CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII I Nemci poročajo, da so Rusi dosegli že reko Odro nad Kustrinom London, 5. feb. — Netnšjko vojno poročilo se glasi, da so velike mase ruskega vojaštva dosegle reko Odro severno od trdnjave Kustrin in da so Rusi še kakih 35 milj od Berlina. Druge ruske čete so pa dosegle. Odro južno od Frankfurta. čete maršala Koneva so pa glasom nemških poroči! udarile zapadno od Breslave. Ako Rusi tukaj predro nemško linijo, bi se pognali proti mestu Dresden, ki šteje 625,000 prebivalcev in leži 90 milj južno od Berlina. Maršal žukov je zbral ob Odri veliko maso tankov in topov\ Zdaj je v poziciji, da udari mimo Berlina severno ali južno ter ga tako preide in obkoli. Nemška podtalna poročila trdijo, da grade Nemci 50 milj zapadno od Berlina baze za spuščanje letečih bomb. Te bodo pošiljali na Berlin, če ga vzamejo Rusi. Sovjetsko poročilo se glasi, da so se nemški vojaki v Vzhodni Prusiji v velikem številu podali Rusom potem, ko so pobili častnike nemške elitne garde, ki so jih silili k nadaljnemu bojevanju. Državni oddelek je proti cenzuri na Balkanu, ki jo izvaja Rusija Washinglon. — Državni pod-tajnik Grew, ki nadomešča v odsotnosti tajnika Stettiniusa, je izjavil, da njegov urad vneto podpira prošnje časnikarskih poročevalcev, da bi smeli iti na Balkan. Grew pravi, da Moskva kontrolira balkansko okrožje in da ruski administratorji ne puste tje amerških časnikarskih poročevalcev, da bi opisali in poročali domov tamkajšnji položaj. Ako so pa ruski poročevalci v Belgiji, Franciji in Holandiji, ki so pod angleško-ameriški upravi, državni tajnik ni povedal. NOVI GROBOVI Mary Lužar V nedeljo večer je umrla Mrs. Mary LuSar, stanujoča na 3663 W. 58. St. roj. Miklav-čič in stara 51 let. Doma je bila iz Idrije, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča soproga Johna, ter otroke: Sophie Felrenda, Frieda, Cpl. BiH, F l/C Edward in Ray ter sestri Mrs. Frances Pernus in Antoinette Luin. Bila je članica podružnice 53 SŽZ, Makabejk in št. 135 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Schuster, 5300 Denison Ave. v cerkev sv. Bonifacija in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Martin Matkovič Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici Martin Matkovič, 51 let, stanujoč na 528 E. 147. §t. Doma je bil iz sela Sa-mobor na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča soprogo Katarino, tri sinove: Martin S.M. 2/C, Frank E. M. 2-C in Steve hčeri Katarina poroČ. Kovalec in Frances. Bil je Član društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. h raznih naselbin Johnstown, Pa. — P0 pardne-vni bolezni je 18. jan. umrl Anton Kushar, star 56 let in doma> od Borovnice. V Ameriki je bil čez 40 let in skoraj ves čas v Franklinu pri Johnstownu. Zapušča ženo, več odraslih otrok in brata. — Cvetličarka Mary Thomas je bila obveščena, da je padel na bojišču njen sin Sgt. John Thomas, star 28 let. V bitkah v Italiji je bil šest mesecev in dvakrat ranjen ;po ozdravitvi je bil poslan v Francijo, kjer ga je doletela smrt. Poleg matere zapušča tri poročene sestre in brata, ki je tudi nekje na fronti. — Caroline Miklau-cich je prejela vest, da je bil ranjen na bojišču njen mož Charley. » Export, Pa. — Yelanda Su-pancic je prejela vest od vojnega departmenta ,da je bil 18. dec. na zapadni fronti lahko ranjen njen mož Lt. R. A. Supan-cic, ki se zdravi v bolnišnici v Parizu. K vojakom je bil poklican septembra 1942 in lani meseca junija se je udeležil invazije Francije. V bitki pri St. Loju se je njegova divizija posebno odilkovala, za kar je dobila priznanje od predsednika Roosevel. Da ne bomo pozabili pslati čestitke! Danes je sv. Tit. Torej bo na vsak način praznoval svoj god. tudi jugoslovanski Tilo ali Titusš. Kraljem, cesarjem in diktatorjem se spodobi čestitati za god. Pričakuje se, da ameriški partizani ne bodo pozabili poslati čestitk Titu, če mu ie ne morejo napraviti ofrehta osebno. -o- Tretja armada je vdrla skozi Siegfried črto v Nemčijo Pariz, 5. feb. — Tretja ameriška armada je vdrla skozi Sief-fried črto ter je prišla v bližino nemških gorskih utrdb. Istočasno se poroča tudi od prve ameriške armade uspehe v Siegfried črti. Nemci trdijo, da je v j delu velika zavezniška ofenziva na zapadni fronti. V bojno linijo dohajajo zavezniške rezerve in topniške baterije noč in dan bruhajo izstrelke v nemške pozicije. To je vselej znamenje nove ofenzive. Na južni fronti v Alzaciji so ameriške in francoske čete zajele v past več nemških divizij. Tretja ameriška armada je danes napredovala sedem milj globlje v Nemčijo, dočim se nahaja zdaj prva armada že vsa na nemškem ozemlju. -0—r Ameriško blago napravi do Kitajske 13,203 dolgih milj New York. — Razne potrebščine, ki gredo iz Amerike na Kitajsko, napravijo ogromno pot, nič manj kot 13,203 milj od New Yorka do Kunming, Kitajska. Iz New Yorka do Calcutte, skozi Sueški prekop je 11,304 milj. Od Calcutte po železnici do Ledo, Indija, 855 milj. Od tukaj do Kunming na Kitajskem pa 1,044 milj. Za to pot potrebuje blago okrog 90 dni. -o- V bolnišnici Frank Kapel, iz Chardon Rd. se nahaja v St. Luke's bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 8:00, ker ima zasebno sobo. Mrs. Uršula Lusin iz 1223 E. 85. St. se nahaja pa v Woman's bolnišnici na E. 101. cesti, blizu Euclid Ave. Obiski so dovoljeni. NA MANILO PRITISKAJO 0D JUGA ! _ Ameriški parašutarji so začeli pritiskati na Manilo tudi od juga Luzon, 5. feb. — Ameriške zastave vihrajo danes na severni polovici Manile, glavnega mesta Filipinov. Na tisoče ameriških in angleških civilistov so Amerikanci že osvobodili japonskega ujetništva. Ameriški parašutarji so se spustili zdaj na južno stran Manile, ki je še v japonskih rokah. V soboto ponoči so stopile v | Manilo od severne strani čete prve konjeniške in 37. ohijske divizije. Do nedelje so prodrle že do reke Pasig, ki teče skozi sredino mesta. Amerikanci so osvobodili dozdaj že 3,700 civilnih jetnikov, večinoma ameriških žensk in otrok, ki so jih imeli Japonci zaprte od 1. maja 1942. V poslopju Santo Tomas univerze so držali Japonci 270 jetnikov, med temi dve ženski in 85 otrok, katere niso hoteli izpustiti, dokler se ne zagotovi japonskim vojakom varen odhod. 34 ur so se vršila pogajanja. j Končno je ameriški poveljnik do. i volil 65 japonskim vojakom svo-, boden odhod. Peljali so jih eno : miljo od kraja in jih tam izpu-| stili. Japonci so grozili, da bo-j do drugače pognali sebe in jetni-I ke v zrak. Dva otroka sta bila 1 pod 10 let starosti. Osvobojeni jetniki pravijo, da ne bi več dolgo vzdržali. Hrana ! je bila nepopisno slaba in pičla. , Kdor je imel kako zlatnino, jo je zamenjal pri japonskih stražni-I kih za hrano. Kako se je to godilo, kaže naslednji slučaj. Neka ameriška žena je dala $700 vreden prstan za 10 funtov riža za svoja dva otroka. Revež je pa bil, kdor ni imel ne denarja ne zlatnine. -o- Sv. Vida šola je odprta V farni šoli sv. Vida so danes zopet pričeli z normalnim poukom, kot v vseh drugih šolah, farnih in javnih v Greater Clevelandu. j BLIZU RIMA SE JE i UBILO 20 VOJAKOV, i 3 BOLNIČARKE Rim, — Zadnji teden je treščil vojaški zrakoplov v neko goro, 60 milj severno od Rima. V letalu je bilo 26 potnikov. Ubitih je bilo 20 vojakov in tri vojaške bolničarke. Pilot in dva vojaka so se rešili. Pilot pravi, da je letel nad reko, ker je bilo slabo vreme. V megli je zadel obronek gore in letalo se je razbilo. -o-— Ne samo premoga, ampak tudi mesa in masti je začelo primanjkovati Cleveland, O. — Včeraj smo imeli v Clevelandu "plavi ponde-ljek." Večinoma vsi javni prostori so bili zaprti, enako tudi šole. Mestna administracija dela na vse kriplje, da preskrbi kakim 5,000 družinam premog, ki ga imajo za manj kot za pet dni. Zdaj pa še klavnice poročajo, da se čuti kritično pomanjkanje mesa in masti. Nekaj vsled tega, ker je vlada za tri dni ustavila po železnicah ves dovoz potrebščin za civilno prebivalstvo. Nekaj radi tega, ker živina le počasi prihaja v klavnice, radi slabih potov in pa radi nižjih cen, ki jih je določila vlada klavni živi-ni. V januarju je bilo dopelja-nih v Cleveland za 56 odstotkov 1 manj prašičev kot v januarju 1 prošlega leta. i -o- Lovci ne morejo razume- 1 ti, zakaj ni bilo rac i ; New Orleans. — Na močvirjih ob izlivu Mississippi preži- • muje vsako leto do 35,000,000 divjih rac, ki prilete sem od se-'vera. Za lovce je to kot mana ! iz nebes. Letos so pa doživeli ] I veliko presenečenje. Do 20. ja- -,nuarja namreč, ko je bila za- ; ključena lovska sezija na race, ] ni bilo niti ene na izpregled. j Takoj drugi dan pa jih je bilo j vse črno tam okrog. Razočara- i ni lovci se praskajo za ušesi in ] ne morejo razumeti tega poj a- , va. —-0- ) Angleži ga bodo malo pili po vojni London. — Najmanj tri leta po končani vojni v Evropi ne bo v Angliji normalne zaloge žganja. Tako naznanjajo distileri-je. Leta 1939 je znašala zaloga žganja 150,000,000 galon, danes ga je še komaj 83,000,000. Angleži dobijo 500 funtv premoga na mesec London. — Angleži pravijo, da je letos najhujša zima zadnjih 100 let. Pa to tudi občutijo, ker nimajo dovolj kuriva. Vlada je povedala narodu, da tekom februarja ne bo dobila nobena družina več kot 500 funtov premoga, če ga bo še dobila toliko. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama 3,000 AVTOV GRE V STARO ŽELEZO Detroit. — Od Pearl Harbor-ja je bilo poslanih za staro železo že 3,651,300 potniških avtov. Povprečno jih zavržejo po deželi ljudje po 3,000 na dan. Prvi preko, bodo prvi dobili dopust Pariz. — 5. pehotna divizija 3. ameriške armade, bo dobila zdaj prvo prednost za dopust; to se pravi vojaki te divizije bodo prvi na listi z& 30 dnevni dopust. Ta divizija je bila namreč prva, ki je bila poslana čez morje in sicer je šla 5. septembra 1941 na Islandijo. Važna seja Članice podružnice 41 SŽZ na; se v polnem številu udeleže me. sečne seje nocoj v navadnih prostorih. Seja je jako važna. Ne odlaSajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Vabilo na sejo Jutri večer ob osmih ima važno sejo krožek št. 3 Progresivnih Slovenk. Seja bo v navadnih prostorih na Recher Ave. Maša-osmina Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Frances Brodnik. lUUU AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " „KT,4 „ - KL AMERICAN HOME 9ospodarskega ■ stališča P zavarovalniška agen- L ma!o Premijo zavaruje za življenje, je izpla-: J°- januarja letos že i V vsoti $1,100,000 in I, ',73° slučajev. Dočim ^o teh nekaj let voj- >0,000 premoženJ'e že . * * * kitica v neki tovarni v k z'a Y' sta si kuPila t tol 21VlJan'ie cigaret. Za t i« 7 plačata 75 cen- P°°volj za 500 cigaret, mbažu. Pa to Pa s tekmo va- twda,a p°vojni t Atn . ameriškemu vlada že >u ^ Pcevalcem 4 cen-Ceneje0ciP°re, da morejo %iag, pr°dajati, pa še »Si, k y tekmi z drugi-5 PriH j6r irtlaio manjše | »panjem, i &nje . * fšS*ega prebival- aPanjead. Poroča, da bo sneg k bo ° -st°PinJ' f nič ne Seveda, I ' ampak samo Pvt. Fred M. Sinur, star 25 let, soprog Mrs. Leona Sinur iz 3663 E. 54. St., je naznanjen med pogrešanimi od 6. januar-'ja. Zadnjič je pisal domov 27. decembra. Poleg soproge ima J doma hčerko Barbaro, staro dve leti in pol. Njegov oče se nahaja točasno v Warrensville sanatoriju, prej stanujoč na 1551? Carey Ave. Njegov brat Sgt. Ignatius se nahaja v Franciji, doma ima pa še brata Roberta in sestro Mary Wilson. V aratado je bil poklican 31. marca lanskega leta in preko morja je bi poslan 23 .novembra. Pohajal je v Albert Busknell Hart Jr. višjo šolo ter bil usluž-iben pri Aluminum Co. of Ame-' rica. n M m Mrs. Katherine Gerbec iz 1234 E. 61. St., je naročila Ameriško Domovino za Cpl. Adolfa Gerbec, ki služi pri bombnem škadronu nekje v Angliji. ta ta ta Zadnji torek so prejeli brzojavno sporočilo od vojnega oddelka, da je nevarno zbolel in da se nahaja v Hammond General bolnišnici v Modesto, Kalifornija, S/Sgt. Frank Be-nigar. Oče Frank je takoj hitel k njemu z letalom. V soboto popoldne so pa prejeli brzojav, da je sin umrl. Bil je star šele 20 let. Starši stanujejo na 1141 E. 66. St. Truplo bo poslano v Cleveland in bo dospelo sem v četrtek zvečer. Pogreb bo pod oskrbo Želetovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. JAPONCI SE BOJENAPADA OD RUSOV V Tokiu mislijo, cia feo Stalin na konferenci obljubil pomoč London. — Berlinski radio je včeraj poročal, da se v Tokiu boje, da bo stopila Rusija v voj-1 no proti Japonski. Tako bo, mislijo Japonci, zaključila konferenca velikih treh, ki se te dni vrši. Nemški radio je poročal mnenje japonskega komentatorja, da je glavno vprašanje velikih treh ; vojna proti Japnoski zdaj, ko je vojna proti Nemčiji v zadnjih stadijih. Zato Japonska z največjo napetostjo čaka, kaj se bo zaključilo na posvetovanju veli-1 kih treh. Nemški radio |e ugibal, kje1 da se vrši posvetovanje Roose-velta, Churchila in Stalina. Pravijo, da se vrši na neki bojni ladji na črnem morju, ali pa v kakem črnomorskem pristanišču. Nemški radio je svaril narod, da bo prišel od te konference ultimat za brezpogojno vdajo. "Toda za nas- je samo en rek in ta je — brezpogojni boj do konca!" Naciji na vse načine strašijo narod pred vdajo. Vse nemško časopisje je pisal«/»da b^Stalin zahteval 4,000,000 nemških delavcev za pozidavo Rusije. "Ampak prepričani bodite, da jih bo Stalin zahteval najmanj 10,000," vpije nemško časopisje. -o-— Letos pričakujejo največji pridelek žita Washington. — Poljedelski oddelek računa, da bo letošnji pridedlek ozimne pšenice največji v ameriški zgodovini. Vsled izredno dosti snega bo v zemlji dovolj moče za dober pridelek. Kmetovalci se ne boje, da bi jih pri pospravljanju letine oviralo pomanjkanje delovne moči. Pravijo, samo če' bo cena pšenici prava, drugo pa kar nam prepustite. EDEN SLUČAJ IZMED MILIJONOV Woodsfield, O. — Emerson Brown, star 20 let, je umrl nenavadne smrti., Ugriznil se je namreč v jezik in je izkrvavel. Zdravniki pravijo, da je to eden slučaj izmed miljonov. Slov. demokratski klub 32. varde ima ta odbor Predsednik Joseph Poznik, podpredsednik John Prusnik, tajnik Joseph Muzic, blagajni-čarka Jennie Fonda, zapisnikar Frank Kepic, nadzorniki: Albina Smrekar, Antonia Tomle in John J. Prince. Seje so zadnji petek v mesacu v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na operaciji Norbert Sternad, sin Mrs. Jennie Strnad iz 1415 E. 51. St. se je moral podvreči operaciji na slepiču v Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Rusi so 36 mili od Berlina REDOVNIKI POROČAJO, DA SE HITLER SKRIVA V AVSTRIJSKEM SAMOSTANU Vatican City. — Trije jezuiti, ki so dospeli sem pred nekaj dnevi iz Avstrije trdijo, da se nahaja Hitler v nekem malem samostanu blizu Salzburga v Avstriji. Jezuiti so bili izgnani iz samostana, ko so naciji prevzeli samostan za bivališče Hitlerja. Hitlerja so na lastne oči videli, kako se je sprehajal po vrtu. Na levi strani ima še vedno rano, ki mu jo je prizadjala bom- ba pri napadu lanskega julija. Hitler da se popolnoma nič ne briga za ostali svet, da se pa boji iti v svoje bivališče Berchtes-gaden, boječ se, da bi zavezniki poslali tje morilce. Ti trije duhovniki so dospeli v! Trst, kjer so dobili mal čoln in1 se prepeljali v oni del Italije, ki! ga imajo v rokah zavezniki. Od' tam so prišli peš v Vatikan. j "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do coštl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti čptrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 lor 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centa. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. »88 No. 30 Tues., Feb. 6, 1945 Nova Jugoslavija Blizu črnogorske meje leži v Hercegovini iz jugoslovanskih pesmi znano Gacko polje. Tam so v dobi avstrijske okupacije napravili jezove in zbiralnike vode, da so v suši namakali polje. V jeseni 1918 se je zrušila stara Avstrija. In takrat pridrve čez mejo črnogorski junaki in. zasedejo Gacko polje. Ko vidijo naprave za namakanje, junaško naskočijo jezove in jih porušijo. Ko so prebivalci ugovarjali, so Črnogorci odgovarjali: "To je napravil Avstrijec in kar je avstrijsko, je treba uničiti!" Imeli so eno samo misel — uničiti, kar je napravil sovražnik. Na to znano zgodbo se spomnimo, kadar beremo v "naprednih" listih, da hočejo NOVO Jugoslavijo in da je treba staro uničti, razdreti, razbiti, razkopati. Kar smominja na stari reakcionarni režim, treba spraviti s poti za vsako ceno. Pri tem nič ne pomislijo, ali rušijo nekaj dobrega ali nekaj slabega — kot tisti Črnogorci. Kar je s Titom, to je dobro. To je edino merilo. Kot Nemci, katerim je Hitler merilo dobrega in slabega. Tako je vse prav ,ko sta dva nekdanja slovenska bana, izvoljenca diktature kralja Aleksandra, sedaj velika titovca. Toda gorje jima, če jih Tito zavrže. Subašič je bif ban princa Pavla. Sedaj je s Titom, torej je dober. Ker so nekdanji fašisti sedaj s Titom, so jim grehi odpuščeni in so postali čez noč dobri. Če pa je kdo proti Titu, potem je brez ugovora v "Glasu Naroda" kvizling, v "Enakopravnosti" pa izdajalec. Tudi To-palovič ne najde v "Proletarcu" več milosti, ker se je spozabil proti Titu. In kaj briga Hudeta, da je kdaj koga častil in mu hvalo pel! Če je ta danes proti Titu, je hud nanj kot Črnogorec na Avstrijce. 'Kaj skrbi take-le tintomaze, kaj je prav in kaj narobe. Kar je proti Titovi časti — to jim je greh. Tako pridno so hodili v nacistično šolo, kjer se poje slava firerju, da se niti ne zavedajo več svoje nemške miselnosti. Nova Jugoslavija torej — pod Titom. To je danes pesem. Pa da bi vsaj povedali kakšna naj bi bila ta nova Jugoslavijo. Toda ne najdete v vseh teh listih niti ene nove o tej novi Jugoslaviji. Lahko razpišete nagrado za iskanje. Pa kaj je brigalo Črnogorca, ko je podiral jezove, kako bo ob suši na Gackem polju. On je hotel znesti svojo jezo in posrečilo se mu je. Jezovi so se vdali. Kaj potem? To Črnogorca ni brigalo. In tako ne briga ameriških navdušencev, kaj pride za uničenjem. Pa porečete, federacija je vendar velika stvar. Je, toda to ni nova ideja. Slovenci in Hrvatje so to zahtevali od ustanovitve Jugoslavije. "Napredni" titovci capljajo za grdimi klerikalci in črnimi reakcionarji. Toda partizani prinašajo demokrarijo v novo Jugoslavijo. Ali ne? Če bi bila v komunizmu taka demokracija, če bi imel kdo drugi kaj govoriti kot junaški Tito! Toda Tito ne priznava nikogar poleg sebe. Le poslušajmo, kaj je on sam govoril — to so njegovi poročali — pred par dnevi. Takole se odreže: "Mi ne maramo v vlado elementov, ki bi diskutirali, razpravljali, podajali resignacije in ustvarjali krize." Torej ministri, ki nimajo nič razpravljati, ampak držati roke na klopi in poslušati, kar Tito odloči. Ali se vam zdi, da je to demokracija? Veliki demokrat Masaryk, predsednik češkoslovaške republike, je naravnost izjavil: "Demokracija je diskuzija." Ali se je tako strašno motil? Ali je tako strašno zastarel? S Titom se torej Masaryk ne vjema. Popolnoma pa se strinja z njim Hitler. Ta je na 30. januarja, malo za sebi sorodnim Titom govoril: "Naš čas je mogoče obvladati samo pod avtoritarno koordinacijo naravne meči." — In tudi nemški ministri drže roke na klopi, da se ne zamerijo — kot to delajo jugoslovanski.^ Ali vam je všeč tako demokracija, Amerikanci? Morda je dobra za "napredne in progresivne." Toda čujte! Če kralja odpravijo, to je vendar novo v Jugoslaviji. Ali je kaj novo, če zamenja dežela Petrčka za Tituša, kralja za diktatorja? Ali poznate kak socialni program za ljudstvo nove Jugoslavije? Kaj mislijo dati partizani kmetom, ki jih je v Jugoslaviji blizu 80', ? Ali bodo zemljo delili? To vleče na Poljskem, v Jugoslaviji je razdeljena. Ali bodo zemljo po-državili in kmeta naredili za državnega hlapca, nad katerim bo vihtel bič komunistični valpet? Ali bodo podržavili privatna podjetja? Teh itak nimajo v Jugoslaviji, pa vendar še nismo slišali niti tega programa. Kaj je torej fcisto novo, kar se opeva v "naprednih" listih. Povejte nam, vi oboževalci Tita. Ne držite nas v nevednosti! Ali je tisto novo — svoboda? Svoboda pred strahom? Ameriški poročevalci pišejo, da so bežali tisoči in tisoči pred Titom*iz Belgrada. Vi porečete: zločifici, izdajalci," kvizlin-gi. Amerikanci ne verjamejo, da je v Jugoslaviji toliko zločinskih tipov. Po Adamiču je 15% zločinskih tipov v partizanih. Ali jih potem še kaj ostane? Ali morda svoboda od pomanjkanja? Z revolucijo in rušenjem se blago ne pomnoži. Morda verska svoboda? Slovenskih duhovnikov je ubitih 40, hrvaških, pravijo, čez 80. Ti so užiii partizansko svobodo. Svoboda govora? Ta je samo za Tita. Drugi ne Sme diskutirati, pravi Tifo sam. Kaj tedaj? Svoboda izpod nemškega jarma? Kar je Jugoslavije osvobojene, tam so se borile ruske in bolgarske divizije. Kamor niso prišle te, še vedno Nemec gospodari. Le eno je polna zasluga partizanov, z enim se lahko Tito postavlja. Z uničevanjem — kot tisti Črnogorci. Železnica za železnico je razbita, most za mostom razdrt, hiša za hišo porušena. Tisto malo tovaren, ki so jih imeli v Jugoslaviji, je raztreljenih. Zlasti v Sloveniji je podrto malone vse od Vevč do kamniške smodnišnice, od tovaren na Duplici in na iKoličevem do onih na Jesenicah. Kje dobiti delo za te ljudi, kje streho za vse, ki imajo porušene hiše?! — Toda kaj Črnogorec mara za novo delo. Junak je zato tukaj, da ruši . . . Mi smo že večkrat poudarili V našem listu, da iz vsake vojske zraste kaj novega. Grški modrijan je v davnih časih celo zapisal, da je vojska oče vsega razvoja. Če bi gledali v zgodovino, bi videli ,da je vojska res pospešila marsikako iznajdbo in prisilila ljudi k novemu načinu življenja. Kake spremembe je Evropi začrtalo preseljevanje narodov ali križarske vojske! Kako so napoleonske vojske vplivale na Evropo in kako je leto 1848 prenovilo njene narode! In zadnja vojska! Prinesla je rusko revolucijo in ž njo nova vprašanja, nove uganke. Tudi sedaj vse nemirno čaka, kake posledice prinese t/i vojska. Vse čaka nekaj novega. In celb papež govori o pre-novljenju po tej vojski. Pred par tedni je sprejel odposlanstvo Rimljanov in jim govoril: "Ves svet mora biti prenovljen in njegov moralni, družabni, intelektualni in mednarodni red mora biti obnovljen. Te obnove ni mogoče doseči s povrnitvijo v preteklost." Mi verjamemo v prenovitev, tudi v prenovitev Jugoslavije. Globoke reforme morajo odpraviti vse krivice, izruvati vse neenakosti, ki niso dane po naravi, dvigniti človekovo osebnost k njeni pravi vrednosti, zagotoviti svobodo vsem na podlagi prave demokracije. Graditi pa morajo le ljudje, ki vedo kaj hočejo in imajo zato svoj načrt. Tega načrta partizanstvo nima. Ono samo slepo ruši. Pred očmi ima samo misel diktature komunizma. O novi Jugoslaviji bo mogoče govoriti šele takrat, ko bo to brezprogramno partizanstvo narod pognal v kot, kot je pomel1 pred leti Aleksandrovo diktaturo in jugoslovanski fašizem. Ker samo rušenje ni program, zato na jugoslovansko partizanstvo damo toliko kot na tiste Črnogorce na Gackem polju. W 11 ITI « IHH I H I WtllWiWTO lIliiitiW! BESEDA IZ NARODA Poljaki—kozo kradli s. s. II. , Nekdanja Poljska je bila velika država. Obsegala je mnogo narodnosti, ki so rade ali nerade pripadale žezlu poljskih kraljev. Po vsej priliki, je bilo mnogo takih, ki poljskemu žezlti niso rade pripadal^. Č3 bi že takrat — recimo pred letom 1793 — svet vedel za Wilsonovih 14 točk, bi se povsej pravici lahko reklo, da Poljaki niso imeli nobene pravice do teh raznih nardonosti. Toda natanko isto velja o tedanji Rusiji in tedanji Avstriji. Povrhu tega pa še o tedanji Nemčiji. Namenoma omenjam samo te tri države ,ki so bile najbolj močne sosede Poljakov. Pripisal bi pa lahko še celo vrsto raznih drugih evropskih držav. Tri omenjene sosede so začele misliti na razdelitev Poljske in torej na njeno uničenje. Do tega je v resnici prišlo. Bilo je več delitev poljskega ozemlja med njene sosede: Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, če hočete namesto Nemčija reči Prusija, je tudi v redu. Zadnja taka delitev jc bila leta 1793. Takrat je Poljska kratkomalo izginila. Namreč Poljska država kot samostojna in neodvisna država, Poljaki so seveda ostali. In kar je važno, je to: Delitev se ni vršila iz kakih narodnostnih razlogov ali morda celo na kaki podlagi "sa-moodločitve." Wilsonove točke so bile takrat svetu prav tako neznane, kot so bile neznane robot-' i bombe, Način delitve je odločevala politična in vojaška sila, z drugo besedo; imperializem sosednih držav. Ni šlo za to, kdo bo vzel Poljake ,kdo Ukrajince, kdo Beloruse in tako dalje, šlo je za to, kdo bo vzel ta kos in kdo onega ,pa naj žive na njem taki ali drugačni ljudje. Poljaki kajpada niso radi videli razpada svoje nekdanje velike in močne države. Poskušali so to in ono, toda minilo je stoletje iti več, pa ni bilo videti nobenega upanja na ponovno samostojnost nekdanje Poljske. Tako je ostalo vse do leta 1914 in še nekoliko delj. Ker ne pišem knjige, pa tudi "over-simplified" ne želim biti, bom poskušal biti samo "simplified." Torej skočim takoj na V/ilsonove točke, ki so prišle 8. januarja 1918. šele te točke so dale Poljakom novega upanja, pa ne samo Poljakom. No, to so znane reči. Prihodnjič se bomo pomudili pri 13. točki med 14 Wilsonovi-mi. Pogledali bomo, v koliko se je ta točka krila z željami Poljakov in koliko ne. Potem bomo lažje razumeli, kako so Poljaki "kozo ukradli." Predpustna zabava Dekleta^ Baragovega Glee Cluba se prav pridno pripravljajo, da nas zopet razveselijo s svojo običajno predpustno veselico in sicer v nedeljo 11. februarja ob osmih zvečer v šolski dvorani Svetega Vida. Kakor vsako leto ob tem času, tako nas bodo tudi letos zabavale s svojimi nastopi v petju med tem, ko bomo mi lepo sedeli pri debro obloženih mizah in se v prijetni družbi prav podoma^e zabavali. Matt Mlinar bo igral na svojo harmoniko poskočne polke in valčke, da se bomo lahko tudi zasukali. Zabave in smeha bo dovolj za vse stare in mlade. Le pridite v velikem številu, ne bo vam žal. Da si pa zasigurate boljše omizje, si ga gotovo rezervirajte vnaprej. Torej, na svidenje v nedeljo 11. februarja zvečer v novi šoli sv. Vida. Vas pozdravlja, Prijateljica kluba. Nekaj podatkov o Kar-palski Rusiji Napisal za ON\ Donald Bell Pred nedavnim časom smo prejeli iz Londona nekaj vesti o prerekanju, ki se je razvilo okrog vprašanja Karpatske Rusije. Gre za to, ali bo ostal ta najvzhodnejši del Čehoslovaš-ke republike priključen tej dr* žavi ali se bo priključil Sovjetski Rusiji. Vsa poročila soglašajo, da Kremlin ni stavil nobene uradne zahteve glede tega ozemlja. Obenem pa je res, da je vs.a.j radio Kijev zavzel stališče, ki ne ugovarja po* kretu v Karpatski Rusiji zahte-vajočemu separacijo in priključitev k Sovjetski Rusiji. Kaj pa je prav za prav Kar-patska Rusija? Malo je ljudi v Ameriki, katerim je to zna- no. V tej deželi se nahaja približno 300,000 oseb, ki so se priselile iz teh krajev, ali pa so potomci takih priseljencev. Toda iz razgovorov z njimi se ne bomo mnogo naučili. V političnem pogledu so precej zmešani — veliki nasprotniki komunistov so, a navzlic temu zagovarjajo priključitev k Sovjetski Rusiji. Zgodovinsko o-zadnje tega presenetljivega političnega naziranja je pred vsem nasprotje proti Cehoslo-vški, katerega podlaga je separatistični ponos posebnega naroda, ki ima svojo posebno cerkev, in je bil dolga leta pod nasprotujočimi si tujimi vplivi — osamljen in zapuščen v svojem pozabljenem kotu Karpatskih gora. Karpatska Rusija je ozemlje, ki je tako sporno, da je celo težko določiti njegovo pravo' ime. V čehoslovaški literaturi nosi večinoma ime Subkarpat-ske Rusije. Nemci so mu nadeli ime Karpato - Ukraine. Zopet v drugih deželah nazivajo to ozemlje Ruthenija. Slovenci pravijo Rusinija ali Rusin-ska Ukrajina ali Rusija. Vsa ta imena so pravilna. Vprašanje je le, s kakšnega vidika pogledate na to zemljo. Iz naših zemljevidov je razvidno, da je bilo to ozemlje prisojeno Čehoslovaški po zadnji svetovni vojni. Čehi in Slovaki so si zelo sorodni, kajti razlike v jeziku ni skoro nobene, tako da je smatrati, da je slovaški jezik le narečje, ki je sroko istovetno s češkim pismenim jezikom. Rusini pa so nekaj čisto drugega. Sorodnost njihovega jezika s češčino je manjša kot z jezikom, katerega govori narod v Ukrajini. Le dejstvo, da so živeli stoletja pod gospodstvom Madžarov, je vzrok, da^o postali prehod med vzhodnimi in zahodnimi Slovani. Cehi so potrebovali to ozemlje kot nekak most ido Rumunije in v cilju cla se! zavarujejo proti re-vizionističnim zahtevam Madžarske. Takrat si je bil ves svet edin«, da je treba enkrat za vselej zlomiti madžarski jarem nad slovanskimi narodi. Rusinija pa je bila premajhna, da bi bila mogla ostati neodvisna. Leta 1918 sta bili le clve slovanski deželi, ki bi bili mogli sprejeti v svoje meje to deželo — Cehoslovaška in Poljska. V slučaju, da bi bilo pripadlo Poljski, ki ni imela nobenih kulturnih vezi z Rusini in čez glavo manjšinskih problemov z Rusi na svojih vzhodnih mejah, se je bilo bati, da pride do sodelovanja in zveze med Poljsko in Madžarsko in tako do obko-litve Čehoslovaške. Bilo je torej logično in naravno, da postane Rusinija eden sestavnih delov Čehoslovaške. Praška administracija je i-mela mnogo težav s to svojo Subkarpatsko Rusijo. Prebivalstvo —približno 400,000 oseb, je bilo zaostalo. Obsegalo je 300,000 Rusinov, 80,000 Židov, ostali pa so bili Madžari. Madžari so tvorili' tako zvani višji razred, Židje pa so bili zdaj skoraj vsi poklani od Nemcev. Rusini, narodnostna manjšina na Čehoslovaškem, so imeli sami v svoji deželi tudi svojo posebno manjšino, ki je bila posebno neprijetna radi tega, ker je tvorila skoro celokupno število premožnih slojev, ki so popolnoma dominirali kulturno in gospodarsko življenje. Trgovina in industrija sta bili popolnoma v rokah manjšinskih elementov in celo v kmetijstvu so imeli Madžari vso dobro zemljo v svoji posesti. Praška administracija je obljubila Rusinom avtonomijo, a to obljubo je bilo težko izpolniti. Položaj je bil tak, da bi' bila avtonomija velika kazen za Rusine, katere bi bili dobili manjšinski elementi še bolj v svoje roke. Pozneje so Madžari, Poljaki in Nemci izkoriščali to obljubo v svoje propagandne namene. Poskušali so s tem če verjamete al' pa ne 4IIIII1UIIUIIHII Visoko cenjeno občinstvo, obstoječe iz naših "velikih treh," se je napilo popa, nato pa zve- pospešiti razsulo Čehoslovaške. Dne 4. marca 1939 so madžarski vojaki vdrli na rusinsko ozemlje, malo predno so Nemci zasedli Prago. To seveda ni bilo več ono popolnoma zaostalo ozemlje, iz katerega so bili Madžari pregnani leta 1918. Cehoslovaška vlada je zidala ceste in šole, uspešno pobijala nepismenost in celo postavila vseučilišče. S tem je po svojih najboljših močeh pripravljala prebivalstvo na avtonomijo, ki jo je obljubila. Mnogo Rusinov je takrat pobegnilo v Rusijo, kjer tvorijo velik del čehoslovaške armade, ki se bori na strani Rdeče armade. Tudi ako pustimo ob strani vprašanje vere, ki je precej zamotano, je treba priznati, da obstojata najmanj dva vzroka, ki govorita v prilog priključitvi Rusinov k Sovjetski Rusiji. Prvič je to, da so ponosne in velike zmage Rdeče armade zanetile navdušeno narodno zavest med Rusini. Drugo pa so kolaboratorji, ki so bili vedno proti čehoslovaški oblasti in so postali prožneje kvizlingi madžarske vlade. Vsi ti elementi vedo, da bo Beneševa vlada trdo kaznovala vse kolaboratorje pa naj si bodo Cehi, Slovaki, Mažari ali Rusini. Ti elementi so bili vedno strogo proti-ko-rnunisti in radi tega tudi proti Rusom. . Toda danes imajo le še eno samo upanje — namreč da utegne Sovjetska Rusija za-tisniti oči in pozabiti kaj je bilo ako prineso s seboj deželo nekako v dar ali odkup. Poudarjali bodo, da njih izdajstvo ni bilo naperjeno proti Rusiji, temveč samo proti enemu njenih zaveznikov. V sedanjem trenotku nikakor ni mogoče reči, kaj bo rešitev tega problema. Cehoslovaška vlada v Londonu seveda noče, da bi to vprašanje postalo večna sporna točka med Cehoslovaško in Rusijo — za to bi rusinsko ozemlje ne bilo dovolj važno. Toda pomisliti je treba tudi, da je Rusija priznala stare meje Čehoslovaške republike. Z vidika mednarodnega prava ni nobenega vzroka, da bi Beneš odstopil to ozemlje, toda pravno vprašanje ni edina stvar, katero velja premisliti. Največ domnev se suče okrog plebiscita, ki bi bil na podlagi Atlantskega čarterja. Domača fronta Odziv ljudstva na prošnjo, naj se izogiba nepotrebnemu potovanju Washington. — Col. Monroe Johnson, ravnatelj urada za Defene Transportation in predsednik vojnega komiteja za konvencije, je izjavil, da se je pokazal takojšnji odziv širom dežele na prošnjo sodnika Byr-nesa glede opustitve, za časa vojne, shodov, konvencij, potujočih izložb in sicer s tem, da ,je bilo objavljenih na ducate prostovoljnih preklicov. Organizacije morajo dokazati upravičenost konvencij Washington. — Colonel Moo-rne Johnson, ravnatelj urada za Defense Transportation in pi-edsednik vojnega komiteja za konvencije, je naznanil, da bodo morale organizacije, ki nameravajo imeti konvencije, konference, potujoče izložbe a-li shode po 1. februarju, dokazati, v čem bi trpel vojni naper, ako bi te prireditve izostale. (OWI). -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. 1 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1945 davo uprlo svoje •' svojega neoporečni dara in vrhovnega ta, enčeš: izkasW naš očka! Pa sem šel glo^jjc težko sapo, ki je| mogrede povedan".|] hoditi pri jedi in TS napornih delih, <4 začel: I "Zdaj, ko nimaffj re. . ." Dalje Skremžil sem obra; ne gube, kar se j® lemu najbrže zelo1 sem pa naglo vsi* i kambro po "zelo v>: kih," ki so moja privatna zadeva. Ko sem po "od* nazaj na konfereff gospodar uprl svft (vsi naši imajo P radovedno vpraša' "Ali si se mor« da se tako vsekuje! meni vedno pojeS> jem." Ta medklic «"; da sem potem nje kot trd, neizPr' klen. Pa bi mi bi11 rogovilce pokazal neba bi se bile " zemljo bi se uli'8' ko dalje. Ponesrečen njeno avdijenco " izučil, da sem se P ogibal "prtiklih" 1S točno na Inevnenf "Pogovoriti se i" torej začel, "kak0 slej gospodinjil'1. nekoga, ki bo kub' nas bo opral in ki bo čistil hišo; skrbel za telesna ;'e chmLn;,egovo stanoVa_ inman Pa se ni dal >oložaUi JVaSn° razlf> č storit,- 6 l10Če P01-lka 1 za rešitev kra- m°ra vzeti častnici* Skrb nase. Polk P« dainreti za ral->'a; h n , brez hrambe v >enP ati od te drhali, j , fa Pomena. Pol-"olznost je, da nam J zadosti streliva. ačeti t>g°drnjačem ni iio ni Rekel J'e> da mu ! rini! Predpisovati o ,Ve T0stih- Služi že !§o' 2 je njegova dol-k iS 2 vodilnimi <4w?i! sem po- 4a n0? Je b0lje , .ak°r Pa mL »lit t ničesar in ii. ydi "e, če ostane- io sUako nespametna i je * u mora dra- 0as "e P°dpiše nikdar. ! Bao? odPus«l, ko mu lePustnan V resnih be" I te rI Vso odgovoril d°ločbe čl, d To] ^ 11111 smo de" !«r 8 a v vojnem skla- 2 Sevali stre- da mo- Jem n, °dposlati voj- I so razdelili med množino h, ' v težavo smo !ne;** slepih patron, iPhonv 1 V VSeJ na" k 0ma uiti krogi je v sPremljal raa- f °2Val V druei dve volt vo,vJe bataljone na Poved ,icah hl J"ib f Ju, yT1 jim je brez M8in. kl nevarnosti , j«tii (ia3 b°do vsak čas I na dn Javi; raje i*** fe kak°r pa I°st §vi zvestoba irskega straž-Jhzati p mora sedaj kajtfripravij° naJ i Hte ti fmrti P°" l0r' "kri aj'" je sWe-Jti 4?r. m Pripravil ° m čast, I se bočerao >kor smo ■'^vl , nobene^ rsWr,ol°mneža pod 'Jf Do C1" Niti eden ni ^>0 dopust. On | v oči v ln Predal l^do i'^mu je re-f0 Po * tresel roko. achma?]aŠi navadi, a in tlUki kaC :avnal. s k So k'a i , 8 svojimi Č*- V^^hilikosva- ' fekoi Pri enem mi tovariši vas H AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 3045 HORSE SENSE IN THE KITCHEN SENDS HORSEPOWER TO'THr - - - • BATTLEFRONTS/ SAVE ANO 7UHN/N £Y£W BRCP Of" USED FA? 'T'S VITALLY - -ME SOK O FOR MNIT/OMS ANO BATTLEFIELD MEDICINES. . . PEVSKI ZBOR "SLOVAN" Predsednik Prank Rupert, podpredsednik Louis Furlan, tajnik-blagajnik Joe Vicic, 19000 Chickasaw Ave., zapisnikar Ciril Ozbich; nadzorni odbor: L. Purlan, C. Ozbich in F. Maurich; zastopniki za SANS: L. Znidarsich, C. Imenik raznih društev NAZNANILO IN ZAHVAlf Pctrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, Pr"L| znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja na54! ljenemu soprogu in očetu Michael J. Horvi ki je preminil 22. januarja 1945 v starosti 48 let in siB®) pali 25 januarja 1945 iz hiše žalostii 60 Fourth St., Rojen je bil v Jugoslaviji. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti vsem, Ki šli pokropit, vsem, ki so darovali za sv. maše ter se udele ba. - . Prisrčna hvala darovalcem krasnih vencev in Anna Bandow, Mr. M. S. Horvath. Mr. Joe Horvath-Balazsek in Mr. August Pintarich. Ljubljeni soprog in oče, naj Ti bo lahka ameriška -spočij se sladko do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: KATE HORVATH, soproga in hčerka. Newark, N. J., 6. februarja 1945. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockycar Ave.; podpredsednik Jernej Krašotfec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darlej Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Ckorn in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič, za JFC-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo srede v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. Najboljšo Garancijo Zavarovalnin« jNolžii Vam in Vašim Otrokom ok r >b, ekaj I M.; J r DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th ?t; nadzorniki: Anton Pozelnik, Louis r.,avrlč in John Martlnčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Fredsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikarica Louise Piks, nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj, zdravniki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. P9DRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Al-hambra Rd.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John TJrbas, 15312 Holmes Ave.; blagajnik Andrej Maček. zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kas telle, Frank VI-demoek ta Jack Jano. Seje so vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 url zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. KRANJSK0-SL0VENS KATOLIŠKA JEDNO Najstarejša slovenska podporna orga v Ameriki. . . Posluje že 51. 1*1 Članstvo 39,200 Premoženje al Solventnost K. S. K. Jednote znaš« 12»- t V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank-a Jeriča Če hočeš dobro sebi In avoHm dragim, »varuj se pri t itenl In nadsolventni podporni organizaciji, | KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED^; kjer ae lahko cavarajoi ca smrtnine. rasne poškodbe. bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 1®; ( otroke pa takoj po rujstvn in do 16. leta pod svoje okriU* j K. S. K. JEDNOTA izdaja aajmodernejie vrate ceri^ ( dobe od $250.00 do S5.000.00. ki je zaspal v Gospodu dne 6. februarja, 1941. Hladna zemlja štiri leta Te krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš. sonce zdaj zimsko na grob TI sije, v duhu pa večno med nami živiš. Tvoji ljubljeni žalujoči: JENNIE, soproga. FRANK. CHARLES, ERNEST, sinovi. EMMA. CHRISTINE In LA VERNE, slnahe. CHARLES In RONALD, vnuka. PATRICIA in JUDY, vnukinji. K. S. K. JEDNOTA Je prara matt vdov in sirot. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne , trudi se in pristopi takoj. 2!» pojasnila o «a varovanja tn ta vse druge se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih v K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD i 351-353 No. Chicago St. m Cleveland, O., 6. februarja, 1945. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik Frank Cesnik, 5709 Pros-ser Ave.; podpredsednik Joe Repar, tajnik in blagajnik Frank Brancel, I L, TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "Vi ste dobra žena," je odgovoril nadpazni, ki ji je ga-1 njen ponudil roko, "povem' vam, da mi je ta ura izpodbila slabo misel. Napram vsem ob-| sojencem moram izpolnjevati svojo dolžnost, ne da bi pri tem gledal na njihovo krivdo, ali sedaj gledam vašega moža z drugačnimi očmi, in do tega ste me pripravili vi. Človek, ki ima takšno ženo in ki tako govori z njo, ni kaznjenec, kakor so drugi. Sicer ne morem z vašim možem nič drugače postopati, kakor z ostalimi kaznjenci, ali mislil bom odslej drugače o njem, kakor pa sem doslej. In to utegne tudi dobro vplivati nanj!" Mary se je z vročimi solzami zahvalila nadpazniku za te besede ter se potem poslovila oa njega. Uradnik jo je spremljal, da se ji, kakor je dejal, ne pripeti na poti kaj neljubega, do pri-brežja, kjer se je vkrcala na mali parnik. Dasi ji je bila duša še vedno j ako žalostna in bolestna, vendar jo je napolnjevalo upanje, i da se Freddyjeva zadeva na ta ali oni način zasuče na bolje. V Virginia City Edward se je nemudoma jez-de odpravil v bližnje veliko mesto, kjer je bilo okrožno sodišče. Virginia City se je v zadnjih letih precej povspelo. V teir. mestu je cvetela kupčija in obrt. ' To ni bilo prvič, da je Edward obiskal to mesto. Znane mu je bilo. Zato je takoj šel v večji hotel, v katerem se je tudi nastanil. Ali dočim so prej sprejemali sina srebrnega kralja iz Ne-vade z velkimi častmi in odlikovanji, so ga sedaj srečavali kakor tujca, ker ni bil več on, nego Jozua Wilson lastnik srebrnih rudnikov. Naslednje jutro se je Edward napotil proti sodnemu poslopju ter tu povprašal po merodajnem višjem uradniku, po Bothwellu. Odvedli so ga v čakalnico ter ga prijavili. Takoj zatem ga sodni sluga popelje v veliko sobo, kjer je bil Bothwell in več tajnikov. Edward stopi k zeleni mizi, za katero je sedel Bothwell ter se ozre na prišleca. Oba gospoda sta se poznala že iz poprejšnjih zadev ,in sodnik pozdravi Edwarda z nekolikšno uljudno-stjo. "S pritožbo prihajam do vas, gospod," prične Edward resno in nemirno. "K temu me je prisililo postopanje sodnika Jef-fersona v Wilson City. Mr. Jefferson je pravkar storil čin nezaslišane samovolje." "Na kaj se nanaša vaša pritožba, Mr. Wilson?" vpraša Bothwell. "Na slučaj, ki ga vam ho-jem obrazložiti nakratko, gospod," odgovori Edward. "Iz cerkvenih knjig lahko dokažem, la sem se pred leti poročil z Slizabeto Graham vpričo tukajšnjega duhovnika. Cez nekaj •asa potem se je Elizabeta ponesrečila, in vsi smo jo smatrali za mrtvo. Jaz sem žaloval za njo, zakaj, tudi jaz nisem dvomil o njeni smrti, ter izpolnil željo svojega pokojne-ja očeta. Oženil sem se drugič 2 Armenijo Campbell v San Franciscu. Medtem pa se je iznova pojavila moja prva žena, ki smo jo smatrali za mrtvo. Čudežno se je bila rešila iz smrtne nevarnosti. Jaz sem jo zopet videl, izpoznal v njej svojo Elizabeto, sledil nepremagljivemu koprnjenju svojega srca ter se vrnil k njej. Ali sodnik Jefferson jo je dal privesti pod pretvezo, češ, da grp tu za pustolovko in sleparko, Elizabeto Wilson v Wilson City. Ne mara mi jo izročiti, nego zahteva preiskavo in kazen. Za moje ugovore se ni zmenil. Elizabeta je sedaj pod varstvom tega sodnika, in meni ne preostaja nič drugega, kakor dvigniti proti takšnemu samovoljnemu postopanju pritožbo." Bothwell vzame čisto mirno poleg njega ležeč akt v roke. "S to zadevo sem že seznanjen, Mr. Wilson," mu odgovori z uradnim naglasom. "Pred sabo imam vse izpovedi in zapiske, iz katerih je razvidno, da gre tu za dozdevno podobnost in prevaro. Dognano je, da je tisti ženski ime Elizabeta Robin in da je doma iz Mount City. Ta ženska se izdaja za vašo mrtvo ženo ter si tako prizade-va^ izvesti zopet novo goljufijo. Priznati moram, da me presenečena vaša izjava, gospod, ali se morda tudi vi molite?" "Tu ne more biti o kakšni zmoti nobenega govora," izjavi Edward odločno in nekam razburjeno," prej bi jaz govoril o splektah, ki streme za tem, ! da zbude kar največ dvomov in pomislekov. Ali mar mislite, gospod, da bi se mogel jaz motiti v tisti, s katero sem bil poročen?" "Treba je predvsem vpošte-vati razmere in okolščine, Mr. Wilsoin," ga zavrne sodnik Bothwell. Dognano je, da se je Mrs. Elizabeta Wlison ponesrečila, da jo ves svet smatra že več mesecev za mrtvo, in da je preteklo že dokaj mesecev, pre-dno se je pojavila oseba, ki trdi, da je tista ponesrečena Elizabeta Wilson. Priznati mi morate, gospod, da mora pojav po tako dolgem času zbuditi ne-zaupnost. Nadalje tudi vi sami niste po izpričan ju državnega odvetnika Stuarta izpoznali dozdevne Elizabete Wilson, niti je ne priznali." — "Nikar ne govorite tako, gospod! To je bila samo sleparska igra, ki so jo počeli z mano." "Prosil bi vas, da ste v svojih izrazih previdnejši, gospod -—!" reče Bothwell. "Tu so za- prisežene izpovedi in zapisniki v aktih!" "Takrat so privedli pred me- ne napačno Elizabeto, moj gospod ! Šele pozneje sem našel svojo Elizabeto." j "Po tako dolgem presledku tudi na vaši strani ne bi bila | izključena pomota, Mr. Wilson." "Bila je neka Elizabeta Rob-j in, ki je bila podobna moji Elizabeti. To priznam, tega ne j tajim," je nadaljeval Edward, j "In poslužili so se bili tiste Elizabete, da so me preslepili in premotili. Sedaj pa je Cista napačna Elizabeta mrtva, in samo tista živi, ki jo priznavam za svojo ženo Elizabeto Graham pred Bogom in pred ljudmi." "Vaša izjava je brez-clvomno j ako velike važnosti, Mr. Wilson," je dejal Both-well. "In nikar ne dvomite o tem, da ji pripisujem kar največjo pomembnost. Cela zadeva je taka, da ji hočem posvetiti vso svojo pozornost. Toda dolžnost mi nalaga čuti obe strani. In tu je došlo semkaj pismo, ki mi naznanja, da pride semkaj vdova Robin, da vloži tožbo." "Vdova Robin ? Prosim vas, gospod, kaj pa mene briga vdova Robin?" vzklikne nevoljno Edward. "To žensko moram ravnota-ko poslušati, kakor vas, Mr. Wilson," odgovori Bothwell. "Zato moram nadaljno razpravo odložiti do prihoda vdove podati izjavo in vložiti pritožbo proti sodniku Jeffersonu." "Ona da se pritoži? Njeno izpovedanje utegne potrditi mojo izjavo, gospod. Šlo bo za krivico, za podkupljenje<—." * "Takšni domnevi, če so izraženi, so žaljivi, Mr. Wilson, in meni nalaga dolžnost braniti obe stranki," ga prekine sodnik. "Potruditi se hočem kar naj-mirneje voditi razpravo, in jaz vam obljubljam svojo popolno nepristranost. Izpovedanje tiste ženske je ravno tolikšne važnosti kakor vaše. To mi mo-Robin ,ki mi sporoča, da hoče rate pač priznati in pritrditi. ' I »al !»• !>rtll...|n re I DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV : Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B.' J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad- 1 borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-. nar Anton Hlabše, bivši borštnar Jo- ; seph Krizman, finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Ed- ; ward Baznik, tajnik-zapisnikar Frank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ivan Zupan; spre voditelja Louis Erste, Frank Znidaršič, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd„ telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše, 1082 E. 72. St., Tel. ENdicott 4895. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment s« tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas. podpredsednica Mar.v Malovrh, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. FO-tomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. redlteljica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 2S SŽZ Predsednica Mar.v Marinko, podpredsednica* Margaret Tomazin, tajnica Mary Otonlčar, 1110 E. 66th St Tel. HEnderson 6933: blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Bre-zovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršič. Frances Brancel in Jennie Kral. rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec. Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert. 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Frances Klein, 19407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820; blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman in Frances Stupica. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Frances Linič, tajnica Mary Hrovat, 3524 E. 82nd St., blagajničarka veronica Skufca, 3532 E. 78. St. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach; predsednica Frances Perme. podpredsednica Helena Kolman. tajnica Anna Godlar, 21670 Fuller Ave., tel. KEn-more 0584, blagajničarka Barbara Baron, zapisnikarica Terezija Zdešar. Nadzornice: Helen Kolman, Caroline Feck in Frances Sokač. Rediteljica in zastavonošinja Anna Mikovič. Seje se više vsaki drugi pondeljek v mesecu, pozimi ob sedmih, poleti ob osmih zvečer, v šolski dvorani sv. Kristine, na E. 222 St.. Euclid. Ohio. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Frances Seitz, podpredsednica Mary Palclc, tajnica Olga Skodlar, 1046 E. 67. St. HEnderson 3405, blagajničarka in zapisnikarica Mary Loushin, reporterica Betty Gar-troza. za dopisovanje in za posedanje sej Christine Nestor, sentinelka Jennie Suhadolnlk. nadzornice: Jo Seel-ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol-sen; seje so vsak 2. pondeljek v mesecu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zarje._ DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, za pregledova- nje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 6 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v, mesecu v dvorani zve-če rob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in .se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSK.T Predsednik Louis Simončlč, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan, 9005 Union Ave.: zapisnikar Jacob Reuiik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster. Fred Kre-čič in Ignac Godec, zdravniki:- dr. Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt- Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh. Nadzornice: Miss Stephania Možic, Ana Tekavčič in Frances Adler; banderonošinja' Anto-nia Debelak; zastopnici za SND na PO St. Theresa Lekan in Helen Zupančič; za SND v Maple Heights Theresa Glavič In Ana Fortuna; za skupna društva Helen Zupančič in Josephine Mulh. Zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v merecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko, v mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obrnite na naše odbornice. ki so sledeče: Predsednica Helena Mally, podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community council, Marjanca Kuhar in Marv Stupar. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline D6-jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, a .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 6. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DR. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Anton Rudman. tajnik Joseph Ferra. 444 E. 152nd St. Tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Mike Zlate, 845 E. 139th St. Tel. POtomac 9902; blagajničarka Frances Leskovec. nadzorniki: Mary Yerkich, Anna Skodlar in Avgust F. Svetek- Seje se vrte vsak tretji četrtek v mesecu ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira na vsaki seji. prvo nedeljo po seji pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11 ure ter vsakega 24. ln 25. v mesecu v SD na Holmes Ave.. 6e ti dnevi ne padejo na nedeljo aJl praznik. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bombach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik in blagajnik Alphonse Sajovic. tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildecr Ave.. Tel. KEnmore 2863; zapisnikarica Mildred Skufca. nadzorniki: Frances Globokar. Mary Mršnik in Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer. DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Hochevar, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten, rediteljica Mary Kolman, za-stavonosilka Mary Kolman, nadzorni cdbor: Helen Kosten. Terezija Poto-kar in George Meterc; zdravnika: dr. Anton Skur in dr. M. F. Oman. Seje se vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid. Ohio. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarLa Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St Clair Ave. (Soba št. 1 v novem po-sl opju). _ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar 1173 Norwood Rd.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrlč in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zidravniki sc vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretje ecbeto v mesecu cb 7:30 zvečer v novi Soli sv. Vida.________ DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Marv Filipovich, blagajničarka Stefania Možic. Nadzornice: Veronica Skufca, Mary Skufca in Frances Zimmerman. Društveni zdravniki so: dr Perko in clr. Škur. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 8C St. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.. Tel HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louist p!kš, odbornice: Mary Skul in Genovefa Sup an; nadzorni odbor: Jennlt Brodnik, Mary Stanonik, Frances Ba-rasa; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary TekaVec 1H Mary Pristov; zn klub društev SND in konferenco SND: Marv Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Zs preiskavo novih članic—vsi slovenski klravnlki. Društvo zboruje vsako dru-■io nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. de 40. leta. 1246 E. 59. St. Tel. ENdicott 0789; zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-sec. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek. podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd„ blagajnik John Fortuna, zapisnikar Joe Grdina; nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Zakraj-šek, Damijan Tomažin, zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob dveh v novi šoli sv .Vida._ PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik ln blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan: nadzorni odbor: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovič. Seje se više vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd._______ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 6528 Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozrniki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Mariop Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki Želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njhi delovanju na društvenih sejah.______ PROGRESIVNE SLOVENKE, KROŽEK 3, EUCLID. O. Fredsednica Frances Gorjanc. podpredsednica Frances Julylia. tajnica in lagajničarka Mary Ster. 19302 Arrow-dead Ave., tel. KEnmore 5773, zapis-likarica Gusti Zupančič, nadzornice: Louise Perme, Mary Medvešek, Frances Zaje. Seje so vsako prvo sredo v itsecu v Slovenskem društvenem do-nu na Recher Ave. ________i—______i . .i. k Ozbich; zastopniki za Rupert in K. Floss; zas-tp i-'kepa društvenega domM R. Knaus. DRUŠTVO SV. ŠT. 29 Predsednica Johanna fl predsednica Anna Sviee'l ces Ponikvar, 450 E. H8| mac 2796. blagajničarM zapisnikarica Mary ZuPHj ca Mary Kraje. Nadz°l ine Mlakar, Jennie ;ccrelec. Zastopnice za | jo in Sans Johanna MerJ društva fare sv. Vida, * Mary Kraje. Zdravnik dr,. Dejak-O'Donnell ! o venski zdravniki. se', iretji torek v mesecu 1 Clair Ave. PEVSKO IN PODPO^ ZVON Predsednik Andrew * tednik Matt Zupani, ter Paulin, 9315 Easto»J Frank Stražar, zapis"? Sfč; nadzorniki: Anton' Blatnik. Martin Man®1 ka dr. Anthony J. PCK0 pevevodja Ivan Zorma" četrto nedeljo v mesecu poldne v SND na vfl.ie so vsako sredo OLTAR. DRUŠTVO ^ Duhovnii vodja Rt- ^ var, predsednica Jell„. predsednica Frances "j Frances Baraga, 6220 HE 5724, blagajničarka . zapisnikarica Jennie JJ teljica Mary Pristov, K rcthy Strniša, Alojzij" nie Želle, zastopnica # oltarnih društev MaiV so vsak drugi četrtek ' toli sv_Vida zvečer_P°, SLOVENSKA ZVB$ NAJSVETEJŠE«; Duhovni vodja Rt-predsednik Matt Te«' sednik Jakob Resnik;ts' clievar, 21241 Miller Lawrence Bandi; zap^, ljač; nadzorniki: La^ seph Kenik in Frank'. Anten Gregcrač. SeJe četrto nedeljo v mesec" rila, julija in oktobr* edino za dobrodelne . uspeh katoliške vere. * niči, pristopite v loka1"" Imena v vaši župniji-li obenem tudi članij,