navajajo, da so se življenjske potrebščine zadnje čase tako podražile, da je višina sedanjih mezd globoko izpod življenjskega mi nima, česar delavstvo ne more več prenesti. Po uradni ugotovitvi so se življenjske potrebščine podražile za 20 do 42°/o. Zato mizarsko delavstvo zahteva povišanje mezd za 25°/o za vse kategorije, navedene v stari kolektivni pogodbi. Dosedanja kolektivna pogodba naj bi ostala sicer vnaprej v veljavi, vendar je delavstvo izrazilo željo po sklenitvi enotne kolektivne pogodbe za vso banovino. Osnutek takšne kolektivne pogodbe je bil že predložen vsem mizarskim združenjem. Združenje mizarjev naj bi skupno z delavstvom posredovalo na pristojnih mestih, da bi oblasti preprečile izdelovanje mizarskih izdelkov v zavodih in kaznilnicah za zasebnike. Prav tako, bi naj skušalo preprečiti, složno z delavsko organizacijo, nelojalno konkurenco podjetij na račun delavskih mezd. Združenje mizarjev je na to spomenico odgovorilo, da bo pomagalo podpirati stremljenje delavske organizacije, in sicer po enotni kolektivni pogodbi za vso bano- vino, kakor tudi glede preprečitve nelojalne konkurence podjetij in šuemarstve v zavodih. Odklonilo je pa zahtevo po zvišanju mezd, češ da se ljubljanski mizarji ne morejo spuščati v pogajanja, dokler so razmere na podeželju še povsem neurejene. Delavska organizacija je zato zaprosila za posredovanje Delavsko zbornico. Mestno poglavarstvo je na prošnjo Delavske zbornice sklicalo uradno obravnavo zastopnikov delodajalcev in delavstva v smislu uredbe o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Prva obravnava je biLa 29. julija na magistratu, a do sporazuma ni prišlo. Druga obravnava je «Jc1ir^ti^ na petek 5. t. m. Pri ljubljanskih mizarskih podjetjih, zaposlenih v Ljubljani, je okrog 400 mizarskih pomočnikov. Prišteti je pa treba še okrog 300 mizarskih pomočnikov, ki jih zaposlujejo okoliška mizarska podjetja v Ljubljani. Delavstvo trdi, da so razmere v mizarski stroki v Ljubljani še zelo neurejene, kljub kolektivni pogodbi. Nekatera pod jetja ne plačujejo mizarjev niti tako, kakor predpisuje naredba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce. Na drugi strani pa so baje nekatera podjetja v svojih ofertah že začela računati s povišanimi mezdami. Nekatera podjetja so pripravljena skleniti kolektivno pogodbo, ker bi bila z njo omejena nelojalna konkurenca. Razen mizarskega delavstva so v mezdnem gibanju tudi delavci, zaposleni v ko-larskih delavnicah in pri izdelovalcih avtomobilskih karoserij. Tudi kolarski podjetniki so zavrnili delavske predloge po prilagoditvi mezd podražitvi življenjskih potrebščin. Zato so delavci prosili za posredovanje oblasti. Prva obravnava je bila v soboto na magistratu. Na obravnavi se je izkazalo, da podjetniki v načelu sicer ne zavračajo sklenitve kolektivne pogodbe, a da želijo, naj bi se pritegnila k pogajanjem še podjetja iz okolice. Druga obravnava bo 8. t. m. V kolarskih delavnicah v Ljubljani je zaposlenih okrog 100 delavcev. Izleti industrijskega delavstva po Gorenjskem Hvalevredna pobuda KID — V nedeljo je Slo na izlete 14&5 delavcev Jesenice, 2. avgusta Kranjska industrijska družba na Jesenicah je že lani uvedla organizirane izlete svojega delavstva v najlepše kraje nase ožje domovine, predvsem pa v one, kjer je že pred davnimi leti cvetela železarska obrt, ki je položila temelje naši železarski industriji. Izleti se vrše v okviru posameznih obratnih skupin ob soudeležbi obratnih zaupnikov in najvidnejših predstavnikov podjetja Posamezne obratne skupine so priredile izlete k Sv. Križu, na Jeseniški rovt, v dolino Završnice, v sotesko Draga, v Kamilo gorico, Kropo, Kranj, Železnike, Tržič, k Sv. Katarini nad Zasipom, v Bohinj, Mojstrano, Radovno, Krmo, Peričnik, Vrata, na Vršič, v Kranjsko goro, na Korensko sedlo, Rateče-Planico, Martuljek itd. Namen takih izletov je dvojen. Prvič se delavstvo zunaj v prelepi naravi — v osrčju naših gora, v zelenih gajih in ob bistrih potokih okrepi in odpočije in spoznava lepoto naše zemlje in skromni obseg nekdanje železarske obrti, prugič z izleti utrjuje tovarištvo med delavstvom samim in med posameznimi obrati ter povezanost med delavstvom kakor tudi obratoimi predstojniki. Marsikatera napetost, ki jo povzroči med posameznimi delavci ali celo skupinami težko in nevarno delo v obratih, se zunaj v prelepi naravi med seboj izravna. S tem pa raste medsebojno tovarištvo in povezanost med vsemi činitelji velike delavske družine, ki stremi za zboljšanjem delovnih metod i. t. d. Na takih skupnih izletih se izreče marsikatera poučna, zanimiva in bod rima beseda in zazveni marsikatera lepa narodna pesem, ki prijetno vpliva na vsakega in ki bo ostala marsikomu v prijetnem spominu vse življenje. Taki izleti so bili v nedeljo v najlepše kraje Zgornje savske doline. Skupina železarne Javornik I. je šla na izlet v Radovno in Krmo. Štela je 1011 oseb. Plavžarji so šli na Vršič. Bilo jih je 216. Delavci jeseniške žične valjarne pa so šli k Peričniku. Ta skupina je štela 258 članov. V celem je šlo v nedeljo iz teh obratov na izlete 1485 delavcev. • Zjutraj po 7. uri se je na jeseniški postaji zbrala velika množica ljudi. Oba ljubljanska izletniška vlaka sta bila nabito polna. Kam z Jeseničani, ki so se naravnost gnetli na postaji? Med njimi je bilo tudi mnogo letoviščarjev in skavtov kdo ve odkod. Iz vlakov je izstopilo le malo ljudi. Kljub skrbi za prostor v vlaku, ni bilo med delavstvom nobene nervoznosti. Godba na pihala je zaigrala živahno koračnico. Godbeniki so bili Sokoli, Krekovci in Kovinarji. Pa ta dan niso bili ne to, ne ono, bili so samo godbeniki tovariši, prijatelji in sodelavci. Take godbe ne spravi nobeno slovensko mesto skupaj. In koliko je bilo še drugih godb, tega menda nihče točno ne ve. Skoraj vsak peti je imel ali orglice, citre harmoniko in kitaro, na katero je brundal in pel, da je spravil vso okolico v dobro voljo. Na tirih sta bila pripravljena vzporedno dva nabito polna vlaka. Oba sta bila usmerjena proti Kranjski gori. Ko sem spre vodnika vprašal, kateri vlak bo prvi odpeljal, mi je odgovoril, da oba naenkrat. To se mi je čudno zdelo, da bi oba vozila hkrati, ko je vendar le en tir. Imel je prav. Drugi vlak so priklopili k prvemu in tako se je dolga železna kača, 32 vozov z 2000 ljudmi po polževo vlekla proti Dovjemu. Tu je izstopilo kakih 1250 ljudi. Vlak močno olajšan pa je hitro odbrzel naprej proti Kranjski gori. Ratečam in Planici. Lepo je bilo v nedeljo v Radovni, na Vršiču, najlepše pa pri Peričniku v prijetni dolinici ob deroči Bistrici. Igrale so godbe in prepevali pevci. Bili so tudi šaljivi nastopi. G. obra to vod j a Pohyla; je povabil dva izborna komika iz ljubljanskega gledališča, ki sta sijajno zabavala veliko delavsko družino. Izleta se je udeležil tudi generalni ravnatelj g. Karel Noot v spremstvu pro-kurista g. ing. Petrovčiča. Oba sta bila deležna živahnih pozdravov. Oba izleta v območju te občine je posetil župan g. Janša. Tako nepresiljene zabave del. že davno ni imelo. Na plesišču so se ob zvokih harmonik vrteli mladi pari, postavljene so bile gugalnice za otroke, zoološki vrt. Sledil je nastop Kitajcev, višek zabave pa je bil do- sežen, ko so delavci dveh izmen vlekli za vrv ta ko je generalni ravnatelj g. Noot prišel med nje, prijel za vrv in pomagal vleči šibkejši skupini. Grozeč naliv je spravil vse tri skupine predčasno iz dolin na postaje. Na postajah v Kranjaki gori la v Mojstrani Ja kar mrgolelo ljudi. Končno so se vendarle vsi stisnili v vozove in na stopnice, s katerih so viseli kakor grozdje. Brez najmanjše nezgode so val prispeli zdravi in trezni nazaj v revir, kjer so šli spočiti in dobre volje v naslednjih urah zopet na delo. Corriganov zmagoslavni povratek Prvotno je kazalo, da bo Mrokratfzem, pa se je Bitka, ki jo je moral bojevati pogumni Corrigan z evropsko in ameriško birokracijo, je končana zmagovito. Sicer pa že od prvega trenutka, ko je srečno prispel s svojim starim letalom na irska tla, ni bilo nobenega dvoma, da bo zmagal, vsaj v očeh javnega mnenja čepiav oblasti prvi hip niso vedele, ali naj ga aretirajo ali proslavljajo. Človeški pogum, pa naj ima še toliko potez lahkomiselnosti in prismuknjenosti, vedno odnese zmago nad strahopetnostjo okostenelih predpisov. In odnesel jo je tudi zdaj. Po vseh negotovostih in kazenskih sankcijah, ki so ga Čakale dozdevno na evropskih tleh in doma onstran morja, je bilo že včeraj teden popoldne jasno, da je vse to samo godrnjanje in jeza visoke birokracije, ki ni vedela za njegov polet, a najhujše je bilo to, da Corrigan ni imel dovoljenja. Pa tudi ta jeza se je polegla in ameriški poslanik v Londonu Kennedv je privedel včeraj teden Corrigana na galerijo spodnje zbornice, kamor smejo samo ugledni tujci. To je bil prvJ *-v»n* znak, da je Corrigan zmagal. V četrtek se je Corrigan vkrcal v irskem Queenstownu s svojim starim letalom na krov >Mannrtatana<, da bi požel zasluženo slavo še doma, ko jo je že požel v Evropi za svoj pogum, kakršnega svet še ne pozna. Smeje je zrl s krova na zeleni Atlantik, nad katerim je nedavno letel v lahki obleki in s koščki prepečenca v žepu, ne da bi prav vedel kam leti. Pri sebi je imel samo 25 centov, komaj toliko, da bi si mogel kupiti cigarete. Bila je to pozna, toda zato pa nič manj prijetna replika na Lbidber-ghov polet. Grom in strela sta bila že nehala orati nad Evropo in Ameriko, ko je senator Clark protestiral proti razve!javije-nju Oorriganove pilotske legitimacije in proti drugim kazenskim sankcijam, ki jih je bila naprtila oblast pogumnemu letalcu, kar čez Atlantski ocean. Reklamni klub mu je predlagal in plačal prevoz na >Mannha-tanu«. Stric.mu je dal 2.000 dolarjev, kralj žvečilne gume, Eastenvood, ki je leta 1930 plačal francoskima letalcema Costesu in Bellonteju milijonski znesek za polet Pariz —New York—Dallas, mu je pa sporočil, da bo smatral za čast plačati zanj vse ameriške denarne globe, kar bi mu jih naprtila za ta polet ameriška birokracija. Toda to še ni vse. V zadevo se je vmešal tudi New Tork in sklenil je pozdraviti Corrigana sam, tako kakor zna sprejemati svoje junake samo ameriški narod. Celo ista Northsap Aircraft, ki ga je odpustila, ga je oficijelno proslavljala, American Airlines so mu pa ponudile visoko mesto, ki bi ga sicer nikoli ne bil dosegel. Iz Amerike, Anglije, in Irske je dobival dan za dnem cele kupe sijajnih ženitnih ponudb, da bi bil lahko kar čez noč postal milijonar. O laskavih ponudbah največjih filmskih in založniških družb smo pa že poročali. Corrigan, ki je stal na dublinskem letališču nekoliko zbegan bolj zaradi policijskega nego spontanega pozdrava ob svojem starem letalu, se je vrnil v Ameriko kot dvojni zmagovalec. V posebno čast si lahko šteje, da je odnesel zmago nad birokracijo, ki je menda po vsem svetu enaka. tudi njen oče ln mati rodbinska ponos vseh. iz ljubezni, a dvoru je Britanije. Ženini bodoče angleške kraljice Stara je šele 12 let, pa že govore o tem, kdo bo njen mož Samo ob sebi umevno je, da so se francoski listi zanimali za vse, kar je količkaj v zveai z angleško kraljevsko rodbino. Zelo J€ zanimala francoska javnost tudi za malo prestolonaslednico Elizabeto, ki je njeno sedanje, posebno pa bodoče življenje predmet mnogih ugibanj in nad. Dvanajstletni deklici, ki se zdaj uči, sanja in se igra kakor vsi otroci, že zdaj iščejo ženina. Kaj bo čez šest let? Kateri mladenič bo vreden in dostojen visoke časti, da vzame za ženo kraljevsko princeso, bodočo kraljico Velike Britanije in cesarico Indije? Moral bo odgovarjati ne samo temu kraljevskemu dostojanstvu, temveč tudi veri, kajti angleška ustava zahteva, da «o vladar in njegovi otroci pripadniki reformirane angnksjrmkis cerkve. Ni pa nikjer rečeno, da morajo biti kraljevske krvi. Tako bi se lahko princesa Elizabeta omožila z nemškim, danskim, švedskim, norveškim ali holandskim princem. Nemški princi so zaenkrat za dolgo izločeni, na Holandskem pa nimajo princa. Na treh skandinavskih dvorih ni mnogo prinčev, ki bi bili po letih primerni za ženine b°~ doče angleške kraljice. Ni nobenih pomislekov proti temu, da bi si princesa izbrala moža med sinovi uglednih angleških ali škotskih plemiških rodbin, m tako imenujejo med bodočimi ženini male Elizabete danskega princa Gorna, nečaka kralja Kristijana X. Star je 19 let. Njegov oče je princ Harald, mati Helena je pa rojena princesa Schleswig- Holstedn. Drugi mož kraljevske krvi je princ Ka- rel Johann Švedski, najmlajši izmed štirih otrok švedskega pree tolona-slednika. Star je 21 let. Dalje pridejo v poštev zastopniki starih škotskih in angleških rodbin Walter Francis earl of Dalkeith in Alastiir Arthur earl of Macduff, čigar oče, vojvoda Connaught. je sin brata Edvarda VII. Star je 24 let. Tretji v poštev prihajajoči Anglež je 19 letni VVilliam John Robert markiz of Hartington, sin vojvode Devonshira. Mala princesa, ki s« o njeni usodi že zdaj debatira, *rn» torej glede ženinov bogato izbiro. Gotovo bodo pa igrale važno Kako ljudje zvone Kamrtno svota caovofc, ki ga pastam jota, ki ga pa š« ne poroate dobro. Pazite torej, kako zvoni m po tem boste lahko že vnaprej vsaj približno vedeli, kakšen je njegov značaj. Ce zvoni zelo močno, je to tiranski, samozavesten, in častihlepen človek. Ce »vom kratko, je to gibčen, uren. spreten in živahen človek. Ce zvoni dolgo, stoji pred vrati človek metodičnega duha, vesten, natančen. Tak človek dela use po svoji glavi. Ce pozvoni rahk>, crte lahko prepričani, da stoji zunaj človek podpovprečnega duha, plah in boječ. Ce zvoni dvakrat po vrsti, je to človek pomanjkljivega takta, z nagnjenjem k zaupljivosti in radovednosti. Ce pozvoni hitro večkrat po vrsti, stoji zunaj zelo nervozen ali domišljav Človek. Komur se ne posreči takoj dobro pozvoniti, da mora pozvoniti znova, je omahlji-vec in neodločnež. Kdor pozvoni večkrat po vrsti tako, da spominja to na nape v, utegne biti to zelo originalen ali pa tudi površen in domišljav človek, ki se rad baba in trka na prsi. Ce pozvoni tako, da &e dolgo in močno razlega, je pritisnil na zvonec ljubosumen, brezčuten človek, zaljubljen vase. Kdor potrka na vrata namestu da tri pozvonil, je šema, razen če stori to v veliki, raztreseno« ti. W1II'-* Mednarodni antski kongres V Londonu se je pričel v soboto mednarodni kongres esperantistov, ki bo trajal do 6. t. m. Prijavilo se je 1.000 delegatov iz 40 držav. Londonske banke so poskrbele, da bo vedno prijavljenih dovolj urad. nikov, veščih esperanta. Enake ukrepe jo storila tudi postna uprava. Ceflo nekateri šoferji taksijev za silo lomijo esperanto, da se lahko sporazumejo z esperantisti. Tudi v mnogih trgovinah je veliko povpraševanje po prodajalkah, zrnožnih es-peranta. Na kongresu 96 se zbrali kot delegati tudi severoameriški Indijanci, Eskimi in Kitajci. V petek 5. t. m. bo prirejen velik ples, kjer bodo delegati plesali svoje narodne plese v naix>dnih nošah. Za ta ples vlada v Londonu veliko zanimanje, kar je tudi razumljivo, saj podobnih plesnih prireditev celo Londončani niso vajeni, čeprav imajo sicer senzacij vedno dovolj. Odpiranje in zapiranje trgovin Ljubljana, S. avgusta Izšla je zopet nova naredba 0 tam tako kočljivem vprašanju, že na prvi pogled vidimo, da stvar zopet ne bo v redu. Zapiranje se je namreč določilo na 12. uro. To v praksi ne bo držalo, ker je to v nekaterih predelih mesta nemogoče. Trgovec vendar ne bo srtrankam pred nosom zapiral trgovine, če hoče stranka hiteč na kolodvor še v zadnjem trenutku kaj nakupiti. Zakaj se ni upošteval evoječasni kompromis, da se trgovine zapirajo ob 12.15, pa bi bilo vse v redu. Seveda je temu nekoliko kriva nediscipliniranost odjemalcev. Nekateri imajo pač navado, da prihajajo v trgovino ravno par minut pred uro, ko je treba lokal zapreti in naravno je, da mora potem vse osobje čakati morda 15 ah 20 minut, da se postreže še ta stranka, ki je morda po cele ure sedela v Tivoliju, potem pa se naenkrat spomni, da mora se nekaj kupiti in pride tako v zadnjem trenutku v trgovino. Določba, da krošnjarji ne smejo na ulicah prodajati po 17. uri, tudi ni točna, Po 19. uri, ko se morajo zapirati vs^ prodajalne, tudi ne sme biti ve* krosnjarj v na trtici, pa tudi ne po gostilnah. Ta določba torej ni dovolj jasna. Ne samo na ulicah, tudi sploh ne bi smeli krošnjarji prodajati v času, ko mora trgovec, ki plačuje davke in druga bremena, imeti svojr* trgovino zaprto. Kaj pa nedeljski počitek? Tudi tu je naredba še pomanjkljiva. Ce mora imeti trgovec ob nedeljah ves dan zaprto, krosnjar pa lahko ves dan neovirano krošnjari, je to milo rečeno krivica. Ali so to privilegiji ali ramen trgovino postopoma uničiti? Čakamo gledi krosnjarjev, da se dane obljube izpolnijo. Toda dosedaj še vedno čakamo. Ce bo ostalo le pri obljubah, bomo pač morali poseči po samoobrambi. — Trgovec. GEORGES OHNET: 16 s ergej ranili Romun 1 — Veseli me, junaški Peter, da te zopet vidim, in moja mati bo zelo srečna. Neprestano sva se bali zate. Več mesecev ni bilo o tebi nobene vesti. Peter je poskusil pošaliti se: — Pošta ne prihaja pogosto po puščavi. Pisal sem, kadarkoli sem imel priložnost. — V Afriki mora biti zelo lepo, ko te leto dni nismo mogli dobiti nazaj. — Ob koncu mojega dela mi je bila ostala še zadnja ekspedicija na tripoliški obali. Z vso vnemo sem se lotil svoje naloge, da bi ne izgubil sadov tolikih naporov, in mislim, da se mi je to posrečilo,' vsaj pri mojih predstojnikih, — je pripomnil otožno nasmejan. — Moj dragi Peter, prihajaš baš pravočasno iz dežele sfing, — ga je prekinila Ivanka resno in se ozrla pomembno na Mihelino. — Tu je namreč tre* ba rešiti veliko uganka — Kakšno? — Tisto, ki je zapisana v srcu tvojega dekleta, — je odgovorila Ivanka in se dotaknila s prstom svoje družice. — Od mladih nog sem čital tam kakor v knjigi — je odgovoril Peter z drhtečim glasom in se obrnil k osupli Mihelini. Gospodična de Cernav je zmajala z glavo. — Kdo ve? Morda se je v tvoji odsotnosti izpre-menil značaj? In prijateljsko mu je prikimala. Potem je pa odšla v hišo. Peter ji je sledil s pogledom, potem se je pa naglo obrnil k svoji zaročenki: — Mihelina, ali hočeš, da ti povem tvojo tajno: ti me ne ljubiš več! Dekle je zadrhtelo. Udarec je padel naravnost: treba je bilo zadevo takoj pojasniti. Dolgo je razmišljala o tem, kaj bo odgovorila, ko se vrne Peter in ko bo hotel uveljaviti pravico do svoje sreče. Ta dan je bil napočil nepričakovano. In vse misli, ki jih je bila pripravila, so jo mahoma zapustile. Resnica se ji je zdela preprosta in hladna. Zavedala se je, da pomeni izprememba, ki je bila nastala v nji, v resnici izdajstvo, čigar nedolžna žrtev je bil Peter. In čuteč, da obdolžuje samo sebe, je v strahu pričakovala, kdaj bo izbruhnilo to pošteno, tako kruto ranjeno srce. Vsa zbegana je zaječi jala: Peter, prijatelj, brat...! — Brat!... je odgovoril mladenič trpko <.. To je ime, s katerim me ogovarjaš ob mojem povratku? Na te besede, ki so tako jasno označevale položaj, je Mih*«?!* obmolknila. Vendar je pa čutila, da se mora za vsako ceno braniti. Vsak-hip bi namreč lahko prišla mati. Kaj bi se zgodilo, če bi stala naenkrat med njo in svojim zaročencem? To bi bil odločilni trenutek: iz svoje ljubezni je črpala nove moči — Zakaj si odpotoval? — je dejala otožno. Ponosno je dvignil Peter svoje čelo, sklonjeno pod težo tesnobe. — Da bi zaslužil tebe, — je odgovoril kratko. — Ni ti bilo treba več iskati zaslug zame, tebi, tako vzvišenemu nad drugimi. Bila sva zaročena, moral bi me bil samo čuvati. — Mar se tvoje srce ni moglo obvarovati samo? — Brez pomoči, brez opore pričujoče ljubezni? — Brez vsake druge pomoči, brez vsake opore, razen tiste, ki sem jo imel jaz sam: upanje in spomini. Mihelina je prebledela. Vsaka beseda iz Petrovih ust ji je dala čutiti sramotnost njenega početja. Prizadevala si je najti nov izgovor. — Peter, ti veš, da sem bila otrok... — Ne, — je odgovoril mladenič z dušečim se glasom, — bila si ženska, to je slabotno, nestanovitno in kruto bitje, ozirajoče se malo na ljubezen, ki jo vzbudi in žrtvujoče vse ljubezni, porojeni v njenem srcu. Dokler se je Peter samo pritoževal, se je čutila Mihelina poparjeno in kakor brez moči, zdaj jo je pa jel mladenič dolžiti- V trenutku se je vrnila dekletu vsa prisotnost duha in jela se je protiviti. — To so trde besede, — je dejala. — Mar niso zaslužene? — je vzkliknil Peter, — izgubljajoč svojo hladnokrvnost.--Sama vidiš, da prihajam drhteč in* solznih oči, ti pa ne najdeš zame tople besede, ti me celo dolžiš brezbrižnosti. Očitaš mi, da sem odpotoval. Mar nisi razumela razlogov, ki so me napotili k temu? Poročil naj bi se bil s teboj, ki si bila bogata, jaz pa siromašen. Da bi izravnal to neenakost, sem sklenil priboriti si ime. Izbral sem si eno onih nevarnih znanstvenih poslanstev, ki prineso tistemu, kdor se mu žrtvuje, smrt ali pa slavo — in odpotoval sem. V tem je tvoja pritožba. Ah, ne verjemi, da sem te zapustil, ne da bi mi bilo krvavelo srce. — Skozi leto in dan sem bil skoraj sam, ves utrujen in neprestano v nevarnosti, samo misel nate mi je pomagala prenašati to trpljenje. In kp sem izgubljen v neizmernosti pustinje čutil, kako me obhaja žalost in malodušnost, sem si priklical tvojo podobo pred duševne oči in tvoje sladko obličje mi je vračalo z upanjem tudi vso mojo energijo. Mislil sem si: Pričakuje me. Napočil bo dan, ko dobim nagrado za vse svoje muke... — In vidiš, Mihelina, ta dan je prišel. Vrnil sem se in zahtevam svojo nagrado. AU je taka, kakršno sem smel pričakovati? Ta čas, ko sem se gnal za slavo, mi je drugi, spretnejši in pametnejši, jemal tvoje srce. In zdaj je moja sreča uničena. Ah, prav si storila, da si pozabila name- Norec, ki odhaja daleč od svoje zaročenke, ne zasluži, da bi mu ostala zvesta. Tak človek je brezbrižen, on ne zna ljubiti. Te ognjevite besede so Mihelino globoko pretresle. Prvič se ji je pokazala duša njenega zaročenca. Spoznal je, kako vroče je bila ljubljena in žal ji je bilo, da tega ni vedela že prej. Ce bi ji bil Peter povedal to pred odhodom, kdo ve? Morda bi se bila njena čuvstva izpiemenila. Nedvomno bi ga bila ljubila. Toda Peter je skrival v sebi tajno vroče ljubezni do mladega dekleta. Urejaj* Josip &p*nčle — Za »Narodno — JEs upravo In del lista Oton