V Ljubljani, dne 14. marca 1935
Cena izvodu Din 1'50
Leto II,
PoifmTin plnčitna v polovini
Štev. 11.
izhaja vsah četrtek Naročnina letno Din 40‘— polletno Din 20'—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10 499
Glavni bojevniški j
volilni odbor
Naše članstvo splošno izraža željo po krepkem nastopu bojevnikov pri majskih volitvah. Da bo ta nastop enoten in organiziran, se je izven okvira »Boja«, ki ostane nadalje to, kar določajo njegova pravila, ustanovil samostojen GLAVNI BOJEVNIŠKI VOLILNI ODBOR, na katerega se je obračati v vseh volilnih zadevah. Podobni odbori naj se ustanovijo po vseh srezih. Podrobna navodila bodo sledila.
Glavni bojevniški volilni odbor Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
Aktivnost
Nekateri so si napravili popolnoma napačno sliko o zadržanju bojevnikov pri bodočih skupščinskih volitvah. Vsem bo še v spominu, da je zbor delegatov »Boja« 1. ju-'ba lanskega leta soglasno sklenil, da postani »Boj« politično društvo po členu 12. zakona o društvih, shodih in posvetih. Uzu-novićeva vlada pa je taka pravila, ki so določala, da bo »Boj« raztegnil svoj delokrog na celo državo, zavrnila. Zato so pač ostala v veljavi nepolitična pravila. »Boj« kot organizacija ne more potemtakem nastopati politično, dokler so današnja njegova pravila veljavna. S tem pa še iz-daleč ni rečeno, da bojevniki, člani »Boja«, niso svobodni državljani kot vsi drugi in da se ne bodo smeli udejstvovati pri volitvah bodisi kot volilci, bodisi kot kandidati. Pri tem pa seveda ne smejo kršiti bojevniških temeljnih načel.
To in nič drugega je ugotovil najprej Osrednji izvršni odbor, za njim pa še banovinski odbor »Boja«. Ta ugotovitev je bila soglasna, kot drugačna tudi biti ni mogla, saj gre za čisto priprosto konstatacijo, kaj stoji v pravilih »Boja«. Dnevno časopisje, ki je poročalo drugače, je bilo enostavno mistificirano in z njim tisti del naše javnosti, ki črpa poizvedbe o bojevniškem pokretu iz nebojevniškega časopisja.
Bojevniški pokret je borben, aktivističen, ki se za svoja načela bori, da bi jim izbojeval zmago. Zato je zopet samo ob sebi umevno, da ne more držati križem rok, ko gre za važne odločitve v javnem življenju. Tudi napram volitvam v Narodno skupščino ne more zavzeti brezdelnega stališča. Če »Boju« kot organizaciji pravila Preprečujejo aktiven nastop, lahko to store bojevniki kot državljani, kot zajednica svobodnih državljanov.
Ne le iz vodstva, ampak z vsega podeželja prihajajo enodušne zahteve, da mo-rajo bojevniki aktivno, odločno in disciplinirano poseči v volilno borbo. Slovensko budstvo je do grla sito pasivnosti, ki izroča Rogovo usodo v roke neznatni manjšini, ^to odločno zahteva od tistih, ki so ga ^budili k novemu življenju in mu prižgali P°ye upe, da ga ne puste na cedilu, mar-več da ga popeljejo v borbo za državljanke pravice, da mu zagotove kot večini ]sto besedo, ki mu v državi gre. Ni do-j^Pstno, da bi neznatna manjšina, majhen Jožek poklicnih politikov, ki nima nobenih Jkov z narodom, zastopal Slovence v eogradu. To se mora preprečiti. r bojevniki bodo storili vse, da bodo do-jjjtej nalogi. Vse pa se mora in se bo vršilo disciplinirano, načrtno, borbeno
Pdarno, kakor se spodobi za bojevnike, p bivše vojake, ki vedo, da je v slogi 0c> v redu in disciplini zmaga.
Bojevniki, borci, na plan!
vsem našim organizacijam I
ski ^Se krajevne organizacije »Boja« in »p pjne bojevnikov, ki še niso naročene na takn-0n,<<’ Prosini0 in opozarjamo, da to Po J. *tore- Tudi vsi odborniki naj bodo edin« D°Sti naročeni na naše glasilo, ker »Brelom« avtentično poroča o našem
Politični
Doma
Volilni govori gg. ministrov. V soboto zvečer je imel notranji minister g. Velja Popovič v radiu ; velik govor o narodnem edinstvu. — V naslednjih I dneh bodo govorili v radiu še drugi ministri, in i sicer bo vsak od njih podrobno razvil program : vlade v svojem resoru.
Volitve se bodo vršile. Prejšnje tedne so se j med ljudmi s precejšnjo trdovratnostjo širile vesti, da bodo volitve najbrž odgodene ali celo odpovedane. Belgrajska »Politika« pa je objavila dolgo izjavo, ki je bila očividno inspirirana in v kateri z vso odločnostjo zavrača take vesti in zatrjuje, da se bodo volitve gotovo vršile.
Šest kandidatnih list? Po dosedanjih vtisih, ki se počasi oblikujejo iz vrtinca živahnega volilnega gibanja, bo pri volitvah dne 5. maja nastopilo 6 državnih kandidatnih list, in sicer lista g. ministrskega predsednika Jevtiča, lista Jugoslovanske narodne stranke (g. Hodjera), lista g. Dimitrija Ljo-tiča, socialistična lista (dr. Živko Topalovič), lista zagrebške kombinacije (dr. Maček) in po najnovejših vesteh se tudi bivši pravosodni minister g. Boža Maksimovič pripravlja, da vloži svojo listo. Ni pa verjetno, da bo res vseh šest zgoraj imeno- ! vanih list nastopilo pri volitvah. Že samo vlaganje j liste zahteva ogromnega dela, za katero je potre- j ben dobro organiziran aparat, ki ga pa marsika- | teri od zgoraj naštetih gospodov nima na razpolago. Nekatere liste razen vladne so bolj prestižnega kakor pa resnično borbenega značaja in je zelo verjetno, da bo pri uspehih izostal celo — prestiž ...
V dravski banovini je poplava kandidatov, ki bi radi kandidirali na listi g. Jevtiča, nekoliko zajezila, kajti bliža se oni odločilni trenutek, ko bo Cezar prekoračil Rubikon, ali z drugimi besedami, ko bo g. Jevtič prijel v roke rešeto in pričel rešetati. Mnogim je upadel pogum spričo velikega števila konkurentov, drugi pa so se ustrašili blamaže pri rešetanju in so ostali v zatišju, odkoder so ves čas oprezovali na ugoden trenutek. — Kakor smo že v zadnji številki zapisali, se začenja položaj v naši ožji domovini razčiščevati. Minister dr. Marušič, ki ima polnomočje za vladno listo v Sloveniji, je v glavnem dokončal svoje delo in v prihodnjih dneh lahko pričakujemo, da bomo dokončno' zvedeli, kdo vse bo v Sloveniji kandidiral na listi g. Jevtiča. V zadnji številki smo tudi zapisali, da se vrše pogajanja za vstop bivšega ministra dr. Gosarja in njegovih prijateljev na vladno listo. Kakor vse kaže, ta pogajanja ugodno napredujejo in bodo skoro zaključena. »Jutro« ve že celo poročati, da bo dr. Gosar skupno z dr. Marušičem kandidiral v Ljubljani. Na drugi strani pa je odvetnik dr. Lavrič iz Ribnice, ki je prihajal v poštev za kandidata te skupine, umaknil svoj pristanek. — Če uspejo pogajanja dr. Gosarja, je še manj verjetno, da bi kdo od dr. Kramerjevega krila JNS kandidiral na vladni listi v Sloveniji. — Druge liste zadevajo pri zbiranju podpisov in postavljenju kandidatur večinoma na precejšnje težave. Narodna stranka še vedno išče kandidatov za Ljubljano in tudi zbiranje podpisov jim ne gre dovolj uspešno izpod rok. Sam šef te stranke za dravsko banovino, g. dr. Potokar iz Kamnika, ki je prvotno kandidiral v Ljubljani, je uvidel, da bi bila Ljubljana pretrd oreh za podeželskega kandidata in se je zato raje skromno umaknil v svoj rojstni srez Kamnik, kjer je že enkrat pri volitvah nastopil. — Socialisti se tudi precej živahno pripravljajo. Preglavice jim dela nekoliko ime liste, ki naj bi bilo čimbolj privlačno. Krščanski socialisti so se odločili, da jih ne bodo podpirali. G. Ljotič pride prihodnje dni v Ljubljano in se bo razgovar-jal s tukajšnjimi svojimi prijatelji. Ni še gotovo, ali bo Jugoslovanska akcija v dravski banovini šla z njegovo listo ali ne.
»PRELOM« 1. 1934 v lepi črni vezavi se dobi pri upravi za Din 100.
gibanju. Prav tako je dolžnost odbornikov naših krajevnih organizacij in skupin, da pridobe med svojim članstvom čim več naročnikov »Preloma«. Parola vseh zavednih bojevnikov naj bo: ŠTEVILO NAROČNIKOV »PRELOMA« SE MORA V TEKU LETOŠNJEGA LETA VSAJ PODVOJITI.
obzornik
Po svetu
Grške revolucije je konec. Enajst dni je divjala bratomorna vojna v mali naši sosedi in še se ponekod držijo uporniki v svojih gnezdih ter kljubujejo vladnim četam. Sedaj se šele vidi, kako dobro in vestno je bil pripravljen upor in počasi se tudi odgrinja zakulisje tega žalostnega poglavja grške zgodovine. Danes je še nesporno, da je bil Venizelos v službi neke velesile, ki ima svoje posebne interese na Balkanu in ji nikakor ni po godu balkanski sporazum, ki predstavlja tako važen činitelj miru v Evropi. Zaenkrat še ni pojasnjeno, kakšno vlogo je igrala v grškem uporu Bolgarija, ki je zbrala precej čet na svoji meji. Nekateri inozemski listi so poročali, da bo v ugodnem trenutku priskočila na pomoč upornikom, toda bolgarska vlada je vse te vesti najodločneje demantirala. Bolgarija ni članica balkanskega sporazuma. — Upor g. Venizelosa se je razvijal zelo dramatično. Spočetka je izgledalo, da bo vlada v nekaj dneh zadušila' vstajo, toda kmalu je bilo videti, da ne bo šlo tako gladko, kajti uporniki so pričeli močno pridobivati na terenu. V njihovih rokah je bilo domala vse grško brodovje, dočim so imeli na kopnem najtrdnejšo oporo v Macedoniji, kjer so divjale najhujše borbe med vstaši in vladnimi četami. Ni mnogo mapjkalo, da se uporniki niso polastili Soluna, na katerega so že pripravili koncentričen napad s kopnega in morja. V zadnjem trenutku pa je generalu Kondylisu, ki je vodil vse operacije vladnih čet, uspelo, da je raztrgal obroč upornikov okrog Soluna. Vladnim silam so v bojih najbolj služila letala. Najhujši boji so se vršili ob reki Strumi, kjer je bilo na obeh straneh precej žrtev. Po zadnjih vesteh so uporniki povsod na begu. — Edini uspeh, ki ga je Venizelos doživel zase s svojim uporom, je ta, da je oklical Kreto, ki je bila žarišče vstaje, za samostojno republiko.
Francoski in nemški bojevniki. Pariški list »Matin« je te dni poročal, da se vršijo v Parizu tajni sestanki med zastopniki francoskih in nemških bojevnikov. Po vesteh lista se na< teh sestankih francoski in nemški bojevniki dogovarjajo o velikanskem skupnem zborovanju, ki naj bi se vršilo letošnjo jesen. To zborovanje naj bi se pretvorilo v impozantno manifestacijo za mir.
Preprečen atentat na papeža. Vatikanske oblasti so prijele nekega Mehičana, ki je zaprosil za avdijenco pri papežu. Pri njem so našli ostro bodalo. Sodijo, da je ta poskus atentata na sv. očeta najbrž v zvezi s sporom med mehiško vlado in katoliško Cerkvijo.
Na Kubi je izbruhnila revolucija. V ponedeljek zvečer je bila na Kubi proglašena generalna stavka. Vlada je takoj ukinila ustavo in proglasila obsedno stanje. Na čelu revolucionarnega pokreta stoje dijaki. Potek revolucije in njena končna usoda še ni znana.
loo.ooo mož je doslej že poslala Italija v Afriko. V kratkem pa namerava poslati tja doli še 400 letal. — Revolucija na Grškem je za nekaj časa odvrnila pozornost evropske javnosti od italijan-sko-abesinskega spora. Ta čas je kajpada Italija Pridno izrabila. Cela vrsta novih transportov njenih čet je šla pretekle dni v Afriko. Danes že ni vec nikogar, ki bi še veroval v mirno pobotanje tega spora.
Sporazuma med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo na drugi strani ne bo še tako kmalu. Vsa napovedana potovanja francoskih in angleških diplomatov so odpovedana, ker so vsi dobili »gripo«. Naposled se je ta čudna bolezen prijela celo Hitlerja.
2 letno vojaško službo nameravajo uvesti v Franciji. Pravijo pa, da to ne bo šlo prav lahko.
Napetost med Bolgarijo in Turčijo. Med grško državljansko vojno se je pojavila med Turčijo in Bolgarijo nevarna napetost. Obe državi sta koncentrirali v bližini meje večje oddelke vojaštva. Spričo takega konca grškega upora pa ni verjetno, da bi se napetost še nadalje vzdrževala.
Soseda Madjarska se tudi pripravlja na volitve, ki bodo čez dobre 34 dni. Volitev se bo udeležilo 15 strank. Po dolgem času bodo zopet volili tajno.
4 milijarde 399 milijonov zlatih dolarjev je po podatkih Društva narodov požrlo v letu 1934 oboroževanje.
Movf divlzfjonar
V ponedeljek je prispel v Ljubljano divizijski general Peter J. Nedeljkovič, novi poveljnik dravske divizijske oblasti. Novi najvišji vojaški poveljnik v Sloveniji se je rodil 1. 1882. v Zaječaru in tam dovršil 6 razredov gimnazije, 1.‘ 1900 pa je vstopil v nižjo vojno akademijo ter je 27. avgusta 1903 postal podporočnik. Služboval je kot vodnik v konjenici. L. 1907. je stopil v višjo vojno akademijo in jo dovršil z odličnim uspehom, nakar je postal komandir v konjeniškem polku. Kot tak se je zelo udejstvoval v obeh balkanskih vojnah 1912 in 1913, nakar je stopil v generalštabno službo.
Med svetovno vojno je vzbudil pozornost svojih predpostavljenih ter je naglo napredoval. L. 1916 je postal načelnik štaba II. pehotne brigade, 1. 1917 pa načelnik štaba konjeniške divizije. Po vojni je služboval v raznih činih in krajih. Bil je vojaški delegat pri železniški direkciji v Sarajevu, načelnik štaba vrbaške in bosanske divizije, konjeniške divizije in načelnik štaba dravske divizije. Kot generalštabni polkovnik je nekaj časa poveljeval 40. pešpolku. L. 1927 je postal pomočnik načelnika štaba III. armade, nato pa je bil prestavljen kot vojni ataše k poslaništvu v Prago. L. 1929 je postal načelnik štaba II. armade, nato je napredoval v brigadnega generala ter je prevzel poveljstvo konjeniške divizije. L. 1933 je postal divizijski general in je prevzel poveljstvo vrbaške divizije. Sedaj pa je prestavljen za poveljnika dravske divizije v Ljubljani.
Novi ljubljanski divizijonar je poročen s Slovenko, z go. Angelino iz ugledne Hajn-riharjeve rodbine iz Škofje Loke.
Novi divizijonar je že naš znanec, kajti pred leti je bil načelnik štaba dravske divi' zije ter si je v tem svojstvu pridobil izredno mnogo simpatij med ljubljanskim prebivalstvom. Gospod general je vrl in izkušen srbski vojak in si je za svojo hrabrost na bojnem polju priboril celo vrsto odlikovanj. Na njegovem novem položaju med nami ga iskreno pozdravljamo in mu kot najvišjemu predstavniku naše vojske v dravski banovini obljubljamo pravo bojevniško zvestobo!
Naša organizacija »Boj« si je nadela nalogo, da organizira tudi kmetijski odbor, v katerem bi bile zastopane vse panoge kmetijstva. Ker je pa težko spraviti skupaj res strokovni kmetijski odbor, zato se obračam na vse naše skupine, da nam sporočijo iz članstva najboljše kmetijske, živinorejske in vinarske strokovnjake. Sporočajte tudi mnenje, kako bi se dalo to najboljše organizirati. Poročajte to na naslov: Združenje borcev Jugoslavije »Boj«, kmetijski odsek, Ljubljana. — Anton Drobnič.
"■"frin
^'^^^^^iinnnnnnniTnfflTnnnnnniinininnnnnnnninnTnnniTnHnnnflnninB^ninnninniiTnTnnnninnnnfflnnnnnTnnnnninnntnnninnniinnnnflnniinninnnBi
Prijatelji kmeta
ali: Kadar konja love, mu oves mole; ko ga pa vjamejo, z njim vozijo in mu oves na hrbet nakladajo
Še nikdar ni imel naš kmet toliko prijateljev kakor ravno sedaj. Vse se poteguje zanj, vsi mu dobro želijo in vsi mu hočejo pomagati. Kar tekmujejo med seboj, kdo bo več dobrega obljubil zanj. Ce bi se vsi ti najnovejši prijatelji že poprej tako zanimali za kmetove težnje in potrebe, kakor sedaj, bi gotovo naš kmet ne občutil nobene krize in ne zabredel v dolgove oziroma v plačilno nesposobnost.
Čudno in prečudno, odkod kar na enkrat taka ljubezen do kmeta. Povsod se čita, piše, govori in debatira, da je kmet na tleh. da ga je treba vzdigniti, da mu je treba pomagati. Odkod to spoznanje? Ali bomo vendar enkrat rešeni in enakopravni z drugimi sloji? Biti danes kmet, četudi raztrgan, bos in brez dinarja v žepu, pomeni čast in ponos. Kakor lepo mlado dekle, tako ima tudi kmet danes vse polno snubcev, z vseh strani, z leve in desne se mu ponujajo. Še bo prijetno življenje na kmetih, vse se mu ponuja v pomoč in kakor se čuje, jih je že mnogo tisočev, ki hočejo delati za kmeta. Prav, prav, vendar enkrat, saj kmet je že tako zgaran in izmučen, da ne more več. Po trudapolnem delu se bo zdaj malo odpočil, ko bodo drugi delali za njega.
Mislili smo že, da je ves socijalni in pravični čut pri naših prijateljih zamrl. Pa, kakor vidimo, sedaj še živijo junaki in poštenjaki, ki se hočejo nesebično žrtvovati za nas. Vsi so složni, da je treba kmetu pomagati. Mogoče bo pa res šlo enkrat pošteno in po pravici, ker so tudi vsi prišli do spoznanja, da je kmet steber države. Še nedavno se je pa mislilo, da so steber države oni, ki so vihteli korobač nad kme-tom-trpinom.
Toda naš kmet je konservativen, ne verjame rad obljubam; premnogokrat je bil že ogoljufan in zapeljan. Zdi se nam, da je ta prevelika skrb in ljubezen za kmeta prehitro prišla in da se zna ravno tako hitro ohladiti, čim bodo gospodje kmetovi prijatelji učvrstili svoj položaj. Kmetje smo najštevilnejši in najpotrebnejši stan v državi, pa imamo najmanj za govoriti in odločati. Niti svoje kmečke zbornice nimamo, kjer bi si mogli zaščititi svoje interese in se ložje braniti pred izkoriščanjem. Če bi imeli kmetje svojo zbornico, kakor drugi stanovi, prav gotovo ne bi bile cene kmečkim produktom take, kakor so žalibog danes. Zakaj je beda na kmetih tako strašna? In zakaj pritiska kriza najbolj na kmečki stan? Vprašamo vse one, ki se nam baš sedaj ponujajo za prijatelje, da nam to poprej razjasnijo, če hočejo, da jim bomo verjeli.
Prišel bo dan sodbe in obračuna. Tovariši kmetje! Bodimo vsaj enkrat složni. Ta strašna kriza in krivica, ki se nad nami izvršuje, naj nas vse združi. Zavedajmo se, da imamo mi moč v rokah. Ne dajmo je zopet lahkomiselno iz rok ljudem, ki nas ne razumejo in nas ne vidijo drugače ko sedaj, ko se bliža 5. maj. Ako ne bomo pametni, složni in edini, bomo sami krivi, če se nam bo še naprej slabo godilo. Pregovor pravi: kakor si boš postlal, tako boš spal. Samo naša brezbrižnost nas bo privedla v popolno sužnjost. Če ne bomo mi sami dvignili glave, stisnili pesti in zahtevali, da nam položaj zboljšajo oni, ki imajo interes, da je kmet obubožal in se pogreza v močvirje, ne pričakujmo ničesar! Tu je potrebna samopomoč. Sami si moramo pomagati, sami vzeti svojo usodo v svoje roke. Ne za-našajamo se na druge! Sedaj se nam nudi prilika, da spregovorimo mi, kmetje, ki smo najštevilnejši stan v državi, najmiroljubnejši in najpatriotičnejši, ki pridelujemo kruh za vse stanove. Zavedati se moramo, da nas je v državi 80 %, ki pa moramo vsi držati skupaj. Saj imamo zglede pri drugih, kako so složni, kadar gre za njihove interese. Mi kmetje bi pravzaprav ne smeli poznati raznih strank. Čemu so nam kmetom potrebne politične stranke? Ne smeli bi biti razcepljeni, da vleče eden sem, drugi tja. Vsi kmetje bi morali imeti eno samo misel; kmet s kmetom.
če bi bilo v našem parlamentu 80 % narodnih zastopnikov razumnih in inteligent-nih kmetov — kar bi se tudi zgodilo, če bi se poslanska mesta pravilno delila med stanovi, kako bi se na mah položaj nas kmetov izboljšal. Dokler se pa te svoje pravice, te svoje moči nc bomo zavedali, toliko časa bomo še lahko tožili o krivicah in zapostavljanju. In toliko časa bomo še tudi tožili o sramotnih cenah kmečkih pridelkov.
Vse tiste, ki se potegujejo sedaj za prijateljstvo kmeta in nas tolažijo, da je kriza svetovna, da se ne da nič storiti, pa vprašamo: kako pa to, da je kriza v glavnem samo za kmeta in za one, ki so v zvezi s kmetom? Zakaj ne doprinašajo žrtve h krizi tudi oni, ki kmetu prodajajo industrijske izdelke? Ne zahtevamo, da morajo le-ti znižati svoje cene, ampak zahtevamo mi povišanje cen vseh vrst poljedelskih proizvodov na ono višino, kot je bilo leta 1929. Ako to ni mogoče, potem pa zahtevamo znižanje cen vseh industrijskih potrebščin kakor tudi javnih bremen. Ali je to pravično, da morajo naše kmečke mamice dati n. pr. za 1 kg soli 24 jajc, za en kos mila 28, za en 1 petroleja 30, za 1 kg sladkorja 64 jajc?
Gospodje, prijatelji, tu je delo za nas, pokažite dejansko svoje prijateljstvo, nam, ki smo steber države, kajti ta steber se je že močno nagnil. Pomagajte ga dvigniti, da ne omahne, drugače se zgradba podre. Po-
tem pa pridite med nas in mi vas bomo razumeli.
Kmetje, ki smo včlanjeni v bojevniških organizacijah, se bojujemo za poštenost, za red in pravico. Mi hočemo biti kontrola nad strankami in nad vsem javnim življenjem. Hočemo samo poštene in nesebične javne delavce, ki ne bodo gledali samo na ene, da druge uničijo. — Mi hočemo maso kmečkega ljudstva prebuditi, da se bo zavedno borila za pravičnejše in lepše življenje. Mi ne zahtevamo nadvlade nad drugimi, odklanjamo pa tudi nadvlado drugih nad nami. Naš »Boj« ni pričel borbe za kmete pred kakšnimi volitvami, ampak tedaj, ko se še nihče ni upal, ko so nas de' nuncirali, da smo državi nevarni. Pa vendar je tudi na odločilnem mestu našlo naše delo ugoden odmev, da nismo nevarni državi ampak onim vladajočim mogotcem, ki so z nasiljem vladali proti večini. Nam bojevnikom naj bo v zadoščenje, da so minuli oni črni dnevi. Prvo etapo smo dobo-jevali, sedaj hočemo še drugo, da bo naš kmet imel vero v svojo moč in čutil dolžnost poslati za narodne zastopnike svoje najboljše sinove. —
Kmečki bojevnik Lojze Šribar.
Kmečki bojevmk poziva;
Kandidati, izprašajte si vest S
Število ljudi, ki se hočejo pri predstojećih volitvah boriti za poslanske stolčke, gre v tisoče. Ako to visoko število kandidatov premotrivamo in ocenjujemo, pridemo do zelo čudnih zaključkov. Gotovo je, da je vsak od teh tisočev kandidatov globoko prepričan o nujnosti lastnega »jaz-a«, da je neobhodno potreben, prikopati se kolikor mogoče blizu državnega krmila.
Povprečen človek bi pričakoval, da se bodo za taka važna in častna mesta pote^ govali le ljudje, ki so veliki po duhu, veliki po izkušnjah, veliki po svoji moralni kakovosti, veliki po svoji požrtvovalnosti, socijalnem čutu ali po svojih izrednih sposobnostih, itd. itd. Končno tudi, da je njihova kandidatura splošna želja ljudstva. Pri ogromni večini teh tisočev kandidatov bi se pa utegnilo reči, da odločujejo pri njihovem ponujanju vse drugi momenti, kakor so v prejšnjem stavku navedeni.
Ker je poslanskih mest le 368, bo ogromno število teh kandidatov ostalo na »dilci«. Radi tega je velikega pomena, katerim in kakšnim »srečnežem« bo usoda namenila v roke oblast zakonodavstva, odnosno krmilo države za štiri leta.
Zaradi tega je treba najbolj paziti, da pride pri postavljanju kandidatov do izraza prava, nepotvorjena ljudska volja. Ljudstvo želi, da bi bili njegovi zastopniki iz njegove srede, katere pozna, ter jim tudi zaupa.
Dalje ljudstvo tudi želi, da bi bili vsi stanovi primerno zastopani. Ljudske želje pa se ne morejo uresničiti, ako bi bila dana možnost, da je izvoljen tak kandidat, pri čigar postavljanju ljudstvo ni imelo besede.
Gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja današnjega časa nujno kličejo
po velikopotezni reformi na vseh poljih. Takih reform pa ne bi mogel izpeljati parlament, ki bi ne bil iz ljudstva, ter bi se ne mogel opirati na ljudsko zaupanje. Taka vprašanja je treba reševati v smislu ljud' skih in državnih potreb, ne pa iz kakršnihkoli strankarskih vidikov. Vnebovpijoče bi bilo, če pridejo na oblast ozkosrčni ljudje, ki jim je prvo lastni »jaz« in drugo njihova najožja okolica. Še bolj vnebovpijoče bi bilo, če bi moralo ljudstvo iz strahu pred posledicami take ljudi spraviti na oblast, pa najsi bo to na občinsko ali katerokoli.
Mi bojevniki kot državotvoren, domoljuben in konstruktiven element globoko želimo, da bi za to našo lepo domovino in za naše dobro in pošteno ljudstvo nastopili srečnejši časi. Želimo, da bi ta naša lepa in bogata domovina potolažila vse tiste trpeče množice, ki od stiske in pomanjkanja z gnjevom v srcu škripljejo z zobmi. Mi bojevniki želimo, da bi se v vsa srca, ki so mogoče prazna, naselila tudi prava domovinska zavest. Tako zavest pa more vsaditi v ljudska srca le resnična svoboda in pošten košček kruha.
Iz teh razlogov apeliramo bojevniki na vse neštevilne kandidate: »Gospodje kandidati, izprašajte si vest. Ali imate vse vrline in kreposti, ki bi jih moral imeti vsak pravi in resnični ljudski zastopnik? Izprašajte si vest, če vas morda ne vleče le egoizem, želja po obogatenju, želja po oblasti itd. Ako je v Vaših srcih skrita le ena od teh in podobnih želja, potem nimate kvalifikacije za narodne zastopnike. V korist države in ljudstva bo, ako se umaknete v zatišje. Torej, še enkrat: Kandidati, izprašajte si vest!«
F. A., Rajhenburg.
Lojze Smolej-Borovsiki:
Naši paraziti
Poleg raznih narodnih so se zlasti po vojni zaplodili pri nas tudi gotovi socijalni paraziti, ki brezskrbno životarijo na račun našega trpečega človeka. So to v glavnem ljudje, ki odjedajo sedanji brezposelni mladini kruh ter imajo to značilno svojstvo, da so že kar pretirano občutljivi za besedico — socijalnost. Najdemo jih na vseh mogočih položajih ter se v glavnem dele na sledeče skupine:
1.	Dvoživke. Kdo jih ne pozna? Namreč one, ki opravljajo po dve, tri služ-bice na dan, kar tako nekako »mimogrede«. H tej skupini so prišteti pa tudi še razni državni in zasebni zakonci ter vpo-kojenci, ki mesto zakonskih sladkosti in zasluženega miru odščipujejo bolj potrebnim kruh. Najdemo jih že skoro v slehernem kraju in bi bilo za naš »Boj« kar naravnost priporočljivo, ako bi o teh socijalnih »cvetkah« vodil potrebno evidenčno knjigo.
2.	Priskledniki. Te trebušate kobilice so tujega izvora in tvorijo s svojimi priveski vred med nami največji kamen spotike. Kot »nenadomestljivi strokovnjaki« vedrijo po raznih tovarnah in ostalih večjih podjetjih, v njihovi deželi »kulture« jih zasleduje morebiti že policijska tiralica, medtem, ko med nami »barbari« uprizarjajo po mili volji prav grajščin-
sko tlako... Ali je potem še čudo, ako so pri nas razumniki že primorani kidati sneg in pometati ceste? Pravičnost, kje si?
3.	Troti. Delniške družbe, ki jih predstavljajo razni dandanašnji falirani bankirji, skrahirani politiki in gospodarski mazači, dobro poznani po svojih umazanih rokah in gnusnih aferah. Docela sposobni in dozoreli, da se jih čimpreje odpremi kot »vzorec brez vrednosti« tja, kamor spadajo.
4.	Kameleoni: To je pa mrčes prav posebne vrste, ki zaslužijo, da se pri njem pomudimo malce delj. Kajti že njih sam postanek, kakor tudi ves nadaljni »rasni« razvoj sta za nas tako zanimiva, da ne bo nikakor odveč, ako jim tudi mi bojevniški kronisti posvečamo svoje črno poglavje. Večina sedanjih »kameleon-čkov« životari že iz onih predvojnih časov, ki so pridno drli »heil«, in so bile njih viržinke tako imenitne, da se niso hotele niti zapaliti s slovensko žlveplenko. Pa je prišla nato tista svetovna vojna, imeli so srečo, da so delili krušne karte, ali pa pridno barantali v ozadju po raznih vojaških skladiščih in pisarnah. Prepričan sem, da se jim še danes kolca po vojni. Še danes bi si želeli nazaj vso ono neomejeno oblast, ko so brezskrbno br-
POMENKI
KDO BO KANDIDIRAL
Seveda tisti, ki nikogar nima za sabo. Nedvomno! To so posebne »rajtenge«, tako pojo vse »cajtenge«. Kako je že rekla tista bistra glava iz prijaznega dolenjskega trga: »To bi bilo kakor požarna bramba, ki bi vedno in povsod morala nastopati v paradni uniformi, kadar pa gori, ne bi smela zraven.«
»JEFTEJEVA PRISEGA«
Zadnjič sem poslušal svojo najstarejšo hčerko, ki se je učila daljšo pesem za šolo.
Tako ji je tekla beseda: »Na boj na divje Amonite, sovražnike rodu srdite, je Jevtič hrabro četo zbral...«
Ubogi otrok! — sem si mislil. Torej je tudi tebe že prijela volivna mrzlica!...
Bojevniške šibre
Vzdihljaj trgovca na dan štednje: Ali ne bi kazalo uvesti še dan denarnega prometa?
Cestni promet v bližnji bodočnosti: Pešci morajo na podplatih nositi evidenčne številke.
Najnovejša darila za deco so majhni, srčkani tanki. Sedaj manjkajo samo še rožnate plinske maske za dojenčke!
Pravijo, da sedanjemu človeštvu spomin peša! Mora že biti res, saj to najlažje opažamo pri današnjih dolžnikih.
Žalostna resnica! Dandanes živi mnogo ljudi na račun življenjskih razmer — svojih bližnjih.
Vesela novica, ki pa našega malega človeka prav nič ne zanima: Cene bisernih nalkitov padajo!
Po statistiki so pojedli lani v Ljubljani manje, nego predlanskem! Ni čuda, ko jim pa itak ostaja marsikaj v želodcu.
V Ameriki je izšla knjiga »izgovorov«. Ta knjiga bo prav gotovo tudi naše politike zelo zanimala.
Pravijo, da na Marsu žive ljudje! Bog ve, kaj neki si mislijo o nas?
Narobe svet: Dandanes so že »slamnati« možje slavne — izpodrinili.
Najtežja človeška vloga: Vživeti se v sedanje kritične razmere.
skali za mastno pičo. in zapeljevali sestradane in obupane žene v sramoto in greh... Ob preobratu so se znali kaj naglo preleviti, ter so v laži-narodnja-karstvu uprizarjali pravcato tekmo. Seveda. ko pa je bilo treba iti branit Koroško, so ti narodni »junaki« kaj naglo zlezli za peč. tarnajoč, da imajo strašansko putiko ... Ubožci! Ali vsakdo med nami pa tudi ve, kako naglo, prav čudežno so ozdraveli, ko so se jela podeljevati razna mastna mesta in korita v štant. S svojimi širokimi komolci so se znali pririniti do vseh važnih mest. Posluževali so se vseh svojih »specijelnih« sredstev, -— vse za domovino, mili kraj. In tako so romali od stranke do stranke, da je njihovo tako zvano politično »prepričanje« zablestelo v vseh mavričnih barvah. Izgovarjali so se pač svojim ovčicam, češ, pot do resnice vodi preko neštetih zmot. Kameleončki pač znajo na vse strani vohati in vtikajo svoj smrček zlasti v poslednjem času tudi v naš »Boj«. Kajne, fantje in možje, da jih bomo pošteno priprli, namreč takrat, ko bo po javorjevi mizi padla naša krepka bojevniška pest, ki bo tudi to vrsto socijalnih parazitov pomedla tja, kamor spadajo.
5. Ovaduhi. Zaznamovanci in izpridek človeške družbe, o katerih ni vredno iz' reči besede. Njih vest je prokletstvo, njih usta strašna gnojna rana, njih kosmate duše pa se bodo sramovali še črni vra' gi... Teh ljudi ne bomo smeli pozab ih ob našem času, marveč jih bo v rubriki obračuna naše solidne železne metle tre" ba pravočasno vpisati pod zgubo... So" cijailni paraziti, nova doba vstaja, ki za vami zabrisala sleherno sled. Skratka) strl vas bo naš mogočni valjar kot zavf' žene čike na cesti.
OBVESTILO
Vse tiste, ki so si izposodili potom ^ predpustno igro tridejanko, naprošamo, (J' jo vrnejo na naslov, od koder so jo preš®
da ne bo treba pismeno opominjati. B*0 časno naj zadostijo pogojem izposoje.
GOSPODARSTVO
Beseda o domači produkciji
Vsak dan beremo o pozivih, da kupujmo domače blago. Hvala Bogu se je ta poziv že toliko udomačil, da polagoma prehajajo konzumenti tudi pri zahtevi blaga na blago, ki je tuzemskega izvora.
Pričujoči članek ima namen, opozoriti konzumente, ki zahtevajo silno poceni blago in ki je v veliki večini doma izdelano, na dejstvo, kako je ta nizka cena dosežena. Pri tem nas ne vodi nič drugega, kot opozoriti s tem tudi merodajne faktorje, kako upravičena in krvavo potrebna je naša neprestana zahteva po minimalnih mezdah.
Dan za dnem vidimo na pr. neke tovarne mila, ki navaja kot glavni argument, da je njen izdelek domač in kljub kvaliteti zelo poceni. Na zunaj je ta zadeva docela v redu in bi se veselili, ako ne bi imeli temu ničesar pripomniti. Žalibog je ta nizka cena dosežena na vnebovpijoč način, pri utrgovanju delavskih mezd. Tovarna, ki plačuje v težkem napornem delu ljudi po en dinar na uro, se lahko postavi z nizkimi cenami. Toda ta tovarna se ne zaveda, kako velikanski je njen greh nad ljudmi, ki so prisiljeni iskati zaslužka v njenem obratu.
Isto je s tekstilnim blagom. Čudovito so že nizke cene tega blaga v prodaji in vse mora le veseliti, da se je ta stvar, nekdaj komaj dosegljiva, tako pocenila. Zopet smo se vprašali: na kakšen način so dosežene tako nizke cene? In seveda smo zopet videli, da na račun delavstva.
Pri sladkorju je ravno isto — samo, da
tukaj visoka cena kot znano radi silovite frošarine tako visoka. Dinar na uro — to ie Plača delavstva; dva dinarja dobi oni, ki se malone kuha v vročini in smradu fil-trirnih stiskalnic. Tako je pri večini tovarn. Redke so tovarne, ki bi plačevale svoje ljudi dostojno. Kemiku in tehniku vobče je to prilično jasno. Zato sem tudi napisal ta članek. Toda ogromni večini ostalih to ni jasno in sprejemajo cene blaga mirno na znanje, ne da bi pri tem pomislili, kaj se vse drži te cene, ki jim je navadno še previsoka.
Tu pa je vendarle faktor, ki ga lahko primemo in reguliramo: tovarna sama. Kajti nevzdržno je stališče delavstva, ako je ono odvisno samo od slučajno malo bolj razvitega socijalnega čuta svojega gospodarja, ne pa odvisno od zakona, ki ga nepremagljiv ščiti pred vsemi napadi gospodarjeve samovolje. Ravno tako je tudi vprašanje časa, kako dolgo bo trajala dobra volja gospodarja, ki ljudi pošteno plačuje, ako vidi, da skozi to njegova konkurenčna moč polagoma pada ter bo moral kljub zmanjšanemu dobičku lepega dne tovarno zapreti, ker njegovi tovariši brez
vesti tirajo boj na delavčevi koži neusmiljeno dalje. Ta faktor — tovarna sama — more uvedbo minimalne mezde samo pozdraviti in čuli smo že tudi iz industrijskih vrst zahtevo po tej uvedbi, zlasti z ozirom na nižje ležeče kraje, kjer se z ljudmi ravna hujše kot z živino.
Minimalna mezda je naša prva zahteva v gospodarskem programu, ki ga oznanjamo. Minimalna mezda mora postati meja, kjer se bo ustavil v propast deroči veletok našega ljudstva, ki vedno bolj pada v onemoglost ter se bliža svoji počasni, sigurni smrti zaradi izčrpanosti. Ravno zato pa mori biti ta minimalna mezda tudi dovolj visoko postavljena, da ne bo služila za izgovor delodajalcem, ki bi ne hoteli sami od sebe zvišati delovnega plačila.
Ko gledamo na problem minimalne mezde, ki stoji v vsej svoji kričeči nujnosti pred nami, nam nehote vstaja vprašanje, ki sem ga slišal v gorski vasi od kmetov-de-lavcev: te nizke plače, ki ste jih omenili — šlo je za plačo, ponujeno ob regulaciji Savinje — bi bile nam še dobre, ko nam je celo banovina plačala samo 6 Din na dan za kmečko delo ... Vstaja nam vprašanje plačila kmetskega dela, onega dela, od katerega odvisi sploh vse življenje v državi in ki je danes tako strašno nizko, da nižje biti ne more. Edino kmečke zbornice z zakonodajno močjo bodo mogle rešiti ta problem, zato obenem z minimalnimi mezdami zahtevamo tudi kmečko zbornico. In okvir, v katerem se naj vse to vrši smotreno in brez škode za druge stanove, je edino gospodarski svet. Čudno je, da do danes ta prepotrebna ustanova ni še zagledala luč sveta, ko čutimo na lastni koži prav vsi, kako globoko smo že zagazili v močvirje. Mislim, da bo zelo točno pojasnilo g. ministra dr. Marušiča, ki ga je izrekel na volilnem sestanku v Celju, da se je vse preveč politiziralo in premalo gospodarilo — vse naše moči smo trošili za ucepljanje ideje narodnega in državnega edinstva (o katerem sploh ni nihče dvomil!), tako da sedaj stojimo trdno ujedinjeni na skupnih razvalinah ujedinjenoga gospodarstva...
Zatorej ponavljamo kot že tolikokrat tudi danes in vselej zahtevo po najpotrebnejši ustanovi vseh ustanov v Jugoslaviji — gospodarski svet, ki nam bo uredil zavo' ženo gospodarstvo ter pokazal smernice, po katerih mora gospodarstvo nujno stopati, ako naj bo državi v korist. Celjan.
Kemično čiščenje oblek, pranje in svetlikanje Šavs Stane, Ljubljana Tyrševa c. 36, Cerkvena ul. 1
Vatroslav Kosi:
Poprimimo se umne sadjereje
Že več let sem mi je nerešljiva uganka, zakaj 95 odstotkov od posestnikov, ki imajo okoli hiš in posestev mesto lepih in rodovitnih sadnih dreves, kakršna se vidijo pri naprednejših posestnikih, le grčave, rakaste in kosmate, napol suhe rogovile, na katerih le redko leto obrodi krastav in droben sad. Da krenemo na pot gospodarskega napredka kulture ter odpravimo ta stari greh in madež, da bomo pridelovali lep in okusen sad ter pridobili našemu sadju svetoven sloves in tržišča, otresimo se mnenja, da drevesu ni potrebno ničesar drugega, kot majhno luknjico v še tako trda in mrtva tla zatlačiti, ter se nikoli več za njega pobrigati, dokler ne bo obrodilo ali — poginilo. Tu navedem en tak slučaj: Moj sosed in mejaš Fr. L. je tam pod Bočem leta 1927 na svojem obširnem posestvu nasadil ob potoku do 150 drevesc. Jaz sem mu vsa sadna pravila pojasnil in mu tudi zagotovil, da na teh sajenicah ne bode nikoli videl ne cveta, še manj pa sadja. On se mi je pa posmehoval in ni hotel mojemu nasvetu slediti. Leta 1930., t. j. za 3 leta pozneje pa ni bilo najmanjšega sledu o nasajenih drevescih.
Kako si je vendar mogoče misliti in to verjeti, da bo ravno sadno drevo rodilo od 100 do 500 kg okusnega in lepega sadu vsako drugo ali tretje leto, ako ga ne bodemo okopali in primerno pognojili.
Odkod naj neokopano in nepognojeno drevo' vzame snov za življenje in razvitek svojega sadu? Menda samo od zraka okoli drevesa, ki do korenine itak ne more, ker ni bilo nikoli okopano, ali pa od deževnice, katera se vsled zgornje trde plasti okoli drevesa kar hitro odteče, dočim korenine sušo trpijo. Ko bodo starokopitni neverni Tomaži to važno vprašanje pravilno razumeli, tedaj bomo imeli gotovo uspehe.
V štev. 4 od 24. 1. t. 1. sem omenjal in opozarjal, kako naj se za pravilno sajenje po ameriškem sistemu kopljejo štirioglate jame od 2 do 3 m v obsegu. Danes pa to v toliko popravljam, da nišo bili ravno Amerikanci prvi pri tej iznajdbi, čeprav se danes ta metoda sajenja njim pripisuje.
Prva sadna kultura se je pričela v slovitih Slov. goricah ob času Napoleona, že pred 40 leti pa so začeli pripravljati štirioglate jame. Danes vam, dragi tovariši, nujno svetujem in priporočam sledeče: Sadite malo dreves, ako nimate potrebnega kapitala za drevesa in gnojila, sadite mesto 100 površno, nepravilno samo 10 ali 20, te pa strogo po navodilu, in v doglednem času boste od 10 do 20 dreves imeli veliko več dobička. S tem boste tudi sosede spodbujali ter naše sadjarstvo oživeli na čast in slavo ter milijonske dobičke naše lepe domovine.
Dragi tovariši! Stopite korajžno v prve vrste. Naredite dovolj velike jame, posadi-
Vinko Gaberški:
1914-1918
(Nadaljevanje.)
Ljudje, ki so imeli sami kmetije ali pa vsaj sorodnike, ki so kmetovali, so dobivali po štirinajst do mesec dni dopusta za setev in potem za žetev, košnjo ali spravilo letine zopet. Te dobrote so bili deležni vsi, bodisi v zaledju, bodisi na fronti, čim so dopuščale razmere. Seveda so pa s temi dopusti hudo Gepardi. Marsikdb, ki ni imel svoje zemlje rdti za krtino, je šel sejat in žet, drugi pa so korali ostati pri četi, ker niso znali obračati iszika in tistim malim oblastnikom primerno streči. Dogodilo se je, da kmetovalec, ki se vrnil s takega dopusta is premalim da-f°ru za mogočnika, ki je dopuste razporejal, 111‘šel več domov.
Mimogrede sem se spomnil dveh zgodb 7' dopusti. Ne vem, so li resnične ali samo be-Sede. Pripovedovali so, da je bil tam na Polj-skem ali v Nemčiji nekje vojak, ki ni mo-dobiti dopusta, pa ni. Vsi so prihajali °iHov, njega pa ni bilo. Bil je starejši črno-v°jnik:. Doma je imel ženo, več otrok in lepo Posestvo. Ko vse le ni nič pomagalo; je na-lsala žena prošnjo samemu cesarju Vilje-;nil> naj ga pusti domov. Ker je bila prošnja 1 ožim preprosta, popolnoma utemeljena in ^zen tega sramežljivo iskrena, so ji res dali sriti do 'Samega cesarja, ki se ji je baje na-eJal in potem z lastno roko na njej za-^ova! daljši dopust. Žena je namreč
Po VSe’ ne očeta’ k* t>i za rodbino skrbel, lef^ 0^®lu ovinku, ko je povedala, da že dve nar n ^^ove^a ne za setev ne za žetev, je a o ugotovila, da tudi moža ni. Opozo-
a, da sedaj ni gospodarja, ki bi se bri-
rila je cesarja na njegove lastne besede, da naj nemške matere vzgajajo mnogo dobrih sinov, ker jih bo domovina še potrebovala, ker do zmage je še daleč. Ali, za božjo voljo, kako naj sina vzgaja, ko ima pa same hčerke. Gospod cesar naj torej ne bije samega sebe po zobeh in naj pusti moža domov. To bo najboljši ukrep za varnost domovine. Upamo, da so bili vsi zadovoljni z uspehom dopusta; tudi cesar.
Junak druge zgodbe je Dunajčan, starejši črnovojnik, ki je imel doma ženo in otroke. In pa taščo, seveda, kar je bilo pri njem glavno. Bil je nekje na Krasu proti Italijanom. Razmere so bile take, da je dobil svoj prvi dopust šele po dveh letih službe. Ofenziva za ofenzivo, tako da na dopust ni bilo kedaj iti. Na vse zadnje se je pa le izprosil. Dali so mu ga mesec dni. Ali, kdo bi si bil mislil! Že za kakih deset dni se je mož zopet vrnil k svojem odredu. Kaj ste znoreli, ga vpraša podoficir, saj imate vendar še dvajset dni na dobrem, pa ste že tu! Ne, nisem znorel, pravi šegavi Dunajčan, ampak jaz ljubim — mir.
Da je dopust imenitna reč, nikdo ne dvomi. Da pa je tudi silno koristna, to hočem dokazati. Opasno je samo, zamuditi rok pri četi. Vendar je tudi to včasih zdravo. Tovariš mi je pravil:
Pred pijavsko ofenzivo leta 1918. sem dobil v Italiji dopust in odšel v Ljubljano. Ko mi je čas potekel, sem našel na poveljstvu tam pri cukrarni tovariša, ki sem ga nekoliko poznal. Kam? V Italijo. Jaz tudi. Pa greva skupaj, bo krajši čas. Sporazumela sva se, a jaz sem šel peš na kolodvor, dočim se je on hotel še enkrat voziti s tramvajem. Na kolodvoru čakam in čakam, človeka pa od nikoder. Vlak stoji in se odpravlja. Jaz smuk-
nem vanj in pririnem prav počasi do San Stina ob Livnici, tako da bučne prireditve nisem zamudil. Pozneje pa sem čul, da je ljubljanski tramvaj tako slabo vozil in se malomarno potikal po mestu, da je tovariš romanje zamudil. Javil je svojo prijetno nezgodo pri komandi na kolodvoru in se pozneje odpeljal. V tem so se pa poveljstva tam spredaj v fronti že toliko premeknila, da on svojega ni našel. Hote ali nehote. Z besedo, on pač ni mogel naprej. Mislim, da mu do danes tega ni bilo žal.
Dopust je dobra in zdrava reč.
XII.
NA FRONTO.
Dneva, ko sem moral na fronto, se ne spominjam točno, zdi se mi pa, da je to bilo kakega 10. junija 1917. Nekoliko opore za trditev mi daje dan 30. maja 1917, dan majniške deklaracije, ki je bila izraz naših nad. la pogumna izjava je bila čudovit kristal volje naroda, ki je dobro pregledal svojo minulost in je hotel kreniti v drugo smer, ustvarjat si svojo bodočnost; kakršnokoli, samo da ga ne bi spominjala na preteklost.
Kako pozorno smo z nemirom v srcu prebirali slovenske liste, ki smo jih dobivali k polku v Sanct Pölten, in s kakim tihim, a med zaupniki tudi glasnim zadovoljstvom smo si tolmačili dogodke! Ko sem čital celo v strupeni dunajski »Ostdeutsche Rundschau«, ki so ji zavoljo njene nabuhle in zaokrožujoče vsenemške politike pravili tudi »Rund-deutsche Ostsau«, alarmirajočo vest, da nameravajo jugoslovanski poslanci v dunajskem parlamentu podati dne 30. maja svojo posebno, izjavo, si nisem mogel kaj, da ne bi napisal predsedniku kluba dr. Antonu Korošcu v imenu našega vojaštva kratko pi-
te drevesa, pognojite jim vse to po najnovejših gospodarskih pravilih, s tem delom si boste najbolje pomagali. O snaženju in pripravljanju dreves prihodnjič.
'iimiimmmiimiHiumlllllli/mliliimildillilllliiimiMmiiiinninnninnUiiliiiiiiiiiuumui
KNJIŽEVNOST IN PROSVETA
Davorin Žunković:	»Die Handschrift von
Grünberg«. — Isti: »Moses, der verwegenste Stratege der Kriegsgeschichte«. Maribor, 1934—35. — Založba V. Weixl, Maribor. Cena Din 8.— za komad.
Navedeni dve drobni knjižici nam je poslal avtor v oceno. Naš mariborski bibliotekar izdaja svoja dela v nemščini, kar mu sicer ne moremo šteti v zlo, ker so te stvari take narave, da utegnejo zanimati tudi druge narode. Historik Žunković utira namreč posebno pot in odkriva čisto nov svet, ki se pa zdi mnogim nerazumljiv, nemogoč, a nekaterim celo nekako fantastičen. Ljudje prisluhnejo njegovim razlagam, majejo z glavo, molče, ali pa zamahnejo z roko. Ko sem čital njegovo knjigo »Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit bis zur Völkerwanderung«, ki jo je izdal Žunković pred leti, me je čudno dojmilo. Rekel bi, da sem bil prijetno iznenađen, ko sem slišal, da so bili Kelti, Avari, Longobardi nekdanji — Slovenci. Kakor bi mi bilo v nekako zadoščenje, da naši pradedje le niso bili same šleve, ampak bojevit narod, vendar bi trdil, da ne sega naša žila pred Latince ozir. Romane. Smo vsekakor mlajši od teh, po Ž. razlagi pa smo za tisoč let starejši. On se opira le na jezikovno razčlembo, kar je vsekakor tudi ar-! gument in ga avtor dokaj spretno podaja. Toda je vse zaman; do preseljevanja narodov sega naša sled, dlje pa ne gre. In še danes ne vemo točno, j smo li prišli doli iz matjuške Rusije, ali preko Male Azije in Balkana direktno iz Indije, naše pradomovine. Močni argumenti govore, da smo prišli s severa. Niti dve tisočletji ne zmore naš um; vse kar je več, je le domneva, močnejše je pa logično dognanje, ki sega v nedogledne daljine. Ako smo prišli od juga, smo se na svojem potu ustavili v Mali Aziji in si tam osvojili goro Tabor, Kalvarijo, spoznali Eve, Kaine, Presbite, Scyte in vse tiste kraje in ljudi, ki jih nahajamo v bibliji. Če smo prišli od juga. Sicer je pa njegovo razglabljanje sila zanimivo. .
V zgoraj navedeni knjižici je pa obdelal filolog Žunković rokopis, ki so ga našli na Češkem
1.	1817, takozvani »zelenogorski rokopis«, za katerega se pravdajo jezikoslovci baš dobrih sto let. Nekateri trdijo, da je podtaknjen falzifikat, drugi, da je originalna najdba staročeškega jezika, tretji ne vedo prav, je li češčina ali tip kakega drugega slovanskega narečja. Ž. poda historijat te najdbe, potem pa jo razčleni in pride do zaključka, da je ta original indoslovenskega jezika iz 1. 400 po Kr. Je segel vsekakor predaleč. Staroslovenski je brez dvoma (češčine je bolj malo na njem, dasiravno smo si bili nekoč s Čehi mejaši ali pa imeli celo vsi Slovani enotni jezik), le mnogo mlajši utegne biti. Brižinski spomeniki, ki veljajo kot najstarejše dokazilo našega jezika, dokazujejo dokaj starejši razvoj jezika od te najdbe, ki bi sodila že v pozni srednji vek, po izglajenosti jezika namreč. Je prav
smo, o katerem vem samo še to, da sem na konci vzkliknil: »Sada ili nikada!« Dovolil sem si bil to storiti za naše ljudi, ker sem bil deset let prej stopil kot začetnik v redakcijo »Südösterreichische Stimmen« v Mariboru, kjer sem bil često deležen njegove hvalevredne graje, včasi pa tudi grajajoče hvale. Jasno je, da je bilo tisto pismo v glavnem samo izraz radosti.
Nekoliko dni po tistem so sestavili novo četo za pohod. V njej so bili ljudje za gradnjo telefonskih prog s podoficirji, bili so telefonisti, po kakšen telegrafist, signalisti vseh vrst in kogar je bilo še tako treba. Od te čete so jih potem jemali za mašenje vrzeli. Odbrali so tudi kakih šestnajst mož, mislim, da jih ni bilo več, ter jih dali meni. Že so nas hoteli poslati nekam proti Rusom in so nas namenili za Marmaroš—Siget, pa so si premislili, oziroma nagla usoda je z nami drugače ukrenila ter nam usmerila korak tja, kjer pred nekaj dnevi še ni bilo nikogar treba. V tej četici so vedno kaj mešali. Tega so postavili drugam, drugega pa pridelili. Dali so mi tudi nekega inženjerja kemije, ki je bil baje asistent na dunajski tehniki. Nesrečen človek je bil Rothensteiner. Tako se je pisal. Vojak je bil samo po obleki, za rabo pa sploh ni bil nobeno. Zato je v šoli za oficirje padel pri izpitu in je svojo vojaško izobrazbo zaključil z eno samo zvezdo. Niti za podoficirja ni bil goden. Mož je bil pač znanstvenik. Že stari Latinci so pravili, da znanosti in umetnosti ni mesta med orožjem.
Po raznih spremembah smo dobili zapoved, odpeljati se prek Dunaja in Ljubljane v »San Daniele«. Vedel sem, da je ta kraj nekje na Tirolskem, in ker so nas opremili še z dolgimi palicami za na gore, sem se čudil, da nas pošiljajo v Ljubljano. Mislil sem, da pojdemo potem kje skoz Jesenice na Ko-
GIBANJE »BOJA«
———————	..iiiMmnw«mnwniTrnBwmMnrriwmmMriiBi n mmn n hit ir[nnnn~iiinrniirTiirn~rTrrrT
Iz ialništva »Boja»
Krajevne organizacije, ki še niso sklicale rednega občnega zbora, pozivamo, da to store še tekom meseca marca, ker so to po zakonu dolžne storiti. Pri sestavi dnevnega reda ne pozabite na točko: »Sprememba pravil«, ki je obvezna za vse krajevne organizacije. Kjer bi se ta točka izpustila iz dnevnega reda, ali kjer bi se zahtevana sprememba ne sprejela, preneha z dnem občnega zbora pravni obstoj krajevne organizacije ter oblast lahko takoj ukine njeno poslovanje. Stare skupine bojevnikov, ki predlaganih pravil do istega termina, kakor so to sklenile na svojem zadnjem delegatskem sestanku ne bi sprejele, po zakonu lahko še nadalje obstojajo, se pa avtomatično izločijo iz Združenja borcev Jugoslavije ter jih bomo črtali iz našega seznama. Krajevne organizacije in skupine bojevnikov, ki iz kakršnih-koli razlogov ne bi mogle sklicati rednega ali izrednega občnega zbora še ta mesec, morajo takoj zaprositi O. I. O., da jim rok podaljša. Osrednji izvršni odbor bo po presoji podanih razlogov podaljšal rok, toda v nobenem slučaju ne preko meseca aprila t. 1. One krajevne organizacije, ki žele na svojih občnih zborih delegata O. I. O., morajo to javiti vsaj 14 dni pred občnim zborom in morajo kriti stroške njegovega potovanja. Po občnem zboru poslana poročila naj vsebujejo prepis zapisnika v celoti z imeni in točnimi naslovi odbornikov, v onem zapisniku pa, ki ga je priložiti vlogi na bansko upravo radi spremembe pravil, je uvodoma v zato praznem prosto-
zanimiva stvar ta rokopis, raziskovalcu Z. pa velja priznati neverjetno vztrajnost.
Za historikom in filologom pa prihaja strateg, ki se loti Mojzesa in njegove vojne strategije. 2. je vzel pod drobnogled pohod Izraelcev skozi Rdeče morje, pa je to poglavje v sv. pismu stare zaveze razčlenil in raztolmačil. Z. motri Mojzesa z nekako vojaško-strateškega stališča in pravi, da se je vojskovodja Mojzes mnogo časa pripravljal, da je varno odvedel svojih 6oo tisoč ljudi iz Egipta v Palestino. Poprej si je umetno osušil'močvirje; ko se je slednjič umaknil skozi Faraonov kanal na drugo stran, je pa odprl zatvornice in vodovje je vdrlo v kanal pa odneslo zasledovalce Egipčane. Tak je bil torej tisti pohod skozi Rdeče morje. Jako zanimivo. Vendar bi nas še bolj zanimalo, ako bi kdo kritično obdelal strategijo novejših vojn, morda samo eno izmed brezbrojnih bitk svetovne vojne.	Mtč.
*
ru pripomniti, da se je ugotovila sklepčnost. Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih ob določeni uri nad polovico članov, po preteku pol ure pa je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočega članstva. V čl. 2. novih pravil je važna točna navedba delokroga skupine, na kar Vas posebno opozarjamo. Po čl. 6. istih pravil ni pritožbe zoper izključitev, ki jo izreče ali potrdi O. I. O. »Boja«. Jasno je torej, da od Osrednjega izvršnega odbora izključenega člana brez odobritve O. I. O. ne more ponovno sprejeti v članstvo nobena pri Združenju organizirana skupina bojevnikov, ravno tako izključeni član ne more prisostvovati našim sejam, sestankom ali občnim zborom.
*
Našim odrom. Te dni bomo razposlali odrom, ki so se prijavili, seznam iger in navodila. Ako bi še kdo želel ta seznam, naj se prijavi.
Prosvetni odsek »Boja«.
Občni zbori in sestanki
MORAVČE. Dne 16. febr. t. 1. zvečer in dne 17. febr. t. 1. pop. je priredila krajevna skupina bojevnikov v dvorani Ljudskega doma pod režijo tov. Berganta Mavricija, Nu-šič-Govekarjevo komedijo v 3 dejanjih »Narodni poslanec«. Uspeh v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru je bil odličen. Vsa čast tov. režiserju in igralcem. — Dne 24. febr. t. 1. ob 7. uri zjutraj pa se je vršil v Ljudskem domu redni letni občni zbor, na katerem je poročal tov. Marinko od O. I. O. Razpravljalo se je zlasti o pravilih in organizaciji. Občni zbor je pravila sprejel. Imeli smo tudi čast spoznati tov. dr. Hacina Josipa. Izvoljen je bil po večini stari odbor in tudi delegati. Dosedaj je bilo delovanje krajevne skupine agilno in dobro. To dokazuje tudi lepo število članov (460). Po občnem zboru ob %9. pa se je zasadila spominska lipa ter zagrebla spominska listina v časten in trajen spomin tragično umrlega našega viteškega kralja Aleksandra I. Ob zasaditvi so imeli lepe nagovore tov. predsednik kraj. skupine tov. Bergant Mavricij, g. dekan Cegnar Janko in tov. Marinko. Godba pa je dvakrat zaigrala državno himno, pevci pa so zapeli dve lepi pesmi. Ta slavnost je bila dokaz, kako smo spoštovali svojega umrlega kralja. Pripominjamo, da je spominska listina poleg glavnih in zgodovinskih najbolj važnih dejstev oklepala tudi vse v kraju obstoječe oblasti, ustanove in organizacije.
II. podpreds.: Korent Vinko, pos.. Vrbje; tajnik: Malgaj Peter, kipar, Gotovlje; blagajnik Antloga Franc, pos. sin, Gotovlje; gospodar Turnšek Franc, pos. in tesar Vrbje; arhivar Kuder Jože, pos. sin, Gotovlje. Odborniki: Antloga Anton, čevljar, Gotovlje; Baš Andrej, pos. sin, Gotovlje; Verdev Jože, žagar, Gotovlje; Pesbo Franc, pos., Vrbje; Anton Skoberne, čevljar, Vrbje. Namestniki: Toman Fric, delavec. Vrbje; Holobar Nikola, slikar. Vrbje; Vipotnik Franc, pos. Gotovlje; Zupanc Blaž, pos., Gotovlje. Nadzorni odbor: Vaclavik Robert, župnik, Gotovlje; Dobavič-nik Štefan, pos.. Vrbje; Kovač Anton, pos., čevljar. Vrbje, Reher Jože, pos., Gotovlje; Brinove Ivan, pos. sin Gotovlje. Prosvetni odbor: Goršek Jurij, abs. orgl. šole, Gotovlje.
KRANJSKA GORA. Naš občni zbor se je vršil 24. febr. t. 1. Zborovanje je otvoril t. č. predsednik Lojze B. Smolej, ki je pozdravil navzoče ter po kratkem uvodnem govoru podal besedo ostalim odbornikom, ki so podali poročila. Nova pravila so bila soglasno sprejeta. Soglasno je bil nato izvoljen naslednji odbor: Predsednik Lojze A. Smolej, miz. mojster, Kranjska gora; I. podpredsednik Andrej Brce, delavec. Kranjska gora; II. podpredsednik Jože Robič, kmetovalec. Gozd; I. tajnik Lojze B. Smolej, zasebnik. Kranjska gora; II. tajnik in blagajnik Vojteh Bu-dinek, trgovec, Kranjska gora. Odborniki: Miha Košir, postrešček, Kranjska gora; Matevž Jakelj, kovač, Podkoren; Jože Košir, posestnik, Log;. Širši odbor: Tone Smolej, mizar, Kranjska gora; Tone Zupan, mizar, Kranjska gora; Peter Robič, pos.. Gozd; Alojzij Uderman, delavec. Kranjska gora; Jože Kosmač, miz^r. Kranjska gora; Ivan Zupan, pos. Gozd. Nadzorni odbor: Predsednik Avgust Ferjančič, kap. L ki. v pok.. Kranjska gora. Člani: Franc Smuk, čevljar, Kranjska gora; Franc Cuznar, Kranjska gora. Namestnika: Tomo Jakelj, kovač, Podkoren, Ignac Kravca, pismonoša, Kranjska gora. Delegata za ban. zbor: Smolej A. Lojze, Franc Smuk. Po volitvah je povzel besedo tov. Outrata Vinko, odposlanec O. L O. Tov. Ferjančič Avgust je nato naročil tov. odposlancu, da izreče O. 1. O, naše popolno zaupanje in najtoplejšo zahvalo. Pod lepim vtisom, ki ga je napravil odposlanec O. I. O. kakor tudi tov. Ferjančič na vse navzoče s svojimi iskrenimi besedami se je občni zbor zaključil.
RIBNICA NA DOL. V nedeljo 24. februarja 1935 se je vršil v Ribnici polnoštevilno obiskani zbor delegatov krajevnih organizacij vsega kočevskega sreza, na katerem so poročali člani O. I. O. tov. Vidmar Stane, Onič Dav. in Drobnič Anton. Zastopane so bile vse krajevne organizacije. Vseh delegatov je bilo 78. Naravnost zavidljiva številka! Delegati so z odobravanjem vzeli na znanje poročila članov O. I. O., s frenetičnim aplavzom pa so po končanem govoru nagradili tov. Vidmar-
Samo profesor je bil nekoliko vlažno ginjen, ampak on je možato sproti posrebal solzo za solzo, čim se je katera pojavila na licu v območju njegovega jezika. Kajti vojščak se ne solzi, a če se, si vsaj solz ne briše. Slovo. Profesor je samo zamolklo zastokal, ko mu je nevesta zagotovila tisto staro, a vendar večno novo, da samo on, — do groba seveda —, ali pa nobeden. Šli smo v vlak in smo po dolgotrajni, hudi vožnji prišli pozno predpoldne še precej dobre volje v Ljubljano. Veseli smo bili, da se nam ni bilo treba voziti v vozovih za živino. V Ljubljani sem ukrenil, da smo prekinili vožnjo, ter sem vsem jako ustregel. S kolodvora smo krenili v gostilno najbližjega hotela in smo tam odložili opremo. Tu sem opazil, da so oprtniki znatno lažji in da tistih dolgih palic skoro ni več. Pustili so jih v vagonu; tako so že za vojne začeli demobilizirati. Ko smo si nekoliko odpočili, smo se razpeljali po mestu. Pri »Belem volku« niso mogli prehvaliti vina; poskusili smo vse barve in letnike. Tudi teran. Napivali so meni in moji domovini ter so trdili, da navdušeno položijo svoje glave na Kras, ki daje tako divno vino. Že taka obljuba sama se mora Dunajčanu v dobro šteti. Oni s tehnike, ki je malo pil, zato pa silovito jedel, mi je na tihem zašepetal, da si hoče polaganje glave prištediti za kako drugo priložnost. Ti grdoba, nepatrijotska, sem si mislil.
Iz Ljubljane smo šli o mraku in prišli na Opčino ob zori. Tam na fronti je moral biti zlat mir, ker smo čuli le malo zamolklih topovskih strelov. Ko smo se premeščali v živinski voz za Dutovlje in Štanjel, sem opazil, da smo vsi bolj redkih besed. Zdi se mi, da so se začele poditi misli, ki jim ni izraza. Jaz sam nisem mogel iz kroga svojih misli nikamor. Bo menda le res, da je os razmi-
Knjižne družbe in založbe, kakor tudi posamezne avtorje založnike vabimo, da pošiljajo našemu listu svoje knjižne izdaje, publikacije in igre v oceno.
GOTOVLJE. Na občnem zboru »Boja« dne 17. febr. t. I. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Martin Jošt, ekonom, trg., Gotovlje; 1. podpredsednik Kač Jože, pos.. Vrbje;
roško, od tam pa naprej. Ko so pa dostavili, da bo konec vožnje na Opčinah, od koder naj si potem sami pomagamo naprej, sem vedel, da gremo v slovenski Štanjel na Krasu. Tako so pačili z italijanščino naša imena, ki jim ni bilo mesta na generalštabnih zemljevidih. Potem se seveda ne smemo čuditi, da so si Italijani svojih naše kraje in da so jim jih zavezniki priznavali. To je samo eno poglavje bedaste politike nekdanje av-stroogrske države.
Krenili smo popoldne od polka in prišli zvečer na Dunaj. Že med vožnjo so me pripravljali Dunajčani, saj so bili skoro vsi moji z Dunaja, da bi ostali to noč kar doma, ker na fronto pridemo itak prezgodaj. Pomenili smo se, da bodi tako. Dočim so se Dunajčani razkropili, sem se jaz z ostankom zasidral v nekem zanikrnem hotelu. Za jutri smo se bili domenili, da se snidemo vsi na južnem kolodvoru eno uro pred odhodom vlaka. Čas in kraj je bil natanko določen. Zdi se mi, da je bilo okoli ene popoldne. Čudovito sem bil lahkomiseln, da sem jih pustil kar tako na vse strani. Nisem si niti zabeležil, kje kdo stanuje. A kaj bi pomagalo iskati jih po Dunaju? Kdor je hotel uiti, bi se itak bil mogel skriti v prvo stransko ulico.
Mi v hotelu smo se vkljub stenicam še dobro naspali. Neki Čeh, korporal-mehanik, ki je bil z menoj v sobi, je hudobaril, da je rezerviral svojo kri za cesarja, dočim mu jo zdaj pijejo njegove podložnice. Naspal se je pa menda vendar tudi. Ko sem spravil pozno v jutru vse pokonci, sem mislil, kedaj bom zopet ležal na postelji. Po skromnem zajutrku smo se še nekaj časa obirali in smo potem počasi krenili na kolodvor. Ker sem hotel natanko vedeti, kaj in koliko položim
domovini na oltar in kako me je bilo prej zdelalo življenje črnovojnika, sem stopil v lekarno, da bi se stehtal. Uslužnosti nisem hotel zlorabiti, a ker mi ni bilo ničesar treba, sem si kupil angleškega obliža, kar je duhovita magistra, ki mi je postregla, hitro raztolmačila v smislu, da gotovo ne nameravam na fronti mogo tvegati. Tehtal sem se v napol gorskih čevljih in z bridkim bajonetom okoli pasa, pa smo ugotovili, da nisem potlačil niti dvainšestdeset kilogramov. Črvi res ne bi imeli kdo ve kaj žreti.
Ko sem tako med marširanjem po Dunaju razmišljal o magistrinih besedah in žrtvah, sem se spomnil Koseskega, ki je bil za take reči (kakor nalašč ustvarjen. Zanimiva in menda že čisto pozabljena je ena izmed dvajset kitic v Bleiweisovi »Sloveniji«, ki jih je napredel leta 1844, ko je bil prišel cesar Ferdinand obiskat Ljubljančane. Naj jo zapišem:
Blagć, življenje in kri visoki vladar, Ti
posvetim
Bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan
Tvojim rodu na čast, na zgubo protivnikam
Tvojim
Snuje v oserčju mi duh — cuka na bedri
mi meč.
Hrast sc omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gine!
Na kolodvor so prišli vsi; prav počasi so kapljali; zadnji je bil tisti napol profesor s tehnike. Ampak zato je bil njegov prihod tem slovesnejši. Z njim so bili nevesta, bodoči svak, pa grozeča tašča; in še drugih sorodnikov je bilo vse do tretjega kolena. Dali so mu še en oprtnik za rezervo, ki je bil napihan kakor balon. Moram reči, da je bilo j Dunajčanom slovo od doma precej lahko.
ja. Popoldne se je najprej vršil občni zbor krajevne organizacije Ribnica-okolica, ki je sklenila soglasno, da se razide in priključi krajevni organizaciji za Ribnico-trg, ki naj se odslej naprej imenuje Skupina bojevnikov v Ribnici na Dol. Takoj zai tem pa se je vršil občni zbor ribniške organizacije. Iz poročil posameznih odbornikov posnamemo, da šteje organizacija 261 članov in je najmočnejše društvo v Ribnici sploh. Članarina z malimi izjemami povsod plačana, zavednost in vztrajnost člatastva odlična. Pri volitvah je bil izvoljen z veliko večino sledeči odbor: dr. Kalan Zdravko, advokat, koncip., predsednik; Šmalc Matija, pos., Breg, I. podpredsednik; Škrabec Stanko, pos. in gost., Ribnica, II. podpredsednik; Klun Alojz, abs. trg. šole, Sajevec, tajnik, Grebenc Ivan, poslovodja, Dolenji Lazi, blagajnik; Oražem France, pos., Ribnica, gospodar; Ilc Alojzij, pos., Goriča vas, arhivar; za odbornike so bili izvoljeni: Onič Davorin, trgovec, Ribnica, Peček Janez, pos., Hrovača, Petek France, pos., Otavice, Boh Alojzij, pos., Jurjeviča, Benčina Janez, pos., Bukovica, Kozina France, pos. sin, Žlebič, Klun Silvester ml., pos. sin Slatnik in Malešič Anton, pos. in mlinar, Gorenja vas. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: dr. Kožuh Ludovik, zdravnik, Ribnica, Burgar Lu-dovik, klepar, Ribnica in Pucelj Jože, lesni trgovec, Goriča vas. — Ko to poročamo, se čutimo dolžne, spomniti se s par besedami našega umrlega predsednika Škrabca Ivana, pos. in gost. iz Hrovače. V težkih razmerah in življenjskih bojih preizkušen je ta redek poštenjak in mož užival po celi dolini neomajeno zaupanje in spoštovanje. Njegova mirna, a odločna beseda, njegov skromen nastop, njegovo nesebično delo je pridobilo vsakogar. Živel in delal je za druge, ne da bi kje iskal kake osebne koristi ali pohvale, še manj pa časti. Že bolan in onemogel je pazno sledil vse naše gibanje, pomagal z nasveti in se na bolniški postelji s prepričevalnimi besedami pridobival nove elane in reševal vse tekoče posle. Zato pa je bil tudi njegov pogreb prava manifestacija, na katerem so bila zastopana skoro vsa društva, vse vasi, vsi stanovi. Spavaj v miru, zlata duša. Večen spomin Tvojemu delu!
POLZELA. Naša skupina je imela svoj redni občni zbor dne 17. februarja t. 1. v dvorani Cizej na Polzeli. Ob 2. uri popoldne je, otvoril zbor predsednik tov. Kolar Alojz. Pozdravil je zborovalce, ki so se zbrali v lepem številu (130 mož) ter odposlance kr. izvršnega odbora v Celju, tov. Fa-zarinca, Fohna, Hočevarja in Prodana, kakor tudi udeležence sosednjih skupin Braslovče, Gotovlje in Žalec. V imenu kr. izvršnega odbora Celje je pozdravil zborovalce tov. Fazarinc. Po kratkem poročilu tajnika in blagajnika je prevzel besedo tov. Hočevar in razjasnil članom današnji položaj »Boja«. Ob 3. uri je stopil v dvorano v spremstvu tovarišev Vabiča, Gradišnika in Jelovška, burno pozdravljen podpredsednik O. L O. tov. Stane Vidmar v dvorano. Prevzel je takoj besedo in je v lepem govoru orisal delovanje »Boja«. — Srčno
MOŠKA OBLAČILA PO MERI in IZ GOTOVUEMfl, v veliki izbiri, — naj cenej še pri Jos. RojinO) Ljubljana.
sijanja bilo nemo vprašanje: Kaj je pa tega treba bilo?
V Štanjelu smo zapustili živinski vlak. Tam sem ob kolodvoru pri nekem poveljstvu vprašal, kje je sedež 12. infanterijske divizije, h kateri smo bili od polka poslani. Neki stotnik je zahteval papirje in me potem poslal v Skopo. Tu smo ob cesti zadeli na skupino Rusov, ki so popravljali cesto. Doživel sem presenečenje. Eden izmed njih me začne glasno pozdravljati. Spoznal me je, ker je bil v mojem taborišču. Jaz se njega seveda nisem spomnil. Dal sem mu kruha in težko mi je bilo, da za njegove tovariše nisem mogel ničesar storiti.
Iz Skopega smo morali v Pliskovico. Bil je vroč dan. V Pliskovici mi je kazal neki ma jor, ali kaj je že bil, z daljnogledom Volčji-grad, kamor smo morali odriniti vsi trudni, nekateri pa tudi že gladni. Zdi se mi, da je imel edino še tisti ješči človek s tehnike nekaj zalogaja. Tu sem že tudi opazil, da smo trije prav slabi pešci. Nemreč Rothensteiner, neki Schlinger, ki je z večnim gladom opravičeval svoje pogoltno ime, in pa škiljavi čelist Häuptl. S temi tremi ljudmi je bil velik križ; pa v Volčjigrad smo le prilezli. Temnilo se je že. Hotel sem dobiti kaj tople večerje, pa so nas pri nekem rezervnem oddelku odpravili s črno kavo in koščkom kruha. Nas pač ni bilo v staležu, a kogar f1' vojakih ni na papirju, ga ni med živimi-
Spali smo na skednju. Gole deske in plaše na njih. Spal sem imenitno in prebudil 861,1 se samo enkrat, ko se mi je zdelo, da ua‘ nekdo boža po obrazu. Oglasil sem «e i'1 vprašal, kaj kdo hoče. Nikdo nič. NobenefH glasu. Kar začujem kako nekaj precejšnje^8 beži po deskah. Vedel sem, da smo med p°rt ganami. Ko smo ob zori izpregledali, suio d°
HOVOSTI za fine in športne obleke! — Najvetja izbira!
Manufakturna trgovina
A, ŽLENDER
I jubljana, Mestni trg 22
Gg. članom bojevnikom popust.

se zahvaljujemo vsem govornikom, posebno tov. Stanetu, ki je pripomogel, da je bil naš občni zbor zares lep dogodek. Novi odbor je bil sestavljen sledeče: predsednik Kolar Alojz; I. podpredsednik Serdoner Franc; II. podpredsednik Bizjak Franc; I. tajnik Cvenk Ivan; II. tajnik Kolšek Ivan; I. bla" gajnik Dankovec Jurij; II. blagajnik Glavnik Ivan; arhivar Treo Viktor. Odborniki: Kolšek Avgust, Žolnir Jožef, Zupan Ivan; Vošnjak Franc; Klinčar Ivan, Kolenc Ivan. Namestniki:	Rojnik Jožef,
Cimperman Alojz, Glavnik Ferdo. Nadzorni odbor: Kosec Franc, Pirc Jožef, Fužir Franc. Razsodišče: Kuntara Jožef, Beloglavec Filip, Kralj Fr., Namestniki: Švajger Franc, Likeb Alojz.
RATEČE-PLANICA:	Ob skoro polni ude-
ležbi članstva se je v tukajšnji dvorani mlekarske zadruge, dne 24. februarja 1935 ob 13. uri vršil redni občni zbor bojevniške skupine. Iz poročila predsednika, tajnika in blagajnika posnemamo, da je vodstvo organizacije bilo agilno ter je delalo v smislu pravil in bojevniškega programa. Spremembe pravil je zbor soglasno sprejel. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari upravni in nadzorni odbor, ki se je dopolnil še z dvema članoma. Izvoljeni so bili: Kirhmajer Jakob, predsednik, Kavalar Janez, podpredsednik, Martinc Luka, tajnik, Makovec Janez, blagajnik in odborniki: Kopavnik An-tltej, Petrič Sebastjan, Matjaž Janez, Matjaž Janez, Ltlah Jožef in Tof Janez, vsi iz Rateč. V nadzor-stvo so bili izvoljeni: Kerštanj Janez, Žerjav Fran, Petrič Jožef in Kerštanj Alojz, vsi iz Rateč. — Nato je govoril delegat O. I. O. iz Ljubljane, tov. Outrata o sedanjem političnem položaju v državi, tov. Lojze Smolej od bojevniške skupine Kranjska gora pa je bičal sedanje težko gospodarsko stanje srednjih in nižjih slojev in navajal pretirano izkoriščanje kapitala! nad ljudstvom, posebno tujega. Boriti se moramo za pravično razdelitev zemeljskih dobrin itd. Po prijateljski debati zaključi predsednik ob 16. uri občni zbor.
RAKEK. II. redni občni zbor — dne 24.1.1. ob 16. uri se je vršil ob obilni udeležbi članstva v gostilni tov. Pirca in v navzočnosti delegata O. P O. tov. Lajovica. Tov. predsednik Gornik je Uvodoma pozdravil vse navzoče člane in delegata tov. Lajovica. Sledilo je kratko poročilo tajnilka *n blagajnika. Tovariš delegat nam je nato pojasnil Rodovino in potek »Boja«. Posebno je povdarjal složnost, tovariško zaupanje in disciplino. Članstvo je njegovemu izvajanju z zanimanjem sledilo. No-va pravila so bila soglasno sprejeta. Soglasno je bil '^Voljen nato nov odbor, in sicer:	predsednik
Burnik Franc, žel. ur. v p., podpredsednik Pirc ^tanc, gost.; tajnik Modic Alojzij, pos.; blagajnik Intihar Ivan, čevlj. mojster, gospodar Puntar Ja-t'ez, pos.; arhivar Urbas Anton, pos. sin. Odbor-
silih
s°lnca
Hlali, da so podgane kemiku preiskale oba üPrtnika. Ker je bil enega že izpraznil, ga bil vteknil v drugega. Živali so mu grizle samo polni oprtnik, ker so zavohale ^vež. To so opravile tako temeljito, da ga Je moral zavreči. Bil je hudo žalosten.
V jutru smo si zopet priberačili črne kave *'1 smo krenili proti Komnu, kjer smo sreč-110 našli oddelek trena. Akcesist nam je pro-Predpisom dal vsakemu po eno mesno ^°nzervo in menda četrt hlebca. Dobro je ^0- Jz Komna nas je vodila pot v Sveto, °d tam proti Zagrajcu, kjer je bila ko-^nnda 12. divizije, naš cilj. Na tej zadnji *)0li smo prvič začutili nekoliko vojne. Nekje Z* hribom je bila avstrijska baterija, ki je pa zdaj buhnila kako granato k Itali-.'*0m. Prek pota so nam pa prinesli na no-
niki: Puntar Ivan, pos. sin, Ivančič Jože, pos. sin; Kranjc Anton, pos. sin. Namestniki: Matičič Matija, pos., Galanti Jakob, pos. sin, Zeber Ivan, pos. sin. — Nadzorni odbor: Žust Franc, pos. sin, Kerenčič Franc, pos., Klemenc Ivan, delavec, Urbas Ivan, pos. sin, Modic Anton, gostilna. Razsodišče: Trost Anton, pos., Svet Anton, pos., Urbas Andrej, pos. sin.
TRŽIŠČE NA DOL.: Krajevna skupina bojevnikov »Boja« v Tržišču je imela redni občni zbor 17. februarja ob pol 8. uri v »Dvorani«. — Predsednik tov. Vidmar Lojze je prisrčno pozdravil navzoče člane in goste, izrazil je svoje veselije, da so se odzvali o tako velikem številu, kajti dvorana je bila polna. Tajnik skupine je na kratko orisal dosedanje delo naše bojevniške skupine. Sledilo je poročilo blagajnika in arhivarja tov. Lindiča, ki je posebno povdarjal važnost tiska ter pozval navzoče da v večjem številu naroče »Prelom«. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Izvoljen je bil soglasno stari odbor. Sprememba pravil je bila soglasno sprejeta. Nato je odposlanec O. L O. tov. Matičič v prisrčnih besedah poročal o trenotnem položaju naših javnih razmer ter o stališču »Boja«. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z veliko pazljivostjo ter občim odobravanjem. K besedi se je oglasil še tajnik pripravljalnega odbora iz Boštanja ter v prisrčnih besedah bodril na delo v »Boju«. H koncu je še tajnik naše skupine pozval navzoče, da ostanemo zvesti »Boju«. Omenim naj še, da kakšnih »peršuhovcev« pri nas ni. Ko se je predsednik Vidmar zahvalil v prisrčnih besedah govornikom in navzočim ter občni zbor zaključil, smo se razšli v zavesti, da »Boj« v Tržišču zmaguje.
SESTANEK V GABERJU (Celje) dne 30. februarja 1935 je potekel prav bojevniško. Zbralo se je okoli 40 članov-delavcev, ki so z živahnim odobravanjem pritrjevali obema govornikoma,
iz vej blatnega mrtvega vojaka. Od
oparjeni okostnjak je širil neznosen
Kie so na^* mrtvaka? Koliko časa je e^al nesrečnik? Prihrumela je menda bi-1. 0cJ one strani granata, čiji drobec ga je v šumi zadel, da je takoj ali pa v silnih ukah samoten poginil.
«a ^ak° smo prišli po tajinstvenih ovinkih sp a<ailie v razstreljeno selo Zagrajc in smo bil US*av^i v grapi med grmovjem, kjer je fli^*. nekaj siromašnih barak. Tu je bil sedež f!ant °narla razn*h drugih podkoman-pQ|. °v- Javil sem se stotniku Knoblochu, Po/aku' Izn6I,adilo me je, da me je takoj je a ’ iaz Pa njega ne, ker nisem vedel, da tpe n *am’ K° sem skromno vprašal, odkod kjerP02na> mi pove, da iz Böheimkirchena, irtiel {3° nekaj dni moj komandant. On je til0 , ° i' spomin nego jaz; a mene je mo-I'0čniker	takrat lepo obrit in nadpo-
’ Sedaj pa ves kosmat in stotnik.
(Dalic prih.)
tov. 2. podpredsedniku Hočevarju in mg. Gradišniku, ki je osvetlil javna dela v našem območju ter podal smernice in zahteve, ki se delovnemu, prizadetemu ljudstvu ob tem same po sebi dvigajo. Nato je nagovoril zbrane tajnik, mlajši član prof. Čuček, ki je predvsem vzel v pretres odnos mladine do sedanjega sistema ter naznačil pot, ki vodi v duhu nove dobe v našo bližnjo bodočnost. Naša pot gre mimo mišljenja včerajšnjih dni k dejanjem jutrišnjega dne. V tem nas potrjuje zlasti veselo dejstvo, da dnevno vstopajo novi člani, ki so začutili klic nove dobe tudi v sebi ter brez sile stopili pod prapor onega ljudstva, iz katerega sredine so izšli in se mu niso še izneverili. »Boj« vas čaka z odprtim srcem in zahteva od vas le to, da si njegova tri načela: socijalna pravičnost, red in poštenje vzamete tudi v svojem zasebnem življenju za vodilni motiv, da bo vaša misel, beseda in dejanje v enem samem trdnem skladu — da boste kot bojevniki res tudi postali pravi ljudje. Pozdravljeni!	Celjan.
Dopis!
DEV. MAR. V POLJU. Nedelja dne 10. marca t. 1. je bil za našo skupino in za vso občino lep praznik. Tov. Fr. Kukoviča je pred nedavnim dobil desetega živečega sina. Zaprosil je za krstnega botra Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. Vel. je prošnji ugodilo in poslalo svojega zastopnika v osebi g. kapetana Vulepič-a h krstu novorojenčka. Krst je bil določen za nedeljo, dne 10. t. m. ob n. uri. — Kolikor nam je znano, je bil to prvi slučaj, v naši državi, da je naš mladi kralj kumoval pri krstu. Tega se je ljudstvo zavedalo. Zato se je v velikem številu zbralo k tej izredni slovesnosti. G. zastopnik Nj. Vel. je prišel točno ob n.uri v spremstvu sreskega načelnika g. Žnideršiča. Srečni oče je prvi pozdravil g. zastopnika s svojo družino. Nato je g. zastopnik prisrčno pozdravil navzoče predstavnike obč. odbora, društev, župnika, zlasti bojevnike, ki so bili zbrani v večjem številu. Nato se je izvršil obred sv. krsta, nakar so se podali vsi gospodje na dom k tov. Kukoviči, kjer je bil skromen obed, pri katerem so bili navzoči poleg družine g. kraljevi zastopnik, g. sreski načelnik, g.
Kemiino snaženje oblek — Higijenična pralnica in svetlolikalnica N. Kolodvorska ulica štev. 8 ^IHICIIC sprejemališče: Knafljeva ? Ljubljan?
Bojevnik z dežele govori
BOHINJSKI VOLIVCI O VOLITVAH.
Skupina bohinjskih trpinov se je pogovarjala in tožila o svojih težavah in skrbeh. Prišli smo j med drugim tudi na pogovor o volitvah, ker se , nam bližajo precej hitro. Navdaja nas neko veselje, neko upanje, pa obenem tudi precejšen strah i pred negotovostjo, kdo nas bo dobil v roke pri ! prihodnjih volitvah in kakšna bo naša usoda. Tolikokrat smo bili že prevarani, da skoraj ne more- ! mo verjeti, da bi bili še ljudje, katerim naj zaupa- ! mo. Vsi so nam dobro obetali; ko pa so prišli na svoja zaželjena mesta, so pa povečini pozabili na nas. Ako smo iskali pomoči ali nasvetov, smo jim bili često prenadležni. Ako pa smo bili potolaženi z besedami, pa nismo bili z dejanji.
Dobijo se še tudi pošteni kandidat je; žal morajo povečini utihniti, ker takih je vedno le premalo; zato so jim zamašili usta s potico, če pa , to ne drži, pa z rokovico, oziroma z drugo neužitno stvarjo.
Zamislili smo si, da bi ne bilo treba zbirati 1 kandidatov, ker dobrega drugi pokvarijo. Ako jim ni všeč, ga obrekujejo na vse načine, tako da res človek ne ve, katerega bi volil, ko se vsi vprek i blatijo. Ne veš, kdo je vreden. zaupanja. Prišlo nam je na misel tole: Nekdo je kradel in ko je i bil zasledovan med ljudstvom, je vpil na vse grlo: »Primite tatu!« Tako je tekel med ljudmi, ki so se mu umikali, misleč, da res lovi tatu, in tako je srečno odnesel pete pravici.
Vsem tem zvijačam pa bi se gotovo izognili, ! ako bi se namesto kandidatnih list sestavili programi, v katerih bi bili obravnavani gospodarski | načrti najbolj perečih gospodarskih vprašanj. Na [ primer: kako naj se zaposli in da kruha lačnim ; brezposelnim, kako naj se reši zadolžene, kako naj I se prime prebogate, kaj naj se napravi s tistimi, ki j so nesli denar čez mejo, kako naj se malim vlaga- I teljem omogoči, da dobijo najpotrebnejše za prehrano, kako naj bo z industrijo, kako naj se pre- ; preči čezmerno obogatenje in revščina itd.
Taki programi naj bi bili dani ljudstvu pravo- : časno v pregled in razpravljanje, da pretehta vse | dobre in slabe strani ter se prepriča, kateri je najbolj zanj in tako bi vsak brez agitacije vedel, kam \ spada ter bi brez obotavljanja volil svoj pravi pro- I gram.
Kadar bodo volitve končane, pa naj tisti pro- j gram, kateri je zmagal, dobi moč zakona, katerega ] izvedbo naj dotična struja kontrolira, da se bo pra- ; vilno izvajal.
Namesto poslancev pa naj bodo uradniki, kateri imajo praktično sposobnost za vodilna mesta.
Zberejo naj se najsposobnejši in najvestnejši iz vseh delov države, za svoje delo pa naj bodo z vsem svojim premoženjem in življenjem odgovorni.
Gotovo bo marsikdo rekel, da smo pravi norci, ker si domišljamo take budalosti. Vendar se res že pustimo predolgo z obljubami pitati, tako da smo že čisto suhi, nagi in bosi, dočim nekateri že ne vedo, kako zapraviti denar, ki ga imajo gotovo na račun naših neumnosti.
Gospod urednik! Ako hočete te naše pogovore objaviti v listu »Prelom«, Vam bomo hvaležni. Zdi se nam, da list »Prelom« edini prinese še marsikakšno pošteno, dočim se v drugih listih težko kaj najde, in zato se nam zdi, da imamo od »Preloma« še največ poštenega pričakovali.
Bohinjski volivci.
ODGOVOR »MURSKI KRAJINI«.
»Murska Krajina« z dne 10. marca št. 10 polemizira; z mojim dopisom, katerega sem priobčil v »Prelom-u« št. 9. Pravi, da je g. bivši poslanec Benko pomagal, kjerkoli mu je bilo mogoče. Tukaj navajam primer, v katerem bi lahko pomagal, ako bi hotel.
Ob združitvi občin so našo občino Vančavas pridružili občini Kupšinci in to kljub temu, da 98% volilcev s tem ni zadovoljnih in to zavoljo tega:
1.	Do Tišine imamo 1 km daleč, dočim v Kupšince okrog 3 km.
2.	Na Tišini imamo občinsko poslopje, katerega v Kupšincih nimamo, zato moramo postaviti talm novo, katero bo zopet kmet drago plačeval.
3.	K občini Kupšinci so priključeni tudi cigani, kateri štejejo do 300 duš in ne plačujejo občinskih doklad; zato plačujemo mi občani več, kot bi plačevali na Tišini.
Kljub vsemu temu gosp. poslanec naši želji ni pomagal, dočim je drugim občinam pomagal. Pripominjam, da vemo, zakaj ni naši želji ustregel.
Čudno se mi zdi, da »Murska Krajina« vedno polemizira s članki, ki so priobčeni v »Prelomu«, dočim s članki v »Novinah« do sedaj ni polemizirala. Razlogi so ali, da gg. okrog »M. K.« ne čitajo »Novin« ali pa ne razumejo, kam članki merijo. Jaz nočem polemizirati z »Mursko Krajino«. Poročal sem samo resnico. Ako gg. okrog »M. K.« to ni prav, se naj sami sebe primejo za nos, mene pa pustijo pri miru. Nočem žaliti g. Benka, vendar pravim, da bi ga, ako bi kandidiral, ne volil vec prekmurski kmet in to zavoljo tega, ker pripada umirajoči politiki J. N. S. in zavoljo drugih stvari.
Gider Joško, pos. sin iz Vančavasi.
SPOMLADANSKO POMETANJE. Moške nogavice, lepe pastel barve ali vzorčasto tiskane par 2 Din. STERMECKI, Celje.
župnik, g. župan jn g. šolski vodja. — S prisrčnim nagovorom je g. kapetan izročil družini kraljevi dar, novorojenčku pa zlat križec in zlatnik.
RAJHENBURG. V časopisih smo čitali, da je v občini Rajhenburg ustanovljen pomožni odbor za podpiranje brezposelnih in revnih občanov. Ta odbor je priredil zbirko in tudi prireditev, kar vse je po poročilu časopisov gmotno dobro uspelo. Hvala Bogu. Sedaj nas še samo zanima, po kakšnem ključu bo ta odbor delil podpore in kdo jih bo dobil. Mi samo želimo, da bi bilo to pravično razdeljeno. Upajmo na to! Saj če je dobro uspelo, potem je že nekaj.
NAŠ DELAVEC
Ivan Mar jek:
Delavstvo in družabni red
Bojevniški pokret, zastopajoč načelo stanovske I samouprave, kaže občutno vrzel v vprašanjih de-I lavskega stinu vobče. Da se ta vrzel dopolni, bi bilo želeti, da delavstvo, organizirano v pokretu »Boja«, prične temeljito razpravo v tem pravcu, kakšne zahteve in kakšne dolžnosti ima delavstvo sploh do družbe. Skušal bom v razpravi tega važnega vprašanja doprinesti, ako že ne popolno sliko, pa vsaj povod za vsesplošno razpravo. Poudarjam pa že v začetku, da grem na to delo s popolnoma vseh svetovnih nazorov prosto mislijo in jemljem za podlago le svojega najboljšega učitelja in ta je življenjska skušnja v borbi za eksistenco, do katere ima vsak človek pravico.
Veliko je število uglednih sociologov, ki so se z manjšim ali večjim uspehom bavili z delavskim j vprašanjem, a vendar večina njih so bili bolj filo-i zofi kot praktiki; oni pa, ki so mizerni položaj de-! lavstva osebno okušali, so pa pozabili slabosti, ko j so prišli po delavskih ramah na udobne življenjske j položaje.
Delavske množice so pa razočarane zastonj ! pričakovale Mesijo-rešitelja. Vsemu temu je kriva ; največ neizobrazba delavstva sploh, ker je vedno i le zaupalo in zahtevalo rešitve od »voditeljev«,
■ nevedoč, da je rešitev proletarijata le v delu proletarijata samega. Delavstvo je naučeno od raznih j »rešiteljev«, da se gre marksiste, krščanske aktivi-; ste in deloma tudi narodne socijaliste. Blagor mu,
! kdor ni ne to ne ono in pa da se zaveda, da je le 1 delavec. Vprašam politikone, kakšna izjema je re-! cimo v tovarnah, rudnikih, delavnicah, uradu, tr-I govini itd. med gori navedenimi pristaši raznih \ političnih strank? Kateri delodajalec pa plačuje i mezdo po, recimo, političnem prepričanju delavca? i Mezdo, ki je za tvoj življenjski obstoj mnogokrat nezadostna, dobiš le, aiko kaj znaš, v kolikor si j zmožen s fizičnim ali umskem delom doprinesti i delodajalcu dobiček, od katerega ti odmerja sam i po svoji volji tebi pripadajoči delež. Torej, ako životari vse delavstvo pod enakimi življenjskimi pogoji, da je več ali manj izkoriščano in da tepe brezposelnost ene kot druge, čemu se še medsebojno prereka in mlati prazno politično slamo in zakaj ni enotno, to je stanovsko zavedno. Najbrid-kejše dejstvo pa je še to, da se nameščenec ali uradnik v premnogih slučajih prišteva k finejšemu sloju delavskega stanu, misleč, da je kaka izjema, če je in mora biti čedneje oblečen od industrijskega delavca.
Seveda imajo gotovi krogi interes na tem, da se enotnost mezdnikov onemogoči, zato pa tudi v raznih oblikah in prilikah netijo in večajo medse-I bojna nasprotstva bodisi političnega, gospodarske-j ga ali kulturnega značaja. V današnjem družabnem J redu je pač tako, da mezdniku, ko mu odpove ro-i ka ali glava, bodisi vsled bolezni, onemoglosti itd.,
I odpade tudi zaslužek, da pade takoj v največjo i revščino in pomanjkanje, ker mu ni bilo mogoče j pri teh slabih socijalnih razmerah, prištediti kake j glavnice za slabe čase. Tedaj, ko je prepozno, se šele zave, kaj je in konec koncev zabavlja čez tisti družabni red, ki si ga je posredno sam zgradil in v njem sodeloval, seveda negativno, ker se ni zavedal, da je član delavskega stanu. Družabni red je pač tak, kakršnega smo hoteli in kakršnega smo si ustvariti dovolili. Mi in naši predniki smo krivi teh mizernih družabnih razmer delavstva v človeški družbi.
Borba za človeka dostojno življenje delavstva pa nikakor ni in ne sme biti samo borba proletarijata, temveč vseh stanov in slojev, ker vsled tega trpi in hira celokupna človeška družba, bodisi gospodarsko, zdravstveno in kar je najvažnejše za naš j narod, tudi moralno. Nikakor ne sme biti držav-I nikom vseeno, ali ima država zdrav, domoljuben ' in krepak narod, ali pa tuberkulozne delomržneže ! in svojo usodo preklinjajoče državljane. Veliko j odgovornost pred zgodovino nosijo tisti posamez-! niki, ki so po svojem položaju in zmožnostih po-I klicani naravnati tok družabnega življenja v tisto smer, da se omeji medsebojno izkoriščanje in odpravi krivica.
Se večjo odgovornost pa nosijo poklicni in nepoklicni voditelji delavskih skupin, ki se vsilju-
jejo v delavsko gibanje s svojimi utopističnimi nazori in demagogijo, ne meneč se za to, v kolko s tem delavstvu koristijo ali škodujejo. Delavske mase so vsled izkoriščanja in zapostavljanja v družbi še najbolj dovzetne za razna demagoška načela in gesla, tako da jih je lahko zavesti na napačna in delavskemu stanu škodljiva pota. Radikalizem je delavstvu nujno potreben, ako je stvaren, realen in ne demagoški. Dolžnost družbe je, da delavcu da možnost izobrazbe, da si bo sam znal utirati pot v življenje in se v družbi stanu in človeku primerno uveljaviti. Vprašanje je torej, kako delavskemu kot gospodarsko nemočnemu stanu, ki se sam ne more in ne zna v družbi primerno uveljaviti, pripomoči, da si bo izboejval to, kar mu po pravici gre.
(Dalje prih.)
ZDRAVSTVO
O evgeniki
Sedanji rod, ki je preživel svetovno vojno in njej sledeče revolucije, ki so preobrazile stare politične sisteme, doživlja čas, v katerem se pre-obrazuje njegovo duhovno življenje. Naši nazori, naše mišljenje se v marsičem spreminjajo; stare vrednote, ki so še pred kratkim bile nesporno veljavne in trdne, se v temeljih majejo. Nove, večkrat prevratne misli in stremljenja preplavljajo vsa področja človeškega udejstvovanja. Mi smo priča stalne in brze preosnove starega družabnega reda, ki med drugim ljubosumno brani koristi in pravice posameznika, čeprav v škodo skupnosti. Smelo lahko trdimo, da vidimo eno najvažnejših sprememb novega časa in duha v omejitvi osebne svobode posameznika v korist celote. Iz dneva v dan opažamo, kako postaja družba, organizirana v državi, oni vsemogočni činitelj, ki posega vedno globlje v vsa naša dejanja in nehanja. Za koristi in ugodnosti, ki jih imamo od organizirane skupnosti, zahteva država izpolnjevanje dolžnosti, katere nam nalaga. Te dolžnosti postanejo lahko dokaj neprijetne za posameznika, saj mora večkrat svojo lastno korist podrediti koristi celote.
Država kot organizirana celota ima biten interes na tem, da je njeno prebivalstvo duševno in telesno zdravo, ker le tako bo v polni meri izpolnjevalo dolžnosti napram njej. S tega vidika je treba motriti evgenična stremljenja, ki v večji ali manjši meri prihajajo do izraza v socijalnih zakonodajah raznih držav; vsem je končni cilj isti: zdravo, dedno neobremenjeno prebivalstvo.
V	našem vsestransko razgibanem času se sedaj mnogo govori in piše o evgeniki. Beseda je grškega izvora in pomeni »dobro rojeni«. Je to veda, ki proučuje razmere in pogoje, pod katerimi nastaja dedno zdravo potomstvo. Vkljub temu, da je evgenično gibanje še razmeroma mlado, je že jako razširjeno in predmet živih diskusij, zlasti od zadnjega prevrata v Nemčiji. Da doseže svoj cilj, to je da zagotovi človeštvu čim več dedno zdravih potomcev, se evgenika praktično more poslužiti samo enega sredstva, da namreč na siguren, a obenem človekoljuben način omeji razmnoževanje manjvrednih, dedno obremenjenih ljudi.
V	človeštvu se duševne bolezni močno širijo; vemo, da je večina teh podedljiva. Ker se po trditvi evgenikov manjvredni (mišljeni so v prvi vrsti duševno manjvredni) mnogo hitreje množijo, kot zdravi, so izračunali, da bo čez z50 do 300 let polovica prebivalstva kulturnih držav manjvredna. V tem tiči največja nevarnost za človeštvo. — Drugi važen razlog pristašev evgenike je splošno socijalnega značaja Ameriški evgeniki so izračunali, da je v Zedinjenih državah od celokupnega prebivalstva 15%) manjvrednih. Teh 15%) prebivalstva je več ali manj navezano na javne podpore. Za svoje manjvredne državljane izdajo civilizirane države letno okoli 5 milijard dolarjev. S tem denarjem se vzdržujejo predvsem zavodi za duševno manjvredne, kot so umobolnice, pobolj-ševalnice, pomožne šole, ječe i. t. d. V iste svrhe izdajo v Nemčiji okoli 5 milijard dinarjev letno. To so gmotna bremena, ki jih mora nositi zdravi del prebivalstva. Razumljivo je, da bodo s stalnim naraščanjem manjvrednih rastli tudi stroški za njih vzdrževanje in po gotovem času postali tako ogromni, da jih človeštvo ne bo zmoglo.
Človeštvo se že od nekdaj na različne načine brani zoper stalno naraščajočo nevarnost degeneracije (propadanja). Vendar so se pokazali dosedanji ukrepi za nezadostne. Zato so se civilizirane države zatekle h korenitejšemu sredstvu, ki naj na sigurnejši način prepreči razplod manjvrednih. V mislih imamo sterilizacijo, to je po zdravniku umetno povzročeno jalovost, ki človeka oropa možnosti očetovstva, oz. materinstva. Sterilizacijsko postopanje je prva uvedla Kanada, v novejšem času Norveška, Danska, Finlandija, Švedija in Nemčija, ter nekateri kantoni Švice. Tozadevni zakoni predvidevajo v bistvu sterilizacijo oseb, od katerih je pričakovati oškodovano potomstvo, kot so duševno bolni, slaboumni, božjastniki, gluhonemi; iz kriminalnih razlogov je predvidena sterilizacija za težke, nepoboljšljive in seksualne zločince.
1

i
Ti zakoni pa zahtevajo istočasno največjo natančnost pri takih posegih v življenje posameznika in pobijajo z najostrejšimi kaznimi vsako zlorabo in pristranost.
Moderna država se pričenja zavedati, da je le biološko zdrava osnova, to je rodbina, ki ustvarja dedno zdravo potomstvo, najsigurnejši nosilec narodove bodočnosti.
GOSPODINJSTVO
Nasveti za hišne gospodinje.
Metle in ščetke, ki so se jim ščetine sprijele in stlačile po dolgotrajni uporabi, moremo na lahek način obnoviti. Držati jih moramo dalje časa nad kotličkom vrele vode. Para ščetine spet zravna in jih utrdi.
Nove metle, ako naj dalje časa trajajo, moramo pomočiti najprej v vročo, precej močno raztopino soli, nato pa jih dobro osušiti.
Doma in
85 letnico rojstva je praznoval pretekle dni predsednik bratske čehoslovaške republike, Tomaž Masaryk. Ob tem jubileju se je okrog svojega pre-zidenta! in duhovnega vodje zbral ves čehoslovaški narod in znova prisegel zvestobo njegovim demokratičnim idealom.
V	Ljubljani je umrl upokojeni trnovski župnik, zlatomašnik in častni meščan ljubljanski, gosp. Ivan Vrhovnik. Pokojnik je bil znan slovenski zgodovinar starejšega rodu in iskren delavec v raznih narodnih organizacijah. Dosegel je visoko starost 81 let. Pogreb, ki se ga je udeležilo v sprevodu in špalirju okrog 20.000 ljudi, je pokazal, da je bil rajni med ljudstvom silno priljubljen. Naj počiva v miru!
Uredbo o gozdarskem svetu so izdali v ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. Gozdarski svet sestoji iz 18 članov in to iz predstavnikov gozdarske fakultete. Jugoslovanskega šumar-skega združenja, raznih organizacij gozdne trgovine in industrije, generalne direkcije Šipada, Trgovinske in industrijske zbornice, Centrale industrijskih korporacij, itd. Člane sveta postavlja minister za gozdove in rudnike za dobo treh let.
V	Beogradu se vrši te dni velik proces proti več uglednim osebam, ki so zapletene v afero pri beograjski podružnici zavarovalnice »Assicurazioni Generali«. Gre za velikansko vsoto 78 milijonov dinarjev v lažnih menicah. Afera je prišla na dan lansko leto, ko je generalni ravnatelj te podružnice, Rajčevič, izvršil samoumor.
Mrtva otroka je vlačila s seboj. V vasi Brusnice pod Gorjanci se je pretekli ponedeljek zglasila pri kočarju Jožefu Rajku neka ženska, ki je napol nesla, napol vlačila za seboj dve deklici. Ženska je prosila pomoči. Obe deklici so odnesli v hišo na posteljo in se trudili, da bi ju spravili k življenju, kajti bili sta nezavestni. Obe sta bili okrvavljeni, razpraskani, blatni in — bosi kljub strašnemu mrazu. Ves trud za oživljenje deklic pa je bil zaman, kajti bili sta že mrtvi. Orožniki so poiskali mater nesrečnih otrok, 35 letno Antonijo Avsec, po rodu Hrvatico. Antonija se je sprla s svojo svakinjo in hotela čez Gorjance na Hrvaško k svoji materi. V Gorjancih pa je ženska z otrokom v snegu zašla in se je morala vrniti. Strašnih štrapa-cov poti otroka nista prenesla in sta že med potjo izdihnila. Mati ju je zavlekla do Rajkove koče, nato pa izginila.
Na pustni večer so ubili v vasi Trošine pri Višnji gori 36 letnega posestnika J. Vidica, po domače Strgarja. Dva fanta ponočnjaka sta prišla ponoči izzivat pred njegovo hišo. Vidic je stopil ven in ju posvaril. V odgovor pa je 19 letni Jakob Jar nežič skočil z nožem nadenj in ga zabodel nad srcem. Zaradi hitrega izkrvavljenja je Vidic v nekaj urah izdihnil. Morilec Janežič je bratranec pokojnikove žene.
Avstrijski hitlerjevci še zmerom prihajajo čez našo mejo. Oblastva jim zadnje čase v Avstriji trdo stopajo na prste, ker se še vedno bojijo novega punta. Pribegli hitlerjevci pripovedujejo našim ljudem, da se bodo prav kmalu lahko vrnili v svojo domovino, kajti v Nemčiji — pravijo — se zbirajo aivstrijski emigranti, ki bodo ob prvem ugodnem trenutku vdrli v Avstrijo in prevzeli v njej oblast.
V	nedeljo, 17. t. m. bodo v Planici na Gorenjskem velike mednarodne skakalne tekme na tamkajšnji znameniti skakalnici. Prišli bodo Norvežani, Švedi, Nemci, Čehi, Avstrijci itd. Skakalnica v Planici je naljvečja na svetu. Zato pričakujejo, da bo v nedeljo gotovo postavljen nov svetovni rekord v skakanju na snegu. Pravijo, da bodo Norvežani skakali 100 metrov daleč.
Slovenski fantje so zdravi. Kakor znano, se mora po novem vsak ženin pred poroko podati na zdravniški pregled v svrho preiskave krvi. Pri poroki mora namreč poleg drugega predložiti tudi zdravniško spričevalo, da' ne boluje za nobeno težjo spolno boleznijo. Kri ženinov preiskuje Hi-
Oknsnejša je vsaka Jed, ako jo osolimo šele malo prej, nego jo nesemo na mizo.
Kosti, ki si jih kuhala v juhi, so še uporabne i drugič in celo tretjič. Še ko so postale luknjičaste, i so dale vse hranilne snovi od sebe.
Nove sirkove metle in krtače namakaj več ur | v mrzli vodi, preden jih začneš uporabljati. Slama j se ne bo lomila in ne bo izpadala.
Sol in kis sta dobri sredstvi za čiščenje medeninastih, bakrenih in cinastih posod. Celo zarjavelo jeklo se da na ta način osnažiti.
Sir ostane dolgo časa svež, če ga zavijemo v tanko krpo, ki smo jo pomočili v slano vodo. j Krpo treba večkrat na novo zmočiti.
Presno maslo moramo imeti vedno zavito ter ga hraniti v temi. Zrak mu škoduje, ker pospešuje razvoj glivic.
Zamaški iz plutovine niso docela nepredirni, ; nego prepuščajo zrak. Napravimo jih neprodirne, ako jih pomočimo v raztopljen vosek in koštru-novo mast, vsakega polovico.
na tujem
i gijenski zavod v Ljubljani, ki je doslej pregledal ; kri 1585 ženinov, od katerih pa je bilo samo 8 ne-: sposobnih za zakon, dva slučaja pa sta izpadla neodločeno. — Dokaz, da je naš rod v svojem jedru še zdrav!
Pred mariborskim sodiščem je bil te dni oproščen kazni viničar Bolfenk Borko, ki je dan pred svetim večerom lanskega leta po neprevidnosti ustrelil svojega svaka Alojzija Ficka.
100.000 dinarjev mora biti nekje spravljenih. Nekaj dni prej, preden je bila pokojnemu Pančurju razglašena smrtna obsodba, se je Pančur javil na raport in tam izpovedal, da ima nekje skrit svoj zaklad v znesku 100.000 Din. Ni pa vedel ne imena vasi, ne hiše, kjer je zaklad skrit. Opisal je sicer skrivališče po spominu, toda orožniki doslej še niso mogli najti zaklada.
8 požarov v 6 mesecih je izbruhnilo v vasi Lotici pri Polzeli. Pogorelo je osem poslopij. So-I dijo, da je na delu požigalska roka.
Razsodba v beograjskem komunističnem pro- | j cesu, o katerem smo poročali v zadnji številki, je j : bila razglašena pretekli petek. Sodišče je vse obto- ! j žence, razen Alberta Kosa in Egona Klobučarja, ki | ; sta bila oproščena, proglasilo za krive. Obsojeni so 1 j bili: inž. Vilibald Konte na 4 leta robije in 5 let | izgube častnih pravic; Srečko Žganjar na 3 leta ; strogega zapora; Boris Kraigher na 2 leti in pol strogega zapora; Pavel Tepina, Sergij Kraigher in ; Peter Stante na 2 leti strogega zaporas; Jože Slak ' in Ljuban Jakše na 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic; Oskar Kovačič in Zoran Duječ na 1 leto in pol robije in 5 let izgube častnih pravic; Gregor Bajt, Pavel Zibelnik in dr. Alfred Serko na i leto strogega zapora. Obsodba je postala takoj izvršna.
Največjo lokomotivo na svetu so zgradili v Angliji. Dolga je 33 metrov, visoka 5, široka 3 me- i tre in tehta 260 ton. Vsako uro porabi 4 tone premoga. Lokomotivo so naročili v Angliji sovjeti.
Koncerti ptic-pevk so največja atrakcija v Londonu. Že nekaj tednov se vrše v tamkajšnji kristalni palači tekmovanja ptic pevk za najlepše petje. Vsa javnost se za ta tekmovanja silno zani-
ma; pravijo celo, da bolj kot za nogomet in jahanje, ki sta poleg svaleškega princa najpopularnejši stvari v Londonu.
50 ton demantov je po računih amsterdamskih draguljarjev na vsem svetu. Največ jih je v Indiji.
V ameriškem kongresu je povzročila veliko razburjenje izjava referenta vojnega ministrstva, kj je dejal, da je v Združenih državah 100.000 Japoncev, od katerih jih je 25.000, ki so pravi japonski vojaki. Razpolagajo tudi s potrebnim orožjem in zaradi tega predstavljajo veliko nevarnost za slučaj morebitnega spora z Japonsko.
Smrtne žarke, ki na daljavo KM) metrov usmrte vsako živo bitje, so iznašli na Angleškem. — Torej ne samo krogle, granate, bombe in strupeni plini, nego* še celo žarki' nas bodo ubijali v bodoči vojni.
S strupom nad strupene kače. V gozdovih Brazilije je strašno mnogo strupenih kač, ki se čedalje bolj množe. Brazilijanska vlada je sedaj kačam napovedala vojno in bo priredila nanje pogrom s strupenimi plini.
Psa je posinovil angleški bogataš Masey. To je napravil zato, da bo pes po njegovi smrti lahko za njim dedoval, kar je po angleškem dednem pravu mogoče ...
200 banditov je napadlo mandžurski trg Ton-ksin in ga povsem oropalo. Pri tem so banditi ubili 10 oseb.
Drobni oglasi
Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr. G. Piccolija
ribje olje
v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
GASILCI POZOR! IZREDNA PRILIKA’ »Fiat« 519, 6-sedežni, dobro ohranjen, pripraven za gasilske svrhe na prodaj za ceno Din 9000.—. Ponudbe na upravo lista pod »Izredno«.
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Miiana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8
TovHRHH volnenih	RES VAZNA IN VESELA
vlada TEOKRROVIĆ NOVICfl
je znižala a 2.	s,0,e	& KOM. V PARACINU
cene tako, da dobite sedaj sukno za katero ste plačali pred 2. marcem Din 180'— do 200'— za Din 120 — do 140'—
Vabimo Vas v trgovino v 'Ljubljani, Gradišće, nasproti drame, da se o tem overite ter se poslužite te ugodnosti.
Barve, lake, firnež	"čo^pi“
dajoče predmete nudi najugodneje in v prvovrstni kvaliteti
»Lusfra«, V. Laznik, Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča), telefon št. 27-53 Člani „Boja“ s člansko izkaznico, poseben popust!
F. HREH0RIC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, Tyrseva cesta štev. 28
Telefon 24-04
Za konzorcij »Preloma« izdaja in urejnje Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljubljani.