6. Številka.__Ljubljana, soboto 9. januarja. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
U,,y*JT.k "i*"' 'zv*emJ' P«>»ej|»ljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prelaman, za avrtro-onerske deželo /a celo loto 16 gold., za pol leta 8 gol*, ia cotrt lota 4 ga.d. — Za L|ublJano brez posojanja na doni za celo loto 13 gold., za ćotrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I Kold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račinia 10 krtjo, m mesec, 30 k., za četrt leta. — Za tujo dežele za celo leto 20 g»ul., za pol leta 10 gold. - Za gonpode učitelje na ljudskih aolah In as dijaka ve^ja znižana cena In mcer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gin. — Za oznanila bo plačuje od četiri-stopno peat-vrste 6 kr., 46 30 oznanilo onkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvote frankirati. — Kokopici uo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na coiovski cesti v Tavčarjevi hiai „liotei Evropa". Opravnistvo, na katr.ro naj se blagovolijo požirati naročnine, reklamacije, Omanila, L j. nduiinislrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V IJiil»lj4iiii 8. januarja.
Ravno ko to pišemo, više Be denes volitve v trgovinski oddelek trg. in obrtnijske zbornice, ltesultat bode menda stoprv jutri znan. Kakor mi zdaj s. il mo, bode v tem oddelku za nas Slovence neugoden, čemur se nij čuditi, kajti če c. kr. vlada ves svoj aparat proti nam obrne, če se niti zakoni ne spoštujejo, naše reklamacije nič ne ve Ijajo, če se vse uradno osobje od c. kr. okrajnega glavarja do zadnjega briča, od davkarja da žandarja na brezobzirno agitacijo vrže, je teško konkurirati.
„Dajte meni vlado v roke in jaz na ta način v Berlinu s slovenskimi kandidati pro-dremu, rekel je te dni prijatelj in prav je imel. — Tem bolj j«> po tem težka naša gotovo izdatua narodna manjšina ouib mož, ki se nijso dali vladi strahovati, nego so narodu zvesti ostali in zanj glasovali. Oni so stržćo, iz katerega se bodo zopet večina naredila, kajti iz te agitacije smo se mi veliko naučili in bodemo drugič tudi drugače delali.
Za obrtnidk.1 oddelek so se volitve včeraj začele. Po celej deželi se raznašajo in so se menda raznesli legitimacijski listi in vladna agitacija je ravno tako silovita, kakor pri trgovinskem oddelku. Ker je večina volilcev tega oddelka taka, da še menj ali malo bere, je nevarnost povsod, kjer naši narodni piijatelji nijso ob pravem Času vse storili.   Torej   precej   na  delo! Vsak
Ms te k.
Prijatelj Lovro.
(Dalje.)
No zašel nem na stranpot, zanesla me je duša v minule dneve, a obečal sem vam pripovedati o juuaku romana. Oprostite, hočem.
Pohitim, kakor sem vam rekel, mej hrvatsko braćo na pivi pod prve pražke kavarne. Nijsem se prevaril. Našel sem braćo, ko da sem jih včeraj zapustil. V zadujej sobi kavarne bilo je hrvatsko taborišče. Na večer so dohajali z juga Časopisi. Te je treba v prvi mah preštudirati, ter uajvažuiša pitauja razpravljati, a razpravljalo se je jako glasuo. Ljudje sever-njaei čude se našemu glasuctmi govoru, a peuzionirci, čitajoč po dve uri „Augsburgerieo", mrzila so naša glasovita grla od srca. Stopim v to kolo, a vsi na mene ko bčela na med.
— Ali daj mir novinam, zavikne Šijak Čitajočemu sosedu, evo ti iz Zagreba najnovejših živih noviu!
naj gre v svojem okraji od volilca do vo-lilca in naj da narodne kandidate za obrtniški oddelek podpisati. Kjer so pa nem-škutarski briči, davkarji ali drugi nemšku-tarji koga preslepili, ki nij vedel kaj je podpisa), naj v pismu na volilno komisijo svoj glas prekliče.
Ako bodo prijatelji naše narodno stvari po deželi kolikaj svojo dolžnost storili iu precej pri volilcih po deželi legitimacije pobrali, — zmaga naša slovenska stranka v tem oddelku sijajno, kljubu vsemu vladnemu pritiskanju in potem »i stoji v trgovinski zbornici 12 vladno-nemškutarskih in 12 na roduih zantopiikov. VeČino naredi žreb ali srečkanje ali pa Če eden ali drug ud iz te ali one stranke umrje.
Politični razgled.
ftofraaiaj«' tl«»iele.
V Ljubljani 8. januarja.
V notranji politiki razen Otenbeimove pravde o kateri v prihodnji številki prine semo članek, nij važnejšega nego novica, katero v denašnjem dopisu naš hrvatski dopisnik prinaša in katerej želimo, da bi se obistinila.
O položaji na 0#/«» #•.»/»*>##* piše ma-gjarski „EllenUr" več člankov, v katerih pravi, da na Ogerskem more pomagati ali Sennyey ali pa Tisza. Eden je razkričau kot reakcijonar, diugi kot revolucijonar, obe očitanji pa niJBte opravičeni. Treba je osvoboditi se le Andrašijevega vpliva.
— Servns dragi brate! pozdravi me Zagorec.
— Kedaj Bi krenil iz Zagreba? — A kaj dela ta? A kaj veli oni? Pa je li to istina? Povej nam ti pravo! Ali si videl Tinko? Je li se zaročila Minka? In tako dalje brez kraja in konca.
— Mir deca ! obregnem se ua nje, da sem zdrav in cel, moral bi imeti deset glav in jezikov ko indijski bog, da pomirim vašo radovednost, ali vidite, prevalil sem prek sto milj sred trde zine, i bolj sem podoben ledeni sveči, nogo Človeku. Dajte da mi se duša malo ogreje,  potem sem vaš sluga
Da se « trnom bratinskeimi pritisku, sedem v kot k mojemu znancu, bradatemu Modulu, l) ki je na vseučilišči prožvekal helensko brezsmrtnost.
— Eto vidiš, in zopet smo se našli! začne moj krški a) apostel, pogladivši svojo dolgo brado, pa uiti besedice nijsi pisal iz Zagreba.
— Nijsem imel Časa brate.
— No, povzame Bodal na novo, evo nam novega prijatelja, ter ml pokaže prstom
') Urvat iz kvarnerskih otokov. J) Iz otoka Krka.
Vnftiije države.
Ruska carica je zbolela v San Itemo.
i-'t'ttin'ttsku narodna skupščina je z 4IG glasovi proti 250 sklenila, da se ima obsedno stanje v Algleru še vzdržati. Favre je govoril proti tema.
Francoska narodna skupščina je imela G. t. m. zvečer sejo, v kateri se je bralo Mac-Mahonovo poslanje. Predsednik pozivlje, uaj se ustavne postave precej v delo vzemo; vlada bode terjala postavo o drugi zbornici ua dnevni red deti, ker ta zavod zahtevajo konservativni interesi, da se odpravijo raz-pori, ki bi utegnili pri kaki novi zbornici mej njo in eksekutivno vlado nastati. Ta potreba bi še le potem bila, ko bi eks^kutivna vlada imela pravico, zbornico razpustiti, tudi bi bilo zvrševanjo te pravice brez senata nevarno. MacMahon misli v tem poslanji, da po 20. nov. 1880 (ko bodo on odstopil), naj ima po teb ustavnih postavah tedanje zastopništvo popolno svobodo, vladno obliko Francoske določiti. „Samo ta pogoj zagotavlja pripomoč vseh zmernih strank pri delovanji narodnega prekoda, kateri dosezati je meni naložeuo." Ko bi Mac Mahon umrl pred letom 1880, i ne ugasne narodna suve-rennost, bi imela zbornica soditi, ali bi ne bilo dobro stabilnost prej ustanoviti. „Ne-vamosti, ki Francoski žogajo, Vam odkazu-jejo vašo dolžnosti."
Vsi ministri so svoj odstop naznanili. Mac-Mahon je govoril z več odličnimi udi.
Dopisi.
Iz \ol risilj*l44kK*l G. jan. [Izv. dop. j Kjer je edinost, je tudi mir, sreča, blagostanje, po domače blagoslov božji. Pošten
človeka z naočniki, ki je za isto mizo sedel nama naproti. — Novi prijatelj se pri-zdigne, pokloni se svečano iu predavši mi svojo vizitkarto reče v kratko: „Lovro N. profesor jezikoslovja."
Ta svečani naglas me je s prva nekoliko osupnil, odvrnem mu ravno tako, po vsej priliki nespretno. Od kraja govorili smo malo, samo nekoliko navadnih besedij. In bilo mi je jako drago. Imel sem priliko motriti novega znanca. Sodeč po naglasu bil je pohrvačen Slovenec. Da vam ga v kratko opišem, liil je Človek srednje rasti, koščat, širocih pleč. Nenavadno velika glava bila jo povsem podobna kroglji, Čelo mu je bilo široko, visoko, rekel bi oglasto, lice O8chlo; bledo, v sredi široko, zdolaj povse šiljasto, nos fin, ustne tenke, stisuiue, biki slabi, lasje črni in gladki, dolgi, pravilno v dvoje razdeljeni, a oči majhno, temne, mežikave, ali ob enem jako bodeče. (iledajoČ ga zmel sem se nekoliko. Opazil sem na tem človeku uekov nesklad. Imel je nov posavski klobuk, lino sivo surko b srebrnimi gumbi , svilen ovratnik , tenko srajco, videlo se je, da se ta Človek rad ukusno oblači, ali vsa ta linost bila je ne-
in znaČajen človek, se srečnega nikdar Šteti ne more, ako je v njegovi dražioi razkol-ništvo, sovraštvo, razprtstvo. Sreča v takih krajih nemi obstanka, kajti ona se s ialostjo in jezo ne moie zlagati ne občevati. To je slednjemu znano, zato vsak skrbni oče ali gospodar skrhi vedno, kar največ more, da obdrži slogo in prijateljstvo mej sinovi in <U užino. Enako skrbnemu očeta ravnati morajo tudi skrbni vladarji. Kajti tudi v državi kjer so nemiri, blagostanje hira, rev-SČina in dolgovi se množe, vso drugo za ostaje. Za to se čestokrat čaj o iz ust poslednjih, da hočejo skrbeti za mir v državi in zunaj države. Tako smo Čnli tudi enake besede iz visocih nst, in gotovo je, da je to najtoplejša želja, kar radi verujemo. A kaj pomaga vsa dobra volja brez istine ? Tudi v naši državi potrebama miru in sloge ako jo hočemo srečno imeti. Se pa za to skrbi ? Ne! Kavna se še nasprotno.
Poglejmo v našo malo slovensko deželico. Komaj se je povrnil (? glej zadnje Bleiweisove Novice1' i toliko zaželeni mir mej narodom samim, uže se ga je skušalo od druge nam nasprotne strani kaliti. Delalo se je na to ; da se je trgovinska zbornica razpustila, češ, zdaj je Čas, složni nijso še prav popolnem, še boli se bodo pn pri sestavljanji kandidatov razdvojili, torej naša zmaga gotova, mej njimi pa Še večje sovraštvo in razdvoj, kakor do-h lun il. Tako so mislili in to je bila že'ja naših neniČurjev, k katerim pripada veliko Število c. kr. nraduikov. Največja skrb poslednjih bi morala biti sreča in blagostanje drŽave v kateri žive, paziti bi morali tudi po želji vladarjevi, da se ohrani mir in edinost mej u irodi, od katerih žuljev oni žive. Činijo oni to V Nikakor I Še nasprotno, oni so ravno, ki hujskajo brata na brata, prijatelja na prijatelja, narod na narod. Kakih nasledkov se imamo nadejati vsled tega? To najbolj zgodovina pove. Naj ne mislijo ti svojeglavni nemškutarji da bodo celi naš narod pod se spravili, kateri bode moral tako plesati, kakor bodo oni godli. To se vsiltdar ne bode za staluo zgodilo, naj le oni
spretna. Kakor da sem videl šolnika ali kapelana pred soboj. Pa tudi vel se ja nenavadno. Sedel je ponosno vzdignene glave, stisnenih usten, motreči človeka izpod očesa, časih bi se nasmehnil porogljivo, pokinial časih z glavo. V jeduej roki je držal rokavice, a drugoj je neprestano pospravljal ovratnik. V vsem je hotel biti fin, eleganten, dostojanstven, ali po vsem si videl, da je ta Človek sicer mnogo občil s finim svetom, ali da je kraj vsega tega ostal nekoliko neuglajen. Govoril je s prva počasno, svečano, kratko kakor epigram, ali ob enem apodiktički, preplitajoč govor francoskimi douiisleki. Bil je silno miren, ali nenavadui svit njegovega očesa je izdajal, da je človek strasten. Kedar se je začela živahna prepirka o kakšnej neznatnej stvarici — a tega je bilo takrat dosti — molčal je Lovro kakor kamen, samo pod konec govora je rad z ironičko izreko prevrnil vso razpravo na šalo. A kedar bo je govorilo o važnem poslu, zažarelo mu je bledo, Btarikavo lice, zasvetile se majhne oči, in zabadajoč kaza-▼ec v zrak, govoril je kratko, bistroumno, rad je pobijal tuje pravo mnenje dovtipom, m svoje krivo, kedar je trebalo, branil tudi sofizmom.
činijo, kar koli hočejo, i če tndi proti postavno raznajo, koncem bode vse zastonj. Narodi se tako hitro ne udajo. Naš je sicer majhen, a čvrst in krepak, krepkeje ima pa brate, na katere se sme in more zanašati. Pa ko bi mi tudi sami na sebi bili, podali bi se ne do zadnjega, kajti bolje je slavno umreti, nego v sužnosti živeti.
Iz II rviatNkOJfta 7. jan. [Izvirni dopis.] V osobji naše vlade pripravljajo se važne premembe. V politično bolje podučenih krogih se govori, da bode prvi banov doglavnik Živkovič odstopil. Povod njegovemu odstopu je baje pohabljeno njegovo zdravje. Ta povod pa nij nič drnzega, nego zunanja pretveza, s katero se pravi nzroki njegovega odstopanja zavoljo lepšega prikrivajo. Kateri so ti uzroki, o tem denes še ne morem poročati, toliko pa smem reči, da so eminentno politične narave, in sicer ne s«mo notranjo-prditirne, nego baje tudi zu-naujo-politične. Živkovič je mož revidirane nagodbe z Magjari. On je prvo nlogo igral pri dogovaranjih sem in tja. Hrvatje še bolj pa Magjari ma priznavajo te zaslugo; Hrvatje še bolj pa Magjari mu morejo za njegovo posredovanje hvaležni biti. Če se bode ž njim ravnalo, kakor z zamorcem, ki je svojo dolžnost storil, nij to nobena ne hvaležnost proti njemu, nego v tem leži silu joča potreba, da na njegovo mesto drugi mož stopi, ki bode poklic hrvatskega naroda na drugi strani pospeševal.
Kot Zivkovičev naslednik imenuje se sedanji načelnik Zagreba V on čin a. Njegovo ime se je uže taČas imenovalo, ko je M ■žuranič bansko stolico zasedel, pa večje Zivkovičove zasluge za revidirano nagodbo so ga začasno nazaj potisnile. Denes pa, ko velja deželno upravo iz prvega korena ven preustrojiti, ko se na jugoizhodu zgodo-vinsko-važne stvari pripravljajo, stopilo je Vončinovo ime zopet na površje. Troedina kraljevina nema njemu vrstnika, kar se značaja, kar se popularnosti in kar se moževne energičnosti tiče. Njegovo ime im% dober glas, njegova zuačajnost v preteklosti je po-
Po prvem razgovoru sem razbral, da je Lovro nenavadno obdarjen Človek, da mnogo, jako mnogo vć. Kraj vseh teh vrlin, nij mi bila Lovrova prva prikazen prijazna. Nekaj me je odbijalo od njega. Ko nam se je jezik najbolje razvezal, izvleče Lovro uro in reče vrlo važno: „Kasno je gospoda!" Vzdignivši se, pogladi si lase pred velikim zrcalom in podavši mi tri prste pokloni se svečano: „Meni je bila posebna čast! Klanjam se!u Odvrnem mu poklon na isti način nekoliko osupnen, pa zategadelj skoro gotovo zopet nespretno. Raziđemo se, a jaz sem dolgo razmišljal v postelji: Kakov človek je ta Lovro.
Naskoro sem izvedel, kakšen je. Shajali smo se večkrat pri mojem pobratimu Bodulu. Lovro se je pečal s knjigo, pečal sem se tudi jaz. Pobrativa se in naposled mi reče Lovro: Našel sem lepo stanovanje za trojico. Jednega druga sem uže zakapani; pridi še ti, rad bi s tebo skupaj stanoval.
— Velja, mu odvrnem, bodem ti pagat ultimo.
K tnalu se vselimo v novo stanovanje in sicer pri kapelniku opere, ter se poname-stimo kakor smo bolje znali v svojem no-
roštvo za poštenje njegovih teženj v prihod-njosti. Zlasti kot upravnik se ima za neka-kovo celebriteto, in ravno tacega moža potrebuje pred vsem drugim denes Mažnranifi kot desno roko. Da bodo z vstopom Von-čine v deželno vlado tudi druge premembe v vladaem osobji potrebne, to je naravno. VonČina s sedanjim osobjem ne bode smel, ne bode mogel, ne bode hotel službovati. Z vstopom Vončine v deželno vlado začelo se bode, kakor se nadejamo, Čiščenje naših upravnih organov od nesposobnih in nepoštenih elementov. Narodna stranka je na to čiščenje zmirom silila, Mažaranič je pa do denes s tem okreval. Zadnji čas je, da se ta naša šikora vendar enkrat z ostro sekiro iztrebi. Vončinovo imenovanje za prvega banovega pribočnika ho cela dežela radostno pozdravila, samo daj bog, da bi bo skoro uresničilo.
— (Volitve.) Opozoril jemo zopet denes tudi na tem mestu, da mora vsak rodoljub na vso moč agitirati, precej in brez pomude agitirati za na V. kandidate pri volitvah v obrtniški oddelek. (Sicer glej Članek na prvem mestu.)
— (Na trgovinsko mi ni st crs t v o) je vložil narodni odbor za volitve v trgovinsko zbornico protest in rekurs proti ne-postavnemu postopanju nepostavne Veste-nekove volilno komisije. PiiobČimo celega v številki od vtorka.
— (Pogreb dež. poslauca D olja ka) je bil vehkansk. Dr. Lavrič je govoril krasen nadgrobni govor. Natančneje poročilo se nam obeta.
— (Kako j e c. k r. v 1 a d a agitirala) pri volitvi v trgovski oddelek nam kaže sledeče pismo enega vrlega našega volilca : V imenik je bil vpisan v bližnji vasi Selce nek Fnrlau Gaspari, katerega pa je berič Klan ko je legitimacije raznašal na litnance ujel, kakor jo tudi mene hotel. — Da si. uredništvo izve,  kakšno prostost vlada volilcem
vem šato u. Treči mej nami bil je Z. tehnik, vrl in vreden sin hrvatske kajkavščine. No ta tretji svat bil je navadno z doma, vezala ga je vroča ljubezen na neko pražko mladenko.
— Hvala bogu, spregovori Lovro raz-redivši pod svojo belo polhovo kapo pohištvo po svojej volji, — gotovi smo j sedaj imamo salon in alkov; sedaj stanujemo gospodski in moremo vsaj pohode sprejemati.1
Poznavajoč svojeglavnost brata L»vra, nijsem se vtikal v njegovo razredbo, samo v duši sem ho nnsmijal njegovej aristokra-tičnej opazki. Tako je bil Lovro molče priznan, ko glavar naše male zadruge. Sedaj stoprv sva se pobratila od srca, sedaj sva bila prijatelja in nijsva se ločila, dokler Lovro nij Sel z vseučilišča.
Za zimskih večerov sela sva Lovro in jaz k peči učiti se. Ogenj je prasketal v peči, pipe so nama se dimile. Lovro je razdeval „Ostromirovo evaupjelijc", jaz pa „enciklopedijo prava". Lazila je tako ura za uro, ali naposled vzdignil se je Lovro, nasadil si svojo polhovo kapo, očitni biljeg glavarstva, a to je bil znak, da je učenje dovršeno, in da je Čas „akademiČnemu čaju" in razgovora.   Čaj kuhal je Lovro sam; v
pušča pri volitvah, na] povem, kako je legitimacijo raznašal. Ko je na vse zgodaj k meni prišel, in me doma dobil, je ves zadovoljen rekel: „hvala bogu, da vas najdem doma, da nijsem zastonj prišel, ker prišel sem nalašč za vas", ter mi pokaže legitimacijo in ob enem pred me postavi listek na katerem so bili nemškntarski kandidatje in pravi: p tuka j sem prišel če bi bili tako dobri, da bi mi tukajle podpisali ker bodo nekaj ene volitve v „handelskamro" tam v Ljubljani in g. dr. Dev so mi rekli, da bodite tako dobri in podpišite tukajle in drugo bodo sami opravili ne bode vam treba pJsarij itd , te le gospode pa so za dobre spoznali in jih bodo vsi volili, torej če bi tako dobri bili podpisati, vidite, sem bil pri g. Gašpa riju in ta mi je precej podpisal tukaj vidite". Ko terjam prejemni listek ter ga podpišem nij mi še hotel legitimacije iz rok dati, se je postavil in me prosil, naj bom vendarle „tako dober". Ko je pa videl, d* je vhc zastonj, pustil je legitimacijo in odšel. To vam je lepa prostost pri volitvah, da se bogu smili! Večje skrbi pa bode treba tukaj za volitev v ohrtnijski oddelek, ker je tukaj -veliko volilcev, velike pozornosti bode tedaj treba, da jih ne vlovijo, ker lovili bodo gotovo. (So uže začeli. Ur.)
— (Slovenska gledališčina pred stava) na sv. treh kraljev danje bila jako dobro obiskana, in občinstvo vrlo zadovoljno z igralci; dokaz temu velikansko ploskanje in neizmerni slava-klici. Pravijo sicer, da m >ra diplomatičen recenzent posnemati vedno le velikodušno večino poslušalstva, pa nadejmo se, da nam bodo tudi nekatere lepe oči odpustile greh, ki ga storimo s tem, da tudi denes po svoji navadni trmi druzih mislij, nego imenovana večina, ter prav odkritosrčno in z najboljšim namenom povemo svojo sodbo. Igrala se je ljudska igra „G «d--Čeve pesmi". G. No 11 i (godec) je svoj posel prav dobro opravil, in gotovo je istina, ako rečemo, da je bil on edini, ki je svojo rolo od početka do konca zmerno in dosledno izvel. Prav po godu nam jo bil ta godec — le škoda, da ga nij podpiralo enakomerno in sovrstno igranje druzih.  Tu je bil n. pr. |
g. Jekovec (Martin Zimec). Mi mu radi priznamo, da se je trudil kolikor moč dobro izvršiti nalogo, pa kaj hočemo, — šlo nij. On bi moral prej človeške afekte in izrazo-vanja istih prav dolgo in prav pridno študirati — potem bodemo videli. G. Schmidt je bil kot hlapec Jošt zopet enkrat tako afek t'raoo sentimentalen, kakor kak šestošolec, ka*oi prvikrat bere „Wertherjevo trpljenje". C dr. Podkrajškova je svojo liarbiko često spačevala, in temu smo se prav čudili. Akoravno je „podgana" prejela obili rado-plesk, videla se nam je vendar cela njena prikazen brez celote, brez originalnosti, in tega kar bi morala biti, namreč: karakter. Ta liarbika je trcijalsko zvita akopulja brc. srca in brez vesti; — pa mi smo videli le navadno žensko pred soboj, ki le takrat po-rase, kadar kedo njeno gizdavost razžali. (Jospodičina Le dar je v a (Kristina) nam je bila še nekoliko povšeči; pa njej bi imeli mnogo povedati; se ve da ne tukaj, temuč za kulisami. G. JuvanSiču dajemo hvalilo » priznanje ; akoravno njegov Jarnejec nij bil tnojstersko delo, bil je vendar dobro delo; in ta igralec ima nekaj, česar marsikateremu manjka, on ve sigurno in elegantno stopati po odru. Pohvaliti moramo lumparski kvartet in tudi druge manjše naloge so nas za-dovolile, samo goap. Trnovec jo bil prav — trnje v. —s.—
lf*«>S)tlllO.
Stavna volilna komisija za kranjsko knpčij-uko zbornico 1
v Ljubij«ni. Dne 2. t. m. prišel je k meni g. Dobili* It tajnik ces. kr. deželne vlade in sedaj namestnik okrajnega glavarja v Postojni v družbi g. ingenicurja Pilza. PrineBel je soboj — na večer uže — legitimačni list za volitev v trgovski oddelek — dasiravno so do sedaj enake stvari doprinašali sluge okrajnega glavarstva. — Na prigovarjanje ulovil je od mene podpis na legitimačni list za kandidate nemškutarske stranke, reete vladne, prcdeuj sem se informiral do dobrega, kakov pometi in važnost imajo volitve v kranjsko lutpčijsko zbornico, posebno za nič, kot za Slovenca in neodvisnega trgovca in sploh za deželo našo in narod slovenski! Zal iv, protestiram proti veljavi svojega glasu lastno-
ročno, ako je moj legitimačni list gospod D 'blhofT uže na si. volilno komisijo odnoslal. Takoj drngi dan tirjal aem od gospod Dobilo iT i svoj list po anuliran j i svojega glasu nazaj, da volim brez prigovarjanja samostojno in ne dh komando c. kr. uradnika.
V Št. Petra, dne 6. januaija 1875.
Opazka: Slavna volilna komisija naj blagovoli mesto imena g. Dobllioff postaviti pl. C. iitm<inn«thal. Ker nas ti gospodje ma-lokrdaj obiskujejo, sem osobe premenil. Pri meni bil je g. Gtitmannsthal, c. kr. adjnnkt.
Janez S pilar, trgovec.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Barry
2S let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčonih i itrot-ih brc/, medicin in strofikov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljcnje, zaprtje, prohlajenje, nospanje, slabosti, zlato J.ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglav jo, Bilcnjc krvi v glavo,
Inmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih,
otožnost, diahet, trganje, shiijšanje, blcdičieo in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljo, DOSO dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. P, V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dedč, Dr. Uro, grofinjo Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oHob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprifevalnv. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja,
Bonn, 10. Itd. 1852. Rovalesciero Du Barry v mnogih slučajih na-LCriuli vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in grist, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t. d. pri kanio ju, pri priRadljiveni a bolohnem draženji v Bcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t- d. — Najbolje in in neprecenljive sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Hud. VVurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtov.
W i n e. h 0 s te r, Angleško, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Satnice in vodenico. Prepričal sem so sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboroland, ranoc.eltiik, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca yosp. Dr. Angel s te i na.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalescičre du Bnrry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t o i n, taj ni sanit. svetovalec. Spričevalo fit. 70.921, Obergimpern, (Badonskol, 22. aprila 1872. Moj putient, ki jo uže bolehal h tednov za stras-nimi bolečinami vnctic jeter, ter ničesar použiti nij
šten. V svetu je mnogo zla, a'i ti mi bodi dober. B ig s tabo in njegovi angelji. Pa (Ude li sreča in milost božja, pel bodeš novo mašo pred n8Šun velikim oltarjem. Idi, pa moli za mater svojo.
Lovro je od vsega tega malo razumel. Vedel jo, da gre v veliko mesto k svojemu kamu, In veselilo ga je. Ali ko je videl kako ho se z mateiinili oči ulile solze, začne tudi ou plakati. No oče odtrga sinka od materinih prsi, ter odvede Lovra h kumu zvonar j n.
Tu je, se vc da, bilo drugače. Ko jo Lovro videl velike h'še, silo ljudi , visoke zvonike, ko so mu prvikrat za grmele velike orgije, razigralo mu se je mlado srce prek reda. Nij se Lovro plašil, kakor drugi kmetski dečki. Hitra njegova pamet brzo se je prijela VRega. Dali so mu tudi knjige. To je bilo veselje. Po ves dan sedel je malik v šoli, samo zvečer je namesto kuma zvonil „zdravo Marijo". Nij to bila njegova dolžuoht, to je bila njegova pravica, s katero se je ponašal.
(Dalje prih.)
ta posel nij se smela mešati živa duša; kuhal ga je točno, rekel bi matematičnim redom. Kadar je vsul čajevo listje, izvlekel je Lovro svoj Časomer in brojil minute, koliko jih treba. Pijoč pipo, srkajoč čaj Če-vrljala sva od srca o vsem. V takih prilikah pripovedal mi je Lovro o svojem domu, o svojej mladosti.
Lovro rodil se je blizu Postojne od kmetskih roditeljev, malo imovitih. Gospodarstvo po onih krajih je malo vredno, zemlja je suha, kamenita. V hiši bilo je več deco, ženskih in moških; dosti brige, jih postaviti na noge. Pobožni starci so Želeli, da jim Be vsaj jedeu otrok povzdigne do sreče, do gospodstva. A more li za njo biti večje gospodstvo, večja sreča, nego je duhovniška halja V Kedar sin poraste, mislila si je starica muti, postane mi župnik, sosedje mu bodo poljubljali roko, sodeo mu se hode klanjal, jedel bode vsak dan meso na belem pladuji, imel bode od česa živeti do groba, pa še več, molil bode za mojo dušo, a njegova molitev boljša je od drage molitve. Je-li mogoč j-, večja sreča? Starci so ukrenili,  naj  jim jeden  sinov  bode pop.
Kocka je pala na L >vra. Vse selo je znalo, da je bistra glavica. Znal je na pamet vse cerkvene pesme. Tem bolje za-nj, bode mu pozneje toliko lažje. I tedaj naj pa bo, Lovro naj bode pop , reče oče. Ali eto bede! Za popa treba šolanja, a šolnik v selu je bil jedva za orgljarja; šola v mestu pa hoče bogme stroška, a odkod?
— Eto sreče! domisli se starka. V Ljubljani imamo kuma zvonarja (cerkovnika). Kako bi bilo, da Lovra vmestimo pri kumu, naj se Čim preje priuči svetemu poslu. Vidiš dobro pamet i še boljšo srečo. Tudi kumstvo je kaj vredno.
— Dobro mati, reče oča, Lovro naj gre k zvonarju.   Tvoja pamet velja!
Sudski pisar napisal je za Lovrovega očeta pismo kumu. In dobro je pogodil pisar. Zvonar je bil dober kum, ter poročil, da je L ivru prosto priti k njemu v Ljubljano, ker on sam je uie oslabil, pa mu bodo k n nič' k (krščeuec) v pomoč. Pa tako je tudi bilo. Jednega jutra blagoslovi mati Lovra, stisne mu v roko dvojačo, v torbo dva bela sira, za kumo pa povesma. Pojdi sinko, reče mati, pa mi bodi priden in po-
mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barrj- po-polnama zdrav.
Viljem llurkart, ranocelnik.
M oiitonii, Istra.
Učinki Kevalesciere du H;ui v so izvrstni. F er d. C l a u s 1» e rge r, c. kr. okr. zdravnik.
at 80.416. Gosp. F. V. lieneke, pravi proffetof medicine na vseučilišču v Maribora (Nemčija), piše v „B e r1 i n e r K l i n i h c h e VV <• r h e n SO nT t It" od 8. aprila 1879 ro le: nNikilar D« zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takoz\una „Kc\ulciita Ara-bica" (Kevalcscičrei. Dffte je v 4. mesecu vedno več iu več hujšalo, ter vedno hljuvalo, kar vsa zdravila nij s" bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje cadruvila popolnoma v 6 tednih.
Št 64.210. Markizo de brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohomlriji.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, na dolgoletnem holehanji glave in davljenji.
Št 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dimnika, omotici i tiščanji v prsih.
St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro rbreznadcjni prsni bolečini in pretresu čtitnic.
Št 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen)!, nespanji in hujšauiji.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrano.
v pletiastib pušieab po pol funta 1 gold. 50 kt •ant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fmi Dv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov gold Revaleaeiere-Biacniten v puiicab » 2 gold. 50 I: n 4 .'i50 kr. — Revalemjiero-Ghocolatde v prah
n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 goUL M kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha sa 120 taa 10 gold., sa 288 tat 20 gold., — zu 576 taa 36 gold..
- Prodaje: Barry dn Barry & Coinp. na Da«
«•«)!, Wallfiaetia;a«we st.  8,  v  f JubBJuu; B&
(faftr, v i« m del bratje O b er an z m e y r , v inm-»trutsu DiecMtl & Frank, v Celovci P. Birn-
laoher, T I.on*i Ludvig Mttllor, v Maribora \L Morič. i n«ranu J. B tuok haason, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Cev-uoviculi pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jid. Davidu, Iekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-ineyr, v I ciacšvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu Iekarju, pri C. M. Jahnorju, Iekarju, v Varaa-tlluu pri Iekarju dr. A. 11 al ter ju, aakor v vseh
'•»">ni' pri OoDiiii m**rjih .o  špecerijskih trgovcih;
udi razpošilja dunajska hiia na vae kraje po postnih
MkHznituth «1] -jovtotiih
b-stPI 211
N 3< *~ c S HS  I * § HS
S n fes I •• g-
opi z! i. i " * n
B I o S    » V. *
<
rio _)j S    ? B
M
£^ S* SiR J *
CD   I  fo  O —• bi —■
»ili   r n r M
»prs i
o o S**fi
i
C3 [3
E8||
n ^ xj r1« »*> &
J:: c <£. S. 2. 3
o* o B
7T
m
« + 8
9 8*1
-« pt c c _
■< CM
•   •   • . g*«
tt Mi Ki P M ^] »i 9
cc i« u> čji o'S
I I
Za zamasoiije otlili zob
nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0. Pop pa naDunaji, v mestu, Biigncrsirasso st. 2, katero si moro vsaka osobu sama prav lohko in brezbolostno deti v otli zob, ki so potem trdo spriino z ostalimi škrbinjaiui in zobnim mesom, zob pred dajšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin
voda za usta
od dr. J. (J. Poppa, c. k. dvornega zobnega /.dtavuiku na Duunji, v mestu, Bognergasso št. 8, jo najizvrstnejšo sredstvo pri revmatičnemu sobo bo. ti, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, ter zabrani njegovo ra/širjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobe in zobno meso vsili škodljivih tvarin, us am pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uzo po kratkoj rabi.
Anatherin — zobna pasta
od tir. J. (J. l'oji|ia. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava obrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-loskečo barvo, ohrani, da so ne pohabijo in okrepi zobno meso.
i)v. J", o. JPoppov rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki don, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—1)
V zalogi je v IJublJauli pri Po trici ču in 1'irkerju, Jos. Karingerju, Ant. Kri spe rj u , EduardMahru, F. M. Suhmittu, E. Biršicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem.
Podtrebušne in kilove bolezni
adravi popolnem neškodljiva mast za kilove ali pretrgane od jv«v/'""> Sturxen&ffffei'-ja v MMei'istiu (Švic.<). — Mnoga spričevala in zahvalna pisma so prilagajo navodu, kako so ima ona mast rabiti, — Razpošilja bo v piskorčkih po 3 gld. 20 kr, av. v. po B. Sturzoneggorju samomu, ali pa po Jm« Weiss-ut lekarna pri Zamorci, Wien, Tuchlaubon Nr. 27.     (807—4)
i
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v liini obliki in po iuijiii>,ji oeni, posebno:
KKKI postnih voznih listov ....      5 gld. _ kr.
vsakih 1000 več .....
1000 voznih listov za železnice h firmo in železniškim kolekom
2"<KJ0 „ „
KKMi za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 2UO0 „
J.....1 zavitkov ^Couverts) v kvari h iirmo     " .
1000 _ v oktav
7 13 9 16 4 3
20
50 50
so
80
za c. kr. sodnije, občinske urade, okrajne zaslope,  šole, cerkve 10 cerkveno urade,   atlvokato in notarja, pobotnico za mesečno plačo i. t. d.
f)
Dovoljujemo si naslednje opozornjevati na naš prav po ceni jesenski cenik, ter se bodemo vedno, kot dosedaj trudili v vsaceui ogledu s solidnim in poštenim blagom našim odjeninlkoin ustrezati.
Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrste cen; prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, jo najfineja vrsta robe.
Na posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brezplačno. Razpošilja se s poštnini povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniska zaloga katuna,
Statlt, l{ui»rt>cliiN|»lutz Nr. S.
Iidajalelj in urednik Jo«ip Jurčič.
za srajce,
(291—11)
Tiskana roba.
kastni izdelki, percalin roba
vatel po 20, 23 in 25 kr. Kosmonoški izdelek, percalin roba, vatel
po 25, 30 in 35 kr. Alebelj-percai in nicbelj-krcton, vatel po
30, 35 in 40 kr. Kosmonoško utmjc za damsku, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli kosmonoški in francoski briljantin,
vatel DO 80, 35 in 40 kr.
Gladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting za srajce, vatel po 20,
25 in 30 kr. Beli briljantin in atlasgrad, vatel po 25,
30 in 35 kr. B/8 franc. piketa vseh barv, vatel po 45,
50 in 60 kr. 4/4 rumenega nankinga, vatol po 20, 25
in 30 k r.
*jA šamoi in belega nankinga, vatel po 80, 35 in 40 kjr_
Roba za rutice.
1 tucat otroških batist-robcev, z barve-iiiiii oknijem a 80, iKJ kr., 1 gld.
1 tucat damskih batist-robcev, obrobljeni z barvonimi okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.40 kr.
1 tucat damskih žakouet-robcev a 1.60, 2.50 in 8 gld.
1 tucat robcev za gospode, obrobljeni z barvenimi okraji a a.50, 8 in 3if»U kr.
1 tucat belih robcev rumburškegu platna a 2, 3 in 4 gld.
1 tucat belih robeov irskega platna k 5, 6 in 7 gld.
1 tucat belih robeov batiBtnib ali bel-faških a 8, 0 in 10 gld.
1 tucat hcllaškib platnenih robcev, z barvenimi okraji a 5, 0 iu 7 gld.
1 tucat foulard- ali katuu-robeev, za na glavo, lastni izdelek a 2, 2.50 iu 3 gld.
1 tucat foulard- ali katuu-robcev, za na glavo, kosmonoški izdelek a 3, 3.50 iu 4 gld.
1 tucat barvauib žepnih robcev u 2, 2.50 in 3 gld.
1 svilnata-foulard-žepna-rutica zu gospode z barvanittli okraji, najnovejše a 80 kr., 1.20 in 1.50 kr.
Angleška, gladka voluata roba.
(rni In glailko-barveiil orleau, vatel po
40, 50 m 60 kr. Orni iu gladko-barveni demi-liister, vatol
po 70, 80 in 00 kr. Orni in gladko-barveni svilnati - luster,
vatel po 1, gld., 1.90 in 1.50 kr. (mi akaaroit, vatel po 80 kr., 1 gld. In
l.'JO kr.
Orni aksaniit za silk-obleke, vatel po
1.60, 1.80 kr. in S gld. Barvoni progMt aksaniit za obleke, naj-
noveje, za ilainsko in otroško obleko,
vatel po 1.50 kr.
Cenik.
1 kos 30 vatlov bel, moder, meli ran ali
barvan barchant 4/t 7, H in 9 gld. 1 kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali barvan barchant »/„ a 10, 11 iu 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barchanta '/e *
8. 9 In 10 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barchanta *ja a
9. 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pikč-harchanta a
10. 12 in 15 gld. 1 vatel najtinejega pavolnatega barehanta
a 40 kr.
Damska-pike-krila, eno 2.50, 3.50 in-4.50 kr.
Otroške-ptke-odejo, bele ali pobarvano, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr.
Gladka platnena roba.
V« 30 vatlov cvirnastega platna, 1 koa
6, 7 in 8 gld. 7b 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos1
8, 9 iu 10 gld. */A 30 vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld. */„ 30 vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos 8, 10 iu 12 gld. */, 50 vatlov belfaška tkanina 1 kos 12,.
15 in 18 gld. *7e 50 vatlov holaudška tkanina 1 koa
16, 20 in 25 gld. P/B 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 20, 25 iu 30 gld. */„ 54 vatlov rumburška tkaninu za damske srajce, 80, 86 in 40 gld. */„ 54 vutiov rumburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in 60 gld. Tkanina jc izključi ji \ o le izdelek lirmu 9Iay «V llollelu.
1'latlune rjuhe brez šiva a 3, 3.50 in 4 gld.
Damaska roba:
Bele garniture, iz polplatnenega damaška. 6 os.       12 os.      18 os.      24 os. 4 gl.        7 gl.        10 gl.      14 gl. Bele garniture iz prav platnenega
jaguarda. 6 os.       12 os.      18 os.      24 os.
D gl.       9 gl.      M gl.     90 gl. Bele garniture iz čisto platnenega
damaška. 6 os.       12 os.      18 os.      24 os. ""Fgl.       12 gl.       18 gl.       2-1 gl. 1 tucat barv. dcsert-Hcrvijctov 9, 8, 4 gl. „    „    belih     „ „        2, 3, 1 „
Damaska obrisala vatel po 35, 30, 85 kr. Obrisala iz čistega platna tucat 1, 6, 7 gl. Scr\ ljeti iz Čistega platna, tucat 1, 6, 7 gl. I koa 74 barv. kav. platna KO kr. Prti iz čistega platna bji 2, 2.50, 3. gL „ h „ ,, "V« ^ 4.50, 6. „ „   „     „        „ 4, 5.50, 7.50 „
„ „        ., 8.     10. „
Garniture barv. iz čiatega platna. 6 os. 1B os.
4 gl. H gl.
1 garnitura prtov, 2 postelj, in 1 miz. prti a 10, 12, 15 gld.
Barchant-roba.
1 kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali barvan barcliant T/s a 6, 7 in 8 gld.
Pri naročilih naj se blagovoli udati, če se zahteva 2., 1, ali najlineje vrate roba. — Ako je odjema hi nakupovanje veliko so povolujo znižana cena. —
Adreso prosimo natanjko aapomniti: Bamo itui»rf«'bis|»iaix Nr« :(* rQokwirto der Ruprechtskirche, vis a-vis dem Eingang der Sacristei.
Ladtuioa m tiuk n^i^rodue tiskarne'