Leto XXIV., št. 127
Upravni 5tvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24
Inseratn.i oddelek: Liublfana. Puconi jeva ulica 5 - Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italiie io inozemstvo: UPI S. A.. MILAN O
Računi: za L)ubl|ansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale ktaje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
Postgcbohr bat bezahlt
If^ljana, ne6eija4iiisn5|a f?44
Prds — Cena 1- £
Izhaja vsak dan raze d ponedeljka.
Uredništvo: Ljubljana — Pucclnijeva ulica St. 5, Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Ei&itterfe Kampfe um die Albaner Berge
Die Selndlichen Angriffsspitzen zum Stehen gebracht — Vergeblicher Versuch der Sowjets, das bel Jassy verlo-rene Gelande zurilekzugewinnten
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 3. Juni. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt:
Um die Albaner Berge wurde auch ge-stern erbittert gekampft. Bei und vvestlich Lanuvio schlugen unsere Truppen in har-ten Rampfen alle feindlichen Angriffe zn-riick. An den Siidosthangen der Albaner Berge und beiderseits der Via Casilina griff der Feind mit iiberlegenen Kraften vvahrend des ganzen Tages an. Unseren erbitterten Widerstand leistenden Truppen gelang es, die feindlichen Angriffsspitzen in den Abendstunden ostlich Rocca di Pa-pa und siidlich Palestrina-Cave zum Stehen zu bringen.
Kacmpf- und Nachtschlachtflugzeuge grif fen feindliche Kolonnen und Bereitstellun-gen im Raum Valmontone mit gutem Er-
folg an.
Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits und Bordflak schcssen vor Kreta bei der Abvvehr eines schvveren Luftan-griffs sechs feindliche Bomber ab.
An der Ostfront versuchten die Sowjets vergeblich, das nordlich Jassy in den letz-ten Tagen verlorene Gelande zuriickzuge-vvinnen. Bei der Abwehr ihrer Angriffe
vvurde eine aus 23 Panzern bestehende feindliche Kampfgruppe restlos vernichtet. Nordwestlich Jassy brachen deutsche und rumanische Truppen in harten Kamp-fen in die stark ausgebauten feindlichen Stellungen ein und nahmen ein beherr-schendes Hohengelande.
Starke Kampf- und Schlachtfliegerver-bande griffen wiederholt wirksam in die Erclkamfpe ein und unterstutzten die ver-biindeten Truppen in Angriff und Abwehr. 22 sovvjetische Flugzeuge wurden iiber diesem Raum abgeschossen.
Major Rudel, mit dem hochsten deutschen Tapferkeitsorden ausgezeichnet, flog an der Ostfront zum 2000. Male ge-gen den Feind.
Nordamerikanische Bomberverbande grif fen gesteren mehrere Orte in Ungarn und Rumanien an. Funf feindliche Flugzeuge wurden dabei vernichtet.
Einzelne britische Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte im rheinisch-vvestfalischen Gebiet.
tiber den besetzten \Vestgebieten und dem Reichsgebiet wurden bei Tage und in der Nacht 33 feindliche Flugzeuge, darun-tere 20 viermotorige Bomber, zum Absturz gebracht.
Papeževe Izjave kardinalskemu kolegiju
Rim, 3. jun. Papež Pij XII. je včeraj sprejel kardinalski kolegij, ki mu je s svojim dekanom kardinalom Granitom Pignatelli di Belmontejem na čelu izrazil svoje čestitke ob priliki rojstnega dne. V svojem odgovoru se je papež spomnil težav, ki jih povzroča današnja vojna, ter je poudaril, cia zavzema moderno vojevanje postopno vedno grozovitejše oblike, o katerih je svet še pred kratkim mislil, da so sploh nemogoče. Vse, kar je bilo še pred nekaj leti ali meseci splošno obvezno, teptajo danes v nasprotju z vsemi zapovedmi krščanstva. V tej zvezi je omenil papež predvsem ponovne angloameriške letalske napade na mesto Rim ter je poudaril, da slednji nikakor niso veljali le okolici večnega mesta. Poudaril je, da bo vsakdo, ki bo dvignil roko proti večnemu mestu, tako pred ljudmi kakor pred sodnim stolom božje pravičnost: kot morilec lastnih staršev.
Papež je hato opozoril na hude preizkušnje, ki jih je moralo mesto Rim prestati v prejšnjih zgodovinskih dobah. Spomnil se je naporov prejšnjih papežev, ki so se tru--iili, da bi omilili takrat nastale stiske. Toda nobeno obleganje, ropanje ali kužna bolezen prejšnjih časov se ne morejo primerjati s sedanjimi stiskami rimskih prebivalcev. Tudi število beguncev, ki so v prejšnjih dobah iskali v večnem mestu zavetja, ;je bilo naravnost malenkostno napram številu onih, ki so se danes zatekli v Rim kljub temu, da se zavedajo, v kakšni nevarnosti je tudi mesto samo.
V nadaljnjem poteku svojega govora je papež opozoril na dolžnosti svojega poklica, ki se razodevajo v Odrešenikovih bese-
dah: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce!« Pij XII. je dejal, da se pri izvrševanju svojega božjega naloga ne pusti ovirati od nobene človeške sile. Omenil je prevratna stremljenja sedanjosti ter je poudaril nujnost, da ostanejo vsa v skladu z določili krščanskega življenja. Rimsko-katoliška cerkev v tem ne pozna nikakih kompromisov. Ako ne bodo pri vojskovanju ter pri pripravah za bodoči mir bolje uresničili krščanskih naukov, tedaj so tega krivi spori v krščanskem svetu in verski pokreti, ki so se ločili od katoliške cerkve.
V zvezi s tem se je papež izrazil predvsem proti racionalizmu in naturalizmu zadnjih dveh stoletij, ki sta razvrednotila in zastrupila krščanstvo pri mnogih, ki se še danes nazivajo »kristjane«. Pij XII. je zanikal nauk učiteljev nekaterih krščanskih sekt, ki trdijo, da papež ni Kristusov namestnik na zemlji.
Nato se je bavil s problemom bodočega miru. Dejal je, da se o tem na žalost samo mnogo in nesmiselno govori. Gospodarske in socialne razmere, ki bi nastale iz nekr-ščanskih mirovnih načrtov, bodo ogrožale svet v njegovi bodočnosti. Na svetu morajo imeti vsi narodi možnost, da svobodno razvijejo svoje narodne sile. Papež je izrazil upanje, da bo svetu prihranjeno nadaljevanje vojne z nadaljnjo zaostritvijo vojnih metod ter je zaključil svoj nagovor z željo, da bi svet z božjo pomočjo kmalu zopet zagledal zarjo miru.
Papež se je zahvalil kardinalom za njihovo sodelovanje pri delu za mir ter za njihove čestitke. Ob koncu jim je podelil apostolski blagoslov.
Švicarski list o razpoloženju v Nemčiji
Bern, 3. jun. V nekem uvodnem članku, ki obravnava vojni položaj, piše tednik »Die Weltwoche«: »Nič ni bolj napačno ka kor misliti, da bi Nemci kapitulirali. Nemci ne mislijo na umik, oni vedo dobro, da jih lahko za vse prestano le zmaga odško-duje. Odločitev, tako je dejal dr. Goeb-beis, ne zadene le naše narodne suverenosti, temveč tudi naše življenje in našo narodno bodočnost. To je temeljna resnica. Dejstvo pa je, da tudi večina nemškega naroda misli tako. kakor on.«
Mimo in trdno zadržanje nemškega naroda
Tokio. 3. jun. Bivši japonski poslanik v Rimu Horikirili je dal ob svojem prihodu v Mandžulin novinarjem izjavo o vt'sih iz Evrope. Pfcdal je zanimiv pregled sedanjih političnih kakor tudi gospodarskih razmer v Nemčiji. Izvajanja so izzvala zelo veI;ko zanimanje in časopisje jih objavlja z obsežnimi komentarji.
V Nemčiji, tako poudarja japonski poslanik, ie ;zvedena gospodarska načrtna in vojna organizacija, predvsem pa so bili izdani zadostni ukrepi proti črni borzi in vsak Nemcc dobi danes določene množine živil. O strahovalnih napadih, kj jih je poslanik v Berlinu sam do-ž:vel, pravi, da se je prebivalstvo ob njih stalno mirno in trdno zadržalo. »Kamor koli sem prišel,« je ugotov il Horikirili, »sem dobil vtis. da jc sovražnikovo zračno strahovanje mnogo pripomoglo k temu. da se je ves nemški narod strnil v eno samo bojno- družino, ki pozna le en cilj: zmago!«
Iraška vlada podala ostavko
Adzna. 3. jun. Kakor javlja kairski radio, je podala iia^ka vlada ostavko.
Dvakrat disident
Pariz, 3. jun. Zelo znana pojava francoskih disidentov, petrolejski magnat in politik Lamaigre de Breuil je nenadoma odpotoval v Španijo s trdno odločitvijo, da se ne bo nikoli več vrnil v Severno Afriko, področje svojega zadnjega političnega delovanja. De Breuil je svoječasno podpiral pogodbo med Darlanom in Zedinjenimi državami kakor tudi med Giraudom in severnoameriškimi oblastmi ter pripravljal ameriško zasedbo Severne Afrike po četah.
Ena najvidnejših figur francoskih disidentov je postala znova disident. Svoje ogromno delo v Severni Afriki je pustil vnemar ter se podal raje v Špamjo na varno. Ni nobenega dvoma, da de Breuilu ni ugajalo širjenje komunizma v Severni Afriki ter se je odločil, reš;ti raje glavo se odreči nevarnosti polni politiki.
Kalinin zahteva prvenstvo Sovjetske zveze na svetu
Berlin, 3. jun. Današnji »Volkischer Beo-bachter« komentira na naslovni strani govor predsednika Sovjetske zveze Kalinina, ki ga je imel nedavno pred komsomolskimi funkcionarji rdeče armade in v katerem je označil za cilj boljševiške stranke, bolj-ševiške armade in boljševiškega upravnega aparata izvojevanje neomejenega prvenstva Sovjetske zveze na vsem svetu. List pravi, da si naj oni krogi v demokratskih državah, ki še danes verjamejo, da imajo njihovi domači komunisti težnje, ki so v skladu z interesi njihovega naroda, pogledajo te obvezne izjave predsednika Sovjetske zveze, čeprav še ni dolgo tega. kar je bila razpuščena Kominterna, se v Krem-lju verjetno smejejo že samo ob spominu na to, kako so morali nasuti svetu peska v oči, da so lahko prikrili internacionalni cilj boljševiške svetovne revolucije. Razvoj vojnih dogodkov je tako politično kot vojaško porinil zaveznike Sovjetske zveze na drugo in tretje mesto, pri čemer se Angliji in Zedinjenim državam ni treba boriti za vrstni red, ker igra Velika Britanija v koncertu narodov že itak najmanjšo violino.«
»Volkischer Beobachter« dobesedno nadaljuje: »Boljševizem ni z ničemer omejil svojih razširjevalnih teženj. Ne mine dan, da ne bi objavil kakih svojih ekspanzivnih teženj. Svoja zapadna obrobna ozemlja smatra brez nadaljnjega za svojo last, ne da bi vprašal tamkajšnjih prebivalcev in še manj seveda zaveznikov za privolitev. Baltske dežele. Poljsko, Rumunijo, Madžarsko in Slovaško smatrajo v Kremlju za plen, ki se ga bodo na vsak način polastili.« List opozarja, da ima Sovjetska zveza tudi na vzhodnem robu Sredozemskega morja ekspanzivne cilje, čeprav kaže to le z diplomatskimi potezami ter s »previdno doziranim sklicevanjem na svojo vojaško moč«. Da, celo na morju se čuti vsak čas upravičena, da se vmešava v razna vprašanja, ne da bi se ji mogla Anglija upirati ali pa da bi to storile Zedinjene države.
»Volkischer Beobachter« zaključuje: »Kakšno obliko bi imelo sovjetsko svetovno gospodstvo, ki ga je Kalinin tako javno proglasil, se kaže v onih nesrečnih deželah, ki so pri vojaškem razvoju vojne prišle zopet pod boljševiško oblast. Sovjetska zveza, ki je že tako zverinsko divjala, še preden je dosegla bistvene dele svoje nameravane razširitve, se pač nikakor ne bo omejevala, ako bo s svojo imperialistično ekspanzijo dosegla prvenstvo, ki ga je Kalinin označil za nalogo boljševiške organizacije.«
Naročite se na romane „Dobre knjige"
Ogorčeni boji za Albanske gore
Sovražnikove napadalne osti ustavljene — Neuspel sovjetski poizkus za osvojitev izgubljenega ozemlja pri Jasi ju
Fiihrerjev glavni stan, 3. jun. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Za albanske gore so divjale tudi včeraj ogorčene bitke. Prt Lanuviju in zapadno od njega so odbile naše čete v hudih bojih vse sovražnikove napade. Na južnovzhod-nih obronkih Albanskih gora in na obeh straneh Via Casiline je napadal sovražnik ves dan s premočnimi silami. Našim četam, ki so nudile ogorčen odpor, je uspelo, da so ustavile v večernih urah sovražnikove napadalne esti vzhodno od Rocca di Papa in južno od Palestrina-Cave.
Bojna in nočna borbna letala so napadla z dobrim uspehom sovražnikove kolone in izhodiščne postojanke na področju Val-montoneja.
Zaščitne ladje neke nemške spremljave in ladijsko protiletalsko topništvo so sestrelili pred Kreto v obrambi težkega letalskega napada 6 sovražnikovih bombnikov.
Na vzhodnem bojišču so zaman poizkušale sovjetske čete, da bi si zopet osvojile ozemlje severno od Jasija, ki so ga pred nekaj dnevi izgubile. V obrambi njihovih napadov je bila sovražnikova bojna skupina, ki je obsegala 23 oklopnikov, popolnoma uničena. Severnozapadno od Jasija so vdrle nemške in rumunske čete v hudih bojih v močno izgrajene sovražnikove postojanke ter zavzele obvladujoče višinsko ozemlje.
Močni oddelki bojnih letal so posegli uspešno v boje na zemlji ter podprli zavezniške čete v napadu in obrambi. Sestreljenih je bilo nad tem področjem 22 sovjetskih letal.
Major Rudel, Id je odlikovan z najvišjim nemškim redom za hrabrost, je poletel na vzhodnem bojišču 2000-krat proti sovražniku.
Severnoameriški oddelki bombnikov so napadli včeraj več krajev na Madžarskem in v Rumuniji. Pri tem je bilo uničenih 5 sovražnikovih letal.
Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na kraje v rensko-vestfalskem področju.
Nad zasedenimi zapadnimi področji in nad nemškim državnim področjem je bilo sestreljenih podnevi in ponoči 33 sovražnikovih letal, med temi 20 štirimotornih bombnikov.
V Karpatskem predgorju
odbiti boljševiški sunki
Berlin. 3. jun. Madžarski oddelki so v četrtek na Karpatskem predgorju odbili slabotne sovražnikove sunke.
Uničenje tolovajev pri Vitebsku
Berlin, 3. jun. Pri Vitebsku je v zadnjih dneh kakih 2000 tolovajev poizkušalo uiti iz obroča, v katerega so jih stisnile nemške čete. Toda Nemci so tej skupini in pa neki drugi tolpi, ki je štela 1200 mož in imela podobne namene, prekrižali načrte. Pri tem je bilo 2475 ujetih, ubitih pa 654. Ker so tolovaji svoje mrtvece potopili v močvirjih, bo število mrtvih dejansko še mnogo višje. Plen obsega več sto pušk, mnogo strojnic in avtomatskih pištol ter 500 konj. Nemci so uničili 126 bunkarjev in bojnih naprav. Gozdno ozemlje, na katerem so se vršili boji, je bilo ponekod meter globoko zamočvirjeno. Kljub vsem tem težavam in kljub zahrbtnemu bojevanju tolovajev so nemške varovalne čete končale to akcijo v enem tednu.
Razdejanje v Rouenu
Pariz, 3. jun. Pariški listi poročajo o požaru rouenske katedrale, ki so ga povzročili Angloameričani pri svojem terorističnem napadu. Agencija OFI pravi o tem: Ogenj je bil tako močan, da so se stopili zvonovi v katedrali, zlasti znameniti zvon »Jeanne d'Are«, ki je tehtal nad 20.000 kg.
Ogenj se je naglo razširil ter ogražal poleg katedrale še bližnjo nadškofijsko palačo. Iskre so padale zviška ter zažgale mnogo poslopij. Požar je že zajel kovnico, krasno renesančno stavbo. »Petit Parisien« pravi: Po novem nečloveškem napadu na prestolnico Normandije je ogenj v katedrali pokončal, kar je še ostalo od anglo-ameriških bomb.
Protipravnost letalskega
Bukarešta, 3. jun. Krivci zločinov, ki jih povzroča letalsko bojevanje, ne morejo več zahtevati, da bi se napram vojnim ujetnikom upoštevali predpisi in vojni zakoni, če so se pregrešili proti kategoričnim določbam haaške konvencije«. Do tega zaključka prihaja znani rumunski profesor mednarodnega prava Dascovici v nekem članku v listu »Timpulu«.
Navedel je v njem omenjene odredbe haaške konvencije in ugotovil, da so za spoštovanje vsakega pravila narodnega in mednarodnega prava odgovorni ne le vodje državne uprave, temveč tudi njihovi pooblaščenci kot izvršujoči organi, ravno tako kakor vsak posameznik za svoja dejanja, če jih je izvršil bodisi namerno ali nenamerno. Ljudje, navaja člankar, v katerih domovini je obvezna vsesplošna vojaška dolžnost, so državljani in bojevniki v najvišji službi narodne obrambe, ki žrtvujejo svoje premoženje in življenje ter se bore. oblečeni v uniforme svoje armade po strogih zakonih časti, ki jo morajo spoštovati in ki je določena v mednarodnem pravu.
Med vojaki in prostovoljnimi plačanci zračne vojne, ki si kujejo dobičke z bombardiranjem žena, starčkov in otrok, pa je razlika, ki jo je treba pri presoji osebne odgovornosti posameznika za zločine zračne vojne vsekakor posebej oceniti. Končno je izjavil Dascovici, da potrjujejo bombardiranje bukareštanske univerze kakor tudi napadi na bolnice in cerkve pomanjkanje vsakega čuta za pravico In splošno nespoštovanje običajnih zakonov Časti v bojevanju kakor je med civiliziranimi narodi dopustno.
Atlantski zid bodo branili do zadnje kaplje krvi
Pariz, 3. jun. Vojni poročevalec Alex Schmalfuss je opazil, da poveljniki vseh oporišč in odpornih gnezd v atlantskem zidu pri svojih običajnih poročilih višjim poveljnikom stalno izražajo svojo pripravljenost, da se bodo borili do zadnjega diha. Poročevalec pravi, da vojaki izjavljajo: »Imam nalog, da preprečim vsako izkrcanje ob obali ter da branim postojanko proti vsem napadom s kopnega. Svečano sem se obvezal, da bom to nalogo izpolnjeval do zadnje kaplje krvi.« Ker so te posadke sestavljene iz izvežbanih vojakov, ki so se izkazali že v Rusiji, je neizbežno, da se bodo morale invazijske čete zaplesti v zelo hude borbe moža proti možu. Nobenega dvoma ni, da se bodo Nemci še bolj fanatično borili kakor so se pri Cassinu, zlasti še, ker so se v dolgih pripravah na invazijo temeljito izpopolnili. Ako bo torej zavezniškim četam uspelo, da se bodo izkrcale na obali, bodo morale prestati boje, ki bodo hujši kot vsi dosedanji. Razlika bo tudi v tem, da nemški vojaki doslej še niso imeli tako sijajno zgrajenih postojank kakor so te na zapadu.
Ameriško priznanje
Siockholm, 3. jun. Dnevnik »New York Times« piše k nameravani invaziji zaveznikov: Kakor so pekazali veliki bojni pohodi na vzhodu, tako je tudi potrdila sedanja b tka v Južni Italiji, kako mogočna je sila nasprotni-' ka. Nemško vojaško vodstvo ima še vedno isto vojno elastičnost. »Nacisti so še vedno nevarni«, pravi list dobesedno.
Pomen borb na Biaku
Japonska sodba o strateškem položaju otoka
Tokio, 3. jun. Potek bojev, ki so se razvili po pristanku sovražnikovih sil na otoku Biak, zasledujejo v Tokiu z napeto pozornostjo. Četudi so vesti še zelo skrom ne, vendar dajo, kakor tudi poročila s sovražnikove strani vedeti, da je v teku borba za to zelo važno strateško oporišče. Dejstvo, da so se začeli boji na kopnem v istem času, ko so dosegle prve naska-kovalne čete severnoameriške armade obrežje, kaže, da sovražni napad Japoncev nikakor ni presenetil. Na obeh straneh se zavedajo velikega in strategičnega pomena otoka, ki leži južno od ravnika, za nadaljnji potek vojne. Z boji za Biak nastopi nova faza pacifiške vojne. Bežen pogled na zemljevid kaže, na kar v Tokiu posebno opozarjajo, da je z Biaka mogoče z letali v nekaj urah doseči Palau in Ka-roline, istotako Filipine. Celebes ali Sund-sko otočje. Palau na primer leži le tisoč kilometrov daleč od Šut=kih otokov, medtem ko znaša črta do Dovaja na Filipinih ali do Mindanaua na Celebesu le 1500'km. Važno je tudi nadalje, da so na Biaku podani idealni pogoji za letalska oporišča.
Posebno južnovzhodni del, torej področje, kjer so pristale glavne sile Američanov, je položno ter se dviguje šele v notranjosti otoka do višine 600 m in kakor zapah ob-krožuje Šutska skupina ogromni zaliv Ge_ elvink. ki nudi izvrstne možnosti za zbiranje ladij.
Tako je torej razumljivo, da so Američani vse poizkusili, da bi se polastili te skupine otokov ter da bi si ustvarili novo letalsko oporišče. S teh oporišč bi razširili akcijski radij svojih operacij preko vsega področja južnozapadnega Pacifika. Da bi Šutski otoki igrali veliko vlogo pri ofen živi, ki jo je napovedal sovražnik proti Filipinom. je na dlani.
Nadalje prodiranje Japoncev v Honanu
Šanghaj. 3 jun. Po kratkem odmoru, ki je tra:al približno teden dni. so pričele japonske čete v provinci Honan z cfenzvo proti zapadu vdolž lunghajske železnice. V Čung:nku so uradno objavili, da so Japonci dosegli Lingpao, ki leži 44 km vzhodno o*j Tungkvana.
Nevolja v Washingtonu zaradi Churchillovih izjav
Stockholm, 3. jun. Churchillov govor je izzval valove ogorčenja v Washingtonu. Rcose-veltovi kliki, ki je prej držala z Giraudom, predvsem ni prav, da je bil de Gaulle povabljen v London. Ko so zunanjega min'stra Hulla na sestanku z n&vinarji vprašali, ali bo koga poslal v London, da se bo udeležil pogajanj z De Gaullom, vznejevoljen ni hotel dati ni-kakega odgovora. Tudi Churchillovo hvalisanje Franca je naletelo v Washingtonu na popolno
nerazumevanje. Gospa Rooseveltova je bila tsko ogorčena, da si je dovolila na svojem sestanku z novinarji dve robati nevljudnosti. Označila je Churcilla za starega možakarja, ki ne izpreminja svojih naziranj. nato pa je dodala grozeče, da je brez pomena, kaj licrene ena sama vlada, dokler niso ostali združeni narodi, *to so Zedinjene države«, na to pristali. Tudi njen soprog ni bil zelo prijazen b ko so ga vprašali o Edenovem načrtu miru. je dejal z omalovažujočim smehljajem, da imajo Zed;njene države tudi takšne načrte, vendar pa smatrajo, da je bolje, če jih ne objavijo vsemu svetih
Kriza
zunanje politike
Nemški listi so pred dnevi objavili nekaj zanimivih dopisov svojih poročevalcev iz Stockholma, v katerih se dotikajo težke krize angleške zunanje politike v zadnjem času. Tako piše tržaška »Deutsche Adria-Zeitung« med drugim: »Nerešeni problem, kako naj izgleda angleška zunanja politika, zelo razvnema duhove v Angliji. Kritika pribija »čedalje bolj neodločno in reakcionarno zadržanje« angleške vlade glede nekaterih krogov v tej vladi in njihovega stališča v nekaterih »perečih evropskih vprašanjih«.' Za temi besedami pa se skrivajo kakor najbolj nasprotujoči si notranje politični poskusi, da bi se iz zagate, v katero je zašla angleška zunanja politika spričo sovjetskih zahtev v Evropi in stališčem Washingtona, našel izhod. Prav zaradi te stiske se razvijajo tudi kriza okrog Edena, povratek sira Samuela Hoara v London in vprašanje njegove zopetne vključitve v vojni kabinet, odnosno prizadevanja nekaterih konservativnih krogov, da bi sprožili vrnitev angleške zunanje politike, ki naj bi spet postala bolj samostojna, na stara pota. V tem smislu je govoril tudi Smuts po domionski konferenci v Birminghamu. Angleška levica vidi v teh težnjah nevarnost za odnose med Londonom in \Vashingtonom.«
List navaja nato nekaj tipičnih primerov te angleške zunanjepolitične krize, ki se kaže med drugim v značilnem naspretju med angleško uradno zunanjo politiko in angleškimi vojaškimi interesi v poljskem, »jugoslovanskem«, italijanskem in francoskem vprašanju. Najbolj značilno pa je po mnenju lista »nasprotje v angleškem zadržanju nasproti trenjem med Titovo in jugoslovansko begunsko vlado. Medtem ko Anglija upa, da se bo vojaško lahko okoristila s Titovim partizanskim delovanjem, se je doslej angleška vlada skrbno izognila vsemu, kar bi pomenilo poiitično opredelitev, na primer v obliki uradnega zunanjepolitičnega priznanja rita. Zadevni Churchillovi poskusi, da bi mimo vlade izpolnil zagotovila, ki jih je bil dal Stalinu v Teheranu, so v angleški vladi naleteli na odpor. Jasen izraz so ta nasprotja našla v neki nedavni Edenovi izjavi v spodnji zbornici. Eden je pribil, da Titovi vojaški delegaciji pod vodstvom nekega komunističnega polkovnika, ki se že nekaj dni mudi v Londonu, ni bil dovoljen nikak stik z angleško vlado, da ni nadalje doslej noben član angleške vlade sprejel kateregakoli teh odposlancev in da je obisk te partizanske delegacije v Londonu »brez kakršnega koli političnega značaja«.
Zelo značilno obtožuje angleški komunistični Hst »Daily Worker« vlado »reakcionarnih prizadevanj«. List trdi, da je bila zaradi posega zunanjega ministrstva preprečena nameravana izjava vodje te partizanske delegacije v angleškem rad.u. List »News Chronicle« je mnenja, da je vzrok te dvojne igre Londona v pritisku vodstva konservativne stranke na Churchilla in Edena tako v jugoslovanskem, kakor tudi v poljskem vprašanju, in s^cer v tem smislu, da bi se nasproti moskovskim zahtevam postavila »obrambna črta«. Po mnenju tega lista, ki ima dobre zveze s sovjetskim veleposlaništvom, zasleduje Churchill ta razvoj vznemirjeno, ne more pa ničesar proti najvišji hierarhiji stranke, ki razen tega grozi z odpoklicem Edena in njegovo nadomestitvijo s Samuelom Hoarom.«
Navedli smo nekaj informacij nemških listov iz Stockholma, ki so bile objavljene, preden sta Churchill in Eden pred nekaj dnevi ponovno spregovorila. Tudi ta najnovejši govorniški nastop obeh angleških državnikov je jasno pokazal, da se je London znašel v veliki stiski zaradi naraščajočih sovjetskih zahtev v Evrcpi. Vlada si je skušala pomagati iz zagate s tem, da je Churchill govoril o Sovjetski zvezi eno, Eden pa drugo, kakor	to
že večkrat doslej zgodilo. Oba govora sta samo potrdila zgornje nemške informacije, ki so prvič izšle v nemških listih že 23. t. m., torej pred Churchillovim in Edenovim govorom. Iz tega sledi, da se je angleška zunanja politika prav zaradi Evrope in tistih evropskih držav, zaradi katerih .ie Anglija po lastnem zagotavljanju vstopila v vojno, znašla na usodnem razpotju, na katerem stoji brez odločnosti in si le za silo pomaga iz zagate z dvojno igro. To dvojno igro pa so evropski narodi, ki so bili žrtev angleške slepote od leta 1939. .dalje, dodobra spoznali. Kakor od Moskve, se odvračajo tudi od nje in iščejo jamstva za svoje življenje in svoj neodvisni razvoj le še v skupnosti evropskih narodov.
Viktorja Emanuela so odselili
Stockholm. 3. jun. Po nekem poročilu, ki je izšlo v londonskem dnevniku »Times«, so Angloameričani zabranili italijanski kraljevski rodbini pravico uporabljati svoj grad v Neaplju. Ta grad je bil zgrajen v 16. stoletju in je bil prej residcnca italijanskega prestolonaslednika. Sedaj so v njem uredili bare. igralne sobe in športne dvorane. 10.00 ljudi je nastanjenih v njem.
Stavke v angleških in
premogovnikih
Stockholm, 3. jun. Reuter javlja iz Syd-neya, da od četrtka dalje stavkajo rudarji v petih avstralskih premogovnikih, ker so jim nameravali s ponedeljkom zmanjšati obrok surovega masla. Stavka se bo verjetno razširila še na ostale premogovnike.
ženeva, 3. jun. Po vesti »Daily Expres-sa« je prišlo tudi v času od 26. aprila do 23. maja do cele vrste stavk v angleških premogovnih revirjih. Po objavi združenja premogovnih lastnikov v Lancashiru s<5" zaradi tega samo v tem kraju v štirih tednih pridobili 24.000 ton premoga manj, kakor i? bilo predvideno.

Od nas je odvisno!
Gospodarstvo
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri Privilegirani agrarni banki d. d., podružnici v Ljubljani, je bil izbrisan upravnik podružnice dr. Vekoslav Povh, vpisan pa vršilec dolžnosti upravnika inž. ekon. Ivan Burja. — Pri zadrugi >Sadjar in vrtnar«, nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani, je bil izbrisan član upravnega odbora Vilko Ceč, vpisan pa Jakob Ga-brovšek, posestnik in upokojenec v Ljubljani. — Pri Hranilnem in posojilnem konzorciju, kreditni zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljani, je bil izbrisan član upravnega odbora inž. arh. Dragotin Fa-tur, vpisan pa Rudolf Mislej, magistratni uradnik v Ljubljani. — Pri Nabavljalni in proizvajalni zadrugi brivskih in frizerskih mojstrov v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Viktor Rep, vpisan pa Franc Podržaj, brivski in frizerski mojster v Ljubljani. — Pri Skupni nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani je bila vpisana sprememba besedila zadruge v: Trgovska kolonijalno-importna zadruga v Ljubljani zadruga z o. j.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska državna banka je 30. maja prvikrat dala v promet nove bankovce po 5000 kun. — Lani v jeseni se je pričela na Hrvatskem akcija za zbiranje starega papirja. Akcija je dobro uspela, zlasti zaradi tega, ker je vsakdo, ki je oddal določeno količino starega papirja, prejel nakaznico za določene količine cigaret. Sedaj poročajo o končnih rezultatih zbiralne akcije. Skupaj so zbrali 50 in pol vagona starega papirja. Od te količine je bilo 35 vagonov poslanih v Nemčijo za predelavo v korist hrvatskega državnega monopola, 15 in pol vagona pa je prejela v predelavo zajednica za papir v Zagrebu. V zvezi s to akcijo je bilo oddanih 2 milijona cigaret. Kakor sedaj poročajo, se bo letos akcja pod enakimi pogoji nadaljevala in računajo, da bo mogoče do konca zbrati 200 vagonov starega papirja. •— Poglavnik je s posebno zakonsko odredbo pooblastil ministra za kmetijstvo in prehrano, da lahko za posamezne vrste žita in odkopavin določi obseg uporabljene orne zemlje v razmerju z velikostjo posestev. Minister lahko za vse državno področje ali pa za posamezne župe predpiše lastnikom zemljišč, v kakšnem odstotku morajo uporabiti orno zemljo za posamezne kulture. Prav tako lahko za posamezne kmetije določi minmalno število živine, ki ga je treba vedno držati. S tako ureditvijo bo dosežena boljša kontrola kmetijske proizvodnje in boljša organizacija oddaje presežkov, črni borzi pa bo odvzeta možnost nabave blaga.
= Vatikanska momarica. Za oskrbo vatikanskega mesta bodo v bodrče skrbele posebne ladje pod nevtralno belo-rumc-no zastavo Vatikana. K temu poroča .i-Tri-buna«, da spadata zaenkrat k vatikanski mornarici dve ladji po 10 000 ton, n sicer »Archimedes« in »Monte OrJando«. Koliko ladij bo štela vatikanska mornarica, zaenkrat še ni znano. Vatikanske ladje bodo redno plule do španskih in portugalsk h luk, od koder bodo dovažale potrebna živila za vatikansko mesto.
= Proizvodnja enotnih otroških vozičkov v Nemčiji. Nemške tvornice izdelujejo sedaj samo otroške vozičke v enoini izdelavi na podlagi izdanih norm. Nemški državni komisar za cene je dolcč l sedaj tudi maksimalno ceno za tak enotni otroški voziček. Cena znaša pri predaji končnim kupcem 39 mark.
65-letnica električne železnice. Dne 31. maja je poteklo točno 65 let, odkar je stekla prva električna železnica, in s:cer na obrtni razstavi leta 1879 v Berlinu. Železnico je zgradil VVerner Siemens, ki je
že 13 let prej izumil dinamo-električnl
princip. S to prvo železnico se je vsakdo lahko vozil po razstavnem prostoru na progi 300 metrov. Električna lokomotiva je vozila 3 majhne vagone. Siemens je s to poizkusno železnico pokazal najširši javnosti, kakšne možnosti daje uporaba električnega toka za pogon prometnih sredstev. Pri tem je treba upoštevati, da se je v oni dobi električni tok uporabljal skoro izključno le za razsvetljavo. Eno leto po razstavi je Siemens predložil načrte za gradnjo posebne električne železnice okrog Berlina, ki pa ni bil izvršen, ker se je občina odločila zgraditi prvo električno cestno železnico v Lichterfelde.
= Umetna tekstilna vlakna v borbi z naravnimi vlakni. Še v začetku sedanje vojne so v Angliji in Ameriki s posmehovanjem govorili o umetnih tekstilnih vlaknih, češ da po kakovosti ne morejo zdržati konkurence z naravnimi vlakni in so tudi produkcijski stroški mnogo previsoki. Danes pa so tudi v Ameriki že drugačnega -mnenja. Ameriški padalci uporabljajo sedaj padala, ki niso več izdelana iz naravne svile, temveč iz docela sintetično izdelane svile «ny!on«. iz katerega so napravljene tudi vse vrvi na padalu. Nekatera teh padal nosijo cclo letnico 1942. Ta svila, ki jc podobna sintetični svili PC tvrdke I. G. Far-benindustrie. sploh ne gori temveč se v ognju le stopi. V Ameriki sicer nimajo odveč naravne svile, zlasti odkar so v vojni z Japonsko. Za izdelovanje padal iz svile nvlon pa je bilo vendar odločilno zgolj dejstvo, da je sintetično izdelana svila nvlon nedvomno boljša in odpornejša, kakor naravna. Sploh so pričeli Američani v naglo rastoči meri uporabljati umetna tekstilna vlakna. To pa vzbuja bojazen v deželah, kj izvažajo naravna tekstilna vlakna, zlasti v Avstraliji, deželi volne. Avstralska vlada jc i/dala obsežne ukrepe »za zaščito domače proizvodnje volne«, ki je eden najvažnejših avstralskih izvoznih predmetov. Blago, ki ni iz čiste volne, sc ne sme označevati kot volneno. To načelo naj bi osvojile tudi vse druge države. Avstralci se predvsem boje, da bo imela rastoča uporaba umetnih tekstilnih vlaken za posledico nazadovanje izvoza volne, predvsem v Ameriko, pozneje pa morda tudi v Anglijo, čeprav jc Anglija doslej zaradi ozirov do A\stralije le v man jšem obsegu zgradila domačo proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken.
— Vprašanje premostitve Oresunda. Švedski in danski stiokovnjaki se že vrsto let bav jo z vprašanjem premestitve ozkega preliva med švedsko in Dansko, tako zvanega Oresunda. Ssdaj poročajo, da so se v Stockholmu pričeia o tem vprašanju pogajanja med dansko- in švedsko železniško upravo. Danci so že pred leti izdelali načrt, po katerem naj bi se južno cd Kodanja zgradil na širšem mestu preliva tunel pod morjem. Izdelal; so tudi načrt, ki predvideva na istem mestu, kjer motje ni preveč globoko, gradnjo železniške zveze preko otokov Amager in Saltholm z graditvijo potrebnih mostov do švedske obale jugozapadno od Malmoja. Sedaj so prišli tudi švedski strokovnjak, s, svojim načrtom, ki predvideva gradnjo enega samega mostu severno od Kodanja na najožjem mestu oresunda, to je med švedskim Halsingborgom jn danskim Helsing-orom. Tudi na tem najožjem mestu hi znašala dolž na mostu preko 6 km. Danci so imeli doslej pomisleke pioti graditvi mostu na najožjem mestu zaradi težavnej-ših pogojev gradnje spričo vednih tokov. Stroški za gradnjo mostu bi znašali 100 m lijonov švedskih kron in bi morala vsaka obeh držav nositi polovico. Kakor po-ločajo iz Kcdanja. se danska železniška uprava ne upira temu načrtu, ki predvideva poleg železniške tudi cestno zvezo.
Spomladanske saditve in setve $3 končane
vrtovih se začenja doba pletev, ckopavanfa, oslpavanfa in zalivanja - Krrmplr se doslef ni razvila! posebno ugodno
če se resno poglobimo v vprašanje, čemu so bile prav na področju bivše Jugoslavije in še posebej na slovenskem ozemlju, potrebne vse grozote boljševiških revolucionarnih poizkusov pod krinko »osvoboditve«, moramo vselej znova priti do prepričanja, da je bil vzrok v prav posebnih namenih kominterne. če se pa poglobimo še v vprašanje, kakšni so bili ti posebni nameni, se nam po vsej zdravi, na očitnih znakih zgrajeni logiki razodene, da je hotel Kremelj postaviti evropski jugovzhod, ostalo Evropo, svoje »zaveznike« in ves svet samo pred izvršeno dejstvo. To izvršeno dejstvo naj bi bila boljševizacija tega področja še pred koncem sedanje vojne.
Iz teh vprašanj m odgovorov nastaja zato nadaljnje vprašanje: Zakaj je hotel Kremelj postaviti svet glede tega ozemlja pred dovršeno dejstvo boljševiške revolucije ? Nihče, kdor je gotov svoje stvari, ne bo tvegal takega nevarnega in tudi dvomljivega poskusa. Kdor se po svoji moči ali po veljavnih dogovorih zaveda, da mu nekaj pripada in mu bo tudi pripadlo, ne bo divjal na slepo, in pri tem še brez trdnega zagotovila končnega uspeha. To pa nam pove, da se boljševiški vladodržei niso niti en sam trenutek zavedali, da bi jim po njih moči ali po veljavnosti zadevnih pogodb z »zavezniki« pripadla ta področja. Nasprotno, prav poizkus izvršenega dejstva dokazuje, da so se zavedali nasprotnega: da Balkana nikoli ne bodo dobili drugače kakor samo v primeru, če bo že prej boljšcvizlran. Zato je bilo treba tu zanetiti revolucijo in jo dovršiti za vsako ceno.
V vseh treh dosedanjih letih soudeležbe v tej vojni boljševiška vlada tudi dejansko ni nikoli stavila nobenih direktnih ali celo uradnih zahtev po evropskem jugovzhodu, niti v sami domači propagandi, niti v pogajanjih z Angleži in Američani. Direktne in uradne zahteve so bile izrečene vedno samo glede baltskih držav in vzhodne Poljske. To pa spet dokazuje, da si SSSR niti upala ni v kakršni že koli obliki izreči katero koli zahtevo po direktni razširitvi svoje oblasti po vojni na evropski jugovzhod, ali celo na področje bivše Jugoslavije, zavedajoč se, da bi s tem naletela na najodločnejši odpor pri vseh prizadetih narodih. Ker pa je njen cilj res tudi poseg po tem evropskem ozemlju, je bila prisiljena skriti svoja prizadevanja poti naslov »osvobodilnega gibanja« samih južnovzhodnih evropskih narodov in pripravljanja izvršenega dejstva.
To mora dokazati tudi največjemu naivnežu. da vse komunistično delo na evropskem jugovzhodu, na področju bivše Jugoslavije. in še posebej na ozemlju Slovencev, ni nikoli imelo in nima najmanjšega opravka z »narodno osvoboditvijo«. Vse akcije komunističnih gibanj na tem ozemlju — in z njimi OF na Slovenskem — so imele in imajo izključno le ta namen, da bi uresni- '
Iz Tržišča pr? Mokronogu poročajo: Vse od Velike noči, ko so domobranci zasedli tukajšnjo postojanko, do zadnjih dni ni bilo n:kakih resnejših spopadov z razbojniki. Ljudstvo se je že navadno mirnega življenja in skoraj pozabilo na tolovaje. Vsako nedeljo so prihajali ljudje od bilzu in daleč na predavanja, ki so i h prirejali domobranci. Vse to sc\eda ni šlo v račun tolovajskemu vodstvu, ki je uvide:o, da se ljudstvo vedno bolj odvrača od komunama in da se tudi med terenci samimi širi nejevolja proti komunistom.
Toda po napadu tolovajev na Trebnje in Mirno peč so se njihove »brigade« vedno bolj približevale Tržišču. Bilo je očitno, da pripravila j o- večji napad na to domobransko postojanko in pri podjetju so se zanašali predvsem na topništvo izdajalskih badoljevcev. Za napad na Tržišče so komunisti zbrali vse svoje sile ter so jih ojačili tudi z večjim številom pr'silnih mobilizirancev ter raznih ubežnikov.
Postojanke v Tržišču je držala mešana posadka domobrancev in Nemcev z dvema okiopnikorna. Tik pred napadom je domobranca izvidnica pregledala okolico, kjer p3 je naletela le ria dva komunista, ki sta bila v srrpadu ustreljena, ker se nista hotela predati. Tik pred napadom so prodrli tolovaji do domobranske utrdbe, ki je bila tako dobro zakrinkana. da je niso opazili niti iz neposredne blžine. Trije komunisti so pri tem svojo neprevidnost plačali z življenjem. Tudi na drugem koncu so domobranci ubili štiri komuniste, k: so se le preveč približali obrambni črti. Granate so zadevale cerkev, ki je razrušena. Z največjim uspehom so je boril domobranski vod. ki je stal cb pobočju hriba, od koder so tolovaji silili v domobransko postojanko. Šele ko so fantje potrošili vso municijo, se je vod moral umakniti proti nemški meji. Bran'telji Tržišča so v prvih bojih imeli neznatne izgube, medtem ko je tolovajske vrste močno redčil nrnomet, ki je neprestano sipal vanje svoje izstrelke. Zaradj prevelikega pritiska napadalcev so morali domobranci napraviti izpad in se pomakniti na više ležeče položaje ob Šentjurskem hribu. Od tam so napadali tolovaje, ki so bili medtem že vdrl; v Tržišče. Značilno pa je, da se tolovaji niso m<?gli vzdržati ropanja po vasi. dasi jim je pri tem grozila smrt. In res so padali drug za drugim.
Vtem pa se je že bližala pomoč iz Novega mesta, ki je spotoma naletela na dve »brigad"«, ki sta imeli nalogo, da zadržita pomožne čete. Toda po ostrih bojih je bila tolovajska zaseda razgnana. Ko so komunist: v Tržišču začutili, da jim hrbet nj več varen, so hoteli na vsak način izsiliti odločitev ter so z vso močjo pritisnili na domobranske položaje. BHi pa so vedno znova odbiti s krvavimi glavami. Napad Se je vršil čez dan in so komunisti drveli v neizbežno smrt. kajti štirje lahki minometi so nepretrgoma obsipavali njihove položaje s svojimi smrtonosnimi izstrelki.
Okoli 10. ure dopoldne je komunistično vodstvo poslalo v napad vse razpoložljive sile.
Pijani zmagoslavja so komunisti pridrveli v Tržišče ter v svoji strasti niso opazili, da ie v vasi ostal še en nemški oklepnik. Večja skupina tolovajev z zastavo se je približala oklop-niku ter zašla v curke silovitega ognja iz oklepnika Ta se je po opravljenem delu pričel umikati Med potjo je povsod srečaval tolovajske množice, ki so brezglavo drvele v smrt. ter jih" it pokosil veliko število. Po zasedbi Tržišča
čile po zahrbtni ln nepošteni poti Imperialistične cilje nenasitne boljševiške diktature. Zato torej, da bi se uresničil Židov« sko-boljševiški revolucionarni in imperialistični cilj, je morala zakrvaveti in zago-reti domovina južnovzhodnih evropskih narodov, posebno še naša slovenska, ležeča na tisti celinski točki, na kateri se Jadransko morje najbolj zajeda v Evropo. Ne za slovensko svobodo, ne za slovensko bodočnost, ne za slovensko srečo, za boljševiški svetovni imperializem smo bili tudi Slovenci vrženi v grozote teh zadnjih treh let.
Vse to so neovrgljiva dejstva, ki jih potrjujejo vse okoliščine do zadnje. Iz vsega tega pa izhaja še neki nauk, mnogo važnejši od vseh dosedanjih, nauk namreč, da je vprašanje boljševizadje ali neboljševi-zacije narodov južnovzhodne Evrope in z njimi Slovencev, predvsem v naši lastni odločitvi. S tem, da hoče postaviti svet glede tega področja pred izvršeno dejstvo z bolj-ševiško revolucijo, je SSSR nehote priznala, da nas njena revolucija ne bo mogla v prav nobenem primeru požreti, če ji mi sami ne bomo zlezli v žrelo. Le če mi sami dovolimo, da bodo njeni agentje Tito, Kidrič itd. zagospodarili nad našim ozemljem in nad našo udušeno narodno voljo, in da nam nemška armada ne bi pomagala v boju proti tej komunistični pošasti, se lahko zgodi, da postanemo plen brezdo-movinskega boljševiškega imperializma
Ta nauk je usodne važnosti za nas Slovence in za vso bodočnost našega naroda in naše domovine, kajti zadnja njegova posledica je dejstvo, da je naša končna usoda odvisna predvsem od nas samih. Če boljševiško revolucijo, ki jo vodi pri nas kominterna pod firmo »osvoboditve« potom OF, zatremo in iztrebimo, preprečimo na ta način komunistični namen postaviti nas, Evropo, »zaveznike« in svet pred izvršeno dejstvo, brez takega izvršenega dejstva pa kominterna nikoli ne bo mogla zavladati nad nami.
čim nam je to znano, odpade sam po sebi vsak fatalistični pesimizem, kateremu se še vedno vdaja del naše javnosti, ki je sicer tudi protikomunističen, ki pa si ne upa aktivno poseči v boj proti komunizmu iz ^motnega mnenja, da o svoji bodoči usodi ne moremo odločati sami, ampak jo bo odločil le splošni svetovni položaj. V tej osvetljavi se nam pokaže ta fa-talistični pesimizem celo kot nehoten in neprostovoljen zaveznik Tita in Kidriča. Zato je naša dolžnost, boriti se proti njemu z vsemi sredstvi in doseči v protiko-munističnem boju aktivizacijo vseh narodovih sil do zadnje.
čim bodo uničene komunistične tolpe po naših gozdovih, čim bodo dvignjeni iz svojih podtalnih gnezd terenci po naših vaseh, trgih in mestih, je kominterna svojo igro dokončno izgubila, ker je izgubila zadnjo možnost dovršenega dejstva boljševiške revolucije pri nas.	P. K.
so komunisti takoj zažgali župnišče in Nalu-sovo hišo.
Vtem pa je bil pomožni odred že razpršil tolovajsko zasedo ter prodrl do Tržišča, pa tudi od Litije je že prihajala pomoč. Le eno uro so b'li komunisti v vasi, nakar so jih osvoboditelji zopet pregnali. Četa domobrancev, ki je tvorila pred bojem posadko v Tržišču, se je 31. maja zopet vrnila na svojo postojanko. Pomožne čete še vedno delujejo v okolici. Kolikor se je dalo ugotoviti, je samo do domobranskega izpada padlo 150 komunistov. in ako bi fantom ne bilo pošlo strelivo, bi bili postojanko nedvomno obdržali.
Tudi iz Slivnice pri Cerkn:ci poročajo o hudih spopadih domobrancev s komunisti, ki so se takisto končali z dobrim uspehom za domobrance. Dne 31. maja je krenila večja skupina domobrancev iz Logatca, da preišče okolico Begunj in Cerknice. Na razbojnike je četa naletela šele na Slivnici. Ko so domobranci ponoči zasedli Slivnico, niso vedeli, da je v neposredni bližini na višjem hribu nastavljena zaseda tolovajske »brigade«, ki je še v teku noči krenila v napad. Domobranci so se odlično branili in večkrat pregnali komuniste iz njihovih položajev. Ker pa je slednjim stalno prihajala pomoč in so naposled imeli že preko 350 mož, je v borbo posegel železniški vod s težkimi minometi ter prisilil tolovaje k begu.
V teku borbe je prišlo do več zanimivih dogodkov. Tak0 so se štirje tolovajski kurirji na kolesih odpeljali po pomoč v Begunje. Tam pa so padli v zasedo železniškega voda in bili trije ubiti, pri čemer je prišla domobrancem v roke tudi njihova pošta. Sredi borbe je skozi grmovje pritekel k domobranskemu poveljniku razbojniški kurir. Strumno jc pozdravil in ves zasopljen povedal, da potrebuje njihova četa takojšnjega cjačenja, ker so jo »beli« že skoraj obkolili. Ko mu je komandant prizanesljivo razodel, da je padel v roke belim, je mož prostodušno izjavil: »Bom pa kar pri vas ostal.« Razen tega so domobranci v teku borbe ujeli dva tolovaja, ki sta povedala, da so imeli komunisti precejšnje izgube.
Ko je udarna četa pregnala tolovaje iz Slivnice. se je vrnila na Rakek. Imela je pet lahko ranjenih, med njimi je bil stotnik Rihar.
Zunanji minister narodne Kitajske v Tokiu
N^ngking, 31. maja. Zunanji ministe kitajske narodne vlade Huminyi je dospel v ponedeljek v Tokio na oficielni obisk.
Huda eksplozija
v vzhodni Angliji
Ansterdam. 3. jun. Kakor javlja angleška poročevalska služba iz Ipswicha. je zletel včeraj zjutraj v zgodnjih urah v vzhodni Angliji nek municijski vlak v zrak. Vlak se je vžgal in plameni so zajeli tudi neko posodo s plinom. Železniška postaja je bila zelo poškodovana. Eksplozija je povzročila ogromno škodo. Detonacijo je b:lo slišati nad' 30 km daleč.
Poravnaj čim prej
Prijava biciklov za L 1944
Spričo odredbe prezidenta pokrajinske uprave z dne 2. junija 1944 opozarja uprava policije vse lastnike biciklov, da prijavijo svoje bicikle za uporabo v tekočem letu po spodaj naznačenem redu.
Pri registraciji se plačajo naslednje pristojbine:
1.	za prijavo, ki jo izpolni lastnik sam. 1 liro, takso v drž. kolefcu za 2 liri naj nalepi na prijavo;
2.	takso v gotorini 5 lir:
3.	za nove prometne knjižice, če so stare že izrabljene, ali za nova kolesa 5 lir.
Prijave se oddajajo po vrstnem redu evidenčnih ablic koles po 300 vsak delovni dan, kakor je označeno na oglasni deski v Beethovnovi ul. 7.
Enaki predpisi veljajo tudj za tricikle, v kolikor še niso bili za tekoče leto prijavljeni.
L'prav'3 policije.
Opozorilo!
Ptefekt tržaške pokrajine je z naredbo z dno 15. t. m. odredil da si morajo osebe, ki prihajajo v Trst iz drugih občin tržaške pokrajine, kakor tudi oni, ki prihajajo iz katere koli druge pokrajine »Jadranskega primerja«, torej tudi iz Ljubljanske pokrajine, pa nameravajo ostati v Trstu nad 7 dni. izposlovati predhodno posebno dovoljenje tržaške prefek-ture.
Otvoritev nove pošte
Pošta Preserje bo opravljala od 5. junija t. 1. dalje celokupno poštno službo.
Kundmachungen
der
Abgabe von Eiern
Vcrbraucher bekemmen von heute b s zum 15. d. M. jn samtl chen Milchladcn e'nsch!ies-slicher jenen, die keine Milch verteilen. je 2 Eier, auf den Abschnitt »Jun — 76« der vom SVA in Laibach ausgegebenen Jungrund-lebcnsmittelkarten. Prcis: 4.— Lire fiir cin Stiick.
Anweisung vom Wein
Gastvvirtschaften und Weinschanke. die keine Wcinvorrate haben uniKfiir Monat Mai die Anvveisung nicht behoben haben. hekom-men diese am Montag den 5. d. M. und zvvar Betriebe mit dem Anfangsbuchstaben A, B und C.
Ankaufsbevvilligungen erteilt »Prevod«, Novi trg 4-111 Zimmer 18.
Beheber der Ankaufsbcvvilligung haben das Register fiir den Ausschank von Alkoho'ge-tršinken des betreffcndcn Betrieb vorzulengcn.
©bvegti!^ »Pravsda«
Delitev jajc
Potrošniki dobijo od danes do 15 t. m. v vseh mlekarnicah, tudi v tist:h. ki ne razdeljujejo mleka, po 2 jajci na odrezek »Jun — 76« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalncga urada v Ljubljani. | Cena: 4 Lire za kos.
Nakazilo vina
Gostinski obrati in vinske točilnice v Ljubljani, ki so popolnoma brez vina in za mescc maj niso dvignili nakupnic za nabavo vina. prejmejo nakupnicc v ponedeljek, dne 5. t. m. za obrate z začetno črko A. B in C.
Nakupnice izdaja »Prevod«, Novi trg 4-III. soba št. 18.
Prevzemnik nakupn:ce mora predložii register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata.__
Najvišje cene na živilskem trgu
Z odlokom VIII-2 št. 167-8 je Šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 3. VI. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje ccnc. ki veljajo cd ponedeljka 5. junija 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, So naslednje:
Kislo zelje 4.50 L; kisla repa 4.20 L; repa 1.60 L; krmilna pesa 1 L; bela in rdeča redkvica. šopek po 12 dkg 1 L; k;logram 8 L; radič 8 L; osnažena berivka 6 L: glavnata solata 10 L; špinača 8 L; kolerabice 10 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; pcteršilj 6 L; por 5 L; osnaženi hren 4 L: rabarbara 4 L; beluši 24 L: čebula 6 L; čebulček 12 L; šalota 8 L; česen 8 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cenc za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo ccnc, ki jih za vsako poš Ijko posebej odobri Šef pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce da mora biti po teh ccnah naprodaj vse blago zdravo, otrcbljeno in v takem stanju, kakor je opisano v cen:ku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navadenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta. če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki 9e dobe v mestnem tržnem uradu po 50 centesimov.
Za pridelke, ki jih ta cen'k ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z dne 25. novembra 1042. št. 215 ter po r,uredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Ljubljana, 2. junija.
Vrtnarji se ozirajo za dežjem. Prava poletna vročina zadnjih dni je močno vplivala na rast rastlin, ker je izdatno izsušila zemljo. Sedaj je večina povrtnine sredi razvoja in je zato še tem bolj potrebna moče. Ob večerih in jutrih je že potrebno izdatno zalivanje, zlasti sadik, ki so bile usa-jene šele nedavno. Nekateri bi še radi sadili in čakajo, da bo prej dež napojil zemljo in se bodo tako sadike rajši prijele. Izdaten dež bi bil pravi blagoslov.
V splošnem se je letos povrtnina doslej lepo razvijala. Nekateri zgodnji pridelki so že končali svojo koristno dobo in se pripravljajo na cvetenje in proizvajanje semena. To velja predvsem za berivko in zimsko glavnato solato. Motovileč je že davno pognal v cvet in je njegovo seme že skoraj godno za spravilo. Ponekod so ga že poželi in ga sedaj sušijo na soncu. Počasnejši je semenski radič, ki bo potreboval še precej časa, da bo cvetel in rodil seme. Odcvetela je že kolcrabica, za njima pa korakata bolj počasi rdeča pesa in por. V kratkem se jim bodo pridružile še druge povrtnine, zlasti solate, ki rabijo le eno leto za pridelovanje semena.
Povrtnina, namenjena za lonce in sklede, se normalno razvija, kolikor je ni vročina zadnjih dni ovirala. Grah je v polnem cvetju in je že obesil prve stroke, čebula je že visoko pognala svoja zelena šila in sc sedaj hiti debelit pod- zemljo. Zori že zimski češenj. Fižol je večinoma lepo prignal iz zemlje, ponekod pa ga že napada bolezen. Naglo se razvija rdeča pesa in ne bo dolgo, ko jo bo precej na trgu. Najbolj zgodnje kolerabice so že godne za potrošnjo. Ponekod so vrtnarji že pospravili prve pridelke in posadili nove sadike. Za kole-rabico je sedaj veliko povpraševanja, saj nadomešča gospodinjam za silo krompir.
Med časovno zadnje nasade spadajo paradižniki, paprika in pori. Paradižniki so se že navadili v novem okolju in počasi začenjajo razvijati svoje moči. Kdor jih je posadil zgodaj in jih je prej večkrat piki-ral, bo mogel kmalu pozdraviti prve rumene cvetove, ki so najlepši up za zgodnji sad. Paprika in pori so komaj prišli v zemljo in se šele ogledujejo v novi okolici.
Medtem ko se je povrtnina letos doslej zadovoljivo razvijala, povzroča pridelovalcem večje skrbi krompir. S tolikimi upi in skrbmi posajen je že sedaj mnoge razočaral. Dobro se obnaša rožnik, drugo »ljubljansko« seme pa v splošnem mnogo slabše. Ponekod so na vrtovih in njivah, zasajenih s krompirjem, cele jase, ker se ni izcimil. Poleg visokega zelenega grma je daleč naokrog obupna rjava praznina. Srečnejši pridelovalci, ki jim je krompir
izklil, se zopet pritožujejo, da rase zelo neenakomerno. Nekatere rastline bi bile potrebne že osipanja. druge so komaj priku-kale na dan. Mnogi se pritožujejo čez danski krompir in ugotavljajo, da se jim je boljše obneslo seme, ki so ga dobili slučajno kje v oddaljenejši ljubljanski okolici. Poleg semena je neugodnega razvoja krompirja verjetno marsikje krivo pomanjkljivo in celo pogrešno delo pri saditvi.
Fižol kaže po njivah enako kakor po vrtovih. Lepo se razvija koruza, ki naglo sili kvišku.
Ker je sedaj na vrtovih končan prvi naval setev in saditev, se bodo vrtnarji in vrtnarice ta mesec posvetili predvsem plet-vi, okopavanju in zalivanju. Kdor ni sproti skrbel za zatiranje plevela, bo imel sedaj veliko opravka z njim. Nekateri pleveli so že odcveteli in posejali svoje seme. Osipati bo treba ta mesec zelje in ohrovt in ga ob dežju zaliti z gnojnico. Dela je na vrtovih na vseh koncih mnogo, posebno še, ker postaja vročina ob opoldanskih urah tako močna, da je delo mogoče le dopoldne in proti večeru.
Popolnoma pa setve ne bodo prenehale. Ta mesec sejemo poletno endivijo, kolerabe za jesen, fižol, grah in redkev. Presaditi bo treba solato, podzemeljsko kolerabo, pozno zelje, ohrovt in rdečo peso. Pri vsem tem ne bo vrtnar pozabil na splošno snago na vrtu in bo skrbno osnažil pota. zatrl travo in očistil kamenje in druge odpadke, ki so se mu morda med kopanjem in plet-jem nabrali po bolj odročnih in skritih kotičkih. Vrt naj ne bo samo vir dohodkov, temveč tudi gredica, ki razveseljuje naš pogled. Ko se sedaj rast približuje višku, mora poskrbeti, da bo tudi okvir primeren.
Predsednik ameriške trgovinske zbornice v Moskvi
Stockholm, 2. jun. Reuter poroča, da sta prispela v Moskvo ameriški poslanik Har-riman in predsednik ameriške trgovinske zbornice Johnston.
Nesreča ameriškega parnika
Stockholm, 1. jun. Reuter objavlja vest iz Washingtona, da je prevozni parnik »San Francisco«, ki je vozil tisoč mornarjev, pri Farrallonovih otokih nasedel na čeri. Več sto ljudi je z rešilnimi pasovi skočilo v morje. Reševalna dela opravlja, jo ameriški rušilci. Verjetno sta bila dež in megla kriva, da se je zgodila nesreča. Farallonovi otoki so kakih 50 km zapadno od San Francisca.
Novi tolovajski porazi
V Tržišču pri Mokronogu padlo Igo komunistov — Kratko r^agislavje tolovajev — Na Slivnici pri Cerknici pognani
komunisti v beg
t
Petdesetletnica — brez praznovanja
Samo še pičlih mesec dni, pa poteče pol stoletja, kar je humanistična gimnazija v Mariboru 1. 1894. svojim osmošolcem izročila placet zrelosti za fakultetni študij na univerzi. Bilo jih je, alj da bo jasneje, bila nas je šcstnajstorica (16), ki smo od 1886—94 v tem obrazovališču doživljali v nižjih razredih »aprilske« muhavosti, v višjih pa »pomladne viharje« svojega razvoja.
Na prijateljski ljubeznivo povabilo nekdanjega sošolca, sedaj že pokojnega župnika Jurka smo se pred desetimi leti zbrali pod gostoljubno streho njegovega žup-nišča v Starem trgu pri Slovenjem gradcu — že ime Davorin Trstenjak, ki je tukaj župn koval svoje dni, je mikalo človeka ter razigran h duš obhajali 40 letnico. In takrat smo zares »mladeniško« navdušeni v en glas sklenili, da se naša petdesetletnica (1944) »na veliko« praznuje v Mariboru. Toda v večjem obmeru pač nego bi so živ krst mogel nadejati, se nam izpolnjuje pregovor, da človek obrača, Bog pa obrne. Zato naj na mesto lepega, veselega slavja, ki smo s\ ga obetal-, stopi nekoliko spominov — kako »je bilo«. Saj pač me. minisse juvat, i spomin je sladak — tudi v sedanj.L »grozi in trepetu«.
še v častitljivo starem poslopju mariborske gimnazije na Glavnem trgu, ob Alojzijevi cerkvi, se nas je v jeseni 1886. leta. v dveh vzporednicah prvega razreda nabralo 76 fantičev od vseh vetrov prelepe iužneštajerske dežele. Slovencev in Nemcev, gosposkih in kmečkh duš c. A dozorelo nas je 1. 1894. beri in reci: 16 (šestnajst), toroj — ena petina! švicarski pedagog pa je nedavno zapisal, da bi normalno v 8. razredu moralo biti toliko g m-naz jcev kot jih je bilo sprejetih v 1. razred. In možu je treba pritrditi, če je imel ob bssedi »normalno« v mislih to, da bi se naj sprejemali v siednjo šolo samo sposobni, nadarjeni učenci in učenke in pa da bi jih vseh osem let vodili prav tako sposobni profesorji in profesorice. Taki profesorji in profesorice, hočom reči, ki niso le vešči svojega »predmeta«, ampak n pr. še znajo presoditi, kdo je sposoben za gimnazijski študij m kdo ne, ter se, izvršujoč svoj poklic, hkrati povsem zavedajo svoje velike kulturne odgovornosti.
Prav posebe pa bi morala oba, profesor in profesorica, biti prešnjena s trdno vero, kakor jo je pred nekaj leti v radijskem predavanju oznanjal mlad inozemski uetelj: da sedanji svet ne more več czdra-veti ob dobrih učencih, marveč samo še ob dobrih ljudeh, "češ, tako je dejal, ni je morda bilo dobe, ki bi premogla več nadarjenih učencev nego naša, bistrih, raz-bor tih prebrisanih glavic — a tudi nobena ni tol ko duhovnega cvetu porabila za dovrševanje svojega propadanja, za ojače-vanje rušečih sil.
Vse to je, kdo bi dvomil, do skrajnih mej bolno poglavje v bitju in žitju srednjih šol. In da že naša »tretja« (1888) ni imela več svoje vzporednice, prihaja vsaj deloma od tod, da je učni jezik takrat še na celi črti bil izključno nemški (razen slovenščine za Slovence). Na prvi konferenci, ki sem jo doživel, sem n. pr. bil grajan iz verouka, ker niti polovce tega. česar sem se naučil na pamet, nisem ne razumel ne znal v redu povedati.
Sodobniki živimo na velikanskem prevalu! Na prevalu iz tako težke sedanjosti v neznano bodočnost, da že zelo resni lju-clja vprašujejo, je 1' sedanje stanje v za-padneevropskem kulturnem območju jutranja ali vee?ma zarja. S tem pa že tudi f i li na dan vprašanje, kako je mladi rod, ki pravkar dorašča, pripravljen, da bi nam prej ali slej pomagal s pridom iskati pot iz gluhe lože«, v katero smo zablodjli. Je to t sto pereče vprašanje, kj ga je ruski pisatelj značilno krst i na ime »Očetje in sinovi« ter zadeva izredno aktualni pro-blom naraščaja. Saj se živa potreba po njem kaže vsepovsod, kjer starejši ustvarjajo kulturne dobrine ali pa odkrivajo nove vrednote. Vprašanje torej: kako je starejša generac ja mlajšo usposobila za aktivna sodelovanje v kulturnem žvljenju r reda. zlasti v gospodarstvu, politiki, socialnih medsebojnostih, vzgajanju in obra. zovanju človekn ? Samo da to pripravljanje ni lahek posel, ker organski odnos med starejšo generacijo ;n mlad'm poko-Ipnjem nikoii ni v tem, da bi naj mlada generacija le nadaljevala staro: kajti »kultura« vselej in povsod rase ed'inole na ta način, da starejš:m stopajo nasproti mlajši. drugače nrsleč'. čuteči in hoteči ljudje v obliki manj ali bolj očitne antiteze, in *ole na ta nač'n. da zoper »teze* starejših stopajo »antiteze« mlaiš;h. se poraja pledoviti moment« za resnično, kult'branje poedinca In kolektivov, to je za raznovrstne — »sinteze«.
A po takem ne moremo pač tudi mimo
vprašanja, v čem se »cilji in pota« današnje mladine razlikujejo od mladega po. kolenja v prejšnjih desetletjih. Simbolično Visok mejnik med »včeraj« in »danes« je tukaj postavil Oton Župančič, ko ob stoletnici Prešernovega rojstva (1900) v »Pesmi mladine« gromko pozove slovensko mladež, da upre pogled — »v nove zarje« ter pojde krepko »naprej«.
Naj se kdo v življenju udejstvuje tako ali tako: prav ali napak — vselej je njegovo dejanje in nehanje rezultanta iz dveh komponent: iz tega, kar si prinesel ob rojstvu s seboj, in pa kar si iz te dediščine zavestno napravil sam (bodisi »čisto« sam ali pa ob taki in taki meri tuj h vplivov: doma, šole, ulice, obrazovalnega društva, delavnice...). A silna razlika med prejšnjo pa sedanjo mladino je v tem, da smo še tam pod konec 19. stol. mladi na-debudniki rasli, rekel bi, podobno svetopisemskim lilijam na polju. Se pravi, nismo še dobivali do rok takih »ogledal«, v katerih bi bolj ali manj nazorno videli, kako iz tega, da si ob svojem rojstvu samo nekakšna obljuba za bodočnost, v resnici pestajaš v teku let — takšen ali tak-
deo človek. Nismo jih mogli duUU, ker
jih duh časa še ni poklical v življenje.
Koliko bogatejši je tukaj sedanji mladi rod, ki še išče sam sebe ter lahko vzame, bere pa globlje razmišlja in se glede svojih »ciljev in pot!« usmerja ree mo ob spisih: »Vzori in boji« (Debevec, 1917), »Duševna rast otroka in mladostnika« (Oz-vald, 1930), (študent Štefan« (Kresal, 1938), »Svetla pot« (Jaklič, 2. izd., 1939), »Pomladni viharj « (T6th-Jarc, 1941), »Prebujenje« (Smčič, 1943).
Od naših 16 »jubilantov« jih petdesetletnico doživljc devetorica: župnik Fermč, ekonom dr. Glančnik, prof. verouka Ko. larič, župnik Krošelj, amer. duhovn k Ma. žlr, univ. prof. Ozv-aid, univ. prof. (hfst., Gradec) Pirchegger, žel. uradnik Scho-cher, višji poštni uradnik dr. Weese. — A v večinoma zgodnjem grobu jih poč va že malone polovica (7): msgr. dr. Jerovšck, župnik Jurko, župnik Kocbek, zdravnik dr. Skaza, stud. med. Scliuster, sodnik dr. Trstenjak, župnik Volčič.
Ob 50 letnici »inter arma« bodi mrtvim tovar šem čast in lep skpomin, a živim čim bolj kleno upanje za bodočnost!
K. O.
Raba grba kranjske dežele
za Ljubljansko pokrajino
Ko je bil grb vojvodine Kranjske vpeljan za Ljubljansko pokrajino, se je splošno pokazalo veliko neznanje celo najenostavnejših pravil heraldike. Zato je bilo narejenih tako veliko grehov proti tradiciji in tej najčastitljivejši svetinji naše dežele, da smo se osramotili in celo osmešili pred svetom kot nevedneži ali ljudje, ki nimajo čuta za tradicijo, še manj pa spoštovanja do svetinj domovine.
Prevladuje popolnoma napačno mnenje o postanku grbov. Slepci pač ne vidijo grbov hrvatskega in srbskega srednjeveškega plemstva, niti grbov srbskih kraljev, knezov in vojvod po nekdanji Srbiji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Ne poznajo grbov ruskih plemičev, niti poljske šlahte.
Prav vojvodina Kranjska je v srečnem položaju, da sta bila njen grb in deželna zastava v zgodovinskem času večkrat Ofi-cielno popisana, nesporno in zakonito določena.
že Bertold IV. (1188—1204), grof ande-ški in vojvoda meranski, rabi kot gospod na Kranjskem in v Istri na pečatih eno-glavega orla. Njih dedič Babenberžan Friderik Bojeviti se leta 1232 imenuje »domi-nus Carnioliae« ter so njegovi predniki imeli v grbu enoglavega orla.
Na pečatu češkega kralja Otokarja vidimo prvič tudi kranjski grb, enoglavega orla. Habsburžan Rudolf IV. rabi leta 1359 še tak grb brez polu mesečnega šahiranega prsnega pasu, toda njegova naslednika Albert III. in Leopold III. rabita tudi že to polumesečno spono. Na pečatu vojvode Er-nesta železnega (umrl 1424), ki je bil tudi v Ljubljani, ima pa kranjski orel že v dveh vrstah šahirano prsno zapono, kakršna je ostala do današnjega dne.
Z vso gotovostjo je dognano, da je bil že pred letom 1463 kranjski orel modre barve na biserno srebrnem (belem) ščitu, toda še brez krone.
Ko sta se zaradi dediščine po Ladislavu Postumu sprla cesar Friderik III. in njegov brat Albert, je ta oblegal Dunaj, kamor se je umaknil cesar. Razen češkega kralja Jurija Podebradskega so cesarju med prvimi prihiteli na pomoč zvesti plemiči iz Kranjske in z njo združene Slovenske Marke z deželnim glavarjem na čelu. Sam cesar navaja 32 njihovih imen, med njimi: Semeniče, Predjamskega, Erazma Loškega, črnomeljslte i. dr., skratka može, ki so njih potomci ustanovili »slovensko cerkev«. Po zgodovinskih dokazih je bila pred protireformacijo naša. aristokracija slovenska, saj se je ponašala tudi s slovensko govorečimi grbi. V zahvalo za svojo rešitev je cesar Friderik III. 12. januarja 1463 izdal iz svoje lastne moči kot rimski cesar in deželni knez kranjski v Dunajskem Novem mestu tem plemičem in deželi" Kranjski za plačilo in odlikovanje zboljšanje deželnega grba s terfi, da je dobil kranjski orel cesarsko krono tako na ščitu kot na grbovem šlemu. Sloviti hrvatski veleum, zgodovinar, genealog, biograf, pesnik, bakrorezec in heraldik Pavel Ritter -Vitezovič (1652—1713) pravi v svoji > Stemmatographia«, da je kranjski orel na belem polju modre barve in kronan, polumesečni oprsni pas pa belo-rdeče ša-hiran.
V odredbi dvorne pisarne z dne 22. avgusta 1836, št. 21.911 (oziroma 31. okto-iDra 1836) stoji: »Vojvodina Kranjska — v srebrnem polju kronan višnjev orel, noseč na prsih v dveh vrstah rdeče in srebrno barvan desetkrat šahiran lunin pas.« Tudi kranjski stanovski tajnik grof Lich-tenberg poroča 26. februarja 1837, da je
Navadila protiletalske zaščite
Lastnik zaprtih prostorov, ki jih z enostavnim orodjem ni možno naši i no odpreti, mora zagotoviti možnost takojšnjega dostopa v slučaju nevarnosti, najbolje tako, da hrani ključ oseba, ki je vedno v bližini.
Dragocenejše predmete, odvisno obleko in predmete, ki jih ie težko nadomestiti, pa jih stolno ne rabite, ne hranite na enem mestu, temveč jih razdelite pri sorodnikih in znancih; tako vam bo v primeru porušenja vaše stavbe ostalo nekaj opreme ohranjene.
Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zaščito treba razumeti kot tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec.
Predložite načrte zaklonišča, če jih še niste, in prijavite popravo načrtov, če ste že po vložitvi načrta izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. Ti načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri otlkopavanju ruševin in reševanju zasutih.
Okenske odprtine v zaklonišču je treba brezpogojno zavarovati. Zlasti močno morajo biti zavarovane vertikalne odprtine, kjer je učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše je zavarovanje z betonskimi segmenti.
V zaklonišču naj se odstranijo vse šipe na oknih ali vratih ali pa zavarujejo na notranji strani z deskami, odejami in pod.
že pri manjšem zračnem pritisku se namreč šipe zdrobe, stekleni prah pa, ki nastane, je nevaren za oča in kožo.
Ne naslanjajte se na zunanjo steno zaklonišča med napadom, ker povzroča zračni pritisk na tej steni tresljanje.
V vsakem zaklonišču mora biti tudi hišna lekarna. Navodila za sestavo te lekar. ne, kakor tudi potrebne recepte dobite na mestnem fizikatu. Vsaka zdravstvena pomočnica hišne zaščite pa naj ima še svojo ročno torbico za prvo pomoč.
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Pozivi. V poizvedovalnem oddelku Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg 5, naj se zglase pri referentu III naslednje osebe, odn. njihovi svojci: Bergant Franjo, Bizjak Ljudmila, Devič Desanka, Fritsch Draga, Gorjup Vera, Kraševec Marko, Hri bar Alojzij, Grlaš Fana, Gorišek Franja, Langus Jožef, Matičič Kalvina, Mauser Marija, Paulič Polda. Pečar Marija, Pečjak Ančica. Schader Herman. Sede j Tončka, Schlein Manja, Svetlič Paula, ing. Prešeren Miha, Šubic Joža, Tavčar Josip, Terčelj Milena, Tomičevič Radosav, Tr-banc Josip, Vasič Milutin, Verbič Anita, Vošner Stana; v glavni pisarni, Marijin trg 5, naj se zglsvita osebi, ki sta se zanimali za interniranca Kandiča Mirka in Babnika Marjana.
Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu sta darovali ga Nadlišek Marija 100 lir
zlatorumena barva nadomeščena s srebrno-belo ter je polumesečni orlov pas samo desetkrat šahiran. Iz barv grba je tudi uradno določena deželna zastava: belo-modro-rdeča, kar je pozneje še večkrat uradno potrjeno.
Razen v prsni sponi se pa rdeča barva na ščitu pojavlja tudi, ker je orel rdeče oborožen, ker ima rdeč kljun z rdečim jezikom in rdeče kremplje.
Samo tak mora biti torej grb Ljubljanske pokrajine, vse druge barve ga pa spreminjajo.
Vse te spake naj se kot žalitev dežele in domovine najstrože prepovedo. Vojak ali kakršen koli uslužbenec domovine, ki ne spoštuje zastave in grba, nima viteških vrlin.
Obenem se je pa pojavila tudi formalna zmota.
Grb namreč ne sestoji samo iz ščita, temveč je sestavljen iz več s simboli okrašenih delov grba: 1. ščit, 2. figura na ščitu, 3. šlem, 4. pregrinjalo šlema, 5. okrasje ali dragotina šlema.
Grb Ljubljanske pokrajine je torej popoln, kadar ima beli ščit z modrim, kro-nanim orlom, oboroženim z rdečim kljunom in rdečim jezikom ter rdečimi kremplji, pokritim z zlato cesarsko krono ter okrašenim na prsih s polumesečno prsno spono z desetimi belo-rdečimi polji, šlem ima znotraj belo (srebrno), zunaj pa modro pregrinjalo, ker barva kovine (srebra — bela) mora biti zmeraj znotraj, zunaj pa vedno modra tinktura (barva). Iz šlema in pregrinjala raste enak orel, toda brez repa in krempljev.
Tako so grbe upodabljali od najstarejših časov tja do kraja 18. stoletja, ko so ščite devali v okvire sloga rokoko in empira. Za slovesne namene so tudi pozneje še vedno rabili grbe s ščitom in z njegovo figuro, s šlemom in šlemovim pregrinjalom ali gr-bovim plaščem ter z dragotinami vrh šlema in plašča. Dragotino, pri nas orla, spaja s pregrinjalom in šlemom zlata kronica, ni pa napaka, če je samo belo-moder svi-tek, vendar pa svitek ni znan.
Oblika grba se ravna po slogih, za slovesne namene pa rabimo predvsem renesančne in baročne oblike, torej čim najbolj bogato stilizirane plašče ali pregrinjala. Te stilne razlike so narisane v vsaki neraldiki, predvsem pa opozarjam na našega Valvasorja, njegovega že omenjenega sodelavca Ritter-Vitezoviča, na grbe našega plemstva po gradovih in cerkvah ter drugih javnih poslopjih, na domače ex-li-brise itd., kjer so grbi prav bogato okrašeni. Zato naj tudi pri nas pride v veljavo grb z vsemi pritiklinami, n. pr. za pod tisk spričeval, za glavo važnejših odločitev.
četrta izdaja
„Prve pomoči"
Avtor te priročne knjižice dr. Mavri-c i j Rus, mestni fizik in šef-zdravnik mestne reševalne postaje v Ljubljani, si je v dolgih letih svojega javnega udejstvovanja na zdravstvenem polju pridobil tudi velike zasluge za zdravstveno vzgojo vsega naroda. Njegova priročna knjižica »Prva pomoč«, ki je pravkar izšla v četrti, znatno izpopolnjeni izdaji, pa ni navaden učbenik samo za vse vrste samarijanskih in bolničarskih tečajev o prvi pomoči, temveč prav tako zvesta spremljevalka premnogim poedincem, družinam in organizacijam, ki imajo srce in voljo za res uspešno in pravilno pomoč trpečemu bližnjemu.
Dr. Rusova »Prva pomoč« je pisana preprosto razumljivo, saj uporablja izraze, navadne med narodom, obenem pa delajo njene nauke laiku še bolj dostopne raznovrstne slike. Skoraj bi lahko dejali, da tistemu, ki je natanko proučil to knjižico in se izuril po njenih navodilih, skoraj ni treba več posebnega tečaja. Prva pomoč pri nenadnih obolenjih, ranah, zastrupljenjih in raznih nesrečah nedvomno bistveno odloča o zdravju, hitrem povratku zmožnosti za delo, pogosto pa celo pri rešitvi življenja ponesrečenega, še tako zamenit in izkušen zdravnik-specialist večkrat ne more več popraviti pogrešk in napak, ki jih je ta ali oni napravil pri prvi pomoči iz nevednosti ali celo zaradi malomarnosti, življenje in zdravje sta pa posebno v dandanašnjih težkih izrednih razmerah najdragocenejši zaklad in dobrina, ki se zanjo borimo vsi skupaj ter smo jo zato z višjih in človečanskih nagibov dolžni obvarovati in ohraniti slehernemu, ki je zašel v nesrečo.
Zares ganljiva je navdušenost in požrtvovalnost ter srčna dobrota množice pripadnikov vseh slojev in poklicev, ki so jo izkazovali v toliko tečajih za prvo pomoč, kakršne so in jih še prirejajo Rdeči križ, gasilska društva, zaščitne in druge organizacije z namenom, da izurijo čim več dobrih ljudi za pravilno padajanje prve pomoči.
Vsakemu tečajniku je potrebna učna knjiga, ki naj ga pozneje kot priročnik spremlja v življenje dobrih dejanj. Toda težko je napisati učbenik za prvo pomoč v preprostem, poljudnem jeziku, ki je popolnoma razumljiv najširšim slojem prebi-
ga Stržinar Marija 150 lir, .obe z Vrhnike. | valstva, obenem pa mora biti v njem vse, Prisrčna hvala!	1 kar je najnujnejše pri nenadnih obolenjih,
poškodbah, ranah in drugih telesnih okvarah, kakršne so navadno tudi o vojnem času.
Vse te lastnosti ima dr. Rusova priročna knjižica »Prva pomoč«, saj obravnava vsa poglavja nenadnih obolenj, ran in nesreč, v četrti, najnovejši nakladi so pa obravnavani tudi načini prve pomoči pri zastrupljenjih z vojnimi plini in pri drugih vojnih poškodbah. Kakor sem že rekel, je knjiga potrebna ne samo laiku, saj je v
njej obdelana snov, ki s svojo vsebino ta
sistematično ureditvijo lahko služi tudi zdravniku in drugemu strokovnemu osebju v zdravstveni službi. Njena vsebina, prav tako pa oprema ir. oblika je takšna, da bi ta priročnik moral postati res vsemu narodu dostopna ljudska knjiga, ki naj širi praktično znanje o prvi pomoči in o zares učinkoviti pomoči trpečemu bližnjemu prav do zadnje vasi naše slovenske domovine.
Dr. M.
Važno vprašanje mestne higiene
Ljubljana, 3. junija.
Zbiranje in odvažanjc smeti, gospodinjskih odpadkov, dalje odpadkov s cest in raznih podjetij je važno prglavje mestne čistoče ln higiene. Razumljivo je zato, da razpravlja o njem v posebnem, obširnem poglavju tudi letošnje letno poročilo ljubljanskega mestnega zdravstvenega urada. Uvodoma ugotavlja, da vprašanje zbiranja in odvažanja smeti ni zadcvcljivo rešeno niti v vseh velikih mestih. O vprašanju so se razpisali strokovnjaki in obstoja že mnogo zadevne literature. Mestni fizikat si jo je nabavil, po svojih strokovnjakih pa Si je ogledal odvažanje in uporabo smeti in odpadkov v nekaterih večjih mestih.
Hišne, gospodinjske in cestne smeti smatrajo povsod za nevarne javnemu zdravju. Ti odpadki se zelo radi pokvarijo. Pri razkrajanju nudijo mrčesu, mišim in podganam najlepšo priložnost za razmnoževanje. Morejo pa biti okuženi že v hišah samih, če je v hiši kaka nalezljiva bolezen. Vprašanje zbiranja., odvažanja in uporabe smeti ter raznih odpadkov se jc zato že od nekdaj smatralo kot prvenstveno zdravstveno vprašanje in šele v drugi vrsti so se smeti in odpadki v velikih mestih, in to predvsem v krajih, kjer obstaja pomanjkanje surovin, pričeli obravnavati z gospodarskega stališča.
Gospodarska izraba smeti
V krajih, kjer primanjkuje kuriva, uporabljajo- smeti in odpedke za kurjenje T nekaterih industrijah. Kalorična vrednot smeti in odpadkov se je izkazala za zelo nizko in komaj rentabilno celo v krajih, kjer je kurivo zelo drago.
Izredne razmere so povzročile, da so ne. katera velika mesta odredila sistematično zbiranje gospedinjskih odpadkov, predvsem kosti, zelenjave, gorljivih predmetov, ostankov kovin, stekla in tkanin razne vrste. Organiziranje in sistematično zbiranje teh odpadkov se je izkazalo za rentabilno samo v krajih in v času, ko je pridobivanje surovin otežkočeno, predvsem pa tam. kjer je bil način odvažanja smeti že izveden tako popolno, da niso bile potrebne posebne investicije. V takih mestih odvažajo občine oziroma posebne gospo, darske ustanove ped okriljem občin polne posode odpadkov dnevno na najhitrejši način na zbirališča, obenem pa oskrbijo že prazne posode, tako da odpade presipava. nje odpadkov pred hišami, oziroma v hišnih vežah.
Taka gospodarska izraba odpadkov pride v poštev in je rentabilna samo v izrednih razmerah, v času pomanjkanja surovin, in le v velikih mestih, kjer oddajajo ogromni bloki hiš z velikimi hoteli, javnimi ustanovami in industrijami vse odpadke občini oziroma ustanovam za Izrabo teh odpadkov. Izraba odpadkov je ren. tabilna in iz higienskih razlogov mogoča le tam, kjer imajo mesta do podrobnost: in na najuspešnejši način, ki je pa zelo drag. organizirano zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov. K takemu dragemu postopku zbiranja in odvažanja odpadkov so bila prisiljena v glavnem le tista velika mesta, ki niso mogla izrabiti smeti in odpadkov na drug, javnim interesom ko. risten način, to je predvsem za zasipavanje močvirnih predelov, izsušenih strug in za izboljšanje zemljišč.
Uporaba smeti in odpadkov v Ljubljani
Mestna občina ljubljanska je takoj po inkorporaciji velikih okoliških predelov znova načela vprašanje zbiranja in odvoza smeti. Leta 1936. je Izšla v Službenem listu naredba za varstvo, snago in higieno v Ljubljani, ki je še veljavna. Ta uredba zahteva v točki 5., da se morajo smeti, v kolikor so gorljive, iz javno higienskih razlogov najprej v štedilniku se. žgati in šele potem ohlajene spraviti v za-
boje ter postaviti ob določenem času v veže poslopij, od koder jih strese smetar v vozove za sineti. Puščati zaboje za smeti v vežah in pred hišami je prepovedano in kaznivo.
Ljubljanske gospodinje se niso povsem ravnale po tej uredbi in je bilo cestno nadzorstvo prisiljeno k popuščanju, že od nekdaj se uporabljajo hišne smeti in odpadki v Ljubljani za zasipanje opuščenih gramoznic, za zasipanje starih strug, reguliranih pritokov Ljubljanice, za zasipanje opuščenih bajerjev in močvirnatih predelov mesta in za izboljšanje kulturnih zemljišč v južnem delu mesta, kjer je talna voda tRelo visoka.
Na smeteh rastejo novi vrtovi
Tako smo v Ljubljani dosegli v gospodarskem in higienskem pogledu važen uspeh. Znano je, da leže najlepši vrtovi trnovskega predmestja na nekdanjih za-močvii jenih predelih starih opekarn in da nam ti vrtovi že dolga leta nudijo najboljšo zelenjavo. Prav tako je znano, da rastejo ob Opekarski cesti, ob Cesti v Mestni log, ob Cesti na. loko in cb Cesti na Rakovo jelšo itd. na prej močvirnatih zemljiščih novi rodovitni vrtovi, ki oskrbujejo v veliki meri Ljubljano z zelenjavo. To je bilo omogočeno le, ker so na zamočvirjene predele navozili smeti. Z odlaganjem smeti, ki se morajo po nalogu mestnega fizika ta sproti podorati ali zasipati z zemljo, je dosežen hkrati gospodarski uspeh, z odpravo zamočvirjenih predelov pa je rešeno tudi veliko higiensko vprašanje, ker se tako preprečuje naselitev komarjev' in mrčesa raznih vrst, zlasti pa. prcnosl-telja malarije, ki smo ga leta 1928. in še kasneje ugotovili v raznih bajerjih v mestu in okolici.
Na krajih, kjer se smeti odlagajo, zbirajo lastniki zemljišč, ki plačujejo za smeti določeno odškodnino, ali pa drugi ljudje industrijsko uporabljive surovine, kosti, odpadke kovin, cunje, in s prodajo teh odpadkov tvrdkam in drugim Industrijam zaslužijo toliko, kolikor so za smeti plačali, revni ljudje pa za skromen vsakdanji kruh. Na ta način se Industrijski odpadki, ki so med smetmi, ne izgubijo, marveč služijo v korist javnosti.
Potrebnih je več smetarskih vozov
Da se prepreči prašenje pri stresanju smeti iz zabojčkov, je potrebno izdelati več novih, morda popolnejših smetarskih vozov. Dalje bi bilo potrebno boljše urediti čas zbiranja, smeti, zlasti takrat, ko na ulicah ni velikega prometa. Delavci, k-so zaposleni z zbiranjem smeti, morajo imeti tesno zaprto obleko v obliki »pajaca.«, ki mora biti vedno snažna in jo morajo v kratkih razdobjih redno menjavati. Delavci se morajo po dnevnem delu oko-pati pod prho. Potrebno je nadzorstvo nad gospodinjami, da bodo prinašale zabojeke ob pravem času. Zabojčki bi morali biti dobro zavarovani, da ne bi živali brskale po njih, redno snaženi in vedno v uporabljivem stanju.
Iz gornjega je razvidno, da se smeti in odpadki v Ljubljani v gospodarskem in higienskem pogledu zadovoljivo uporabljajo v javno korist. Izboljšati bi bilo treba le način zbiranja in odvažanja. Mestni fizikat naglaša obenem, da ne ugovarja eventualnemu intenzivnejšemu iskanju surovinskih in gospodinjskih odpadkov, ki bi se mogli uporabiti za krmljenje malih živali. Ugotavlja le, da bi bila javna gospodarska. korist intenzivnejšega zbiranja surovin in odpadkov, ki so še uporabljive, v Ljubljani razmeroma majhna, zbiranje in sortiranje pa bi se moralo opravljati tako. da ne bi spravilo v nevarnost zdravja zbiralcev samih in okolice. Smeti in gos.po. dinjski odpadki so stalno fakultativno okužljiv material in je treba zato z njim previdno postopati.
Križanka štev. 41
Besede pomenijo:
Vodoravno: 2. prometno sredstvo, 5. pridne gospodinje ga po stanovanjih preganjajo vsak dan. 9. mesto v Italiji, 13. drag kamen, 15. naselbina. 18. grški bog ljubezni. 20. oblika pomožnega glagola, 21. del gledališča, 23. znak za kemično prvino, 24. pristanišče v Arabiji, 26. srbohrvatski predlog. 27. tobačni odpadki, 29. delo pisatelja dr. Bartola, 32. to-bačnice; določene količine, 34. slovenski skladatelj. 35. plan na v Bolgariji, 37. ponekod pravijo tako fižo!ovkam, 39. električna enota (množina). 41. mehamedansko božanstvo, 43. osti, konice. 46. koledar, letopis, 48. prislov časa, 50. kipar v stari Grčiji, 53. prejšnja naša valutna enota. 55. predlog, 56. jed, ki jo je človeštvo uživalo doslej samo enkrat, 58. ploskovna mera. 59. vas pri Mariboru, 61. pritok Urala, 62. reka v Armeniji, 64. vrednostni papir, 67. mestcce v Slavoniji, 69. žensko ime, 70. visoka planota v Aziji, 71. pristanišče v Siriji, 72. pevski glas.
Navpično: 1. vrsta teka, 2. konec torka, 3 de! razčlenjene morske obale, 4. arabska utežna enota (množina), 5. kratica za označbo
stanu, 6. blago, predmeti, 7. dežela v Zadnji Indiji, 8. medmet, 9. reka v Italiji, 10. krma, 11. ploskovna mera. 12. žuželka, 14. vas pri Mariboru, 16. ploskovna mera, 17. skupina ptic, 19. število, 22. vrsta voza, 25. rajski vrt. 28. moško jme, 30. nasprotje težjega, 31. državna, oblastvena pisarna, 33. francoski pisatelj. 34. življenjska vrednota, 36. vas v okolici Kamnika, 38. presledek v gozdu. 40. mitološki letalec, 42. glavno mesto v Južni Ameriki, 44. vnema, gorečnost, prizadevnost, 45. rimljanski hišni bogovi, 47. poziv, oklic. 49. svetopisemska oseba, 51. grška črka, 52. vrsta žaanja, 54. del telesa. 57. igralne karte, 60. dejanje; rang, 63. egipčanski sončni bog, 65. število, 66. tuja kratica za okoli, 68. reka v Sibiriji.
Rešitev križanke št. 40
Vodoravno; 1. Bavarska, 7. ibis, 8. Inka, 10. ne. 11. t. 1., 12. klas, 13. iiii, 14. Tir, 15. šibe, 17. jope, 19. Irec, 21. krut, 22. analisti.
Navpično: 1. Binkošti, 2. Abel, 3. vi, 4. asistenca, 5. Sibirjaki, 6. akti, 9. 'ali-menti, 16. igra. 18. Prut, 20. en.
Kroni!gg
♦	106.000 človeških žrtev je zahtevala kolera. Na indijskem centralnem zborovanju v Novem Delhiju je postavil poslanec Gupta vladi vrsto vprašanj o razširjenju kuge, kolere in koz na področju Madrasa. V odgovoru na ta vprašanja je priznal britansko-indijski rmnister zdravja Tyjon, da je divjala kolera na področju' 7 ladrasa v posebno težki obliki, število sm.tnih žrtev je znašalo v letu 1943. skupno 106.045 nasproti povprečku 15.000 v preteklih petih let h. Kuga je divjala posebno v okrcžiu Coimbatore, kjer je bilo lani 3924 smrtnih primerov. Koze ali csep. nice so bile razširjene v vseh področjih province. Za nj mi je umrlo preteklo leto 6536. Centralna vlada podpira madraško vlaclo pri pomožnih akcijah, posebno pri nabavi zdravil, zal pa so zaloge zdravil že izčrpane.
*	Spis o zemljiški knjigi. Ravnatelj zemljiške knjige v pok. Anton Spende, je svojo knjigo- iz leta 1937 opremi) m spo-poinil z dvema dodatkoma iz leta 1940. in 1944., ki vsebujeta vse spremembe n dodatke glede taksnih predpisov v zemljiškoknjižnem postopanju, izišlih po izidu knjige do danes. V dodatku iz leta 1944. je ornen.ieno tudi postopanje pri delitv-parcel. Prva naklada knjige je namreč razprodana. Knjiga z obema <lodatk;»nia vred se dobi v vseh knjigarnah cz. p'i Blasnikovi tiskarni. Imejitelji prve naklade Zemljiške knjige pa lahko naročijo samo oba dodatka, ali pa samo drugi dodatek.
a»ti i-':: ■ <i*n WHIG^IBIlf BfnHHHHCTninHBSBIHKBfltBIHIlffilHinnilHIBBBiBiniHI^^
Knjižna tombola Zimske pomoči
Tombolske dobitke knjižne tomboie bomo žrebali danes v nedeljo 4. junija t. 1. ob 10. uri v mestni posvetovalnici (rnagi r it I. nadstropje). Vse srečne dobitnike prosimo, da piidejo točno ob napovedani uri v dvorano in se prijavijo takoj članu tom-bolskega oddelka, da bo ugotovil točnost tablico in zadetka ter vpisal dobitnika v seznam. Dobitnik bo takoj žrebal številko od 1—60, ki dolcča vrstni red za. prvo žrebanje denarnih dobitkov tombele.
Žrebali bomo iz bobr.a, v katerem so številke od 1—100 in dobitniki bodo sami določili, kdo dobi prvi dobitek 5.000 lir, najnižja aii najvišja izžrebana številka. Ostale dobitke bomo potem zvrstili- navzgor aii navzdol po izžrebanih števi!kah. Denarne zneske bomo izročili takoj po izvršenem žrebanju in prav tako tudi 10 knjig, ki so določene poleg denarnega zneska za dobitek tombole.
Za odsotne dobitnike bo žrebal član tombol skega oadeika. Žrebal bo posebej za vsake tablico, ki ne bo predložena. Po-
Na d-oan Vam b?«Xo prinesli
knjižico našega znanega pisatelja Narteja Velikonje
MALIKOVAHJE ZLOČINA
Ne zavrnite jih, kajti oni, ki Vam jo bodo prinesli, so sami žrtev komunističnega Mo-loha in njegovih malikovalcev — to so naši begunci s podeželja. V slučaju, da bi usoda teh naših beguncev grozila tudi Vam, bi še prav radi hoteli pokupiti sami vso naklado, ako bi le mogli s tem odvrniti od sebe nesrečo. Zavedajte se dolžnosti, ki jih današnji čas zahteva od vsakogar.
Knjižice dob;te tudi v vseh knjigarnah za malenkostno ceno 5.— Lir.
sameznim tabiicam oziroma številkam
blo-
kov bomo takoj po žrebanju pripisali odgovarjajoči denarni znesek, ki bo dobitnikom na razpoiago do 4. julija t. 1.
S tem bo ljudska knjižna tombola končana. Med narod bo šlo skoraj 9.000 knjig. Oc> 12 knjig, ki tvorijo tombolske dobilke. jih je založila Zimska pomoč 5. ostalih 7 pa ie kupila na knjižnem trgu in jih primerno opremila za to priliko.
V kratkem bomo začeli z b;biliofilsk<i knjižno tombolo. Vse pedrebnosti bomo objavili danes teden.
Vsem. ki so nam ob dviganju pripadajočih dobitkov darovali denar, se najlepše zahvaljujemo. Posnemajte jih!
BMMBmB^BBBHBMBBBBa^aKBBPL
KINO UNION
Glede na poletni čas je pričetek prve predstave ob delavnikih ob 17. uri.
Vse ostale predstave neizpremenjene.
Dne 3. junija 1345 se je rodila v Naklem na Gorenjskem sedanja najstarejša prebivalka Ljubljane ga. Ivanka Šternova, ki prebiva že nad 45 let v svoji prijazni hiši na Emonski cesti. Oče ji je vedel še živahno pripovedovati o časih, ko so bivali Francozi v naših krajih. V nadaljnjem življenju. ki ji ga je usoda tako dobrotno od-
merila, pa je ga. Ivana Sternova sama toliko doživela, da bi njeni spomini lahko napolnili zanimivo knjigo. S svojim možem^ uglednim vojaškim kapelnikom. je zlasti v dobi pred ljubljanskim potresom spoznala mnogo krajev. Od leta 1913 dalje pa je vdova in živi svoje tiho, skromno življenje v okolju izbranega starinskega pohištva, vselej dobrotljivo razpoložena nasproti ljudem, ki kdajkoli potrebujejo njene podpore. Po vnanjih časteh ni nikoli hlepela, vendar je Društvo hišnih posestnikov zvršilo lepo gesto, ko je gospo Ivanko Šternovo ob njeni 901etnici izvolilo za svojo častno članico, saj pripada temu društvu že več desetletij. Želimo ugledni gospe na pragu stoletnice, da bi ji bilo do
skrajnih mej ohranjeno zdravje!
*
Ob svojem visokem jubileju je bka častitljiva gospa deležna prisrčnih čestitk. V imenu g. prezidc-nta Rupnika ji je v petek osebni tajnik g. Ante Gaber prinesel krasno cvetje in prezidentovo pismo, včeraj dopoldne pa jo je obiskal vršilec dolžnosti ljubljanskega župana g. generalni tajnik J a n č i g a j v spremstvu svojega tajnika In tiskovnega referenta ter ji prav tako izročil velik šopek in ji čestital v imenu vse Ljubljane. Gospodje so našli jubilantko še izredno čvrsto, saj še sama hodi na vrt prebirat dnevnike. Prisrčne č?stitke so zo močno ganile in jo obenem vidno poživile.
u— Nova grobova. Za vodno je zapustil svojce g. Silvester Ju rman. Na zadnji poti ga bodo spremili v nedeljo ob pol 17 iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopal šče k Sv. K*ižu. — Preminil je snažilec c-ken g. M i h a S r š e n. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše .skrc-no sožalje!
u— Pesem izvir lepote. Orpheus, pevec grškega bajeslovja, je očaral s svojo čudovito igro živali v gozdu, da so ga vneto poslušale; potoček je prenehal žuboreti n celo iz kamenja so privrele vroče solze; tudi v človeškem srcu so bili surovi nagoni in strasti premagani ter očišCeni. Liszt je videl v mitološk Orfejevi ' seb-nc-sti simbol glasbe same. Zvoki glasbe in neodoljiva sila umetnosti propovedujejo človeštvu harmonijo in slogo vseh narodov sveta, še dandanes prevladuje v srcu ljudi d vja sti ast, pohlep in brezobzirnost. Visoka naloga umetnosti pa je, da slepo :n nizke človeške nagone ublaži in popleme. niti človekovo misel in čut. Kakor v davnini pr vre tudi danes iz neminljivega Or-feja in njegove večne pesmi tista čarobna sila, ki izžareva svojo melodično lepoto kakor vse objemajoča luč, zmagujoča nad vsem, kar se ji zoperstavlja. Poleg te skladbe bomo slišali na X. simfon-enem koncertu, ki bo v ponedeljek 5. t. m., tu-rli še dela Slavka Osterca, Antona Dvofa-ka, Paula Dukasa in Karla Webra.
u—- IV. glasbena matineja, ki bo v glasbeni dvorani »Sloge« danes 4. junija ob pol 10. uri dopoldne, ima kot nadaljevanje dosedanjih matinej na sporedu sodobno violinsko sonato. Na vrst: so skladatelji Alfaro Franco. Lipovšek Marijan in Milo-je Milojevič. Njih sonate besta izvajala gospoda Dermelj Albert (gosli) in Lipovšek Mar jan (klavir), ki sta z velikim uspehom izvajala vse sporede letošnjih matinej. Opozarjamo, da se matineja prične ob pol 10. uri.
u— Obvezno cepljenje zoper tifus za vse lastnike in uslužbence obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, mlekarn, slaščičarn, pekarn, mesarij, trgovin z živili itd., prav tako pa za vse perice in v javnih pralnicah uslužbeno osebje ter za vse strežno osebje v zdravstvenih zavodih se prične, kar smo že pred dnevi v daljšem pozivu objavili, v ponedeljek 5. t. m. zjutraj ob 7. uri v prostorih mestnega fizikata- id sicer za moške v II. nadstropju Mestnega doma, za ženske pa v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 v mestnem ambulatoriju. Za vse zgoraj navedene osebe je cepljenje obvezno.
u— Prosvetni oddelek pokrajinske uprave vabi vse zasebne glasbene učitelje, raj mu čimprej pošljejo na polovici pole v dvojniku tele osebne podatke: 1. priimek in ime, 2. poklic, 3. dan in leto rojstva, 4. rojstni kraj, 5. biva!šče, 6. glasbeni študij in kraj študija, 7. opravljeni izpiti, 8. sedanja zaposlitev, 9. ali je glasba vaš glavni ali stranski opravek?
u— Plemenito otroško srce. Na naš oklic v dnevnem časopisju je poslal Božidarček Fernas z Vrhnike svoje prihranke v znesku 167 lir za nabavo harmonik 30letnemu lansko leto oslepelemu mladeniču. Dobremu otroku se slepi mladenič Tone najtoplejše zahvaljuje. Naj bi našlo usmiljeno in plemenito Božidarčkovo srce še mnogo posnemalcev, da bi čimpreje lahko nabavili slepcu instrument, s katerim bi lajšal sebi in ostalim svojim tovarišem grenko usodo. Nadaljnja darila sprejema iz prijaznosti ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljani, kjer so začasno nastanjeni tudi slepci.
u— Več vljudnosti je treba! Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pri tolikšnem prometu, ki ga sedaj opravlja v našem mestu toliko hvaljeni in pogosto tudi grajani tramvaj, ni nič čudnega, če se od časa do časa pojavljajo v javnosti pritožbe, zdaj zoper gnečo, zdaj zoper neugodne zveze itd. Ljudje so nervozni, res pa je tudi, da smejo biti nervozni tudi vrli sprevodniki, ki ne morejo ustreči prav vsem potnikom. Poudariti moramo, da so mnogi sprevodniki zares zgledni in zaslužijo na tem mestu pohvalo. Kajti, bogme, nič prijetnega ni po osem ur dnevno opravljati delo v gneči in neprestano opominjati nedisciplinirane potnike na red med vožnjo. Res pa je tudi, da je med sprevodniki še nekaj redkih izjem, ki nikakor ne spadajo na ta mesta. Prosimo, naj jih uprava cestne železnice premesti za vozače, za sprevodnike pa imenuje vozače, ki so vljudni in bodo delali čast ostalim sprevodnikom, ki jim je lepo in spodobno ravnanje s potniki v krvi.
u— Za sprejemne izpite v I. razred gimnazije je včeraj pričel specialni pripravljalni tečaj. Predpisano učno snov poučujejo srednješolski profesorji-ice. Vpisovanje učencev-nk bo še v ponedeljek dopoldne in popoldne v pisarni vodstva: Specialne instrukcie za srednje šole, Kongresni trg 2.
u— Trgovsko bolniško in podporno društvo sporoča, da se občni zbor delegatov, sklican za nedeljo 4. junija 1944, ne bo vrštl, temveč je preložen na poznejši čas.
u— Sprejemni izptti za I. razred gimnazije. Pohitite z vpisom v učne tečaje. Poučujejo profesorji predpisane predmete. Učnina nizka. Uspeh zajamčen. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Delavske zbornice — Miklošičeva cesta 22/1.
u— FORMICOT pastile za desinfekcijo ust in grla dobite v vsaki lekarni
Mladi prašički
Naročniki, ki so se prijavili za prašičke pri Gospodarski zvezi, naj pridejo ponje v torek 6. t. m. od 9. ure dalje na dvorišče restavracije pri »Levu«, Gosposvetska c.

u— Redko darilo. Neka gocpa, ki želi biti neimenovana, je pokioniia Podpornemu društvu za gluhonemo mladino ter Upravi zavoda slepih v glulionemnici vsakemu po 200 lir. ker se ji je rodil zdrav in krepak otiočiček. Skrbni in zadovoljni mamici iskreno česutmo ter ji izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
u— Učite se strojepisja! Novi en«-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 5.. 6. in 7. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda! Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur . eano koristno in potrebno! infoi rr.acije, prospekti: Trgovsko učilišče »ChriHofov učni zaved«, Domobranska ccata 15.
u— Graška Tage^posi prinaša oJslej dvakrat tedensko poročna iz Ljubi.,ane!
u— V počastitev spomina umrlega šolskega upravitelja Miheiiča Josipa je darovala gospa referentka Lebar Ana 150 lir za podporni sklad poniožnošolake mladine. Srčna hvala!
u— Ne kupujie knjig na črni borzi, 'emveč samo v poklicnih knjigarnah, ki vam nudijo najceneje vse zažeijeno po navadnih tržnih cenah. Poleg iega vam postrežejo tudi s strokovnimi nasveti.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem p«>kl cu je znanje strojepisja! Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 5., 6.. in 7. junija. Učne ure po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15.
u— Zobni ambulatori.j Denfistične šole, Ljubljana, Vegova ulica 8/1, posluje ob ponedeljkih. sredah in petkih, od 8. do 12. ure. Cene nizke.
u— Nesreče. Na steklo je stopil in si porezal stopalo leve noge 16 letni delavec Aleksander Miiller iz Ljubljane. Prste na levici si je pri slamoreznici poškodoval 11. letni sin posestn-ce Drago Zakrajšek iz Lan šča. 59 letni železniški delavec Jakob Lukan je na ljubljanski postaji padel in si poškodoval rebra. Z voza je padla in si zlomila lev co 5 letna hčerka posestnika Jožefa Klunova iz Gorice vasi. 21 letnemu pečarju Francu Robežniku iz Ljubljane je pri delu puhnil ogenj v ofiraz, pri čemer je dobil opekline tudi po rokah. Z drevesa je padel in si zlomil levo nogo 8 letni sin posestnika Janko Križman iz Dobrega polja. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Vrt gostilne Lovšin je otvorjen in nudi gostom prijetno domačnost.
S itaferskega
Veliki prihranki z izboljšanimi napravami. Prj zasedanju deželnega združenja za razpravljanje o predlogih v prid <zbolj-šanju naprav v obratih v Gradcu je po. verjenik inž. Schonauer poročal, da sc obrati na vsem štajerskem izpopolnjujejo zavoljo pametnih predlogov, ki jih pošiljajo posameznik;. V letih od 1938 do 1941 je b lo v kakih desetih obratih uveljavljenih in izvedenih 378 izbcljševalnih predlogov in raznih iznajdb. Nato se je začelo izboljševanje na širši osnovi. Doslej jc bi. lo s 5200 predlog in iznajdbami prihranjenih na štajerskem že dva in pol milijona mark.
Najlepša sauna na Spodnjem štajerskem. Kakor smo že nekajkrat poročali, so zlasti v planinskih krajih Nemčije začeli urejati saune, ljudska kopališča po finskem zgledu. Tudi na štajerskem jih uvajajo. Po otvoritvi saune v Trbovljah je zdaj obratovodja inž. Maks Westen v Celju uredil v skupnem delu z \semi športniki na športnem igrišču vzorno sru-no. Ob binkoštni športni svečanosti v Celju je zvezni vodja Steindl izročil sauno njenemu namenu. Zgrajena je v lepem slogu ter ima dve sobi, ki jih lahko istočasno uporablja 6 do 8 oseb. Peči so posebna novost, ker pij najmanjši uporabi slabega kuriva dosezajo najvišjo temperatu ro 130« C z dvema odstotkoma vlage. Steindl je označ 1 to sauno kot doslej najpopolnejšo in najbolj smotrno urejeno hišo zdravja na štajerskem.
Poroka. Po starih nemških šegah so bile opravljene poročne svečanosti, ko se je pretekli teden v Rechnitzu poročil štajerski nadomestni Gauleiter dr. Tobias Por-tschy z Edito Holndonnerjevo, hčerko on-dotnega gostilničarja. Za pričo svojemu prvemu pomočniku je bil Gauleiter dr. Uberreither. Poroko je opravil župan Herincs, čestitke pa je sporočil dr. tlber. reither, ki je mlademu paru izročil Adoi-fa Hitlerja knjigo »Mein Kampf«.
Smrtna kazen za ljudskega, škodljivca. Vsi štajerski listi objavljajo poročilo o smrtni obsodbi, kateri je zapadel 34 letni mesarski mojster Karel Wieser iz Zeltvve-ga, ki je v letih od 1940 do 1942 skrivaj zaklal veliko število govedi, telet in svinj v skupni teži 26.000 kg in je meso raz-prdajal na črni borzi. Na smrt ga je obsodilo posebno sodišče v Leobnu, ki je razen tega izreklo denarno kazen v znesku 10.000 mark in povračilo v znesku rad 40.000 mark. Razprava proti obsojenčevi ženi, kj je bolna, je preložena, šest nadaljnjih obtožencev pa je obsojenih v ječo do petih let.
Z Gorenjskega
Zbirka za Rdeči križ. Današnjo nedeljo bodo v Celovcu nabiralci po hišah zbirali prispevke za nemški Rdeči križ.
Korošci učakajo visoko starost. »Karnt-ner Zeitung« z dne 2. junija omenja v zvezi z diamantno poroko zakoncev Mori ca in Valburge Schuch iz Celovca, da so v koroški prestolnici, pa tudi v drugih krajih dežele že od nekdaj posamezni ljudje dočakali visoko starost. Podatki iz matičnih knjig kažejo, da je leta 1739. neki mož učakal stoletnico rojstva. Naslednje leto sta v Celovcu umrla Matija Reichmann in Marija Taschegg, stara 102 leti. Tedaj je živelo v Celovcu še pet ljudi, starih nad 90 let. Leta 1741. ini 1742 sta bila v koroški prestolnici tudi po dva stoletmka. Leta 1746. je umrl v 105. letu starost1 Florjan Gotthardt. Tudi v naslednjih letih je bilo med starimi Korošci več stoletni-kov. Najstarejši Celovčan sploh je bil Martin Seifert ki ie leta 1*23 umrl 110 let star. 103 leta je učakal Sebas+jan Schlagholz, k: je umrl leta 1802. Drug Metuzalem je bil kočar Franc Baur, ki je umrl 108 let star. Zanimiv je primer Jurija Kopreiniga, ki je umri v 102. letu starosti prav na obletnico svojega rojstnega dne. Pred 90 leti je živelo na Koroškem 5 ljudi, starih nad sto let. Končno naj cmerimo še Barbaro Blažu novo iz Spodnjih Goričic. ki je kot stoletnica *mr-la pred nekaj leti.
Trg ]e dobro založen z domačim* pridelki
Deževno vreme danes ni zadržalo pro. dajalk zelenjave doma m trg je bil precej dobro založen z domačimi pridelki. Do-mača povrtnina zdaj že mečno prevladuje nad uvožen m blagom in je prodajalke ne morejo vselej tako lahko prodati.
Vendar je veliko zanimanje za nekatere vrste uvoženega blaga. Najbolj ^ospo. dinje poizvedujejo po grahu, ki ga dan?s ni bilo naprodaj. V preteklem tednu jc bila naglo razprodana uvožena čebula m tolažili smo se. da ie bo kmalu naprodaj
oaMMHIHMnil^MHiM^BHBMHM
Z lestve jo padci. 17 letni sobosiikarsk vajenec Jožef Gantsrhacher ie m"d delom padel z lestve, pri čemer si je zlomil levico. Ponesrečenca so pripeljali v celovško bolnišnico.
Nesrečen pa<ler. V celovško b'in'šnico ;e prišla na zdravljenje 79 letna Ana Fuchso-va z št. Vida na Glini. Zenica je tako nesrečno padla čez neki kamen, da si je pri f tem zlomila desno nogo.
Iz Trsta
Nove živ.lske nakaznice so bile izdane \ Trstu z veljanostjo 1. junija za pripadnic nemške ter italijanske vojske Nove živilske nakaznice opravičujejo lastnike a nakup potrebščin v trgovinah, k~kor 1ud za hrano v javnih lokalih. Dob?.va ž:vil ie omejena na trgovine, ki so oblartvem pr d-v idene. Pač pa si bodo nemški ter ita'i janski vojaki lahko kupovali kruh v v:ak pekarni. Nemški državljani, ki ne >~r;pa ciajo Vrhovnemu komisarju, se mor javiti pri nemškem svetovalcu. To velja tudi za one Nemce, ki so na vožnji sk z Trst.
Mašnišk0 posvečen.je pri Sv. Jus.tu. V
nedeljo 4. junija bo tržaško-koprski škof Santin podelil v katedrali Sv. Jus'a maš-niško posvečen.je. ki ga bodo prejeli riia-koni Natal Jelovac, Alojzij Ka'ac, Nalal Milanovič, Vladimir Valetič iz Dekanov, Marij Benso iz Milj, Alojzij Silvam iz Kopra, Rastislav Udovičič iz Sv. Petra ter Emil Zanardelli.
Podaljšanje dovoljenja za vstep v tržaško prosto luko. Pristaniško nadzorno poveljstvo sporoča, da je treba predložiti dovolilnice za vstop v tržaško prosto luko do 30. junija v sobi 69. tržaškega pristaniškega poveljstva v sv.ho poualjšjnja njihove veljavnosti.
Zaprisega prvega domobranskega polka. V sredo je bila v Mutijevi vojašnici zaprisega prvega domobranskega polka. Slovesnosti sta prisostvovala odsekovni poveljnik ter domobranski poveljnik na operacijskem področju Jadransko primorje.
V izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti je padel dne 29. maja Scharfuhrer SS F. Habenicht. Pokojnik je bil vojni poročevalec in stalni sotrudnik tržaškega dnevnika »Deutsche Adria Zeitung«, ki izgublja z njim zaslužnega :n sposobnega sodelavca.
Razstava tržaškega slikarja Cesarja. V razstavnih prostorih Michelazzijeve galerije je bila otvorjena razstava mladega tržaškega slikarja Jožefa Cesarja.
L/idsko gibanje v Trstu. Dne 31. maja je bilo v Trstu 12 rojstev, 15 smrtnih pri. merov ter 1 poroka. Dne 1. junija pa je bilo 15 rojstev, 15 smrtnih primerov in 4 poroke.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 71 letni Celestin Tomažič, 46 letna Marija Venier-Malena, Adrijana Košuta, 45 letni Ivan Jug, 20 letni V. Supotič. 57 letni Henrik Taumiiller in 67 letna Jerica Marelja vd. Cosulich.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu pomorski strojnik Konrad Patimo in gospodinja Lidija Staničič, Lucijan Bottesini in šivilja Danica Hrovatin, občinski urad- ■ nik Adrijan Vatovec in gospodinja Karla Malalan.
več. Zelo so privlačne tudi češnje, Ki j h redki prodajalci razprodajo mimogrede. Med uvoženim blagom smo danes gazili nekaj zelja, ki je bilo kmalu razprodano, in peso, kj je je bilo le za vzorec.
T;p!o vreme v zadnjih tedn h j: mnogo pripomoglo, da je trg tako debro založen z domačo povrtnino. Pridelovalci so nedvomno računali, da bo tudi letos tako živo zanimanje za glavnato šol-ito, zato je bil trg danes vprav preplavljen z njo. Solata bo šla boli v denar ko se bodo gospodinje sprijaznile z drugim načini pripravljanja te jedi kakor <i siei V gospodinjstvih. kjer v ta namen nimajo olja, bi naj pripravljali zabeljeno solato na štajerski način. Treba je zavreti kis in malo zabele — ma-t zaseke ali tudi kisle smetane — ter z njo politi solato. Masikate-ra gospodinja bi lahko izdala kakšno gospodinjsko skrivnost glede pripravljanja solate ter tako pomagala sv jim tovariši-cam.
Pred tednom je bilo naprodaj še n alo zelene kolerabe, tako cla je mnog niso mogli kuriti, a danes je ivlo ft<rdomačega pridelka na izbiro. Kole a bo prodajajo tudi branjevci. Mod domačimi zgodnjimi pr delki je veliko zanimanje za čebulo, ki je naprodaj v šopkih in ki ie še zelo drobna. Seveda je ni dovolj, da bi nam ne bilo t'eba pričakovati uvožene. Začeli so prodajati tud. korenje in pet.er. šilj v šopkih. Tako je od dne do dn° več d"maef> povrtnine. Vprašanje je. ali bo naprodaj tudi kai domačega graha, ki bo prihodnje tedne že začel zoreti. Navadno ::a prihaja malo na trg kakor vemo iz izkušenj prejšnja leta.
KOLEDAR;
Nedelja, 4. jun-ja: Sv. Trojica, Franc Kar.
Ponedeljek, 5. junija: Bonifacij.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Slavčeva pesem.
Kino Sloga: Sanders živi nevarno.
Kino Union: Ljubavna pisma.
Kino Moste: ind^-ki nagrobni spomenik.
IV. glasbena matineja »Sl^ge« ob 9.30 v glasbeni dvorani.
PRIREDITVE V PONEDELJEK
Kinematografi nespremenjen«.
X. simfonični koncert ob 19. v veliki im onski dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Nedelja: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu. Klanišček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
Ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Ba,hovcc, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20 do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran C i b e r , Štefanova ul. 7, telefon 36-41.
Iz Gorice
Prepovedan vstop in izhod iz mesta od
21. do 6. Z goriške prefekture objavljajo, da je prepovedan vstop ter izhod iz mesta Gorice v času od 21. do 6. Vsaka oseba, ki bi kršila zadevno odredbo, tvega življenje.
Podelitev mašniških redov. V soboto je goriški nadškof mons. Margotti podelil mašniške redove v cerkvi Sv. Srca. Posamezne redove so prejeli Jožef Chincella iz Tržiča, Lucijan Moschion iz Tržiča, Josip Stanta iz Standreža, Jožef Cukerič iz Istre, Peter Cocolin iz Sacileta. Ivan Kobal iz Sv. Lucije ob Soči. Jožef Koren iz Drež-nice pri Kobaridu, Franc Krapež iz Otel-ce pri Ajdovščini. Albert Marc iz Ajdovščine, Albert Metlikovec iz Sesljana, Vladimir Rijavec iz Trnovega, Friderik Ška-rabot iz Šempetra pri Gorici, Bogomir 2a-kelj iz Idrije in Anton Mrakovčič s Krka.
Umrl je v goriški bolnišnici 651etni Alojz Camavdi iz Reke. Pred dvema tednoma se je onesvestil na cesti in se zgrudil na tla. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je te dni izdihnil.
Smrt znanega goriškega hotelirja. Umrl je 621etni Franc Artelli, znani goriški hotelir, lastnik hotela »Pri mestu Trstu«, na trgu pred osrednjim goriškim kolodvorom.
Iz Idrije
Veliko protikomunistično zborovanje je
bilo binkoštni ponedeljek v Idriji. Zborovanje je bilo združeno s slovesnim prihodom čete Narodne straže, ki je prikorakala v mesto z rodno pesmijo in s slovensko zastava Po uvodnih pozdravnih besedah majorja Cesarja so spregovorili Anton Duhovnik, M. Jan in Niko Jeločnik. Vsi trije govorniki so navduševali množico občinstva za borbo proti komunizmu. Krasno uspelo zborovanje je bilo zaključeno s himno Hej Slovenci«. Med idrijskimi rudarji je zapustila protikomunistična manifestacija globok vtis. Zborovanje je bilo pred idrijsko župno cerkvijo po maši, ki so ji prisostvovali tudi člani Narodne straže. Posebno hvaležni so bili Idrijčani za slovenske časnike, ki so bili ob tej priliki razdeljeni. Peta, govorjena in tiskana slovenska beseda so dvignile razpoloženje idrijskega prebivalstva.
Vodstvo občinske uprave v Idriji so prevzeli ob težki bolezni župana Filipa Vidica trije podžupani, trgovec Srečko Bajt, rudar Poljane ter rudar in posestnik Franc Li-pužič.
Novega dekana dobi Idrija v osebi gosp. Janka Žagarja, ki je doslej župniko«al v Led:nah. Zanimivo je, da je novo imenovani idrijski dekan J. Žagar nastopil svojo prvo duhovniško službo kot idrijski kaplan. Sedaj se po 22 letih zopet vrača v Idrijo, kjer se že pripravlja svečan .sprejem novega duhovnega pastirja.
DRŽAVNC GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 4. junija, cb 18: l>ona Diana. Izven. Cene od 26 lir navzdol. Ponedeljek, 5. junija zaprto.
Moreto; »Dona Diana«. Veseloigra v treh dejanjih. Po C. A. Westovi predelavi in prevodu Jos. Cimpermana poslovenih A. F. Osebe: Don Die;go. grof v Barceloni-Vl. Skrbinšek, Dona Diano, princesa, njegova hči-Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Fenisa, njegovi nečakinji-Vida Juvanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cezar, princ iz Ur-gela-Gregor.n. Don Lou.is, princ iz Bearne-Bitenc, Don Gaston, princ iz Foxa-Verdo-nik, Perin, princesin taj n 11\ in zaupnik-Jan, Floreta, princesina h:šna-Pug!jeva. — Godbo zložil Stanko Prek. Glasbene točke izvajajo gojenci prof. Preka. — Režiser: prof. O. Šest. Scena arh. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
OPERA
Nedelja, 4. junija, ob 18: Melodije srca.
Opereta. Izven. Cene cd 40 lir navzdol. Ponedeljek. 5. junija zaprlo.
J. Gregorc: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Napisal H. Stepančič. Osebe: Arnič, vodja tvrdke »Noblesa«-Zupan, Silva-Baukartova, Vera, Anda, Katja, manekenke, študentke konzervatorija-Barbi-čeva, Sancinova, Japljeva, Gizela. sprejemna dama pri »Nob!esi«-Slavčeva, Viktor, sluga pri »Nobiesi«-P. Kovič, Mirti-čeva, Silvina mati-Gorinškova, Barihčeva. vdova-Bučarjeva. Marijan Barilič, njen sin, tenor-B. Sancin, Okretič. njegov taj-nik-M. Sancin, Barilič, bankir-Simončič, Ala Bariličeva, njegova žena-Poličeva, Milavski, baron-Migčinski, Marijana, sobarica v Grand hotelu-Kačičeva, Marijan. pikolo-Bajde, hotelski ravnatelj-Humar, radio-napovedovalec-Pianecki, radio-tenor-Boštjančič, natakar-Oblak, 1. novinar-Jel-nikar, 2. novinar-Gregorin, 3. novinar-Škabar. šofer-Marenk. bov-Kobal. — Plešejo: Bravničarjeva, Polik. Remškarjeva T., Kurbos in baletni naraščaj. Režiser: E. Frelih. Dirigent: J. Gregorc. Scena: inž. E. Franz Koreograf: inž. P. Golovin.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 4. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30—8.40: poročiia v slovenščini. 9.00 do 10.00: Nemška zakladnica. 10.00—10.15; Poročila v nemščini in napoved sporeda (nem. in slov.). 10.15—11.00: Orgelska glasba (prof. Tome). Versko predavanje. Praznična glasba. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščni in slovenščini. 12.45—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Koncert Ljubljanskega Zvona in altistke Danice Pe'an. 16.00—17.00: Koncert za vojake. 17.00—17.15; Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Drobno — pa lepo 17.45—18 00: 15 minut za podeželje; Inž. Repanšek: Praktična navodila kmetovalcem za junij 18.00—19.00: Filharmonični koncert. 19.00—19.30: Ura pesmi; pojeta- altistka Vida Rudolfova in baritonist M:rc Gregorin 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00-20 15: Poročila v nemščini 20.15 do 22.00: Veliki koncert za krajši čas. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Plesna glasba — igra plesni orkester, vodi Marjan Vodopivec.
>
>JTJTRO« St. ¥27
W«tfdja, i. VI194*
Ustanovitelj pasje klavnice je pobegnil
Prijavilo se je komaj to lastnikov ukradenih psov
Ljubljana, 3. junija.
Pasja klavnica v šiški je likvidirana. Ljub'jančanom se ni treba bati, da bi ku. povali pasjo steletino« in »kozrčevino«, vsaj ne več iz tega vira. Razburjenja, sum-ničenja in tudi natolcevanja bo sedaj konec, z njim pa tudi smeha, krepkih šal in zafrkacij. Ljudem, ki so se jim obračali želodci, že pri sami misli na možnost, da .so bile »žrtve« tega sodobnega obrata, se bo povrnil mir in zaupanje do pečenk.
Prodajalci pasjega mesa so imeli prav zaprav zelo lahko delo. Ljudje danes Tiso izbirčni, poleg tega pa morejo le redki na pogled spoznati, za kakšno meso gre. Preiskava je dognala, da so pasjo »kozli-čevino« kupovali tudi nekateri gostilničarji, ki imajo dnevno opravka z mesom. Zli. kovci s> speljali na led celo gostilničarja ki je mesar! Policija, je ugotovila, da je bilo ukradenih v celoti 42 psov in sta od teh ostala ž va le dva. Za kože, ki so na razpolago, se je doslej prijavilo le 20 lastnikov. Drugi naj se podvizajo, ker bodo kože na policiij le še dva dni. Potem bo imelo zadnjo besedo sodišče.
Koliko škode je napravil pasji klavec Ljubljančanom, ko j m je kradel pse, ni bilo mogcče ugotoviti. Cene so danes zelo nestalne in za take predmete ni ne maksimalnega in ne pravega tržnega cenika. Vsekakor je škoda visoka, saj ceni samo nek lastnik iz Rožne doline ukradenega psa na 50.000 lir. Prakt čno pa je vsako računanje škode skoro brez pomena, ker je krivcu uspelo, ko je zaslutil nevarnost, še pravočasno pobegniti na Dolenjsko, kjer se sedaj skriva. Le malo verjetno je, da bi oškodovanci dobili povrnjeno škodo.
Tri dijakinje pobegnile od doma.
Ko tako počas' tone pasja »afera« v po-sabo, prihajajo s policije druge novice. Bliža se konec šolskega leta, dijaki se pripravljajo na končne preizkušnje in na spričevala. Vsem te dni ni najprijetnejše pri srcu. že prejšnja leta se je pogosto dogajalo, da so dijaki ob tem času. boječ se posledic, vzeli predčasno slovo ne samo od šole, temveč tudi od doma. Navadno so taki ubežniki imeli le malo sreče na potovanju in so jih privedli pci cija in orožniki kmalu nazaj.-
Te dni je policija dobila prijavo o pobegu treh dijakinj. Ravnateljstvo II. ženske realne gimnaz je in kasneje tudi starši so prijavili, da so 30. maja odšle zdoma tri dijakinje 4 a razreda. Gre za 15 H-tno Slavko Bonta z Vodnikove ceste 9, 151et-no Marijo Merjaščevo s Celovške ceste 230 in 15 letno Vilmo štrukljevo iz Gutsman-nove ulice 45. šolske oblasti ne vedo. kaj je vzrok pobega. Dve med pobegi mi sta že prej neredno zahajali v šolo.
Red na tramvajih.
Opaža se. da je zadnje čase zopet popustila disciplina potnikov na tramvajih. Čeprav je prepovedano in kaznivo, se ljudje brezbrižno obešajo med vožnjo po stopnicah, izstopajo pri zadnjih vratih in vstopajo pri sprednjih. Ko jih službujoči stražnik opozori na red. godrnjajo v mnenju, da <rre za šikaniranje.
Treba je ponovno opozoriti, da temu ni tako n da se morajo potniki na tramvajih
Ves šm ob žogi
Dopoldne odbojka in košarka, popoldne nogomet
Proslave ob Hermesovi 25 letnici še niso kor.čane. Višek prireditev je sicer minil o binkoštnih praznikih, toda razne klubove sekcije še niso imele svojega slavnostnega nastopa in te se bodo v naslednjih tednih še pokazale v športni javnosti. Za danes so naročeni igralci odbojke in košarke, ki bodo od 8. zjutraj dalje odigrali več medsebojnih tekem. Tako bo Ljubljana danes prvič lahko videla strogo športno tekmo-v - nje v teh dveh panogah, ki dozdaj pri nas sploh še nista bili uvedeni. Morda bodo prav te tekme krstni nastopi za poznejši širši razmah za obe? Vstopnina bo iz propagandnih razlogov za odrasle 3 lire, za dijake pa 2 liri.
Proti večeru bodo na istem igrišču nastopila še štiri nogometna moštva, in sicer ob 17 dve mladinski enajstorici, eno uro pozneje, ob 18, pa enajstorica Hermesa in ad hoc sestavljeno moštvo železniških prometnikov. Imena nastopajočih (Pikič, Koš-merl, ščinkovc, Pile j, Franzot, Vahem. ši-benik, Rogelj, Lazar in Verbeka) jimčijo za dober nogometni šport.
Kdor hoče tudi to nedeljo videti naše športnike na delu, naj stopi kadar koli čez dan v prelepo areno ob gorenjski železnici, pa bo lahko za nekaj ur pozabil na vse,
kar ga sicer obdaja v vsakdanjem življenju. *
s— Nova dobra plavalka na Madžarskem. V Budimpešti so imeli pred kratkim visoko-šclci svoja plavalna prvenstva. Najboljšo formo sta pokazala brata Ha mori, ki sta si priborila celo vrsto zmag. Na 100 m prosto je zmagal Bela H a m o r i v 1:01,4, na 400 m na je potreboval 5:25. Jurij Hamori je bil prvi na 200 m prsno v 2:55,4.
L. Frick:
17
Usada pri telefonu
Roman
Tako mozga in dvomi in premišljuje in se muči. Nato pa stori čuden sklep, ki prav z & prav sama nič kaj trdno ne veruje v njegovo izvedljivost. A vsaj poskusiti hoče, da se v svojem mišljenju in čutenju vsaj malce odtrga od sinov in si zgradi mimo njiju nekakšno osebno, samostojno življenje.
Liza Meisingerjeva je bila Lizo že večkrat povabila, naj vendar preživi z njo vsak teden po en popoldan ali večer; lahko bi šli skupaj v kino, v gledališče ali vobče kam. Nedavna skupna pot na umetnostno razstavo je bila zelo pr jetna in zanimiva, zato bi si res kazalo kdaj pa kdaj vzeti čas in se nekoliko ukvarjati s stvarmi zunaj vsakdanjega kroga Slikanje pri Kurtu Wagmiillerju je že spadalo semkaj. Prvikrat, v Lizini družbi, je bil popoldan kaj prijetno minil. Med tem, ko je morala Kristina mirno sedeti in se je umetnik poglabljal v svoje delo,. je Liza čebljala, kasneje pa je vsem trem v okrepčilo pripravila čaj; še o mraku so prijateljsko sedeli skupaj v atelierju, Kurt Wagmuller je kazal osnutke, risbe in akvarele ter jih razlagal. Po marsičem, kar je rekel tja v en dan, je bila Kristina spoznala, kako
ravnati po veljavnih predpisih. Med vož. njo se ne sme postajati na stopnicah, prav tako so določila o izstopanju in vstopanju še vedno v veljavi. Ker mnogi tega ne upoštevajo, so se zgodile nesreče. V interesu skupnosti je zato, da se predp si spoštujejo in se tako v bodoče omejijo nezgode in olajša promet na tramvajih. To velja prav za vse potnike. Nihče ni izvzet.
... in na cestah.
Ko je sedaj zopet dovoljena vožnja s kolesi, naj se kolesarji spomnijo, da eo vsi stari zakoni in odredbe o vožnji s kolesi v polni veljavi in da bodo strogo izvajani. Policija bo proti vsem, ki bodo kršili veljavni vozni red, postopala strogo, da se tako preprečijo nesreče zaradi nesmiselnega divjanja. Zlasti naj bodo kolesarji prevdni v trenutku letalskega alarma, ko so ceste najbolj živahne. Enako naj pešci upoštevajo kolesarje, da ne bodo prečkali ceste kjer koli in kadar koli, ne da bi se pri tem prej prepričali, ali ni nevarnosti.
Kdor išče službo plača za vs&£o oesedo h —.30. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase h —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aU šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase J« L 10.—.
Službe išče
MI.AD FANT
z malo maturo in tremi letniki srednie tehnične šole, vešč strojepisja in deloma nemščine, išče primerno zaposlitev kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Marljiv«.	13401 -1
UPOKOJENEC išče službo čuvaja, sluge, raznašalca ali kal sličnega. Prevzame tudi čiščenje pisarn. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13458-1
20 LETNO DEKLE, ki ima veselje do trgovine, išče zaposlitev v kakršni koli trgovini. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
13472-1
ŠOFER
s 16 letno prakso, išče mesto, po možnosti za luksuzni avto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober šofer«.	13554-1
KUHARICA, samostojna, za vsa hišna dela in kuho. išče službo pri bol i ši manjši družini. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 13517-1
NATAKARICA,
izvežbana, išče mesto. Prevzame najraje točilnico. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13486-1
POSTRE2NICA
išče zaposlitve za v« dan ali samo popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Poštena moč«. 13324-1
20 letna ŠIVILJSKA pomočnica z dežele želi prakticirati pri dobri šivilji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč šivilji«. 13503-1
ŠIVILJSKA prr.ktikantka. ki se ie privatno izučila, išče nastavitve v modnem salonu. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Šiviljska praktikantka«.
13497-1 Mlada GOSPODIČNA z nekoliko obrtno strokovne izobrazbe in znanjem strojepisja, šče zaposlitev v pisarni ali temu primerno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
13473-1
ŠOFERKA
j išče zaposlitve takoj in kjer | koli. Vajena je vseh vozil, I tovornih in luksuznih. Na-i slov v oglas. odd. »lutra«. 1	13485-1
m LJUBLJANSKI-kinematografi

KINO SLOGA	Tel. 27-30
Duhovita parodija na kriminalne filme, polna humorja, napetosti, pikant-nosti in razgibanosti v Tobis-ovem filmu
Sanders živi nevarno
Paul Verhoeven, Else v. Mollendorff, Greti Sehorg, Harald Paulsen
Predstave ob 15., 17. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Romantična pustolovščina poročenega gospoda »v najboljših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost...
Ljuba vna pisma
Hermann Tliimig, Kšithe Haack, Suse
Graf, Paul Hubsehmid 1. t. d. Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri Jutri, v ponedeljek, predstava samo ob 17. uri, ker zaradi koncerta večerna predstava odpade.
5UNO MATICA	Telefon 22-41
Mariborčanka Elfie Mayerhofer in Ljubljančanka Fifi Hille (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu
SLAVČKOVA PESEM
Najlepše arije iz »Traviate«, »Bohe-me«, »Madame Butterfly« in »Gaspa-
rone« — V ostalih vlogah: Johannes Riemann, Paul Kemp, Theo Lingen itd. Predstave ob: 10.30, 15., 17. in 19. uri
KINO MOSTE
Indijski nagrobni spzmenik
Delavnik ob 18.45, sobota ob 19., nedelja ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 Predprodaja v nedeljo od 9. dalje, ob delavnikih od 17.30 dalje.
MSTOŽNIOO	j MLADO OBKIS	| SITIU. POMOČNICE J MOŠKO OBLEKO
4i pa gospodinjski pomoč-'spremeni za dopoldne k< >Q vajenko sprejmem, svetlo, predvojno blago, za
n:co, mlado in zanesljivo, veščo kuhe in *seh del, iščem za takoj. Oglasiti se: Sv. Petra cesta 69.
13651-la
KUHARICA
samostojna, išče službo pri rezanje papirja in eno za dobri družini. Izvrševala bi rapažanje blaga in delo v tudi druga dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	13688-1
PRI KMEČKEM DELU iščem službo, z vso oskrbo v hiši. Sem močan, srednjih let. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in delaven«. 13801-1
dvema otrokoma. Postopek Naslov v o«l. 0«1<1. Ju- srednjo postavo, prodam in hrana dobra. Ponudbe na tra.	13715-la Prekupčevalci izključeni. —
ogl. odd. Jutra pod »Zanes-1 2 POMOČNICI	{Ponudbe ha ogl. odd. Jo-
ljiva«.	13492-la in praktik&ntlnjo, sprej- tra pod »Obleko 3000«.
V STALNO SLUŽBO I nne takoj Salon Bojim,i	13386-6
sprejmemo mlajšo moč za Beethovnova Ulioa 15/IJ MOŠKE HLAČE
Službo dobi
13701-la rjave, nove. usnjene, pro-SLIKARJA	j dam. Prekupčevalci izklju-
skladišču. »Papirocel«, Le- sprejmem Zi stnlno. —čeni. Ponudbe na ogl. odd. podvoreka 23. 13317-la Borštnar Štefan. _ Pod. Jutra pod »Praktično za
BEGUNKO ali kmečko dekle, ki bi opravliaJo dela na polju, sprejmem. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13437-la
DELAVCA, veščega mehaničarskega ali strojnoključavničarskega dela, zdravega in poštenega, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1200«.
13597-la
GOSPODINJSKO
pomočnico, pridno in snaž-
milčč&kova 4, Bežigrad, čevlje«.
13387-6
MLADO DEKLE	Ipisalne, ~ Šivalne in druge,
za pomoč v kuhinji, samo jnabavl|a_ po konkurenčnih
RAZNAšALKO
pridno in pošteno, za cvetličarno, iščem za takoj.
Najraje takšno ki ie že - veščo vseh gospodinjskih bila v takšni služb.. Na-|de, jn nckaj kuhe sprcime slov v ogl. odd. Jutra. v sulno službo boli?a dru.
Dou^Min, 13335-la ji(u Naslor v ^ odd. POMOČNICE	!jutra.	13540-la
več prvovrstnih, išče kro-, MLAJŠE DEKLE.	|najra|C 2 dežele, ki ima re-
za lahko delo, sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13795-la
KUHARICO z dobro plačo spreime gostilna v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13794-la
Kije Tiri (ki
VAJENKO
za šivilisko stroko sprejmem. černič Fani, Tržaška cesta 24. VAJENCA,
iraj
iaŠki modni "Ion za "k°Hiiubiteliico otrok, 'išče tri-|$n<> voijo izučiti se mizar-v	«M:.!U.B»-1 članska družina. Ponudbe^. sprejme takoj mizar-
KUHARICO
13191-la
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: j »Mlajše dekle«. 13546-la
samostojno, za kuho in po- j FRIZERKO spravljanje sob, išče dvo-im!ado mo[ t;f fr;2ersko vs. članska družina. Naslov * j ienko spreime si,Ion Frink
jl-ingirjeva 1, »Kresiia«.
DVA HLAPCA	|	1'552-Ia
h konjem in za poliska de-, BRIVSKEGA la, spreimem takoi Plač*'pomočnika, mladega, sprei po dogovoru. Krusič Ivan, in(. „fljn,;n,'r, ,,]„„, Frank Bezenškova ul. 10.
13433-la
POMOČNICE prvovrstne moči, sprejme prvorazredni atelje Mire Škabar. Ulica i. maia 5/11 -13259 la PISARNIŠKO MOČ žensko, lahko tudi začetnico, z znanjem knjigovodstva. išče podjetje v krasno ležečem kraiu ob Iago Maggiore. Pogoj: perfektna nemška korespondenca. Dobra plača in oskrba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Luino«. 13148 la 2 kovaška POMOČNIKA. 2 kolarska pomočnika in ključavničarja, sprejmem za HLAPCA stalno ali tudi le za nekaj,h konjem in pri pospodar-
ine podružnica salona Frank, Ljubljana, glavni kolodvor.
13553-la
FRIZERKO.
prvovrstno moč, spreimem v stalno službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
13601-la
Pošteno DEKLE.
ki ie vešča kuhe. spreimem takoj. Hrana kot tudi plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13619-la
GOSPODINJSKO pomočnico, veščo kuhe, spreimem. Plača in hrana dobri. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena«.
stvo Potočnik, Gnidovčeva ulica 5. pri šoli na šmar-tinski cesti, Sv. Križ.
13470-44
ČEVLJARSKEGA
cenah »Omnipol«, Trst, Via Commerciale »/II. 12052-6
PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodai. »Petro-nafta«. Liubliana, Ciril-Me todova 35a. prei Tyrševa.
1-377-6 MARMORNA KREDA bela, kalciiev karbonat 0. 00, 000, 0000, Plasticol. Smtexpomice, karbolinej -.	.katran, olje za termena —
13423-44 'stalno na zalogi. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a. prei Tjrrševa.
J-376 6 MOTORNO ČRPALKO skoraj novo, prodam. — Ogled: garaža Rebolj. Vegova ulica 8.	13354-6
2 para ČEVLJEV, športnih, ženskih, št. 38,
vajenca "in vajenko za Sva-'modri z dvojnimi podplati, nje zeornjih delov takoj idobro ohranjeni, prodam, spreimem. Jaroš Jožef. Breg.Ogled od 12. do 15. Najt 2.	13410-44 slov v ogl. odd. Jutra_-
VAJENCA, poštenega, za špeceriisko trgovino, spreimem. Naslov v ogl. oda. Jutra. 13595-44
MEHANIČARSTVA bi se rad izučil. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13593-44
VAJENCA spreime M. Jankovič, klc-parstvo in vodovodna inštalacija, Rimska cesta 19.
1 V>75-44 ŠIVILSKO VAJENTvO eprejmem ta&oj. Naslov v ogl. cdd. .Tnt-a.
V/UENCA m ščtia'3ko obrt sprejmi 6 takojšnjo pti"'0 — ?I*«i;alna 1
ur dnevno. Terlep Matija kovaštvo, kolarstvo, varilni-ca. Sv. Jerneia c. 9.
153 36-1 a
FANTA
za kmečka in domsča de'a, spreimem. Predovič. P.ilian-ska cesta 73. 13322-la POMOČNICO
stvu spreimem. Služba stal. na. Domobranska cesta 7.
13599-la
KUHARICO,
simostoino. spreimem. — Vprašati v delikatesi. Wol-fovs 12.	13598-la
SODARSKEGA jpomočnika, mlaišega, spo-
„,... Svetarska delavne«. Armič 13618-la p]ftvk0 Tria5ka C9it(1 47.
Lnbljana.	13.676-44
VAJENCA pridnega, poštenega, spreimem za mehaniko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vaienec«.	137*9-44
13289-6 BLAGO ZA RJUHE.
prvovrstno, mirnodobsko. prodam. Ogled samo do poldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13383-6
ŠTEDILNIK, nov, velik, prostosto.cč, za centralno kurjavo al; za gretje vode. in 7 m cevi Vi prodam. Ciglarjeva WI. F	13389-6
PING-PONG MIZE s priborom prodam. Kobau, 13700-44 Prijateljeva 1 a/II, Prule.
13442-6 ZAJČJI HLEVČEK, lepo grajen, prodam zarad
Bodi kmet,
Študent, gospod, krema RAPID A povsod
BRIVNA KREMA
RAPIDA
Brez 'mila, brez pene
PROIZVODI: VAN K A I T
ZA LEPOPISJE
spreime takoi modni salon sobnega za vs.i dela. sprei-	ue';tclia. Ponudbe na
»Marina«. Sv. Petra cesta 2^|mem takoi. 2000 lir me-jogi_ odd. jutra pod »Lepo-
KLJUČAVNIČARJA
ali strugaria sprejmemo v odd.'
13471-la 'sečno. Naslov v ogl. odd.

utra.
ŠIVILJE
pis:e«.
13353-3
službo. Naslov v ogl. odd. T3 pcrilo spretne. sprc;rrem Jutra.	13463-la 'tjkoi. M. Alešovec. C?n-
SLU2KINJO	karievo nabr. 1. 13*^9-1 a
ali postrežnico. tudi starc-so. | POSTRFŽNICO t.'ko| spreimem. Vrhovč?va	„. «„,i,l
ulica 14 T.	13444-1 a 71 Popoldne na Prulah
popoldne, na 2 šiviljski POMOČNICI.	Naslov v
samostoini. dobri delavki, j ^GOSPODINJSKO °
spreimem v stalno službo.	, . ,. . , .__
Iva Terpin. Sv. Petra c. 43. jP^očnico al, postrežnico r	13411.] t i spre: m cm k samosto;m go-
KROJASKEGA
nomočnika spreimem takoi.
zrednih ekolnosti za vsako ceno. Hrženiak, Jarška cesta 78. Sv. Križ. 13434-6
SAMSKO SPALNICO, belo emailirano. zelo dobro ohranjeno, gramofon fkov-čegl s ploščami in železno zložljivo postelio z novo mrežo, zanesljivo čfsto. ugodno prodam. Ogled od 12 do 14. Naslov v oglas, odd. lutra.	13435-6
STARO POHIŠTVO, čisto. 2 postelji, 1 omaro. 1 temno plcskano kredenco, 2 postel-ni omarici, ugodno prodam. Naslov v - "	13430-6
13653-la,' SADNA DREVESA
dravim daiem pouk. prak-,«gl. odd. Jutra, rična navodila na vrtu. —j POSTELJO 30 letna praksa. Vaš naslovjin vzmetno zimnico r^o-oddaite na ogl. odd. Tu-'dim. Naslov v ogl. odd. tra pod »Bolezni«. 13418 3! Jutra.	B429-6
| FOTOGRAF	| Otroško POSTELJICO
sprejme retuš:r3n> na dom. 'zeleno. >n moško kolo pro-Na obvestilo pridem takoj. jdam. CesU na Rožnik 5 H.
Delo stalno, plača dobra. Glavan, Kolodvorska 18.
13420-la;koi spre:mcm. šiviljsko POMOČNICO mlado, dobro, spreimem. — Naslov v ogl. odd. Tutra.
13454-la
POMOČNICE.
spe. Delo lahko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13744 la
2 KROJ. POMOČNIKA za male in velike kose, ta-Žicon A.. Wo!fova 10'I. 13717-1 a
GOSPODINJO iščem za skupno gospodinjstvo k dvema stareišima go. s podoma, mirnima, skromni-
praktikantinjo in vajenko'ma. Na razpolago brez-sprejme modni salon prvejplačno enosobno prazno sta-kategoriie. Poizve se do se- novanje in hrana. Ponudbe
Iitve v Dravski 5. l^^-la
Damsko KROJfAčICO. samostojno, spreime takoi salon »Olga«, Pražikova ulica 8'T.	13391 -la
POSTREŽNICO za popoldanske ure spreimem. Naslov prosim oddajte v ogl. odd. Jutra pod: »Popoldanske ure«. 13364-1 a
ČEVLJARSKEGA pomočnika in vajenca s takojšnjo plačo spreime takoj ei!n fpr.^me Zavrl Janko, čevljar. Trža- Puharrvn. fi.
na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenec«.
13720-la
POSTREŽNICO
iščem. Plača po dogovoru. Medvedova c. 14'I.. levo.
13719-la ČEVLJ. POMOČNIKA spreimem za vsa dela. — Mi>-:» A	11690-1 a
TOAKTIKANTTNJO zu pis.vnn proti dobremu pla-takoj Mfrknr. 13010-la
Naslov
ogl.
13428-6
odd. lutra.,
13413 3 Salonske ČEVLJE.
UPOKOJENEC,	ičrne, semiš. moderne, pro-
ki ima veselic za stalno'dam. Naslov v ogl. odd. oskrbovanje sadnega drevja, j Jutra.	13424-6
obrezovanje, škroplienie itd..| RADIO 1-hko dobi stalen zaslužek.;in otroško posteljico 7. žmn-Vpr.išati dnevno od 12 do nico Prodam. — Bradeško. H in od 18 dalie pri Vid- Rudnik 1C2. poleg bloka
mar Francu, Triglavska 5.
13515-3 GOSPA POUČUJE
13121-6 HLADILNO OMARO.
novo. na led. prodam. Cena
ška 11.	13411-laj 7ENSK0
POSTREŽNICO,	I nrtlno. poit™ fjvitrnri kot
pošteno in urno. spreimem ^m«? v prvpodinstvii. FT-ana lua,„ za 1 krat ali 2 krat v te-, fo stanova;,-e v h:5i. Plafa. Ilerfič. Liubliana, Rimska dnu. Poizve se od 10 do ^	sviov v vseh cesta 13	13296-6
Prodam
GONILNI JERMEN
8 cm širok. ca. 7 m dolg. malo rabljen, prodam.
14: Tabor 5/II, vrata 9.
13405-la
KAVARNIŠKO
kuharico ali
T*)<Ior.iIn>aT, Jutri. 13638-!a
POMOČNICO j prvovrstno, kot vodilno mop
gospodinjsko t
pomočnico iščemo za takoi. L* ■ - ,	, - , w
Predstaviti se dnevno od 10 ^'Uvn-^Tp""	' T^ 't
do 12 in od 17 dalie. Na ' "h POMn< VTr'	^
slov v oglas. odd. »lutra«.
13488 la
MLADO DEKLE
sprejmem kot postrežnico od 7 do 14. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena«.
13493-la
2 MIZARSKA
pomočnika spreime Josip Rotar, mizarstvo, Koblarje-va 7.	13490-1 a
GOSPODINJSKO
pomočnico za vsa hišna dela
Invk in KROJAŠKO POVfK-XTOO z« delo v roke pr km. ■afii prot' dobremu ptariln — snre'me prvnvrfni atelje Miro Skabar. ulica S. m«jn S-TT.
18.G30-la
BLAG VINIČARKO
dva rini n.i tedr-n ka-mrna »Mjtrnpol». Predstaviti •e 'e v kavarni v pnneflMirk Od 10. do 1?. lire. 18.881-la
POSTREŽNICO za popoldanske ure iščemo.
sprejmem. Avbelj, Trnovski j Gaj evt 1. VII. nadstr.. vra-I pristan 24.	-----
13351-1 a KOVINO-STR t JG AR J A.
zmožnega samostojnega dela, išče tovarna za klei na Šmartinski c. 50. 13i39-la
frizerka
dobi stalno službo v več
ta št. 707.
13758-la
POSTREŽNICO
za dopoldne od 7. ure zjutraj, iščemo. Gajeva (Verdijeva) 1, VII. nadstr., vrata št. 707.	13757-la
nemščino in italijanščino po 2500 lir. Rožna dolma, ce hitri in praktični metodi, sta II. št. 18.	1345'=-6
Ugodne cene. Rimska 10/1. | PRODAM: de>no.	13524-3 moto-no kolo. 60 ccm. Vik-
UčITELJICO	|toria-Sattonette motor: mo.
nemščine iščem. Ponudbe zlško kolo Diamant, balofl-zahtevkom honorarja na ogljskc gume. in usnien kov-odd. Tutra pod »Ncmšči-lčee 40X60. Naslov v ogl. na«	13550-3 odd. Tutra.	13456-6
POZOR. KOLESARJI! I Otroško POSTELJICO. Kolesa lakiram v ognju v kompletno, skoraj novo. ve-vseh bars-ah. Predvojno bla-jliko kuhinjsko mizo in dva go! — Sprejmem vajenca.'stola prodam. Sušnik Pika. Horvat Josip. Poljanska 69iPol'an*ki nasip 12. 13452-6 (pri klavnici). J-394-3 ZAJKO-ORIAKINJO _'prodam. Streliška 29. dvorišče.	13377-6
PRODAM: pisalno mizo z 9 predali iWertheim ključavnice), dolge karnise. ogledalo 60X 40. siike na platnu ali samo okvirje, obsevalno luč »Pa-nescol«. Na ogled vsak čas. Naslov v ogl. odd. Tutr^.
1 ',447-6 SALONSKE ČEVLJE črne. ševro, popolnoma no-ve. št. 35. predvojna roba. prodam. Gosposvetska 34. pritličje. levo. 13398-6
NOVO SPALNICO prodam. Poizve se 5 minut čez blok pri Vidmarju. Vr-hovci 17. p. Dobrova.
13400-6
2 KOKOŠI
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11279-6
STENICE. ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči zavod za pokončavanie mrčesa in golazni Zor Adolf. Tav. čaneva 4/III. levo. 13396-6
DEŽNI PLAŠČ, nov. damski, za manjšo postavo. prodam. Zriniskega c. 8 I. desno.	H379-6
SALONSKE ČEVLJE
cesta 13. NIZKE OMARE
za perilo in par starejših za obleko, ugodno prodarh. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13287-6
BLAGO
za moško obleko, sivo črtasto, s kompietno podlogo, in črno svilo za moško Podlogo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13520-6
BLAGO belo črtasto. Za moške spodnje hlače, mesarske jopiče, 12 frotirk, velikih, in svilo za damsko perilo, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
13521-6
ŽIMO
prvovrstno, popolnoma no. vo, prodam. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Zima«	13214-6
DESET KOLES (6 moikih in 4 damska) v
novem stanju in 3 moderna semiš, z visoko^ peto, po-kolesa poceni naprodaj. Su- Tolnoma nove, št. 37. pro-
gostilniško kuharico .steršiS. melian-Pn« delali!dam. Medarna. Židovska 6. icm salonu. PonudSe na ,	lahko etar.-jf-a m samo 'iVr-n-a u (Figovec levo	13381-6
ogl. odd. Jutra pod »Sa- v> nekaj ur dnevno. Naslov jvoršče).	13645-61 bramorje
13728-la
mostojna moč«. 13305-la,v ogl. o^d. Jtitra SLUŽKINJO.	| UPOKOJENCA
14—18 letno, takoj sprej-!ža pomoč v gospodarstvu, mem. Vprašati zjutraj do 8 sprejmem v trajno zaposI;-pri Jožefu Krese, Trnovo, tev. Naslov v ogl. odd. Kopališka 5.	13510-Ia Tutra.	13755-la
POSTREŽNICO	GOSPODINJO
iščem 1—2 krat tedensko. — ki dobro kuhe iščem Naslov v ogl. odd. Jutra, j . fcjn dan k mali dru. uu „ u„ I349s-ia žini. Ponud'oe ni oel l,» m n GOSPODINJSKO	odd! Jutra pod »Dobrn <" 10
pomočnico, pošteno in pri- plačo«.	13686 1 a
dno, veščo vseh hišnih opra- POTREŽNICO vil in kuhe, išče za takoj ki zna dobro kuhad, ali s 15. junijem Dolenc, i sprejmem. Dobr i plača. Tavčarjeva 12/L. Vprašati j Menard Komenskega 20. od 13 do 15. 13484-1 a I	13712-la
Slomškove DROBTINICE ;EraT Potov° Pokončate z
I. in 8. letnik, prodam. _ Bramonn zrni. Z navod.lom Ponudbe z navedbo cene na lv- drogerm Kane. Židovska
ogl. odd. Jutra pod »Slomšek«.	13385-6
ŠPORTNI VOZIČEK, zelo lep, predvojni, popolnoma nov, prodam. Ogled |od 8 do 15, Florjanska uli-13388-6
IN5ERIRAJ V ,, JUTRU"!
ulica 1.
13181-6
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1.
13180-6
MRČES IN GOLAZEN: uši. stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite ▼ drogeriji KANC, Židovska nlica 1.
13179-6
Sansko KOŽICO
zameniam po dogovoru za kozlička. Močnik, Celovška cesta 99.	13393-6
ŠPORTNI VOZIČEK, predvo-ini material, prodam.
Rožna dolina, c. II, št. 43.
13394-6 GOJZERICE št. 40. prvovrstne prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. 13390-6 NALIVNO PERO
prodam najbolišemu ponudniku. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pero«.
13376-6
DAMSKO KOLO,
skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Tutra«.
13451-6
PRODAM:
krasen, črn, Čipkast šal, 2.5 m dolg; črno jopico iz moire-svile in boo. sevemi dihur. Ogled od 16 do 18. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11384-6
OTROŠKE ČEVEI.JČK6, nove. št. 26, prodam za 250 lir. Rak, Gregorčičeva ulica 7.	13373-6
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam. Jarc, Čopova 10. 13367-6
BAJAZA za motorista prodam. Jarc. Čopova 10.	13168-6
KOPALNI KOSTUM, damski. prvovrstna volna, za srednjo postavo, in čevlje št. 39. iz kačiega usnis. skoraj novo, prodam. Naslov v oeias. odd. »Jutra«.
13365-6
OTROŠKO POSTELJO.
prav dobro ohranjeno, z mrežo, prodam. Naslov v osi odd. Jutra. 13363-6 GOJZERICE št. 38,
dobro ohranjene, in siv ženski plašč prodam. Tr-stenjakova 2 II, desno.
11416-6 Registrirno B* AG A T NO s šestimi posebnimi štcvci prodam. Šiška. Obirska 8.
13414-6 ŽAGANJE za kurjavo ali nastiij dobite v Trnovem. Jeranova 14. 13412-6
PREMOG I. Pogačnik
LJUBLJANA.
Bohoričeva ulica S
Telefon 20-59
ZAJČJI HLEVČEK.
večji, prodam. Moste, Društvena ulica 11. 13276-6
PRAŠIČA. 60 kg težkega, in piške s kokljo prodam. Nasl-.iv v ogl. odd. Jutra. 13307-6
SODČKE, stolitrske. iz mehkega lesa, proda »Papirocel«, Lepo-dvorska 23.	11318-6
MREŽO ZA OGRAJO. 10 m, novo. pocinkano, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra.	13303-6
DAMSKO PERILO za večjo osebo prodam. — Ogled vsak dan od 10 do 12. Naslov v ogl. odd. Tutra.	11323-6
KOZA. čistokrvna, švicarska, dve leti stara, prav dobra mle-karica, brez najmanjše napake. naprodaj. Zg. Šiška. Pod hribom 5. 13334-6
MOŠKO KOLO, novo, športno, prodam po ugodni ceni. Opled v Slap-ničarjevi ulici 9, Moste.
13328-6
KOLESI,
moško in žensko, prodam. Zg. Šiška, Matjanova pot 13
13337-6
ŽENSKO KOLA
prodam. Ogled od 8 do 15. Moste, Vodmatska 1 'II.
13403-6 OTROŠKO KOŠARO, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13404-6
PRODAM: kompletno belo posteljo z žimnico iz morske trave, s posteljno omarico in umivalnikom, Čisto, vse dobro ohranjeno. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13489-6
HARMONIKO, klavirsko, 120 basov in 4 registri, novo, prodam. Isto-tam gramofon z 20 ploščami. Naslov v ogl. odd. Tutra.	13487-6
KUKALO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13482-6
RADIOAPARAT,
prvovrsten, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za šivalni stroj z doplačilom. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
13360-$
ELEKTROMOTOR
11 KW. Siemens, prodam ali zamenjam za 4—6 KW. z doplačilom, iti AEG, 3 KW prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13319-6
3 m BLAGA za moško obleko »Ji » spomladanski plašč prodam za 1400 lir. Bukovnik Egidu, krojač, Karlovška cesta 26.
1*292-6 »ILUSTR. SLOVENEC«, letnike 2.-7., prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13236-6
MOŠKT ČEVLJE.
platnene, št. 41. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13501-6
PLETILNI STROJ št. 10
in diatonične harmonike, trivrstne. skoraj nove, prodam. Vodnikova cesta 77.
135196 PLETILNE in ŠIVALNE stroie sprejmemo v popravilo. Na razpolago krtačke za pletilne stroje ter priprarv« za navijanie prediva itJ. — Ulaga Ferdo. Gosposvetska cesta 41.	13512-6
KOPALNO KAE), večio, otroško. pločevin:et<*. dobro ohranieno. prodam. Helena. Zabjak 14. 13513-6
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom pr»-d*m Ogled pri Štruklje. Gosposvetska 41. 13514-6
KOŠNJO, sladko kravjo mrvo. zamenjam po dogovoru. Nas'ow v ogl. odd. Jutra. 13502-6
PRAŠIČA, 25 kg težkega, prodam, m slamo ali steljo kupim. Ci-glarieva 20.	11S08-6
RAZLIČNE KNJIGE prodam, kot Rotschilds Ta-schenbuch fur Kaufleute, Der Krieg 1914—1919 m Wort und B.Id. Nemški in slovenski slovar. Handbuch der kaufmannischen Holz-verwertung und des Holz-handeis, kniieo za poslo>vna pisma in različne zemljevide za avtomobilski p'i>mct. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11496-6 A.OPALNE OBLEKE V blaga izdeluje Accetto. Trnovski pristan 18. 11494-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, zadnji avto-model, znotraj in zunaj tapeciran, prešit, ves kroman, prodam za 6100 lir. Ogled od 9 do 11. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13491-6
PIŠKE: Rodeiland. I.eghorn. Sta;er.
ke. prodim. Hubadova 5/1, !-*o od bloka Dunajska cesta	11469-6
GLOBOK VOZIČEK, predvojni, prodam za 2500 lir. Naslov v ogl. ocid. Jutra	11468-6
3.90 m ČISTE SVILE, modre, prodam. Oeied rr prijaznosti v trgovini J. Kau-čič Selenburgova ulica.
13466-6 DAMSKE ČEVLJE.
rjave, št. 41.5. odprte, pro-dam. Ogled iz prijaznosti pri g. Sajovic, Novi tre.
13467-6 Tovorni AVTOMOBIL
d ve tonski, znamke Cbev rolet, prodam. Vinko Miklič. Nunska 3.	13464-6
PRODAM: moško obleko z« visoko po-stavo, novo svileno srajco in čevlje št. 43, zameniam moški dežnik za ženskeea, temnega. Naslov v oglas, odd. Tutra.	13465-6
črNe fotelje
prodam. Zvezna ulica št. 7.
11462-6 OTROŠKI VOZIČEK, nerabljen, nov model, prodam. Na>lov v ogl. odd. Jutra.	13440-6
Temnomodro OBLEKO iz finega blaga, za dečka, 10—11 let stareca. prodam. Vič. Pokljukarjev? 108.
1 1443-6
2 DAMSKI JOPICI, drap ia temnomodro. lepo ohranjeni, za srednio postavo, prodam za zmerno ceno. Naslov v ogl. odd. Jutra.	135 33-6
TRAVNIK V LIPAH oddam za prvo in drugo košnjo. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna krma«.
13539 6
STOJEČE SENO oddam v bližini Sv. Križa. Vpr2Šati v Ljubljanski ulici 55.	13527-6
PRAŠIČKE ZA REJO. 7 tednov stare, oddam. Lin. hartova 41, poleg rižamc.
13506-6
AKTOVKO,
novo. in vrč za vodo nosit prodam. Mustsr, Aljaževa 5.
13544-6 PLATNO ZA RJUHE.
5 m, širina 150 cm. predvoj.
no blago, naprodaj. Naslov
v ogl. odd. Jutra. 13549-6
resno gleda ta mož na svojo umetnost in kako se z vso dušo bori za skrajnjo popolnost oblike. Pri tem se ji je bil razodel osrečujoč ncvv svet. svet, ki ga je prej le od daleč občudovala, ne da bi resnično dojemala njegovo bistvo.
Za danes popoldne je napovedana druga seja, in Kristina se je vkljub svojemu prvotnemu strahu že kar veseli. Na žalost ji malo popred telefonira Liza in j a zaradi kdo ve kakšnega ničevega vzroka odpove spremstvo. Pa ne da bi jo stvar že dolgočasila? Al i se Jezi, ker ne stoji sama v središču zanimanja, ali ima morebiti kak drug namen? Gospodu Wagmullerju bo treba torej odpovedati — tEkšna je Kri-stinina prva misel. Nato pa se spomni nedavnega sklepa in pomisli: zakaj le? Saj nisem mlado dekletce, ki potrebuje jerob-stva in nadzorstva, če Lize ni, pojdem pač sama. Kurt Wagmuller je tenkočuten in dragocen človek, velik umetnik, ki ga zaradi Lizine muhe ne gre ovirati v njegovem ustvarjanju.
Skrbneje kot sicer se Kristina pripravi za ta popoldan.
»Le glejta, da bodo zvečer vajine naloge v redu,« se mati poslovi od sinov. »Mogoče je, da pridem drevi nekoliko pozneje domov.«
*
»Aleks hodi vsak teden na plesne vaje,
prihodnjič bo celo ples, jaz pa nai se ve-
nomer samo gulim in živim brez vsake najmanjše zabave,« se Dieter pritoži materi.
»Tvoj brat je že starejši, kadar bo tebi osemnajst let, boš lahko tudi ti obiskoval plesno šolo. Tako neznansko se ti pa tudi ni treba pomilovati, saj imaš denarja za sproti in lahko greš vsak teden ali vsakih štirinajst dni v kino. Ce si jutri pri latinski nalogi zaslužiš ,dve', si zastran mene lahko izvoliš kako posebno veselje. V zmernih mejah, seveda.«
Dieter se nato pozno v noč guli besede, ponavlja vsa slovniška pravila, ki prihajajo v poštev, in res dobi dvojko; njegova naloga je menda najboljša v razredu, mali sme biti kar zadovoljna z njim.
»Nu torej, na dan z željo!«
»Rad bi šel v gledališče, pa ne sam in tudi ne h kaki predstavi za mladino, temveč s teboj, mamica, h kaki fini stvari.«
»Lepo, o tem se pomeniva.« Kako dobro ji de to fantovo priznanje; misel, da si želi iti z njo. je pravi balzam za njeno srce.
Dogovorita se za veliko opereto. Kristina priskrbi dve vstopnici za soboto zvečer, ko pojde Aleks na slovesni zaključni ples svojega krožka. Dekleta bodo prinesla kolačkov in sladkarij, mladi gospodje pa prispevajo za skupno bovlo. Razume se, da pokloni vsak svoji plesalki tudi po nekaj cvetlic. Aleks je vzel v ta namen že
naprejščino na sprotni denar za prihodnji mesec.
»Nu, kaj pa poneseš svoji Loti, velikanski šopek rdečih rož?« ga Dieter povpraša.
»I kje, pest osata, ta je cenejši!c
»Ha, ha, osata! To bi ti skočila v obraz!«
»Prav nič ne skače, daje mi, da jo lepo vodim. Pri plesu se vse dame dajejo voditi gospodom, če še ne veš.«
»To ti gotovo imponira? V življenju je pa potem narobe!«
»Cujte. čujie mlečnobradca, odkod le jemlje modrost?«
»Nu, pustita zdaj te neumne čenče in oblecita se že,« poseže Kristina v prereko sinov, ki jo je s pritajenim muzanjem poslušala.
Staro, davno znano opereto — »Veselo vdovo« — dajejo v novi opremi, z velako lepimi dekoracijami, krasnimi kostumi m baletnimi vložki, zabeljeno s krajevnimi dovtipi in nami©. Vloge so razdeljene samim prvim močem, orkester je izvrsten, godba osvajajoča, gledališče polno dobro oblečenih in razigranih ljudi; kdo ne bi bil dobre volje in se ne bi dal zazibati v slovesnovedro razpoloženje!
Kristina se veseli očitne radosti svojega fanta, ki z vsemi čuta uživa ta večer. Dasi drugače ni kdo ve kako naklonjena operetam, se rade .voljg predaje £acu melo-
dij in se čuti prevzeto od tožeče in vriskajoče ljubezni junaške dvojice na odru. Kakor goska se zdi sama sebi in kar po-smehovala bi se nad seboj, hkratu pa blaženo čuti, kako se nekaj togega in težkega v nji rahlja in sprosčuje, in kako jo obhaja neumno, sladko hrepeneje, ki je že zdavnaj mislila, da je umrlo. Deška vzklika »sijajno« in »imenitno«, ki Dieter v med odmorom z njima izraža svoje navdušenje, udarjata Kri tini v tem razpoloženju skoraj nekoliko na živce, rajši bi imela zraven sebe enakomiselnega čleveka, da bi s z njim pogovorila ali vsuj z njim vred molčala v tihem sozvočju duš
Moške oči jo ošvigujejo. ko v svoji mehko padajoči obleki iz temnega žameta stopa po hodnikih sem ter tja. Marsikaterega plahega ali drznega občudovalca njenih ženskih čarov nemara mika, da bi se ji približal, ko ne bi Dieter. ki si je skočil k bufetu po obrok čokoladnega ledu, spet hodil ob njeni strani. Sin? Fa že tak velik dečko?
S tihim zadovoljstvom opazuje Kristina v mnogoštevilnih zrcalih svojo podobo. Res. nocoj je kar čedna na oko, temni žamet jo ovija kakor laskanje, vesela, sproščena volja nocojšnjega večera ji poživi;« in pomlajuje obraz, pa kaj, si: ni v bistvu močno vse eno, kakšna je na pogled, za koga pa naj bo lepa, saj m nobenega mo. iififia, la Li mu skušate hiti sšeč.
S>TL7TRO<r §£. 127
Nedelja, 4, VL 1944
damsko kolo,	, moške čevlje
jnamke »Diamant«-balan, in št. 37, nove, predvojno bla-
»Panexoi«, lat za obsevanje, ultravijoletni žarki, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13542-6
GOJZERICE št. 41 in haferle št. 36 prodam — kupim pa škornje št. 42. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
13548-6
BLAGO,
lepo, predvojno, za moško obleko, S podlogo vred, in nahrbtnik prodam. Naslov v
go, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13663-6
RADIO tovarniško nov, 5 cevni, proda Karlovšek Stanko, Knafljeva (Dvorakova) 8.
11262-6
VRTNO KLOP
jako udobno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13622-6
STOLE IN MIZE
vrtne in druge, prodam. —
ogl. odd. Jutra. 13538-6 Kobau, Prijateljeva la/II.
PRODAM POCENI
pozlačen okvir, rezbarija barok, v velikosti 68X43, leseno otroško mizico s_ klo-pico in močne visoke čevlje št. 25. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13525-6
BLAGO 2a moško obleko ugodno prodam. Stari trg 28/1, desno.	13516-6
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ogled dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.
(Prule).	13441-6
DAMSKI KOSTUM
siv, skoraj nov, iz prvovrstnega kamgarna — nov damski plašč, športni jesen-ski, lep vzorec — in damski plašč za pomlad, ope-kasto rdeč volnen, nerabljen — prav vse prvovrstno predvojno blago za srednjo vitko postavo — zamenjam za blago ali gotovo malo rabljeno moško obleko svetle barve, boljše
VRTNA ČRPALKA
(pumpa), nova, št. 18, na-
13600-6 kakovosti. Velikost srednja,
močnejša. Razlika se izravna po ocenitvi v gotovini.
prodaj. Ogled od 14 do^-j ogled pri Lobnikarju,
, e	Macl.1T/ v	rvld. v,_____T---- 14! TI
]s 30 Naslov v ogl. odd. Jutra.	13604-6
PLATNO in SIFON,
posteljno, predvojno, zamenam za protivrednost. Na-siov v oglas. odd. »Jutra«.
13605-6
Pisarniško OPRAVO	.
ugodno prodam. Ogled: Naslov Siapničarjeva 5. 13603-6'
HARMONIKARJI! Prodam več novih klavir-
Komenskega 24/11.
13624-6
DAMSKF ČEVLJE
nove, riave, št. 39. prodam. Križevniška ul. 4/1.
13626-6
RADIO PHILIPS
4+1, malo rabljen, prodam.
v ogl. odd. lutra.
13721-6 KLAV. HARMONIKO znamke Arrigo Guerini, 80
sk:li. kromatičnih in diato- lj,asov. tovarniško novo, pro ničnih harmonik. Sv. Petra	'^imandl. Celovška ce
cesta 42.	13607-6
črno JEDILNICO,
iz trdega lesa, dobro ohranieno, prodam. Naslov v ogl odJ. lutra. 13608-6
Nov SMOKING za gospoda srednje velikosti ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 1361=i-6
Usnjeno AKTOVKO, novo, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 13616-6
ŠTEDILNIK, železen, dobro ohranjen.
sta 14.	13723-6
Električni I.IKALNIK prodam. Rimska c. 5. pritličje. desno.	13689-6
ČISTO POSTELJO z mrežo in žimnico ter sliko angela varuha, vel. 88 in 68 cm, prod.im. Koro-ščeva ul. 26. prit!., Zelena iama.	13691-6
GARNITURA Za mleko in pivo, umetniško delo, se proda. Oeleda se pri tvrdki
zelo ugodno prodam. Hotel, Umetnost«. Kolodvorska Llovd. soba st. 16. Li614-6 o0	13703-6
ŠPORTNI VOZIČEK, | POZLAČEN otroški, skoraj nov. s staj kavnf servis Za turško ro gumo. naprodaj. Ogled (kavo Za 6 oseb n pro-pri »Tribun,«. Kirlovska 4	Naslov v o?'- odd.
13613-6 iJutra	13702-6
KUHINJSKO OPRAVO
RADIOAPARAT.
naijbo!;ša znamka, brezhiben. prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.	13578-6
PISALNI STROJ, prenosni, nov. zadnji m°-|nf>v0 del. prodam. Ogled v po-1 ' nedeljck od 8.30 do 10 pri j t; vratarju hotela »Slon«.
novo, 7 komadov, poceni prodam. Ižanska cesta 109-13628-6
KUHINJSKO OPRAVO
poceni prodam ali zarr.entam za elektromotor
5 KS ali za kak les. doDlačam. N:
13627-6
, , Tudi doplačam. Naslov v 135"'S|ogl. odd. Jutra.	<
Raztegljivo MIZO.	j j^oTEL
lepo hrastovo, za 12 oseb,, kuhanje ril pr(>dam. m klop prodam. Salenaro- ^ Ro2n/ dolinai Cesta
va 6'I. KOSTUM.
športni, paleto, jopico z mufom. bel žtmper, platneno obleko, garnituro perila. servis za kavo in pecivo prodam. Vse dobro ohranjeno. Poljanska cesta 15. I stopnjišče. 1. nadstropje, desno.	13582-6
KROJAŠKI šivalni stroj, v najlepšem redu. takoj prodam. Naslov v ogl. odd. jutra.	13591-6
OBLEKO, sivo. z dolgimi hlačami, d"bro ohranieno, za 8—10 'et starega dečka, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
13583-6
ČEBELARJI!
Nekaj paniev. prašilček ih ostale čebelarske potrebščine prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13592-6
RADIOA PARATE, H:< Masters. Philips. Orion, Elektrik patria, Phonola, nove in rabljene, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	13564-6
JEDILNI PRIBOR Berndorf alpaca in drugih znamk, japonski čaini servis. steklene kozarce 1 del prodam. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 13563-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, odlično ohranjen, predvojni materija!, ugodno prodam. H:n.!co Privšek. Kolodvorska 7. 13562-6
DVOKOLESA fbicikte), moške, skoraj nove, ter manjši otroški bi-cikl ugodno prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
13561-6 PISALNI STROJI:
11/12.	13746-6
KOŠNJO TRAVNIKA
prodam hitremu kupcu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13747-6 KUHINJSKO OPRAVO moderno, malo rabljeno, prodam. Ogled samo od 9-do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Tutra.	13750-6
RADIOAPARAT nemške znamke, zadnja tipa, prodam. Ogled samo od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. lutra. 13749-6
BALONSKI PLAŠČ damski. malo nošen, prodam. Rimska c. 7/II., vrata 12.	13718-6
PRODAM: globok, tapeciran voziček, 3 cevni radio Safar in krasno stensko pregrinjalo. — Šribar, Rimska cesta 21.
13722-6 SVETLO PLATNO la impregnirano, za letne plašče in otroške platnene hlačke. ugodno prodam. Na ogled iz prijaznosti v trgovini »Alpina«. Dunajska cesta 12.	13736-6
GOJZERICE št. 41, dobro ohranjene, ročno delo. ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 13698-6 PLAŠČ
iz balonske svile, dvojni, predvojni materija!, prodam za 1S00 lir. Naslov v ogl. odd. lutra.	13697-6
TOČILNO MIZO prodam po izredno nizki ceni. Interesenti naj se zgla-se v pisarni Javnega skladišča.	13696-6
SINGER šivalni stroj, pogrezljiv. prodam. — Si-
TEHTNICO.
avtomatično, si<tem Berkel, nosilnost do 10 kg. prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	13559-6
LESTENEC, ves i> medenine, tridelni,, za 4 žarnice, in zidno ogledalo, brušeno steklo, v izrezi i anem florentinskem o-kviriu, usodno prodam. — H:nko Privšek, Kolodvorska 7.	13558-6
ŠIVALNI STROJI raznih znamk, novi, salonski in rabljeni, navadni, od 2900 lir naprej ugodno na-prodai. Hinko Privšek. Kolodvorska 7.	13565-6
GRAMOFONE v kovčku in v krasni črno pelitirani omarici; sopran saksofon, posrebren : citre in violino ugodno prodam. — Hinko Privšek. Kolodvorska ulica 7.	13566-6
ŠPOFTNI VOZIČEK, predvojni, prvovrstno ohranjen. prodam za 1800 lir. Naslov v ogl. odd. lutra.
13408-6
KREDENCO,
kuhinjsko. ipro<inm. Poljanski nasip 60. 13557-6
SPALNICO
čisto, dobro ohranieno. prodam. Gajeva 9, vrata 3.
13652-6 DAMSKE ČEVLJE nove, rjave, št. 40, krem volnene hlače za 5—7 let-, nega fantka in svileno dam-1 Jutra.
sko obleko za srednjo postavo, prodam. Na ogled od pol 14. do 15. ure: Dežman. Rimska c. 21a'III _	13655-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni in dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za športnega. Kustrin Ivan, Osojna pot 3, Grad.
13658-6
ČELO
prodam. Ogled danes od 9. do 15. in iutri od 13. do 15. ure: Makuc, Ciril-Metodova 87a.	13657-6
PRIPOROČAMO našo bogato zalogo latinskih. grških in francoskih tekstov s komentarji. Knjigarna K!einmayr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16.	13665 6
PISALNI STROJ »Olivetti«, nov, eleganten, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S+roi«.
13621-6 več RADIO-CEVI za super-n parate, prodam. Ogled v nedeljo od 17. do 19. ure. Parmova 48, VI.
1S519-6 PRODAM ŠKORNJE
št -42 (zam^nal in moško kolo Styria. Naflov v oglasnem odd.4ku Jut-	13631-6
ŠIVALNI STROJ orig. Singer. za domačo uporabo, črn dežni plašč za srednjo postavo in ročno domsko urico, prodam. Kam. niška št. 13.	13733-6
SIVA OBLEKA popolnoma nova, za Br.dnje-vitkega gospoda, iz predvojnega blaga, moderno krojena. naprodaj. Miler, Brest 2.
13678-6 PORCELAN SERVIS jedilni ln kavin (za 6 oseb) Prodam. Ogled od 13—15 ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13680-6 OTROŠKI KONJIČEK še dobro ohranjen, cena 300 lir. naprodaj. Mencigorjeva št. 73.	13679-6
ŽIMNICA in železna zložljiva postelja naprodaj. Pred Škofijo 15-111. levo.	13682-6
DAMSKE ČEVLJE rjave usnjene s srednjo peto
zimska suknja	i radio aparat
črna, lepa, predvojno blago, j prodam. Ogled V nede-
ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13633-6 BLAGO ZA MOŠKO
obliko poceni prodam. >Ida<. Tržaška cesta 19-L 13635-6
ZAKLOPNO MIZO in še6t stolov za vrt ter štiri postelje prodam po nizki ceni Praprotnik, Jenkova 7.
13727-6
HARMONIKE
»Scaniialli« v vseh velikostih dobite pri — S. Karlovšek, Knafljeva 8 (preje Dvo^tko-va)	13677-6
LEP VOZIČEK globok, ugodno prodam. Vr«_ zov trg 4, šentpetrska vo;aš-nica.	13724-6
SEMIS ČEVLJE nove, moške, prodam. — Sv Petra cesta 6, trgovina 13743-6
VIOLINO
že vigrano, ugodno prodam. "informacije: Rimska cesta 13, levo. 13742-6
2 KOSA BLAGA za dve moški obleki s podlogo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	I"40"6
VOLNENO BLAGO svetlo, drap, za moški letni suknjič, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13739-6
2.80 m VOLNENEGA blaga s podlogo in črn črtast kamgarn za moško oble-ko prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. ^dd. Jutra.	13738-6
FIAT tovorni avto, nosilnost do 1500 kg, ge
ljo od 13. do 14., drugače od 18. ure dalje. Lampret, Prijateljeva l/a.
13700-6
KLAVIR
znamke Seidner, Wlen, dobro ohranjen. r»rodam. Naslov pove Blzovičar, Tržaška c. 113. 13753-6
STOJEČA TRAVA na Mirju, se proda ali zamenja za gnoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju tr« pod »Langusova*.
13786-6
RADIOAPARAT
5-cevni odličnega glasu, naprodaj. Ogled od 2. do 4. ure v nedeljo. Flor-janska 30/1.	13784-6
KLAV. HARMONIKO na 120 basov, 4 registri in pisalni stroj, prodam. Seme, Salendrova 6/III 13781-6
4 m GEORGETA
črnega in blago za moško obleko. prod<im. Pri-voz 4/II, desno.
13775-6 NEKAJ VOZ ZEMLJE
oddam. Gledališka 7, dvorišče.	13813-6
SPECIJALNO OLJE in kremo za sončenje dobite v drogeriji Emona Iv. Kane, Ljubljana, Nebotičnik.	13810-6
KUHINJSKO MIZO veliko, belo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13809-6
PRODAM:
temnomodro obleko ter več
neralno pregledan, v prav|Suknjičev za 13 do 16 let-
Remington. Invicta, Hespe- mandl, Dvorakova' 3. ria. Oliver. pisarniški, malo|	13694-6
rabljeni, ugodno naprodaj.i RAČUNSKE STROJE Hmko Privšek, Kolodvorska-prodam. Simandl Dvora-uiica 7.	13560-6 kova 3.	13693-6
PISALNE STROJE prodam. Simandl, Dvorakova ulica 3.	13695-6 KAUČ
popolnoma nov, ugodno naprodaj. Sodarska ul. 2a, nad cerkvijo Sv. Florijana.
13669-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv. prodam. Reslje-va cesta 30, podpritličje.
13670-6
KOZO
dobro mlekarico, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlckarica«. 13672-6 KOVČEG-GRAMOFON
lep, z nekaj slov. ploščami. proda Skaza, Janševa u!l" 2-	13670-6
DVA PARA ČEVLJEV nizkih ženskih št. 36 fn mo. ške št. 40 in 42 prodam. — Strossmayerjeva 4-1, desno.
____13636-6
TRICIKLE rfl-zlifnih velikosti in nosilno. st: dobavlja Mirkur, Piiharje. va ulica 6.	13642-6
DVE STRUŽNICI (stružna dolžina 70 cm ena nova. druga rabljena, moderni vrtalni stroj in različno orodje poceni naprodaj. Merkur, Puharieva 6.	13618-6
TOVORM AVTO in poltovonii ter motorna trL Ki-ljea tovamško nova. nosilnost 1500 kg. jgodno ik-pjoriaj. Naslov v ogl (.dd
stoonišče I. nadstropje, le-j št. 17. prodam. Naslov v ogl. stopnišče,	13620-6 oddelku Jutra.	13725-6
dobrem stanju, nov akumu lator, dobre pnevmatike, vsled odpotovanja ugodno prodam. Ogled v garaži Kraljič pri Figovcu.
13766-6
50 STOLOV
nerabljenih, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 13765-6
PISALNE MIZE, visoke in nizke omare, razne mize, otroško mizico, stole, cvetlična stojala in razno, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). S	13764-6
RJUHE zelo močne, predvojne, izvrstno ohranjene, po zmerni ceni. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 13763-6 KARTOTEČNE OMARE naprodaj pri Mestni hranilnici ljubljanski. Zelo ugodna nakupna prilika za podeželske hranilnice, statistične urade in podobno. Informacije med uradnimi urami.	13762-6
ŽENSKI KOSTUM dobro ohranjen, iz predvojnega blaga, ugodno prodam. Krakovski nasip 26.
13761-6
KOSTUM
za srednjo postavo, dobro ohranjen, prodam. Ogleda se ga na Šmartinski cesti 14/1 levo.	13760-6
KLAV. HARMONIKO
nega fanta, par deških pol-čevljev št. 37, železno otroško posteljo z vložkom, belo, vse predvojno blago. — Florijanska 13/III., desno, zadnja vrata pozvoniti.
13808-6
PRODAM:
2 para nizkih čevljev št. 42, dobro ohranjenih, predvojno blago; sivo blago za obleke; črno pelerino in pa-nama obleko za 14—16 letnega fanta. Florijanska 40. spodaj.	13629-6
IKupim
DELNICE
denarnih zavodov, večjih industrij, kakor tudi vrednostne papirje, kupimo. Takojšnja gotovina.
RUDOLF ZOBE, Ljubljana,
Gledališka ulica 12
KISLINO
žvepleno, solno in solitrno, kupim vsako množino. — Šmartinska c. 24/1., desno.
13188-7 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, lepo ohranjen, »Scandalli«. s 5 registri in jcupim. plačam zelo dobro.
—Naslov v ogl. odd. Jutra.
eno z 2 registri, elegantne moške sandale, rjave, skoraj nove. št. 42, prodam. Le
ŠIVALNI STROJ
13286-7
podvorska ul. 3/1., desno. Singer, Pfaff, Gritzner, 13759-6 Mundlos ali kakršne koli
CANKARJEVE
zbrane spise, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13756-6
TENIS RAKET
nov, s tremi žogami, prodam za 1200 lir. Vprašati: Grablovičeva 6. 13777-6 PATOLOGIJO
Saltikov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13772-6
ŠPORTNI VOZIČEK zameniam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep predvojni«.
13791-6 KUHINJSKO OPRAVO z veliko kredenco, prodam ali zamenjam za drugo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sprememba 44«.
13790-6
DAMSKE ČEVLJE
št. 36 in 38, malo nošene, predvojne, prodam ali zameniam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13789-6 GLOBOK VOZIČEK rabljen, krem. prešit v debele blazinice, debele gume in blatniki, prodam ali zamenjam za krznen plašč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojni«.
13783-6
MOŠKO ČRNO OBLEKO novo. za srednjo postavo, in damske čevlje št. 36, prodam. Trdinova ul. 8'II.. levo.	13785-6
KUH. OPRAVO s trodelno kredenco, popolnoma novo komnle. tno, prodim. Mizar Zor
boljše predvojne znamke, kupim brez posredovalca. Pri cen j. ponudbi navesti ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik prvovrstni«.	13283-7
ŠIVALNI STROJ kupim. V poštev pride samo brezhiben. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13284-7
GLOBOK VOZIČEK predvojni, kupim iz prve roke. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13285-7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7
GOJZERICE St. 42—43 dobro ohranjene ali nove, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »M. T.«. 13370-7
ČEVLJE moške in ženske, stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljub-liana, Gallusovo nabrežje št. 29.	13227-7
MOŠKE OBLEKE rabljene, čevlje, perilo, pohištvo itd., kupuje Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
13226-7
PREPROGO
v brezhibnem stanju, ca. 3X4 m. jucoperzer, smirna ali slično, kupim. Ponudbe z označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13192-7
CO-CI
in vse druge znamke italijanske okupacije, tudi ne-
man. Breg 14. 13684 6!kompietne 'seriie. kupim.
ŠIVALNI STROJ	(Ponudbe z navedbo cene na
Singer. Za domačo upo-l0gl. odd. Jutra pod »Oku rabo. prodam. Poizve se;pacijskP znamke«. 12499-7 pri Hišnici pred škofijo! KUPIM-19/c-	13714 6'n0ve in 'nošene lisičje.
PETELINA	, kunje in dehorjeve
stijerca. nad 3 kp: tež-! b0e usnjene kovčke, kega, 1 leto starega, | aktovke, žoge z diišo ln prod?m. Ogled dopold.n jermena žimo in ščeti na Dolenjski cesti 48?. ne_ stare piie in iMŠplje.
13713 6 polhove kož« lisičje, INTERESENTI	I mačje in druge z belo
za prekle za fižol in pa-!di3ko D. Zdravič. Ljub-radižnik naj pohitijo s;ijana. Stori trg 30. prevzemom v Miistrovij	9943-7
ulici 10, dokler je še za-| VREČE, loga.	13709-6 jra2ijčne, iuta, za embalažo".
PRODAM	j stalno kupujem. Podbevšek
rabljeno pohištvo: dve Filip šiška Obirska 4.
nizki omari, mizo. t>i-salno mizo, mrežo z žimnico in kuhinjsko kre-
11410-7 Vsako ANTIKVARIČNO
slovensko knjigo, revijo.
denco. Nnslov v oglas, 'časopise, posamezne odtise odd. Jutra.	13708-6 kot tu<jj stare listine kupuie
DVA KOLESA
moška, dobro ohronjena. nemške zn mke, prodam. Ogled Gosposvet-ska cesta 55 T. 13707-6 DEŠKA OBLEKA
in najboliše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljub liana. Stritarieva ulica 6.
1-389-7
STEKLENICE
jrazličnih vrst, kupujemo.
temnomodra (kamgarn) ;Dobro plačamo. Na Vašo in žepna "ura, sta na- željo jih prevzemamo na prodaj na Vodnikovi ce^;domu B Guštin, Vodni-sti št. 165/1. 1370o-6 kov (,-p 2.	T-318-N-7
SALONSKE ČEVLJE
moderne, semiš. modre, št. 36, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13807-6
KOMPLETNO: Cankarja, Gradnikovo zbirko (»Sonetni venec« i. dr.),
Perzijski PREPROGI,
večjo in manjšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perzijska preproga«.
13326-7
BOE,
nove in nošene lisičje, ku-
Brehma, Gruden - Malovo njc jn dehorjeve, usnjene zgodovino, »V vrtincu«, j kovčke, aktovke, žoge z du-»Srbsko trilogijo«, »Kmet- j0 in jermena, žimo in šče-
je«, »Levstik« (1. izd.) in druge knjige »Hrama« in »Modre ptice«, v polusnju, prodam. Bežigrad 3/1.
13806-6 OTROŠKI VOZIČEK avtomodel, globok, predvoj
tine, stare pile in rašplje, polhove kože, lisičje, mačje in druge z belo dlako ter polhove čepke, kupim. D. Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30.	J—391-7 ČEVLJE št. 36,
ni prodam. Naslov v ogl. dekliške, kupim. Lahko no-odd. Jutra.	13804-6 JCne. Naslov v ogl. odd.
SPALNICO
iz trdega lesa, prodam. — Naslov v ogl. odd. Tutra.
13802-6
ELEKTROMOTOR
3 KS, kratkostični, prodam. Erjavec Alojz, Zabarjeva 4, Vič 19a.	13800-(
PSIHO
s trodelnim ogledalom, dragocen les, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13799-6
ŠIVALNI STROJ ženski, »Necchi«, pogrezljiv, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo rabljen«.	13798-6
Jutra.	13425-7
DEŽNI PLAŠČ, lep, svetel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plašč«. 13266-7
2 svili rdeče PREJICE, prejšnje italijanske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prejica«. 13457-7
Bele ČEVELJČKE št. 25 knt>im ali zamenjam za pro dnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Beji čeveljčki«. 13448-7 RAZPRSILNI APARAT, uporal»ljiv, slikarski ali vrtnarski, kupim. Zor, Tavčar- I jeva 4/11». levo. 13357-f 1
j OTROŠKO KOLO,
dobro ohranjeno, s stran-skimi kolesi, kupim. V. F., Bleivisova 46/1 H. 13415-7
KOPALNO PEd, kompletno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13406-7
PLENIČKE, nove ali rabljene, samo predvojno robo, kupim. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pleničke«. 13402-7
GOVEJO KOŠNJO kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13483-7
ČEVLJE k. 36, z nizko peto, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čevlji 36«. 13265-7
Električni LIKALNIK, nov aH rabljen, kupim. Samo predvojno blago. Teža 2 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Likahlik«.
13422-7
PREPROGO,
pirotsko, sarajevsko ali drugačno, volneno, kupim. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 13327-7
Elektr. GRAMOFON za priključek na radioapa-rat kupim. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13500-7
ČRPALKO ZA VODO, po možnosti z malim motorjem, kupimo. Petronafta, A. Hmelak, Dunajska 35 a.
13505-7
RIBOLOVKO
(palico), zložljivo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ribolov«. 13439-7
STEKLENICE vseh vrst, šiviljske odpadke, papir in tehnične predmete kupuje »Metalia«, Go-sposvetska 16.	13596-7
ELEKTROMOTOR. 4.5 HP in 1.5 HP, 220/380 Volt, s čim manjšimi obrati, kupi »Papirocel«, Lepodvor-ska 23. Tel. 46-69. 13532-7
SPALNICO, novo, ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Spalnica«.
13541-7
KLAVIR ali PIANINO,
dobro ohranjen, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13543-7
LEŽALNI STOL, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ležalni stol«. 13545-7
KREMENČEVO LUČ. veliko, na stoialu, model »Hanau«, z gorilnikom v obliki črke U, malo rabljeno ali novo, kupi Slovenski Rdeči križ. Ponudbe je poslati v bolnišnico SRK, Koll-manov grad, med 9 in 10.
13551-7
KNJIGE: Foppl, Drang und Zwang I; Courant-Hilbert, Methoden der mathematisehen Physfk I in logaritme na sedem de-dimalk kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnika«.	13529-7
LINOLEJA, enobarvnega, novega, za po-hištvo, kupim cca 4 kv. m. Krže, Kodeljevo, Puglieva ulica 28.	13602-7
Primerno DARILO za damo kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13606-7
SPALNICO, še dobro ohranjeno, z žim-nicami, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica«.	13611-7
Visoko OMARO za obleke, samo dobro ohranjeno ali novo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Čista in velika«.
13555-7 OTROŠKO KOLO, za 4—5 letnega dečka kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro«. 13579-7
PISALNE STROJE raznih znamk, rabljene ali nove, pisarniške in portabl, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7.
13571-7
RADIOAPARATE
raznih znamk, rabljene »li nove, kupim ali prevzamem v komisiisko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
13569-7
POLJEDELSKE STROJE
vseh vrst, rabljene in nerabljene, tudi pokvarjene, kupim ali prevzamem v komisiisko prodajo. — Hinko |	_	_______ i_______
Privšek, Kolodvorska ul. 7. kupim ali zamenjam. Po-j LIVARNO
Enodrafmsko HISO.
ali majhno vilo, po možnosti blizu središča, kupim takoj brez posredovanja ali željo menjam za parcele. Naslov v ogl. odd. Jutr>.
13530-20
hiso v siski,
blizu tramvaja, tri stanovanjsko, prodam, najraje pa zamenjam za večjo na Mirju, Vrtači ali v začetku Rožne doline, event. za Bežigradom blizu Ciril-Meto-dove cestc. Sporočiti na oglas. odd. »Jutra« pod: »Maniša vila«. 13588-20 POSLOPJE
STANOVANJE, vtsaj 2 sobi, neoviran dostop, iščem za dve osebi. Posredovanje honoriram. — Kupim event. primerno hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje julij«.	13774-21a
DVOSOBNO komfortno stanovanje iščeta zakonca brez otiok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 13609-21 a
Sobo odda
DVE SOBI
blizu Tržaške ceste, pri- |pisarniško opremljeni, s pravno za lahko industrijo kaučem, ločenjm vhodom, ali obrt, prodam zaradi toaleto in umivalnikom s opustitve obrata. Interesenti tekočo vodo, v centru me
naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«.
13587-20
HISO
središču, z zelo dobro idočo gostilno, večstano-vanjsko, prodam zaradi izselitve. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Gostilna«.
13586-20
POL HIŠE
središču, dvonadstropne, tri stanovanja, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Karlovška«.
13585-20
PARCELO
v Obirskt ulici prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obirska«. 13584-20
„P0SEST"
realitetna pisarna, družba z o. z.,
Ljubljana, Miklošičeva c. 4-II,
posreduje:
pri prodaji, nakupu in
ELEKTROMOTOR
5—6 KS, z vsemi priključki, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elek trarootor 5—6 KS«.
13668-7
STARE PLINSKE CEVI vseh dimenzij in velikosti, kupimo proti izredno dobremu plačilu. Merkur, Pu-harjeva ul. 6. 13348-7
MLADEGA PSIČKA pasemskega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srčkan«.	13667-7
KUPIM: vsakovrstno pohištvo, obleko, perilo, čevlje, šivalne stroje, harmonike, gramofone in druge rabne in nerabne predmete. »Ugodnost«, Gallusovo nabr. 27.
13625-7
ŽEPNE ROBCE močke, dobre kakovosti, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13741-7
KOPALNO OBLEKO damsko, volneno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kopalna«.
13726-7
KOZO
mlekarico, kupim. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Koza«.	13671-7
ROČNI STROJ za cufanje žime, rabljen ali delno pokvarjen, kupi: Špe-ciialno ščetarstvo Armič Slavko. Tržaška cesta 47, Ljubljana.	13674-7
ELEKTROMOTOR z drsal nmi obroči od 4 do 5i/2 KS knpim ali zameni.un ta kratkostični iste KS. Kupim tudi motor brez navitja. El»ktromeh8n;ka. Medvedova ulra. 4.	13637-7
PLINSKE CEVI mzlčne dimenzije, kupimo. Plačamo xelo dobro. Merkur. Pnharjpva 6.	13647-7
ELEKTRO MOTORJE od 1—6 KS kupimo, potrebujemo nujno, plačamo z»lo dobro. Merkur, Puharjeva 6.
13646-7
CRN PLAŠČ
jreprost, dobro ohranjen, in srednjo postavo, kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. .Tutu pod »Crn plašč«. 13729-7
MOTORNA KOLESA od 100—500 cem v vsakem stanju ter gume za motorna kohva kupimo. Merkur. Pobarava 6.	13643-7
OSEBNI AVTO dober, boljše znamke, malo vožen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13768-7
GROSSCHMETTER. lingen Reblja, Spuleria ali drugih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ento-molog«.	13767-7
DARILO lepo, boljše, žensko ali moško. uro, prstan in slično, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13754-71 OTROŠKO KOLO
za 4—8 let, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13776-7
FOTOAPARATE in pribor ter slične predmete kupujemo «1 plačamo takoj spet višje cene. Foto-tehnika. Dunajska c. 15.
13775-7
ŠIVALNI STROJ
boljše znamke, nov, event. malo rabljen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13773-7
KUPIM:
moderno ali malo rabljeno kuhinjo, jedilnico — po možnosti z vitrino — spalnico, za tri okna zaves (tudi težke stranske), kuhinjsko posodo, servis in Berndorf jedilni pribor za šest oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bala 44«.
13788-7 PREPROGI (TEKAČA) dva po 4 m dolga in pred-postelinjake, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«.	13787-7
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, najraje Batjelov. kupim. Ponu- ČEZ POLETJE dfoe na ogl. odd. Jutra, vzamem v najem del vrta pod »Bntjelov. 13793-7 aij celega, ne za obdelavo,
MOČAN TRICTKEL Itemveč za bivanje na svežem tobusa. Ponudbe na oglas, kupim. Pomudlbe nto: i^aku gospe, ki težko hodi."*^- Jutra	»Miren zc-
Kešpret Ivan, Rnkovni. Ponudbe z označbo kraja lezmčar«. ška 6.	13780-7 na ogl. odd. Jutra pod:
ŠIVALNI STROJ	(»Dobro plačilo«. 13171-17
sta, bližina kavarne Evropa. takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski lokali«.
13382-23
SONČNO SOBO.
lepo opremljeno, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra'.	13474-23
OPREMLJENO SOBO. sončno, lepo, veliko, mirno, s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddam s 15. junijem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13366-23
OPREMLJENO SOBO, lepo. oddam brez perila. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
13481-23
SOBO,
lepo opremljeno, z dvema posteljama, oddam. Nadov v ogl. odd. Jutra. 13275-23 OPREMLJENO SOBO
v vili, s posebnim vhodom, oddam enemu ali dvema gospodoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.	13612-23
LEPO OPREMLJENO svetlo in prostorno sobo, s posebnim vhodom in kopal, nico, oddam takoj ali po-zneie boljšemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
zamenjavi nepremič-! na STANOVANJE '
nin hitro, točno in SO- Epre mem dve sostanovalki. -
Naslov v ogl. od. Jut-a.
lidno.	J-393-I	13731-23
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam gospodu. Rimska S. 9, pritličje, desno, vrata 1. Ogled od 10. do 12. ure.	13683 23
SOBO
opremljeno, odd.im t"-koj. Naslov v ogl. odd.
13782 23
KUPIM PARCELO
do 100.000 lir. v bližnji okolici Ljubljane v bloku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna«. 13654-20 REALITETNA PISARNA Habijan Miro, Cigaletova ul. l/p., proda več lepih stavbnih parcel in hiš po	1
zelo ugodni ceni. Izvršuje- Julra" mo najvestneje vsa posredovanja pri nakupu ali prodaji nepremičnin! 13666-20
ZAMENJAM enonadstropno vilo z vrtom v Ljubljani za pritlično hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep dom«.
13737-20
NAJBOLJŠA NALOŽITEV
denarja! Podjetje v Ljubrani s 50 nastavijenci. radi selitve za 500.000 lir naprodaj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod 1 Mesečni zaslužek SO.ono«.
13641-20
PARCELO
znotraj bloka pod Rožnikom
Ji kje drujre kupim do oe-
OPREMLJENO SOBO
išče starejši gospod z lastnim postelinim perilom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 13427-23a
PRAZNO SOBO. veliko, čisto, s kopalnico, najraje pri kaki gospe ali dvočlanski družfrii, izven sred'šča, iščem za takoj. Odsoten ves dan. nočevat pridem 2 krat na teden. Pohištvo popolnoma novo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo do
Ponudbe na 13632-20
ni 50.000 lir. Rožnike.
PARCELO
sončno, po možnosti za Bežigradom ali v Šiški, za ceno do 300.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13778-20
VILO
najraje enodružinsko, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zspadni del mesta«.
bro«.
13409-23a
MAJHNO PARCELO
ali kos niive. kupim v bližini Sv. Križa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sv. Križ«.	I3797-20
Y najem
VEČJO SOBO,
pod Rožnikom ali v bližini. opremljeno ali ne, za takoj, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pod Rožnikom«.	13459-23a
OPREMLJENO SOBO išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprem Ijena«.	13449-23a
OPREMI.JENO SOBO. _ posebnim vhodom, išče 13770-20 mlad gospod. Ponudbe^ na
ogl. odd. Jutra pod »Kon-servatorist«.	13395-23a
SOBO,
lepo opremljeno, išče uradnik za takoi. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad«.
13392-23a
PRAZNO SOBO
s štedilnikom ali kakršno koli stanovanje iščem v bli-žini glavnega ali gorenjskega kolodvora, tramvaja, av-
13294-23a PRAZNO SOBO
ali delno opremljeno.
13568-7 KLAVIRJE
z angleško in drugo mehaniko. pianina. harmonike.
klavirske in diatonične, ku-'n:e ali novejše tipe, od pim ali prevzamem v komi- štiricevnega naprej, kupim, stisko prodajo. Hinko Priv- Ponudbe na ogl. odd. Ju-
nudbe na ogl. odd. Jutra.oddamo v najem. Ponudbe pod »Nov stroj«. 13803-7 lna ogl. odd. Jutra pod »Li-RADIOAPARAT	varna«.	13453-17
znamke »Telefunken«, zad- ENODRUŽINSKO
hišo, pritlično, z vrtom.
šek. Kolodvorska 7. 13567-7 KOLESA,
moška, damska in dečia, rabljena in nerabljena, tfi-cikle. kupim in prevzamem v komisiisko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
13574-7 ŠIVALNE STROJE raznih znamk, rabljene in nerabljene, za šivilje, krojače. čevljarje." sedlarje in za šivanje vreč, kupim ali prevzamem v komisijsko prodaio. Hinko Privšek. Kolodvorska 7.	13573-7
BLAGAJNE, ogniavarne, stoječe, ležeče, registrirne, kupim in prevzamem v komisiisko pro-daio. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	13*^72-7
JEDILNI PRIBOR, rje prost, za 6 ali 12 oseb. kuhinjske tehtnice, balanč-ne in druge, ter decimalne kupim ali prevzamem v komisiisko prodaio. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7.
13S70-7
OTROŠKE VOZIČKE,
globoke in športne, kupim ali prevzamem v komisiisko prodajo. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 13576-7
Posteljno PERILO: riuhe, kapne, blazinske prevleke ter namizne prte, rab-liene in nerabljne. kupujem 'talno ter ptačam dobro. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	13575-7 PEČ,
lončeno ali železno, dobro ohranieno, kupim ali zameniam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13662-7
CEMENTA nekai vreč, kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd Jutra.	13661-7
KUPIMO: Zvon, Klang Kommentar, Spengler Untergane. Kroniko, Argo Pleteršnikov slovar, Ramovševo dialektolo-ško karto, vse najnovejše slovenske pripovedne spise in sploh v raznih iezikih znanstvene medicinske in tehnične knjige novejšega časa. Kniigarna Kleinmayr 5; Bumberg. Miklošičeva cesta 16.	136M-7
STROJ ZA ENTLANJE v dobrem stanju kiipim. Po. nudbe na ogl. odd. Jutnv pod »Entel stroj«. 13735.7
ČOLN* HRBTICAR kupim al! vzamem v najem. Ponudbi: Gradišče 10-tTI. desno.	13732-7
NAJVIŠJO CENO plačamo za stare bicikle. hi-
tra pod »Plačam dobro«.
13776-7
Posest
KUPIM PARCELO
ali manjšo hišo v Šiški ali kje drugie. Naslov v ogl. odd. lutra.	13511-20
HIŠO v Ljubljani kjer koli kupim brez posredovalca od 300 do 500 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša v Liub liani«.	13341-20
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V notranjosti bloka«. 13594-17
LOKAL (SKLADIŠČE) oddam v najem. Ciglarirva ulica 20.	13556-17
V NAJF.M ali na račun vzamem gostilno, vinotoč. bufet. mlekarno ali branjarijo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do!en'ka«. 13687-17
Stanovanje
lastno posteljnino, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Stalno«. 13461-23a
LEPO SOBO s posebnim vhodom išče za 1. julii dobro situiran gospod. Rad bi bil tudi na hrani vsak drugi dan. Glede plačila ni važno! Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Vesel«.	13460-23a
PRAZNO SOBO iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Magistratni uradnik«.
n^34-23a Veliko prazno SOBO v bližini kolodvora ali Marijinega trga, za dve osebi, iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«.	13526-23a
SOBO,
s posebnim vhodom in z možnostjo kuhanja, iščem v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«.	13581-23a
PRENOČIŠČE
LEPO PARCELO	,,'enosobno stanovanie za Re-
preko 1200 kv. m. ali tudi ŽI-pra<jom za dvosobno k er le polovico, prodam deset kol; ponudbe na ogl. odd. minut od trarrvaia. Ponudbe jutra pod »Snažno«, na ogl. odd. Jutra pod,	13478-21
»Ugoden nakup«. 13282-201 OPREMLJENO SOBO
HIŠO ali PARCELO Ukromnn. z dvema posfc>lia- skromno, išče 15 letna Dokupim do 300.000 lir brez ma ^re/. posteljnega per la; lenika. tudi kot sostanoval-posredovalca. Ponudbe na kahln a s plinom, h-n ku- ka ali za delo. Pismene po-ogl. odd. Jutra pod »Dc- (,injskega pribora lakoncemainudbe na ogl. odd. Jutra nar <akoi«.	brez ot-ok oldaui. Ostalo po>od »Skromno«. 13623-23a
PARCELO ali HISO. dogovoru. Ptu > na ocl.l KOT SOSTANOVALEC tostran bloka od sto do ^ juCra p^ ,rvc,m za grem k mlajši ali starejši dve sto tisoč lir. kurim ,	13734-21 vdovi. Ponudbe s polnim na,
Xez°*poS: ZAMENJAM .	. <.ovO» na ogl. odd. Jutra
sredovalca«.
13419-20
PARCELE
ijvosnhno stanovanje M enjiko rod »Miren sostanovalk ali ennsobno prostorno. Na.i	13.634-23«.
slov v oglasnem odd. ^lntra. j PRAZNO SOBICO
13710-21 ]s posebnim vhodom. STANOVANJE	I išoem za takoj ali 15.
v centru in tik centra za dvosobno, s pritiklinami. v junija v središču. Naslov
Trnovem, zamenjam za i<to v ogl. odd. Jutra, tako ali trisobno v Šišk: ali za Bežicadnm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«.	1380S.21
petnadstropnico, — za Be žigradom in v Šiški za vil ski sistem, na vzhodni strani. po 60.000 lir prodam
KUPIMO
za svojo stranko večio hišo in večie zemljišče. — Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarieva ulica št. 10.	J-872-I-20
PARCELO ali HIŠO,
eno- ali dvostanovanjsko. blizu središča, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu centra«. 13537-20
PARCELO • za trinadstropnico, suh teren, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suh teren«.	13536-20
HIŠO,
dograjeno ali nedograjeno, tudi polovico, ali etažno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedograjeno«.	13535-20 HIŠO ali VILO
za Bežigradom kupim, ev. zamenjam za svojo v trnovskem okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«.	13589-20 VILO v Rožni dolini.
. — z velikim vrtom, zamenjam cikell-gumj. motorna kolesa za drugo blizu tramvaja, ter gume za motoma kolesa. | Ponudbe na ogl. odd. Ju-Jferknr, Puharjeva ulica 6. tra pod »Doplačilo«.
13644-71	13590-20
Stanovanja
SOBO S HRANO
išče že'ezničar pri solidni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.
13407-21a SOBO S KUHINJO ali sobo s štedilnikom iščem. Nudim lahko pomoč v gospodinjstvu ali delo na vrtu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«.
13233-2 la VIŠJI URADNIK išče za sebe za 1. julij garsonjero ali večjo prazno sobo. Plača dobro in točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. julij 44«. 13547-21a
DVO- ali TRISOBNO komfortno stanovanje, najraje v središču mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Anton«.
13521.21a
ENOSOBNO stanovanie ali sobo s štedilnikom išče mirni, ves dan odsotna dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna družina«.
13528»21a
13785 23n OPREMLJENO SOBO
a eno ali dvema poste-ljoTia iščeta dv» mirna gospoda s stalnimi dohodki in sicer takoj. Okraj Trnovo. Mirje, Križanke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13751 23n
PRAZNO SOBO v trnovskem okraju ali Rožni dolini, na periferiji mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na robu 150«. 13812-23a
PRAZNO SOBO s štedilnikom, tudi brez, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven centra«.
13811-23a
ienitve
MLAD GOSPOD
s stalno službo, obrtnik, išče zaradi pomanjkanja poznanstva sebi primerno dekle zaradi pozneiše ženitve. Dopisi, po možnosti s sliko, na ogl. odd. »Jutra« pod: »24 letni«.	13490-25
GOSPODIČNA srednjih let želi resnega znanja 2 dobro situirinim gospodom zaradi možitve. Le resni dop-isi na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.	13301-25
Razno
Vse denarne
in trgovske posle
izvršim hitro, točno in solidno. Priporoča se:
RUDOLF ZORE,
LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
LASTNIKI
GLASOVIRJEV
Poslužujte se telefonske šte vilke 39-23. ki pokliče špecuelno tvrdko za ugla sevanja tei popravila glaso
viriev in harmonijev Jurasek. Zriniskega 7/11., Ljubljana.	1-337-37
VASE ROKAVICE
in usnjene čevlie, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11.
J-340-N-37
PRSTAN
z malim briljantom. sem izgubil od Emone, gledališče, Slon Plačam 500 lir nagrade najditelju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13814-37
ZLATO ZAPESTNICO
sem izgubila v nedeljo. Oddati jo proti visoki nagradi v ogl. odd. Jutra.
13507-37
Tobačno NAKAZNICO
na ime Petrič Apolonija sem izgubila. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra. Dobi nagrado. 13504-37
OSEBO,
ki je v sredo 31.	po-
motoma odnesla iz slačil-nice kopališča Ilirije svetlo-rjave damske čevlje ter je bila opažena in poznana od osebja, vljudno pozivam, da jih Čimprej vrne pn upravi kopališča. 13617-37
PROŠNJE
za potovanja, nabavna dovolila. razne druge vloge in vse informacije: Komerci-jalna pisarna — Zaje Lojze. Gledališka ulica 7 — pole; Platzkommandanture. F	136SO-37
OTROŠKI ČEVELJČEK
majhen, rjav, smo našli v Prijateljevi ulici. Dobi se v trgovini »Tribuna« (Lazar), Karlovška cesta.
13656-37
ZLATNIK
ie izgubila brezposelna oseba pred nekaj dnevi. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	13748-37
ZLATA ZAPESTNICA
je bila izgubljena za Bežigradom. Ime in datum graviran na notranji strani. — Poštenega najditelja prosim, naj mi io vrne na ogl. odd. Jutra, ker ie zelo drag spomin ; plačam visoko nagrado.	13716-37
O POSOJILIH na hiše. posestva in poroštvo dobite informaci;e: Ljubljana. Beethovnova 15, levo. pri »Jugo-kredit«.
13369-37
POSOJILO
5000 lir iščem takoj Za pol leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vknjižba na hišo«.	13692-37
IZGUBILA SEM
črn iakast otroški čeveljček na Bleiweisovi cesti od Bavarskega dvora do Delavskega doma. Najditelja naprošam. da odda čeveljček proti nagradi na naslov: Frizerski salon Božič, Tav. čarjeva ul. 4. 13699 37
MEHAN. ŠTANCANJE
krtač, ribaric. blataric, par-ketaric in mazalk, sprejmem. Ako imate materiial, korenine, fibris in žimo. Les preskrbim sam ali samo izdelavo. Ponudbe s količino na ogl. odd. Jutra pod »Štancane krtače«.
13673-37
VENTILATOR
zidni, 150 voltov, zamenjam za 220 voltnega. On. po-r.iidb na: 2cgoza, Gallusovo nabrežje 33.	13711-33
JAVNA DRAŽBA
najdenih predmetov bo 7. junija ob 9- uri na železniški postaji Ljubljana.
13771-57
HARMONIKE
popravlja in uglašuje najbolj po ugodni ceni A Zeleznk. izdelovateli harmonik. Vrhn.ki Stara cesta 51. 12003-37
DENARNICO
z okrog 80 lirami sem izgubila v šentjakobskem okr.iju ali na poti do Kmetijske zadruge Ker sem begunka, jih težko pogrešam, zato prosim poštenega najditrIj3, naj vse skup. j odda v ogl. odd Jutra. 13706-37
ZGUBILA
se je rjava usnjena aktovka. v kateri sta bili 2 škitlii prnlnega praška. Pošten najd;telj n.it jo odda na Vodnikovi cesti štev 165/1. 13704-37
ITEL.I
2 9 S 1
in Frančiškan ska 1€
....................
Nov jaslov:
Frančiškanska uL 3.
Prevodi, prošnjo, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, Selenburgova ulica 4
telefon št. 2109
LEP ZASLUŽEK IMATE Z NABIRANJEM
bezgovega cvetja
Svežega ali suhega REDNO KUPUJE
„ALPA", LJUBLJANA,
V ID O VT) AN S K A CESTA ŠT. 18
Vsem znancem in sorodnikom sporočamo, da je umrl naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
SRŠEN MIHA
snažilec oken
Sv. maša zadušnica za pokojnim bo dne 7. junija 1944 ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 3. junija 1944. ŽALUJOČA RODBINA SRŠEN
Zahvala
Vsem, ki ste našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
Draga Čeha
višjega poštnega kotrolor ja v p.
spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, počastili njegov spomin s cvetjem ali kakorkoli; pevcem, ki so zapeli ganljive žalostinke, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala dne 7. junija t. 1. ob 6. uri v frančiškanski cerkvi,
Ljubljana, dne 3. junija 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo dobro mamo
Naglost Marijo
spremili na poslednji poti, ji poklonili cvetje in na kakršen koli način počastili njen spomin, iskrena hvala.
Ljubljana, 1. junija 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Schriftlelter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fttr das Konsortinm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« bot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. O.« als Drnckstelle_Za »Narodno tiskarno d. d-« kot
tiskarnarja: Fran Jeran — Fttr den Inseratenteil verantwortllch . Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomlr Volčič