Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Miro Vaupotič Pohitite s prijavami Koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator-KiT in KORŠ tudi letos vabita vse zaposlene delavce In združene kmete, pa tudi njihove družinske člane, da se udeležijo že tradicionalnega sodelovanja delavcev Mercator* KIT na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane, ki bo v soboto 11. maja 1985. Letos bo prireditev nosila še posebna obeležja: kot 40-letnico osvoboditve in tudi dokončanje Poti tovarištva in spominov, ki kot obroč obdaja mesto. Delavci in združeni kmetje SOZD MERCATOR - KIT SMO vsako leto s svojo udeležbo prispevali k množičnosti te jubilejne prireditve. Program udeležbe je sledeč: Zbor udeležencev pohoda bo ob 6.30 pred zgradbo SOZD MERCATOR - KIT na Aškerčevi 3 (Emonska 8). Z avtobusi se bomo nato odpeljali na start, ki bo na Hrušici. Pot bo potekala kot običajno preko Golovca ter se končala na Trgu revolucije. Vsi udeleženci prejmejo tradicionalne spominske značke, za mali- co in še kaj pa bo tudi poskrbljeno. Prijave, ki naj vsebujejo imena in priimke udeležencev pošljite do 8. maja na naslov: SOZD MERCATOR - KIT ZA KORŠ 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3 ali po telefonu (061) 221-038. 3. zasedanje delavskega sveta SOZD 16. 4.1985 Vesna Bleiweis Tudi v sozdu odkriti skupna jedra Na tretjem zasedanju delavskega sveta sozda je bilo sprejetih oziroma določenih nekaj predlogov samoupravnih splošnih aktov, nekaj solidarnosti, nekaj priporočil in usmeritev ter imenovanih nekaj članov poslovodnega odbora sozda. Delavski svet je sprejel poslovnik o svojem delu in delu svojih organov, določil predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci delovne skupnosti in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD MERCATOR-KIT ter Dolgoročnih razvojnih usmeritev SOZD MERCATOR-KIT 2000. Ob sprejemanju prvega akta de|egati niso izgubljali besed, medtem ko sta ostala dva akta terjala nekaj več komentarja. Svobodna menjava dela ali prevedeno: koliko naj stane delovna skupnost sozda posamezno članico, jp trd oreh, ki ga kaže treti ob sprejemanju planskega akta delovne skupnosti in potrjevanju poročil o njenem delu. Strta formalna lupina nas bo pripeljala do skupnih jeder sozda, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o združitvi v sozd. Če ta jedra poznamo, potem najbrž ni več toliko pomembno, koliko dela za posamezno članico sozda opravi neka organizacijska enota delovne skupnosti, temveč postane temeljno vprašanje, koliko in kako je ta delovna skupnost usposobljena in zmožna uresničevati dogovorjena načela skupne politike. Tej smo se z združitvijo v sozd podredili vsi. Nedvomno pa je, da so za kvaliteto načel in usmeritev skupne politike - skupnih jeder sozda odgovorni predvsem poslovod- s ni in strokovni delavci, ki združujejo delo v delovni skupnosti. Morda bi kazalo svobodno menjavo bolj uveljavljati z dosledno odgovornostjo, kot pa jo meriti z obsegom fizično porabljenih ur za posamezno delovno nalogo. Optimistične napovedi do leta 2000 so poglavje zase. Trenutne razmere, ki so bolj krizne kot ne, takih napovedi ne potrjujejo. Po sklepu delavskega sveta je treba znižati poprečno rast predelave mleka, ustaviti pa tudi konje pri napovedovanju rasti primarne proizvodnje. Nezavidljiv položaj kmetijcev, predvsem živinorejcev, zahteva ne samo spremembe v planiranju do leta 2000, temveč predvsem spremembo v državnem obravnavanju. Koliko bo k spremembi obravnavanja kmetijstva prispevala razprava v skupščini, bomo najbolj občutili na lastni koži. Ta pa po Prešernovi »Podplat je koža čez in čez postala ne straši večje.« Tudi letos se je ponovila razprava o solidarnosti, njeni vsebini in obliki. Solidarnostna sredstva skupne porabe - kdaj, zakaj in komu. Veljavni kriteriji za upravičenost do solidarnostno združenih sredstev so biii na delavskem svetu deležni kritike in s sklepom je strokovni službi naloženo, da v skladu s sugestijami delegatov in odbora za ugotavljanje upravičenosti do koriščenja solidarnostnih sred- Vem, da smo se dogovorili o potrebnem nadaljnjem razvoju, vendar pa mislim, da nekje kljub temu morajo biti meje. štev skupne porabe pripravi spremembo vsebine pravilnika. Spremembe morajo biti predložene na prvem jesenskem zasedanju delavskega sveta sozd. Delavski svet se je opredelil ža dosledno upoštevanje meril za ugotavljanje upravičenosti do sredstev in tako sklenil, da se organizacijam Ograd, Trgovina Rakek, Indus, Vinogradni-štvo-kleti, Potrošnik in hotel Jelka iz solidarnostno združenih sredstev izplača 7.000 din bruto na delavca za regres za letni dopust. Nezadovoljni s tem sklepom, ki ga je predlagal odbor, so bili predvsem delegati tistih organizacij, Ki so predlagale korišče nje sredstev, in sicer Agrokombinat za TOK Kmetijstvo, trgovina storitve, Rožnik za TOZD Jelko in Preskrbo, Rudar za tozda Univerza! in Preskrba ter Kopitarna. Zaradi objektivnosti moramo uogtoviti, da držijo tako argumenti, ki jih navajajo prizadete organizacije, kot argumenti, ki jih je za uveljavitev meril navajal odbor. Prava mera je najbrž nekje med obema: upoštevanjem življenjskih razmer in okolja, kjer deluje prizadeta organizacija, pogojev gospodarjenja in vsebino solidarnosti kot edni izmed poti do zapisanega enakega družbenoekonomskega položaja vseh delavcev, združenih v sozd. Pot do tega je strma, vendar kdor išče cilj, najde tudi pot. Nakup novih računalnikov naj nas popelje iz zagat pri obdelavi podatkov. Dvaindvajset milijard (starih) nam mora poleg tega odpreti tudi drugačne miselne poti, ki naj nas pripeljejo do računalniško podprtega informacijskega sistema v vsaki organizaciji. Razpisna komisija je opravila svoje delo in izbiro kandidatov za člane poslovodnega odbora pripeljala pred delegate delavskega sveta. Ti so se odločili takole: za predsednika poslovodnega odbora so imenovali Mirana Goslarja, za njegovega namestnika Antona Mastnaka, za podpredsednika za blagovni promet in gostinstvo Franca Pr-vinška, za podpredsednika za industrijo in storitve Dimitrija Ponikvarja. Med tremi kandidati za podpredsednika za kmetijstvo pa noben od kandidatov ni dobil potrebne večine delegatskih glasov, za zadružništvo pa se tako ali tako ni prijavil noben kandidat. Logična odločitev: ponovitev razpisa. Imenovan je bil nov vodja delovne skupnosti sožda, Marko Glažar, razrešen del in nalog pa dosedanji vodja Vukadin Ne-Ijkovič. Glasilo je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXII Ljubljana, aprili 985 št.: 4 Razprave na poslovodnem svetu 4. 4.1985 Vesna Bleivveis Obljube — slaba tolažba Poslovodni svet naj bi na svoji drugi seji razpravljal o tekočih poslovnih in drugih problemih, ki tarejo članice sozda, in jih ocenil skozi dosežene poslovne rezultate v preteklem letu. V razpravo so v glavnem posegli predstavniki kmetijskih in proizvodnih organizacij, medtem ko so se trgovci rahlo držali ob strani, čeprav njihova bera in peza problemov zato ni nič manjša. Skupni imenovalec razprave je: kdaj bo visoka politika doumela, da gospodarjenja ni mogoče uravnavati s papirnatimi resolucijami. Vse probleme naj bi predstavili tudi ob obisku predsednika slovenske gospodarske zbornice v sozdu. Verjamemo v polno mero razumevanja in tudi udarnost predsednika, zanesti pa se bomo morali nekaj časa predvsem sami nase, ne toliko, da bi se odločili za solidarnostno pokrivanje pričakovanih izgub, temveč da bomo z ostrim rezom v tisto proizvodnjo, ki prinaša izgube, te zmanjšali na znosne. Zaradi sistemskega (ne)urejanja stvari pa naj jih nosi širša družbena skupnost četudi za ceno ustanavljanja vseh vrst intervencijskih in interesnih skladov in zniževanja aku-mulativnosti drugih gospodarskih panog. Navsezadnje pije mleko in vino tudi delavec papirnice. Odgovornost za vložena sredstva pa je kolektivna in zato ni odgovoren nihče. Zbor direktorjev se je v nadaljevanju konstituiral v zbor udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju dela in Iz dela organov sozda sredstev na področju ekonomskih odnosov s tujino sozda MERCATOR-KIT. Določil je predlog samoupravnega sporazuma za obravnavo na delavskem svetu sozda. Bolj kot sama obravnava osnutka in določevanje predloga je bila zanimiva ugotovitev poročevalca, da nas utegne prehiteti nov devizni zakon - »potem pa je že vse jasno«. Brez zlobe se tudi za samoupravno urejanje odnosov na področju ustvarjanja in delitve deviz - s tem pa tudi obveznosti, ki jih nalagajo vsi dokumenti v zvezi z izvozom -vprašamo po enakopravnosti tistih subjektov, ki nosijo breme izvoza in tistih, ki jih leta osvoboditve zibajo na valovih solidarnosti. V sporazumu predlagani način zagotavljanja deviz za potrebe osnovnih reproma-terialov za kmetijsko proizvodnjo ne sodijo v ta sklop) solidarnosti. Razvoj računalništva bi moral biti sestavni del razvoja sozda, vendar ne v pogledu »mašin«, temveč v prizadevanjih, da računalniško podprte informacije služijo poslovnemu, delegatskemu in operativnemu odločanju. Za zdaj se je poslovodni svet odločil le za okrepitev »mašinerije«, ki naj omogoči vsem članicam elektronsko obdelavo podatkov. Kakšne in katere informacije pa so potrebne za spremljanje delovanja usklajenih poslovnih funkcij (to je pogoj za uspešno delo gospodarskega sistema) na različnih ravneh odločajo (TOZD - DO -SOZD), so direktorji prepustili strokovnim službam sozda. Ne bi hoteli prizadeti dosežkov in prizadevnosti delavcev računalniških centrov, vendar menimo, da nepismenost ni prehud izraz za naše poznavanje funkcije računalništva, organizacije dela in vsebine odločanja kot elementov, ki jih zahteva računalniško podprta informacija. Izmenjava izkušenj in znanja bo nujno potrebna z vsemi tistimi, ki rezultate svojega znanja in strojev tudi lahko že pokažejo. Je pa že sama odločitev, da so računalniki hudo potrebna reč, več kot hvalevredna, saj kaže, da izkoreninjamo miselnost »tudi peš se daleč pride«. Preveč smo obremenjeni s tekočimi problemi gospodarjenja, da bi o njem izgubljali besede za leto 2000. Ad ratifican-dum - v potrditev, kar je treba potrditi - je sklep glede dolgoročnih razvojnih usmeritev SOZD MERCATOR-KIT 2000. Ad rem - k stvari - pa s srednjeročnim planom. Mercator Iz dela organov sozda Samoupravni organi Mercator-lnterne banke Gizela Weibl Poslovodni svet sozda razpravljal o težavah Andrej Dvoršak Primarna proizvodnja v krizi Pristopilo osem novih članic Delegati zbora Mercator-lnterne banke so imeli v četrtek, 11. aprila drugo redno sejo v sejni sobi M-Medna-rodne trgovine v Ljubljani. Poleg stalnih točk dnevnega reda so bile obravnavane naslednje pomembnejše teme: - sprejeto je bilo poročilo o delu Mercator-lnterne banke v prvem trimesečju letošnjega leta in nov pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole, - obravnavana in sprejeta so bila stališča za gradivo za 4. sejo zbora LB-GB, to je v glavnem poročilo za preteklo leto, načrt prihodkov in odhodkov za leto 1985 in spremembe oziroma dopolnitev SaS o zdužitvi - v LB in Statuta LB ter verifikacija sklepov o višini obrestnih mer, - potrjen je bil pristop oz. združitev osmih novih članic Mercator-lnterne banke (7 tozdov Mercator-Ljubljanskih mlekarn in Mercator-KZ Ljubljana, TOZD Dobrunje); s tem so vse članice bivšega sozda KIT pristopile v Mercator-lnterno banko, - za naslednje štiriletno mandatno obdobje so delegati soglasno potrdili imenovanje direktorja Mercator-lnterne banke Mihe Urbanije ter namestnico direktorja Drago Vaupotič. Uro pred sejo zbora Mercator-lnterne banke pa je imel svojo četrto sejo njen poslovni odbor. Delegati so med drugim določili predlog zboru za sprejem pravilnika o uresničevanju samoupravne delavske kontrole, sprejeti so bili sporazumi o medsebojnem finančnem sodelovanju med Mercator-lnterno banko in nečlanicami ter SaS o združenju sredstev za obravnavanje tekoče likvidnosti. Odo- breno pa je bilo tudi dolgoročno posojilo za trajna obratna sredstva. Vsako drugo sredo v mesecu zaseda kreditni odbor MIB. 10. aprila 1985 je bila že 8. seja. Na njej je bilo sprejeto in potrjeno: - združevanje prostih sredstev članic v višini 639,900.000 din - odobrena kratkoročna posojila članicam v višini 250,500.000 din - odobrena kratkoročna posojila nečlanicam v višini 150,000.000.din - prejeti kratkoročni depoziti in iz njih dana posojila v višini 477,325.000 din - prejeti dolgoročni depoziti in iz njih dana posojila v višini 15,000.000 din - najem posojil izven sozda za račun članice v višini 321,200.000 din - avaliranje menic do 90 dni v znesku 81,523.000 din Članicam MIB sta bili odobreni tudi dve garanciji za zavarovanje plačil in ena garancija za zagotovitev sredstev. Na vsaki seji kreditnega odbora je podan tudi pregled dnevne likvidnosti MIB. Povprečno stanje žiro računa MIB v dnevih med obema sejama je bilo 499 milijonov dinarjev, odlivi 373 milijonov in povprečni prilivi 463 milijonov. Povprečno stanje internih računov članic pa je bilo pozitivno 649,3 milijona in negativno miljarda in 799 milijonov din. »Agroživilstvo je v krizi, kot je po vojni še ni doživelo,« je bilo poudarjeno v razpravi na poslovodnem svetu sozda Mercator-KIT, ki je bila 4. aprila v Ljubljani. Ne glede na to, da so udeleženci seje razpravljali še o poslovnih rezultatih v preteklem letu, nabavi novih računalnikov, dolgoročnem planu do leta 2000 in o pristopu k samoupravnemu sporazumu, ki ureja odnose pri zunanjetrgovinskem poslovanju v okviru Mercator-KIT, je očitno, da je bila prav problematika proizvodnje in predelave hrane v ospredju. Žal ni bilo slišati niti ene vzpodbudne besede. Direktor Mercator - Ljubljanskih mlekarn prof. France Ker-vina je sprožil to razpravo, ko je poudaril, da se trendi proizvodnje mleka nezadržno slabšajo. Vsaka molzna krava na posestvu pomeni 10.000 dinarjev izgube, zato Ljubljanske mlekarne pričakujejo, da bodo na svojih posestvih zaradi proizvodnje mleka konec leta imele 10 do 12 milijard dinarjev izgub, kar bo pripeljalo do krčenja osnovne črede. Le tako bo mogoče izgube zmanjševati! Poudaril je še, da se od praznih fraz in političnega leporečenja ne da živeti ter da je potrebna takojšnja konkretna in učinkovita akcija, če želimo zadržati osnovno čredo in s tem tudi proizvodnjo neokrnjeno. Administrativno določene oziroma vsiljene cene mleka so tudi povzročile, da imajo mlekarne že v prvih letošnjih mesecih izgube. Istočasno pa izvršni svet izpušča iz rok nadzor nad proizvajalci repromateriala, kar povzroča zaostrovanje kmetijske problematike. Agroživilstvo je zato izpostavljeno nevzd rženemu izsiljevanju proizvajalcev repromateriala, ki svoje blago prodajajo po »sivih« cenah, ki so višje od tistih, ki jih prikazujejo v računih. To je eden od vzrokov krize, ki se bo v vsej ostrini pokazala v naslednjih mesecih. Tem ugotovitvam so pritegnili tudi drugi prisotni, ki so v svojih razpravah prikazali razsežnost težav, s katerimi se srečujejo kmetijske proizvodne in predelovalne organizacije sozda. Predstavnik Mercator - KŽK Gorenjske, Kranj je povedal, da je letošnja četrtletna proizvodnja za 3,5 do 6 odstotkov nižja od lanske. Ob tem pa direktni in odvisni stroški bliskovito naraščajo. Računajo, da bo samo mlečna proizvodnja do konca leta povzročila 120 milijonov dinarjev izgub, ki jih ne bodo mogli pokriti iz drugih dejavnosti. Pri vsakem litru mleka, ki ga Izvoz večji od uvoza Sozd MERCATOR - KIT je lani izvozil za 3.814,879.000 dinarjev blaga, uvozil pa ga je za 2.768,730.000 dinarjev. S storitvami smo ustvarili 468.876.000 dinarjev deviznega priliva in 13,400.000 dinarjev s posojili, medtem ko smo imeli za 58,322.000 dinarjev deviznega odliva za storitve in 71,110.000 dinarjev za posojila. To pomeni, da je bil naš saldo ob koncu leta 1984 1.399.033.000 dinarjev. Kot zanimivost povejmo, da je sozd Emona imela devizni saldo 1.196,808.000 dinarjev in devizni priliv v višini 4.864.250.000 dinarjev, sozd HP Združeno podjetje živilske industrije Ljubljana pa je imelo saldo 131,185.000 dinarjev in devizni priliv 2.571,219.000 dinarjev. Vsi podatki so obračunani v dinarjih po tečaju 1 USA dolar = 185,70 dinarja. Imenovanja: V mesecu aprilu so bili na 3. zasedanju delavskega sveta, 16. 4., imenovani člani poslovodnega odbora sozda MERCATOR-KIT, in sicer: za predsednika dosedanji generalni direktor sozda Mercator Miran Goslar (na sliki desno), za njegovega namestnika dosedanji predsednik PO sozda KIT, Anton Mastnak (na sliki levo), za podpredsednika za blagovni promet in gostinstvo Franc Prvinšek, za podpredsednika za in- dustrijo in storitve Dimitrij Ponikvar, za vodjo Delovne skupnosti SOZD MERCATOR-KIT Marko Glažar. Hkrati je bil te dolžnosti razrešen dosedanji vodja Vukadin Nedeljkovič. Zbor MERCATOR - Interne banke je 11. 4. imenoval za direktorja M-Interne banke Miha Urbanijo, za njegovo namestnico pa Drago Vaupotič. Pridružujemo se čestitkam ob imenovanju! prodajo, imajo 20 do 30 dinarjev izgube! Nič boljše niso razmere v klavništvu, kjer je proizvodnja za 3 do 4 odstotke nižja kot lani. Edini svetli točki sta oljarna, kjer je proizvodnja za 20 odstotkov višja glede na isto obdobje lani, in proizvodnja agrotehničnih strojev. Na poslovodnem svetu sozda smo izvedeli, da je prišlo v začetku aprila na farmi Bled do prekinitve dela, prvi po dvajsetih letih. Podobne so tudi težave v Mozirju, kjer je bilo v prvih mesecih odkupljenega od kooperantov za 2 odstotka manj mleka. Da padajo tržni viški mleka pri kooperantih, je razumljivo, če vemo, da kmetje vse manj uporabljajo krmila. Njihova uporaba se je za polovico zmanjšala v primerjavi z lanskim letom, ravno tako pa je za 20 do 30 odstotkov zmanjšana tudi uporaba umetnih gnojil. Vzrok so za kooperante že previsoke cene. Zaradi neusklajenega odnosa med cenami mesa in mleka v Mozirju ne dobijo več telet za privez in tako gre kar 60 odstotkov v zakol; ne da bi dosegli ustrezno težo. Družbeno organizirano proizvodnjo ovirajo predvsem stroški, ki so se dvigali hitreje kot prodajne cene, prav tako pa tudi cene obresti. Predstavnik Mercatorjeve Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje je opozoril, da so zaradi neustreznih cen zmogljivosti za proizvodnjo piščancev izkoriščene le 30 do 40 odstotno. Ta zadruga letno pokrije z 21 milijoni konzumnih jajc kar 10 odstotkov slovenskih potreb, vendar pa se že približuje meji rentabilnosti, kar pomeni, da bodo najbrž morali tudi to proizvodnjo skrčiti. Da bi bila slika še temnejša, so na svojo problematiko opozorili tudi predelovalci mesa. Kot je povedal predstavnik Mesne industrije iz Ljubljane, prodaja mesa in mesnih izde-.kov skokovito pada. Samo v prvih treh mesecih letos je prodaja mesa padla za 8 do 10 odstotkov, prodaja trajnih mesnih izdelkov pa kar za 60 odstotkov. Zato so njihove zmogljivosti za proizvodnjo teh izdelkpv zasedene le 30-odstotno. Če vemo, da prav predelava mesa v trajne mesne izdelke ustvari največjo akumulacijo, si lahko predstavljamo, s kakšnimi težavami se utegne mesna industrija ubadati ob zaključem računu. Ko so udeleženci seje razčlenjevali vzroke za nastale razmere, so ugotovili, da sta se v prejšnjem obdobju v družbenem sektorju znatno zvišali produktivnost kot tudi izkoriščenost sredstev za proizvodnjo, ; zato z notranjimi rezervami težav nihče ne more sam reševati. Edina možnost je v prilagajanju in v spremembi ustroja proizvodnje. Slišali smo oceno,, da se je po obdobju ugodnega zvišanja cen kmetijskih proizvodov začel zastoj in celo njihovo padanje ob istočasni rasti cen repromateriala. Če temu dodamo še obrestno politiko, ki je najbolj prizadela družbeni sektor, ki ima mnogo dolgov ter dolge proizvodne cikluse, lahko izluš- , čimo prvi element krize. Drugega lahko iščemo v zmanjšani potrošnji ter njeni strukturi. Kupci namreč vse bolj segajo po cenejših proizvodih, kar se tudi odraža na poslovnih rezultatih kmetijskih organizacij. Da bi bil položaj še težji, se vmešava administrativno vsiljevanje cen ter istočasen uvoz masla in mleka. Zaradi vsega tega so prizadete tudi trgovske organizacije. Miran Goslar je povdaril, da bo sozd moral poiskati rešitve znotraj svojega sistema in izkoristiti vse prednosti, ki mu jih ta ponuja. Vendar pa to lahko le delno oblaži krizo, ki nas nikakor ne bo obšla. Miran Goslar je seznanil prisotne z napori vodstva sozda za reševanje perečih proble- { mov in s stiki, ki jih je vodstvo v j ta namen navezalo z republi- 1 škim izvršnim svetom, gospodarsko zbornico ter drugimi pristojnimi organi. Opozoril je na bližnjo skupščinsko razpravo o kmetijstvu, na katero se morajo delegati po regijah temeljito pripraviti in v skupščini SR Slovenije, ki bo zasedala 17. aprila, nastopiti s predlogi rešitev razmer v kmetijstvu. Predlogi, ki jih ponujamo, bodo najbrž težko uresničljivi, so pa naj- j brž ta trenutek edino primerni za reševanje težav oziroma pretečih izgub. Tovariš Goslar je še dejal, da ne sme nihče v naših ozdih izgubljati časa, da sam odločno ukrepa tudi z zmanjševanjem proizvodnje oziroma zmanjševanjem vložka stroškov. Čakanje na pomoč od zunaj je odveč, kajti te pomoči bo premalo za reševanje vseh, ki se ubadajo s težavami. Sozd problemov izgub, ki se bodo pojavile zaradi vsiljenih cen, nikakor ne bo zmogel reševati sam. Ne bo kril izgub, ki jih povzročajo admini- j strativno določene cene. Za take izgube bo moral najti rešitev tisti, ki je cene vsilil, ne glede na ekonomske izračune v zdru-| ženem delu. Mercator-Konditor se je preselil Andrej Dvoršak Ob vsakem času sveže pecivo Iz računalniških centrov Običaj je, da ima vsaka tovarna svoj krst ob otvoritvi: z rezanjem rdečega traku, ob slavnostnih govorih itd. Nič takega se ni zgodilo, ko se je v svojo novo »tovarno slaščic« konec marca preselil Mercator-Konditor, ki je bil prej raztresen kar na štirih koncih Ljubljane. Naložba je tudi iz združenih sredstev sozda in pomembna z vidika specializacije in modernizacije v predelovalni živilski industriji. Škoda, delavci Konditorja bi imeli kaj pokazati. Njihova nova tovarna ima kar 3.200 kvadratnih metrov površin, od tega 2.600 m2 namenjenih proizvodnji, ostalo pa so skladišča, pisarne in prostori za servisne dejavnosti. Objekt je zgrajen tako, da je mogoče povečati oziroma dograditi skladiščne in proizvodne prostore, pri čemer ne bo težav niti z zemljiščem, saj je parcela velika kar 12.000 m2. Novi objekt Konditorja bo tej delovni organizaciji omogočil hitrejši razvoj in uvajanje novih proizvodov. To je tudi želja vseh 180 delavcev, ki so se zaradi nove na- prične sredi noči - ob treh zjutraj - in traja do enajste oziroma 12. ure. Delavci postopoma prihajajo in odhajajo, kombiji pa vse dopoldne razvažajo sveže torte in pecivo po ljubljanskih trgovinah. Organizirani so tako, da dostavljajo svoje izdelke trgovinam večkrat dnevno, kar pomeni, da kupec vedno dobi popolnoma sveže pecivo. To je za potrošnika zelo pomembno, nič manj pa ni pomembno za trgovino, ki si na ta način, predvsem po zaslugi Konditorja, lahko pridobi dober glas. fiesda je ekonomsko gledano tak način Svoj proizvodni program delijo v tri sklope, čemur je prilagojena tudi nova tovarna, v kateri so trije vzporedni, med seboj ločeni proizvodni trakovi. V prvi sklop sodijo torte, zavitki, kremne rezine in drugo slaščičarsko pecivo, v drugega krofi in podobno cvrtje, tretjega pa sestavljajo pekarski izdelki, kamor sodijo primorska žemlja, štručke za hot-dog in makovke. Dnevno naredijo okoli 6.000 koščkov tort, 5 do 6.000 krofov, 3 do 4.000 kosov zavitkov, žepkov itd. ter 2.000 kosov drobnega slaščičarskega peciva. Vse to prodajo v Ljubljani in bližnji okolici tja do Vrhnike, Grosup- Izmenovodja slaščičarne Ana šubelj, direktor Uroš Gros (n tehnični vodja Martin Jager: zadovoljni v novi tovarni slaščic tožbe zavestno odrekli delu osebnih dohodkov. Ko smo se pogovarjali z direktorjem Urošem Grosom in tehničnim vodjo Martinom Jagrom, smo zvedeli, da njihova strategija temelji na industrijski proizvodnji kakovostnih svežih, hrustljavih slaščic. Kajpak to pomeni, da morajo tem zahtevam prilagoditi celoten proizvodni postopek. Delovni dan se v tovarni slaščic poslovanja nekoliko dražji, je pa to edina prava pot za nadaljnji razvoj in širjenje tržišča, kajti le tako lahko slaščičar oziroma njegovo ime postane pojem kakovosti. Da bi jo v Konditorju obdržali na ustrezni ravni, morajo skoraj »čarati«, kajti moka, ki jo dobivajo v zadnjih mesecih, ne ustreza. Kljub temu jim z bogatim znanjem in tehnološkimi možnostmi uspeva narediti kar najboljše proizvode. Otvoritve Ijega in Kamnika. Najpomembnejši kupec je Mercatorjeva mreža trgovin, sledijo vrtci in prodajna mesta Mercator-Ljub-Ijanskih mlekarn, nekaj pa prodajo tudi obratom družbene prehrane. Že v kratkem bodo tržišču predstavili vrsto novih izdelkov, s katerimi žele popestriti turistično ponudbo Ljubljane. To bodo slaščice, ki so jih razvili v svojem laboratoriju in ki naj bi postale ljubljanska značilnost. Pravijo, da imajo sedaj, ko so zaključili naložbo in kadrovsko okrepili kontrolni razvojni laboratorij ter prenesli celotno proizvodnjo na eno samo mesto, izjemne možnosti razvoja, saj se v slaščičarstvu v zadnjih 100 letih ni kaj prida spremenilo. Zato so tudi njihovi načrti dokaj smeli. Za letos načrtujejo 688 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 272 milijonov dohodka in 194 milijonov dinarjev čistega dohodka. Te številke pa bodo najbrž presegli, saj so že doslej bili njihovi kazalci uspešnosti poslovanja nad povprečjem v podskupini dejavnosti. Nabavljamo novo računalniško strojno opremo Delavski svet SOZD Mercator-KIT je na 3. zasedanju, dne 16. aprila, odobril predlog sektorja za AOP za nakup nove računalniške opreme. S tem so delegati delavskega sveta izrazili zaupanje v delo računalniških centrov in omogočili nadaljnji še hitrejši razvoj računalniških obdelav v sozdu. Razlogi, zaradi katerih smo se odločili za nabavo nove opreme, so predvsem zagotovitev nadaljnjega razvoja tekočih programov in obdelav za sedanje uporabnike, večje možnosti uvajanja računalniških obdelav za nove uporabnike in možnosti za vključitve v skupno in enotno obdelavo za tiste ozde, ki sedaj obdelujejo podatke izven sistema MERCATOR - KIT. Delavski svet je odobril nabavo sledeče računalniške opreme: - CPE (Delta 4850) 6 MB - magnetni disk 5 kom 300 Mbyte - magnetni trak 3 kom 800/1600 Mbyte - tiskalnik 2 kom 600 vrstic - konzolni tiskalnik 5 kom - terminali 16 kom - multiplekser 32lmij - modem 12 kom Skupni znesek za programsko opremo znaša 225,901.475,00 dinarjev. Z nabavo nove računalniške opreme si bomo v računalniških centrih ustvarili boljše pogoje za še hitrejšo rešitev in uvajanje računalniških obdelav v naših ozdih in s tem tudi materialno osnovo za širitev strojnih in programskih pogojev dela v računalniških centrih sozda MERCATOR - KIT. Dvoje možnosti je: ali napaka v programu, ali pa je pričel razmišljati sam. Pogovori o »poslovodskem slogu« Nadaljevanje iz prejšnje številke O bontonu na sestankih V prejšnji številki smo pričeli s serijo krajših pogovorov 2 Vukadinom Nedeljkovičem o poslovodskem slogu. Obdelali smo prvi poligon vodilnega delavca, pisarno. To pot smo spraševali o pogledih na sestanek kot torišče delovanja poslovodnega delavca. Kako gledate na sestanke? Sestanki so sistem dela pri nas in Povsod v poslovnem svetu. Toda, ko sestanek preseže mejo potrebe, ie to sestankovanje? Katera je ta meja? Sestankovanje se začne takrat, kadar se na več sestankih obravnava ista problematika in se nič ne naredi, sklepi se ne izvajajo. To se z90di, če razprava ne poteka pravilno, to je če vodja sestanka ne skrbi, da razpravljalci ostanejo pri^očkah dnevnega reda, ampak se na sestanku obravnavajo druga ali obrobna vprašanja; nadalje kadar sestanek ni pripravljen, tako da prisotni postanejo nezainteresirani, začnejo zapuščati sejo, gledati na uro, se spogledovati, zmajevati z glavo, mežikati in podobno. V čem je po vašem mnenju zgledno vodenje sestanka? Kadar oseba, ki vodi sestanek zlasti pokaže spoštovanje do stališč sogovornikov in da prisotnim ne dodeljuje nasvetov kot šolarčkem, kljub temu, da je lahko modrejši od ostalih - vendar naj se s tem ne hvali, to naj drugi spoznajo. Kakšnih pravil se vi osebno držite v zvezi s sestanki — denimo najprej, kadar ste predsedujoči? Če sem predsedujoči, se tega lotevam tako: pojasnim, čemu je sklican sestanek. Podam kratek uvod v problematiko. Skrbim, da vsak raz-pravljalec dobi odgovor, če je postavil vprašanje, ali se njegovo mnenje sprejme kot sklep. Izogibam se temu, da bi v uvodu vsiljeval svoje mnenje o vprašanjih, o katerih bodo navzoči razpravljali. V nadaljevanju skrbim, da so sklepi natančno formulirani. Kako ravnate, kadar ste poročevalec? Prisotne opozorim na gradivo in ga na kratko razložim. Sovražim delovna gradiva, napisana v dolgih stavkih, brez poudarjenih povedkov. Gradivo mora imeti krajša poglavja, obsežnejše gradivo pa še kazalo in ustrezne sheme. Kako se vedete kot udeleženec v razpravi? Puščam, da drugi prej razmišljajo in diskutirajo. Svoja stališča zagovarjam toliko časa, dokler čutim, da imam prav, ne glede na izjave drugih. Katere oblike vedenja na sestankih so nesimpatične — v vseh treh omenjenih vlogah, pri predsedujočem, poročevalcu in razprav-Ijalcu? Najbolj nezaželeno je prekinjanje diskutanta in vpadanje v besedo drugega; uporaba avtoritete glede na stopnjo odgovornosti in vsiljevanje svojega mnenja drugim; plasiranje ideje drugega kot svoje lastne, in celo tako, ki je bila svojčas drugemu odklonjena; zapuščanje sestanka predčasno, zamujanje sestanka ali vstajanje, odhajanje, prihajanje, prišepetavanje, nesprem-Ijanje razpravljalna in podobno. Načel bi še dvoje vprašanj: pojave avtokracije pri izvajanju nekaterih samoupravnih pravic in pa napake v zapisnikih. Poglejte, delavski svet za odločanje o uresničevanju nekaterih pravic in obveznosti delavcev ustanovi komisije. V delu teh komisij mora sodelovati vodilni delavec, zlasti kadar komisija rešuje vprašanja, ki tega morajo btigati. Dogaja pa se, da komisija odloči brez poprejšnjega dogovora. V takih primerih se vedno skriva neka samovolja, neka nepravilnost. Pogosto poslušamo, češ saj so seje vnaprej pripravljene... Sklepi za seje organov samoupravljanja morajo biti pripravljeni. Ti sklepi niso abstraktni, slonijo na vsebini gradiva, ki je predloženo delegatom. Vse {p..sodi v dobro pripravo sestanka, za katero velja reklo »dobra priprava je poLuspeha«. Kajpak morajo biti sklepi sprejeti ob polnem spoštovanju volje večine udeležencev in brez vsiljevanja. Druga slaba točka samoupravne administracije so zapisniki. Ne gre toliko za obliko in stil, ampak za vprašanje, ali se izjave vnašajo v zapisnik v celoti ali delno, medtem ko se druge izjave reproducirajo. Pri slednjem načinu se dogaja, da se popačijo misli diskutanta, posebej če je v interesu zapisnikarja, da to doseže. Tedaj je zapisnik neobjektiven. Praksa je sicer izoblikovala obe obliki zapisnika, vendar zapisnikar ne bi smel ničesar dodati in prav tako nič bistvenega izpustiti. Ali ste v svoji praksi imeli primere, da vam je zapisnik škodoval -vam osebno, delovni organizaciji ali forumu? Ali lahko poveste bistveni vzrok za to?' Rekel sem že, da zapisnik mora biti objektiven. Ne sme vsebovati osebnih ocen in pripomb. Mora biti pregleden in razumljiv, brez možnosti variantnega razumevanja. Kaj sem osebno doživel? Primer lahko vzamem iz nedavnega dogodka: Sodeloval sem v postopku integracije sozda Mercator in sozda KIT. V zvezi s to integracijo sem se mudil v eni naših trgovskih organizacij. Na sestanku sem utemeljeval upravičenost združitve s potrebo po poslovnem razvoju in razložil, kaj mislim pod poslovnim razvojem. Dejal sem, da je zanj potrebno znanje, spretnost in deloma vizionarstvo, da se predvidi dogodek, ki bo jutrišnji. Zanj se je potrebno primerno organizirati, se strokovno pripraviti, da bi se vključil v poslovno politiko. To sem ilustriral na pri- meru, da je sozd Mercator in tudi DO, pri kateri je bil sestanek, pretežno trgovska organizacija, ki potrebuje predvsem blagovne fonde. Prav to blago nam bodo »jutri« nudile članice sozda KIT in tu je smisel integracije. Nadalje sem dejal, da je potrebno, da delavci to uvidijo in se oni odločijo za to. Zaradi tega je sklican ta sestanek in temu je namenjeno današnje dogovarjanje. Nadalje sem dejal, da bi bilo drugače, če bi za integracijo uporabili nek predpis z vsemi sankcijami ali če bi se dogovarjali na političnih organizacijah ter terjali odgovornost za izvedbo sklepov po načelu podrejanja demokratičnega centralizma pri delu teh organizacij. Tega predpisa nimamo in je za naše razmere nepotreben. Imamo inštitut dogovarjanja in to danes opravljamo. Zapisnikarica je tendenciozno izpustila mojo uvodno razlago in je v zapisnik neobjektivno vnesla osebno oceno ter strnila vse približno v naslednjem stavku: »Žal mi je, da ni predpisa, ki bi vas prisilil v integracijo in upoštevanje demokratičnega centralizma«. Razumljivo, da je zapisnik izzval nezadovoljstvo pri tistih, ki so ga brali. Osebno je bil okvalificiran moj nastop kot neupoštevanje samoupravnega dogovarjanja, postavlja pa se tudi vprašanje politično ustreznega obnašanja ipd. Vsega tega ne bi bilo, če bi zapis- j nikarica strokovno opravila delo, : upoštevala načelo objektivnosti in ! točnosti in izključila osebno oceno | in osebno pripombo. Pripravil J. N. i j Med večja vlaganja Mercator-KŽK Gorenjske Kranj v ^►tetošnjem letu sodi nedvomno nameravana gradnja Cen-4 ♦a za hitro razmnoževanje krompirja. Zgradili naj bi ga v z>kviru tozda Kmetijstvo, ki je največji pridelovalec semenskega krompirja v Sloveniji in med največjimi v Jugoslaviji. Nove brazde Gradili bomo center za hitro razmnoževanje krompirja Dr. Miloš Kus Nove brazde Semenski krompir za boljši pridelek O krizi pridelovanja krompirja v Sloveniji je naša javnost seznanjena, saj je bilo v sredstvih javnega obveščanja o tem rečenega oziroma napisano že dovolj. Nesporno namreč je, da so povprečni hektarski pridelki krompirja v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in kar za polovico nižji kot pri naših sosedih. Razlogov je sicer več, najpomembnejši pa je, da za saditev ne uporabljamo kakovostnega semena. Tako seme mnogo bolj kot v Sloveniji cenijo drugod, npr. vzdolž naše obale, v Makedoniji, v Medžimurju itd. Zato vsako leto kupijo naše viške semenskega krompirja (tiste količine, ki ostanejo po zadovoljitvi slovenskih potreb) povpraševanje po njem pa še vedno narašča. V zadnjem času tudi v Sloveniji. Nezanimanje slovenskih pridelovalcev krompirja za uporabo kakovostnega semena še v nedavni preteklosti se odraža tudi v semenarstvu. Medtem ko smo še pred kratkim trošili energijo v dokazovanju, da je pridelovanje semenskega krompirja, tako osnovnega kot komercialnega, pri nas nujno in govorili o prednostih, ki jih imamo na tem področju v Sloveniji, so v drugih evropskih državah vlagali v semenarstvo krompirja velika sredstva. Predvsem gre za vlaganja v pridelovanje brezvirusnega sadnega materiala (BSM), ki pridelovalcem komercialnega krompirja vsako leto zagotavlja novo neokuženo izvorno seme. BSM je namreč osnova sodobnega pridelovanja semenskega krompirja in porok za visoke pridelke merkantilnega krompirja za vse vrste porabe. Namesto počasnega selekcijskega postopka na polju teče sodobno pridelovanje BMS po posebni metodi v nadzorovanih pogojih (laboratorij - rastlinjak -mrežnik) zelo hitro. Delo, za katerega smo prej potrebovali 4 leta, opravimo sedaj v nekaj mesecih. In ker delamo v nadzorovanih pogojih, so gomolji, ki jih na ta način pridelamo, zanesljivo neokuženi. Stari način pridelovanja BSM pri nas, enako kot se je to dogajalo tudi drugod, pojenjuje, in sicer zaradi pojava novih virusov na krompirju in množične okužbe krompirja z njimi. Selekcijski material na polju je zato iz leta v leto izpostavljen Agromehanika predstavila novo škropilnico Miran Šubic Zmaga domače pameti Na kranjskem 24. sejmu kmetijstva in gozdarstva se predstavlja tudi TOZD Agromehanika, ki sodi v okvir Mer-cator-Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske Kranj. Predstavitev je tudi tokrat povezana z novostjo, ki so za to delovno organizacijo že običajne. Prizadevna konstruktorska ekipa tozda Agromehanike je namreč znana po svojih inovacijah in izboljšavah in zato ni čudno, da so dobili že številna priznanja (Inovator občine Kranj in druga). Letošnja novost je traktorska škropilnica, ki so jim jo v licenčno proizvodnjo ponujali iz tujine. Toda direktor Friderik Lazar in Bojan Šinkovec sta razmišljala drugače in škropil- nico napravila sama. Nova serija škropilnic od 330 do 1100 litrov je sedaj že dejstvo, obenem pa je to zmaga domače pameti nad uvoženim znanjem. Primer je sicer s skladu s tistim, večjemu infekcijskemu pritisku, vse pogostejši so izpadi v kakovosti, preskrbljenost z domačim osnovnim semenom pa se pri večini krompirjevih sort slabša. Zato kljub našim prizadevanjem uvoz osnovnega semena, torej tistega, ki je potrebno za semenarstvo, narašča namesto, da bi se zmanjševal. Letošnjo pomlad smo bili prisiljeni uvoziti v Jugoslavijo tudi več tisoč ton komercialnega semena, torej takega, ki ga uporabljamo neposredno za pridelovanje markantilnega krompirja. Res je sicer, da smo imeli lani izjemne okoliščine, vendar brez urejenega semenarstva nimamo nobenega zagotovila, da ne bo podobnih izjemnih let v bodoče vse več. Postopek hitrega razmnoževanja krompirja smo razvijali v okviru naše raziskovalne enote - Laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja - pri tozdu Kmetijstvo od leta 1980 do 1984. Sedaj je dokončno iz-; delan in preizkušen ter pripravljen na množično proizvodnjo; seveda pod pogojem, da bomo razpolagali z utreznimi objekti, ki jih predvideva gradnja Centra za hitro razmnoževanje krompirja. S tem centrom bomo v Sloveniji premostili velik prepad, v zadnjih desetih letih med nami in razvitim svetom, ki se žal iz leta v leto še poglablja. Gradbeni in izvedbeni načrti za Center za hitro razmnoževa- kar pri nas oznanjamo, toda podobnih dejanj ni ravno veliko. Letno bodo napravili okoli 15 tisoč škropilnic — vse pa bo odvisno od potreb in zahtev tržišča, ki ga Agromehanika zelo dobro obvlada, kupci pa ji zaupajo. Sodelovanje z delovno organizacijo Tomo Vinkovič in ugled po vsej Jugoslaviji sta »aduta« tega kolektiva in zato ni čudno, da že skoraj velja geslo za rezervne dela ali kaj drugega; »Če ni nikjer, v Kranju ga boš gotovo dobil«. Licenčnih pravic torej ne bodo plačevali. Zdaj imajo svoj izdelek, ki bo konkurenčen tudi v izvozu. Vsaka škropilnica je povsem iz domačega materiala. Prav ob tem je potrebno poudariti še prihranek materiala, Na prvem srečanju po združitvi v SOZD MERCATOR-KIT, ki je bilo organizirano za vodiine delavce K2K Gorenjske in predstavnike delovnih organizacij skupnega pomena ter delovnih skupnosti SOZD in M-Inteme banke je bifo postavljeno tudi vprašanje financiranja centra za pridelavo semenskega krompirja. Na sliki desno še tedanji direktor KŽK Kranj, Jože Kavčič, levo novi direktor Janez Tavčar. Foto: Jaro Novak T# TOZD Cofttal fac tastavc M-Msdnarodns trgovin« J« predstavil program kmetijska mehanizacije iz uvoza. nje krompirja so izdelani v vseh podrobnostih. Gradbeno podjetje Gradbinec je bilo zaradi najugodnejše ponudbe izbrano za izvajalca. Center bomo gradili v neposredni bližini skladišč za semenski krompir v Šenčurju pri Kranju. Program izgradnje Centra, ki znaša 423,2 milijona dinarjev je v planu SOZD Mercator-KIT. iz združenih sredstev, ki se zbirajo pri Interni banki SOZD, bo zagotovljeno 20% vsote, potrebne za vlaganje v osnovna sredstva. Neposredno bodo sovlagale tudi TOZD v okviru DO KŽK Gorenjske. Pri financiranju izgradnje centra bo sodelovala tudi LB, Temeljna banka Gorenjske s 60% deležem za osnovna in obratna sredstva. Težava je v tem, da investitor - tozd Kmetijstvo, ni sposoben prevzeti obveznosti za to posojilo. Zaradi širšega interesa, ki ga ima gradnja Centra za pridelovanje semenskega krompirja in za povečanje pridelkov po enoti površine pri pridelovanju Jedilnega krompirja za industrijsko saj pri 10 tisoč primerkih prihranijo kar 350 ton materiala, to pa znese letno 35 milijonov dinarjev. S tem se bo konkurenčnost v tujini še povečala, saj bo cena nižja, kot so enake škropilnice tujih proizvajalcev. Poznavanja tržišča in kmetijske proizvodnje ter njenih zahtev predelavo, je bilo dogovorjeno, da pomagajo pri realizaciji te investicije tudi SK Semenarna, Kemična industrija Helios in HP Kolinska. Vsaka bo prevzela dogovorjeni del obveznosti za bančno posojilo. Preostali del finančih sredstev bo zagotovljen iz različnih drugih virov in pod različnimi pogoji - od ZHKS Slovenije, KŽRS in Zveze zavarovalnih skupnosti Slovenije. Del sredstev za gradnjo bo združen tudi nevračljivo. Med temi sovlagatelji so Sklad za intervencije v kmetijstvu pri SOb Kranj in Skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, PO za krompir. Če bodo dogovori o financiranju Centra kmalu podpisani, bomo z gradnjo začeli že letos, tako da bo proizvodnja v novih objektih stekla že v letu 1986. Nove brazde veliko pripomorejo k uspehom. Ker to ni prvi (in ne zadnji) tak primer v Agromehaniki, lahko upamo na nove izdelke za izboljšanje proizvodnje. Tudi vsakoletni poslovni uspeh tega tozda in primeren standard zaposlenih je nasledek njihove iznajdljivosti. DlrtMot tozda Agromehanika Kranj, Friderik Lazar (na sredini) v pogovoru z vodjem delovna skupnosti sozda, Markom Glažarjem (levo) In Antonom Kočevarjem, vodjem Studia za EP sozda (desno) na razstavišču ob novam Izdelku. Foto: Jaro Novak Nove I Nove brazde I brazde Uspešno delo Osemenjevalnega centra Preska Andrej Dvoršak Cene onemogočajo strokovni izbor Mercator-Kmetijski zavod Ljubljana ima v svojem sestavu tudi Osemenjevalni center Preksa pri Medvodah. Naloga centra je, da redi bike rjave in črnobele pasme ter bike mesnatih pasem, ki so odbrani za osemenjevanje. O pomenu Osemenjevalnega centra govori podatek, da na njem pridelajo dovolj semena za potrebe vseh živinorejcev naše republike, ter da z njim oplode še kakšnih 15.000 krav v drugih republikah, kar da skupno število 115.000 oplojenih krav letno. Da lahko zadovolje vse potrebe po semenu morajo imeti Sredo najmanj trideset plemenskih bikov rjave, devet črnobele in tri mesne pasme. Kot nam je povedal mag. vet. Anton Grab-Ijevec, ki je tudi vodja centra, dobe od vsakega bika letno poprečno 7000 doz semena. Po podatkih, ki jih skrbno zbirajo in računalnalniško obdelujejo, je rezultat brejosti pri rjavi pasmi 70-odstoten, pri črnobeli pa za pet odstokov slabši. Žal pa naši živinorejci nekako ne znajo izkoristiti možnosti, ki jim jih daje genetska zasnova plemenskih bikov iz Preske. Te bike načrtno vzrejajo tako, da je z izborom strokovnjakov uspelo vzrediti takšne, ki po karakteristikah ne zaostajajo skoraj nič za biki, ki jih gojijo na osemenjevalnih centrih živinorejsko razvitega sveta. Genetska zasnova naših bikov je takšna, da bi lahko njihove potomke letno proizvajale okoli 9000 litrov mleka pri črnobeli pasmi oz. 6500 litrov pri rjavi pasmi. Da te možnosti izkoriščamo le polovično, je vzrok predvsem v naši živinorejski kulturi in razmerah, ki vladajo v kmetijstvu oziroma na trgu. V ponazoritev le podatek, da naše krave v A-kontro!i dajejo le 3551 litrov mleka v zasebnem sektorju oziroma 3933 litrov v družbenem (rjava pasma). Nekaj več mleka daje črnobela pasma, kjer v zasebnem sektorju namolzejo letno 4320 litrov mleka, v družbenem pa 5072 litrov. S takimi rezulati pa Osemenjevalni center v Preski ne more biti zadovoljen, saj predstavljajo priporočilo za izvoz semena njihovih bikov. Doslej jm je uspelo izvoziti pomembnejšo količino le v Srednjo Ameriko. Zato, da izboljšujejo svojo čredo, morajo sami uvažati seme plemenskih bikov iz drugih držav. Doza semena najbolj kakovostnega ameriškega bika stane tudi do 20.000 dolarjev. Izbor je izredno pomemben za povečanje proizvodnje mleka, o čemer priča podatek, da je bila v letu 1974 povprečna mlečnost krav v družbenem sektorju 4142 litra, deset let zatem pa že 5025 litra, s čimer pa se še ne smemo zadovoljiti. Prav tako se je povečal odkup mleka oziroma mlečnost pri kravah v zasebnem sektorju. Leta 1974 smo odkupili od kooperantov po 1558 litrov mleka letno po kravi, lani pa 1770 litrov. Kljub uspehom se v Osemenjevalnem centru Preska ubadajo z vrsto težav. Pri tem igra največjo vlogo cena semena. Marsikdo misli, da večji del vsote, 1640 dinarjev, kolikor plača kmet za osemenitev kra- Bik Norman ima že več tisoč potomcev, doza njegovega semena pa bi na evropskem trgu stala 3G nemikih mark. Foto: A. Dvoriak ve, predstavlja seme bika, a ni tako. Ena doza bikovega semena stane le 160,00 dinarjev, veterinarska postaja za osemenitev pa plača centru v Preski za dve dozi semena (toliko je običajno potrebno za oploditev) tekoči dušik, kontejnerje za shranjevanje, vso opremo osemenjevalca, strokovno repro-službo in računalniško obdelavo podatkov le 425,50 dinarjev. To je kajpak preskromno plačilo za trud, ki je vložen v razvoj in tega prav cena, ki jo za seme svojih bikov dosegajo v Preski, že močno zavira. Mimogrede povejmo, da imajo v svoji čredi tudi bika Normana, katerega seme bi na svetovnem trgu dosegalo ceno deset dolarjev za dozo. Ker smo omenili svetovni trg, zapišimo še skromno primerjavo med našim centrom in podobnim centrom v Osna-brucku. Cena bikovega semena iz Preske znaša le 33 odstotkov cene semena nemških bikov enakih kakovosti. Zato pa je boljše razmerje cen, ki jih imajo osemenjevalne službe. Naša dosega kar 94 odstotkov cene nemške! Tudi sistem osemenjevanja je v Zvezni republiki Nemčiji malce drugačen. Kmet mora plačati 20 DM za osemenitev in posebej še samo seme. Če oploditev ne uspe prvič, jo mora osemenjevalec drugič ponoviti zastonj in kmet plača le ceno druge doze semena. Najnižja cena doze v ZRN je 7 mark, najvišjo pa dosega bik Bell, katerega doza semena stane kar 170 DM. Zanimivo je, da se nemški kmetje raje odločajo za dražje seme, kajti od tega si obetajo tudi več mleka. Njihova pričakovanja se običajno tudi ures-, ničijo. Toda ne samo zaradi semena, pač pa tudi zaradi višje živinorejske kulture. Hlevska skupnost Zavrh Andrej Dvoršak Pol milijona litrov mleka letno če v naši družbi kdo le za pol glave pokuka nad povprečje, takoj postane tarča zavisti, ki ima pri nas svojo domovinsko pravico in tradicijo. Vedno vidimo le »bogastvo«, pozabljamo pa na trud, delo in odpovedovanje, ki so bili za to potrebni. Kadar se kak kmet odloči, da bo povečal hlev in začel z družbeno usmerjeno proizvodnjo mleka ali mesa, hitro vsi sosedje skočijo pokonci: poglej ga kulaka! Nihče pa ne vidi, da ima kmet od tega bolj malo koristi, saj sadov svojega dela nima časa uživati. Največjo korist ima družba. Najbrž so se s tako miselnostjo srečali tudi Mišovi iz Zavrha pri Medvodah, saj je miselnost vseh Slovencev zelo sorodna. Družina Mis je skupaj s kmetijsko zadrugo Medvode ustanovila družbeno hlevsko skupnost., Milena, Martin, Matija, Tomaž in Boštjan Mis ter Marjana Lešnjak so združili z zadrugo delo in sredstva. Mati je dala kmetijo, veliko 9 in pol hektara, živino in stroje, drugi člani družine pa pridne roke in prihranke ter znanje, kajti družina Mis ni kar tako. Oče je agronom, zaposlen v Agrotehniki, mati mlekarski tehnik, sinovi pa so strojnik, študent agronomije in študent veterine. To strokovno dopolnjevanje je bilo tudi jamstvo zadrugi, da se bodo družbena sredstva, vložena v hlevsko skupnost, hitro in dobro obrestovala. Planirana je bila proizvodnja 500.000 litrov mleka letno pri 70 kravah molznicah in 30 teletih. Zadruga je h gradnji prispevala približno 7 milijonov dinarjev in 14 hektarov zemlje. »Za gradnjo novega hleva smo se odločili pred dvema letoma, saj so sedanji hlevi postali pretesni in ne omogočajo več sodobne reje. Možnost je bila zmanjšati čredo za polovico, a smo jo črtali že na samem začetku,« pripoveduje Matija Mis, ki mu do zaključka študija veterine manjka le še nekaj izpitov. »Z zadrugo smo hitro našli skupen jezik in potem je bilo le še nekaj »ideoloških« ovir. Ker pa je to tržna proizvodnja in ima značaj družbene proizvodnje, so tudi ti zadržki odpadli. Vsi stroški in dohodki bodo šli preko zadruge, ob zaključnem računu pa si bomo dohodek razdelili po ključu 70:30, torej v razmerju vloženih sredstev in dela. Mati dobi tudi povrnjena sredstva amortizacije. Če pa bi skupnost razpadla, bi mi dobili nazaj svojo zemljo in stroje, družbena zemlja pa bi ponovno prišla pod upravo zadruge, medtem ko bi bil hlev skupna last v razmerju 70:30 v korist naše družine, to je v razmerju, v kakršnem smo za njegovo postavitev vlagali sredstva«. Če bi šlo vse po načrtih, bi hlevska skupnost Zavrh danes tržišču že dajala pomembne količine mleka, kajti hlev bi moral biti dokončan že lani novembra. Pa so Miši podpisali pogodbo z zidarskim mojstrom Ivanom Ivičem iz Predoselj pri Kranju, mu dali denar in obrtik je začel z gradnjo lani junija. Namesto da bi jo končal in izpolnil pogodbeno dogovorjene obveznosti, jo je prekinil, češ da ni pravilno izračunal stroškov. Miši so ostali tako brez denarja, z napol dokončanim hlevom in kopico težav, ki jim sami ne bodo kos. Ker pa časa nimajo veliko, so se odločili, da bodo hlev do jeseni postavili v lastni režiji. Z obrtnikom pa bodo pač rešili spor preko ustreznih organov. Upajo le, da jim bo nekoliko priskočila na pomoč družba, zlasti zadruga, kajti sami bodo težko kos novemu položaju. Gre za to, da si ne morejo privoščiti posojil z visoko obrestno mero, kajti kasneje, ko bi proizvodnja šele stekla, jih ne bi mogli vračati. Ko smo se z Matijo pogovarjali o pridelavi mleka, smo izvedeli, da sedaj oddajajo 12.000 litrov mleka mesečno, lani pa so oddali 135.000 litrov. Imajo krave črnobele pasme, ki povprečno dajejo po 5 do 6.000 litrov letno. Tako visoko mlečnost Matija Mis pojasnjuje s tem, da kravam dajejo ustrezno hrano in jim posvečajo več nege. Dejal je tudi, da bodo v novem hlevu, ki je predviden za prosto rejo, rezultati najmanj tako dobri kot sedaj. Ves čas se mi je zastavljalo vprašanje, ali bodo zmogli sami postoriti vse na tako velikem posestvu. Miši pravijo, da bodo, kajti sinova, agronom in veterinar, bosta ostala doma, verjetno pa bo službo v združenem delu morala pustiti tudi Matijeva žena. Vsa družina pa bo že kos velikemu delu. Le na dopuste, nedelje in praznike ne bodo smeli misliti. To pa človek »z mestno glavo« težko razume. Trdnim kmetom, kot so Miši, pa se zdi to razumljivo samo po sebi. Agrooskrba iz Škocijana gradi nova skladišča Jože Kirm. M-KZ Krka Kmalu boljši delovni pogoji Temeljna združena organizacija Agrooskrba Škoci-jan, ki posluje v sestavi Mercator — KZ Krka iz Novega mesta, preureja nek- . danjo sušilnico hmelja v Škocijanu. V teh prostorih bodo po preureditvi kmetijski oskrbovalni center, skladišča za prevzem kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev kot tudi uprava TOZD, ki sedaj gostuje v najetih prostorih. Predračunska vrednost naložbe je 21 milijonov dinarjev. Naložba je za področje Škocijana in njegovo okolico zelo pomembna, saj je bila doslej temeljna zadružna organizacija Agrooskrba iz Škocijana brez ustreznih skladiščnih prostorov. Te pa nujno potrebuje, saj v zadnjih letih zelo hitro povečuje tržno pogodbeno proizvodnjo. Nove brazde Kočevsko kmetijstvo v težavah Center za obveščanje Kdo bo plačal izgube Kočevsko družbeno kmetijstvo skupaj z mesom in mlekom prideluje mesečno 50 milijonov dinarjev izgub. Krive so cene, saj nanese vsak kilogram mesa 70 dinarjev izgub, liter mleka pa 22 dinarjev. Ker nič ne kaže, da bo družba te izgube pokrila, so v Kočevju zelo zaskrbljeni. Nedonosna proizvodnja lahko povzroči tudi odločitev kmetijcev za postopno opuščanje nedonosne kmetijske proizvodnje in preusmeritev v drugo dejavnost. Da bi v kmetijstvu preprečili prehitre in napačne odločitve, je izvršni svet skupščine občine sklical sestanek vseh prizadetih. Nove brazde Sestanka so se poleg predstavnikov lokalnega gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti udeležili še predstavniki komiteja z kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnik zadružne zveze, kmetijskega inštituta, živinorejske poslovne skupnosti, SIS za preskrbo mesta Ljubljane in Miran Goslar, predsednik poslovodnega odbora sozda MER-CATOR-KIT. Na sestanku je bilo poudarjeno, da kočevsko kmetijstvo tare vrsta problemov, od 100-od-stotno tehnološko odpisane opreme do neugodnih pašnih razmer, saj je na leto le 155 do 170 pašnih dni. Kljub temu pa so, nekoliko tudi na račun eks-tenzivnosti, povečevali produktivnost, zlasti na družbenih po- sestvih, kar pa ni bilo dovolj, da bi ublažili pritisk cen, reproma-teriala in krmil, ki so se dvigale lani dvakrat hitreje kot cehe mesa in mleka. Zato se bo čreda zmanjšala na približno 1000 krav, 800 telet in 900 pitancev, za kar bo potrebno približno 3.800 hektarov površin. Vse druge površine naj bi na Kočevskem dvignile v združeno proizvodnjo, kar pomeni, da bi družba dala zemljo - kmetovalcem za rejo in mlečno proizvodnjo - del površin pa naj bi namenili poljedelstvu. Razpravljale! so menili, da če že brzdamo cene kmetijskih proizvodov, zlasti mleka, bi morali enako obrzdati tudi ceno vseh ostalih repromaterialov, od gnojil, zaščitnih sredstev do koruze. Poleg tega pa kočevske kmetijce peste tudi drage obresti za obratna sredstva. Vsa ta nenormalna razmerja so sprožila razmišljanja o tem, da bi korenito zmanjšali osnovno čredo ter prostor v večji meri namenili gozdnemu gospodarstvu. Z družbenega vidika to vsekakor ni sprejemljivo, kajti že sedaj ima kočevska regija v preskrbi mesta Ljubljane zelo pomemben delež. Po drugi strani pa opuščanju proizvodnje goveda in mleka nasprotujejo tudi družbenopolitične organizacije, ki opozarjajo na izreden pomen kmetijstva v občini tako za širšo družbeno skupnost kot tudi za SLO. Vendar pa se od lepih besed in podrobnih načrtov, ki nimajo trdne ekonomske osnove, ne da živeti. Na sestanku je bilo zato večkrat v ospredju vprašanje, kdo bo kril izgube, saj je že sedaj jasno, da bodo kmetijci konec leta pričakali ob sedanjih cenovnih nesorazmerjih z debelimi rdečimi številkami. Kritiko je doživel tudi ekonomski inštitut, ki je že trikrat preložil rok za izdelavo razvojnega programa. Predstavnik sozda MERCA-TOR-KIT je ob koncu sestanka strnil razpravo s sklepom, da sozd izgub, ki nastajajo zaradi vsiljenih cen ne bo pokrival, saj zato ne bi imel niti dovolj sredstev. Zato sozd MERCATOR-KIT predlaga (predloge je posredoval najvišjim republiškim organom), naj banke vrnejo obrestno mero za posojila, Pozeba opustošila Drevesnico v Polju Andrej Dvoršak Sadike narekujejo sadjarsko usmeritev V sadjarstvu se danes zahteva taka usmeritev, da se vložena denarna sredstva čimprej vrnejo, to se pravi, da morajo nasadi čimprej obilno obroditi in da je za oskrbo nasadov potrebno čimmanj ročnega dela. Poleg tega pa se uvajajo nove sorte, ki izredno hitro izpodrivajo obstoječe. Vsem tem pogojem ustreza organizacija Drevesnice v Polju, ki deluje kot delovna enota Mercator Kmetijskega zavoda Ljubljana. Na deset in pol hektara skupnih površin strokovnjaki vzgajajo tak sadilni material, pri katerem so upoštevani najsodobnejši izsledki, ne samo pri pridelavi sadik, temveč tudi pri usmerjanju sadjarstva. Sadna sadika je namreč tisto, kar v prvi vrsti pogojuje sadjarsko usmeritev. Vodja drevesnice, inženir agronomije Matjaž Maležič nam je povedal, da pol hektara obsegajo matični nasadi, prav toliko pa je namenjeno še ma-tičnjakom, to je razmnoževanju podlag. Ves ostali prostor pa uporabljajo za vzgajanje sadik, s katerimi oskrbujejo Ljubljano s širšo okolico. Razmnožujejo jablane, hruške, češnje, višnje, breskve, slive, marelice, kutine, nešplje, robide brez trnjev, maline ter rdeči in črni ribez. V zadnjem času pa tudi josto, to je križanec med kosmuljo in črnim ri-bezljem, ki so ga najprej vzgojili v Nemčiji, v Ljubljano pa je prišel preko Maribora. Ker je vrsta odporna proti mrazu in boleznim, je zanjo veliko zanimanje. Še bolj izbirčni kupci pa lahko kupijo najmanj dve vrsti leske in celo orehe. Skratka, v drevesnici lahko zadovolje prav vsak okus, saj ponujajo okoli 35 različnih sort jabolk, 15 sort hrušk, 11 sort češenj, 5 sort sliv, 3 sorte marelice in 6 sort breskev. V prostorih drevesnice sem videl nekaj kozarcev vloženih sliv, velikih kot kokošje jajce, ki so jih, skupaj s sadikami, dobili iz Čačka. Ker so cene (gibljejo se od 80 dinarjev za malino, hruške in jabolka so po 250 dinarjev, do 800 dinarjev za oreh) sprejemljive, jim kupcev nikoli ne zmanjka. A ni to edini razlog. Pred ceno njihovi kupci postavljajo kakovost in sadike Drevesnice v Polju sodijo med najbolj kakovostne v Sloveniji. Poleg standardnih podlag kot so MM 111, MM 106 imajo tudi novejše šibko rastoče M 26, M 29 in M 27, slednja je še zlasti zanimiva za Ljubljančane, ki nimajo vrta, a bi želeli jabolka gojiti na balkonu. Sadikfc na M 27 se lahko sadi v večji cvetlični lonec in jeseni z nje oberemo nekaj jabolk. Hruške cepijo na kutino M-A, medtem ko češnje na podlago F 12 in novejšo »colt«, za katero je značilna nižja rast in je primerna za večje plantažne nasade. Te podlage (divjake) inženir Maležič skupaj s še tremi delavci, kolikor jih je zaposlenih v drevesnici, izkoplje in presadi na ustrezno mesto, kjer rastejo do avgusta, ko jih cepijo. Iz tega cepiča v naslednjem letu zrase okoli meter velika sadika, primerna za prodajo. Torej traja prirodni cikel kar tri leta in vsaka škoda, ki nastopi, ima za drevesnico dolgoročne posledice! Letošnja izredno huda zima z izrazitim nihanjem temperatur, je povzročila Drevesnici Kmetijskega zavoda Ljubljana katastrofalno škodo. Ker je bilo premalo snega, so bili cepiči in sadike nezavarovani, zato je po- odobrena za kmetijske naložbe za povečanje proizvodnje hrane v družbenem sektorju, na tisto višino, ki je veljala v času odobritve posojila. Na tej osnovi je bil izdelan tudi investicijski načrt, ki postaja zaradi visokih obrestnih mer nerentabilen. Prav tako je predsednik sozda predlagal, naj bi uvedli intervencijski ukrep pokrivanja razlik v obrestih za obratna sredstva iz republiškega sklada, in sicer za razliko med ekonomsko znosnim 20-odstotki in veljavno bančno obrestno mero, ki je sedaj 43- do 45-odstotna. Ta ukrep je nujen zaradi izredno počasnega obračanja sredstev. Prav tako naj bi se povečala premija za mleko za družbene obrate za 10 din po litru. Ta sredstva bi bilo mogoče zagotoviti s povečanjem prispevne stopnje iz osebnih dohodkov ali pa z uvedbo namenskega prispevka za družbeno pre- zebla skoraj celotna lanskoletna okulacija (cepitev na oko), kar pomeni, da letos v jeseni ne bodo imeli dovolj domačih sadik. Poleg tega je pozeblo še veliko število sadik hruške, breskve, češnje ter jablan, skupno okoli 6000, v vrednosti 1,324.270 dinarjev. Celotna škoda je bila ocenjena na skoraj 6 milijonov dinarjev, od česar je največji delež na pozebli okulaciji - 3,865.660 dinarjev; 30.000 podlag, ki jih je uničila zmrzal, pa je bilo vrednih 626 tisočakov. Kaj to pomeni za njihovo proizvodnjo, letno proizvedejo 30.000 do 45.000 sadik, si lahko samo mislimo. Vestni sadjarji, ki škode v celot^ sami nikakor ne bodo mogli nadomestiti, jo skušajo zmanjšati tako, da puste nazeble sadike rasti dalje kajti menijo, da si bodo mnoge do jeseni opomogle in bodo lahko šle v prodajo. Porezali so izvodnjo ceni mleka. Možne pa so tudi druge variante. Med predlogi našega sozda je tudi ta, naj bi se vsa sredstva občinskih skladov kratkoročno in brezobrestno nalagala v interne banke kmetijskih sistemov, ki se ukvarjajo z družbeno proizvodnjo mleka, in se uporabila za brezobrestna posojila ozdom mlečne proizvodnje. Vsa ostala cenovna nesorazmerja, ki bi še ostala, pa naj bi reševali z notranjimi ukrepi samih ozdov, to je z integracijami v delovne organizacije s spremembo ustroja proizvodnje, opuščanjem najbolj nedonosnih obratov iri v povezavah v reproverige. Če bi se ob tem cene mleka tekoče prilagajale rasti cen repromaterialov, bi bilo mogoče sedanje nevzdržno stanje omiliti brez večjih posegov v osnovno čredo in brez zmanjševanja mlečne proizvodnje. tudi vse okulante. Na ta nadir* bodo vzgojili nove podlage, *> jih bodo avgusta cepili, kar pomeni, da se bo proizvodni cikej podaljša! za eno leto. S temi podlagami bodo namreč nadomestili tiste, ki so pozeble. In kadar govore o težavah, ki jih peste v drevesnici, ne pozabijo omeniti, da kljub dolgoletnim prošnjam in zahtevam še niso uspeli dobiti telefona. To jim zelo otežuje delo. Zaradi zelo majhnega števila delavcev, ki morajo vzdrževati stik med Kmetijskim zavodom in Drevesnico, njihova produktivnost ni izkoriščena v polni meri. Imajo pa še en pereč problem - neustrezne delovne prostore, v katerih ne morejo niti misliti na sodobnejšo proizvodnjo in izbor sadik. Zato bo v j prihodnosti najbrž treba razmišljati tudi o ureditvi ustreznih delovnih prostorov Drevesnice { v Polju. Posledice pozebe skušamo omiliti z iskanjem notranjih rezerv, pravita vodja Drevesnice Matjaž Maležič in delovodja Janez Kralj (levi) Živahna razprava v republiški skupščini Andrej Dvoršak Kmetijstvo ni stroj, ki ga vklapijamo po želji Zadnje zasedanje republiške skupščine je bilo v znamenju kmetijstva. Da je to vprašanje prišlo na dnevni red minuto pred dvanajsto, zgovorno priča tudi zelo veliko število razpravljalcev in kritična razprava o težavah, ki tarejo proizvajalce hrane. Načrti tozdov za odpravljanje izgub Trajnejše rešitve niso v njihovi moči Sozd Mercator oziroma večina njegovih članic je uspešno zaključila poslovno leto 1984. Vendar pa so zaostreni pogoji gospodarjenja in neurejene tržne razmere, če omenimo le zunanje vzroke, privedli do izgub v nekaterih naših temeljnih organizacijah. Vse so že sprejele sanacijske programe in jih tudi pričele izvajati. O dveh smo poročali zadnjič, to pot še o treh. Osnova za razpravo je bila analiza uresničevanja politike razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije v SR Sloveniji v preteklih štirih letih. Večina delegatov, nekateri tudi s pridržki, je analizo, ki omogoča celovit pogled v kmetijsko problematiko, podprla. Izvršni svet Slovenije, ki je analizo posredoval skupščini, v njej ugotavlja, da kljub ugodnim naravnim pogojem in doseženim uspehom v tem srednjeročnem obdobju ni bilo mogoče preseči negativnih gibanj na področju razvoja kmetijstva in yasi iz prejšnjih let. Ta se odražajo predvsem v prepočasni rasti obsega kmetijske proizvodnje in zmanjševanju kmečkega življa, ki ga je bilo leta 1981 le če 9,8 odstotka. Od predvidene 2,8-odstotne stopnje rasti kmetijske proizvodnje smo v zadnjih štirih letih dosegli le 2,1-odstotno. To zaostajanje je predvsem posledica Poznih naložb v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981-85 ter administrativnega določanja cen osnovnim kmetijsko živilskim proizvodom, po letu 1983 pa tudi vse bolj neugodnih posojilnih pogojev za razvoj proizvodnje hrane. Posledice vsega tega se odražajo v vse slabši akumulacijski sposobnosti agroživilskih ozdov in povečanju števila organizacij združenega dela z izgubami. Kljub vsemu pa smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, saj je kmetijstvo bilo vseskozi v ekonomsko manj ugodnem položaju kot ostale gospodarske panoge, čeprav ravno s kmetijstvom ustvarimo skoraj polovico narodnega dohodka v Jugoslaviji. »Vse ostrejši pogoji gospodarjenja v zadnjih letih, zmanjševanje kupne moči prebivalstva ter nezmožnost kmetijstva in živilske industrije za financiranje lastnega razvoja postavlja celotno agroživilstvo pred resno dilemo o smereh nadaljnjega razvoja. Velika družbena škoda bi bila, če razvojnih zmožnosti in naravnih pogojev za hitrejšo rast proizvodnje ne bi izkoristili ter s tem pokrili večino naših potreb in se z neka-terimi proizvodi v večji meri vključevali v mednarodno delitev dela,« je v uvodnem govoru na skupnem zasedanju zborov republiške skupščine poudaril Milan Kneževič, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potem ko je nanizal vrsto podatkov o doseženih rezultatih, je omenil, da smo v preteklih letih nenehno krepili družbenoekonomski položaj združenih kmetov in si prizadevali za vključevanje vseh proizvodnih zmogljivosti kmetov v proces družbeno organizirane proizvodnje. Po njegovem mnenju bo krepitev socialnega položaja združenih kmetov nedvomno vplivala tudi na večje odločanje mladih za delo na kmetiji in na hitrejši prenos posestev na mlade gospodarje, kar je eden izmed osnovnih pogojev za hitrejše preusmerjanje zasebne- Nove brazde ga kmetijstva v povečano in bolj donosno proizvodnjo. Da so delavci v kmetijstvu zato sposobni, dokazujejo že doseženi rezultati. Milan Kneževič je nadalje poudaril, da je pomen kmetijstva precej širši kot samo oskrbna funkcija, saj vpliva na oblikovanje velikega dela družbenega proizvoda in ustvarja okoli 15 odstotkov deviznega priliva. Tudi letošnja resolucija postavlja kmetijcem pomembne naloge. Njihovo izvajanje pa je precej oteženo - zaradi bistveno slabših pogojev za kmetijstvo, kot so bili pred 4 meseci ob sprejemanju resolucije. Gre zlasti za povečanje obrestnih mer, nadaljevanje razkoraka v cenah in slabšanju ekonomskega položaja kmetijskih ozdov. Čeprav bo izvršni svet sprejel nekatere ukrepe za razreševanje perečih težav, pa morajo organizacije združenega dela najprej same poiskati pot iz krize. Analiza izvršnega sveta ter predlogi zakonov s področja kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi so dobili prve odmeve že v javni razpravi pred zasedanjem skupščine. Zadružna zVe-za Slovenije je predlagala, da je treba začeti s takojšnjim ukrepanjem ter zagotoviti regresiranje nabave kakovostnih semen, mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, goriva in maziva, pri čemer naj bi bilo nadomestilo za gnoila do 50 odstotkov. Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti dovolj ugodnih posojil z obrestno mero največ 20 odstotkov za končne porabnike, oziroma posojila za naložbe v kmetijstvo po največ 15-odstotni obrestni meri. Dokaj podobna stališča, le za spoznanje ostrejša in bolj konkretna pa smo lahko slišali tudi iz skupščinskih klopi. Janko Maček iz Radovljice je menil, da moramo v Sloveniji razvijati zlasti tisto proizvodnjo, za katero imamo naravne pogoje, kar bi nam omogočilo izmenjavo hrane z ostalimi republikami in avtonomnima pokrajinama. Ivan Sonjak iz Dravograda je opozoril, da se zaradi poslabšanih pogojev gospodarjenja že zmanjšuje stalež živine v hribovitih predelih, kjer so stroški proizvodnje 30 do 40 odstotkov višji kot v nižinah. »Za intenzivnejše gnojenje enega hribovskega hektarja zemlje je treba na hrbtu raznositi tisoč kilogramov gnojila, ga v pest zajeti kar 5000 krat in zamahniti, da je ta količina raztresena. Za to količino gnojila pa je izkupiček za tisoč litrov mleka premalo, da pri tem ne računam na okrog 40 odstotkov obresti za kredit pri nabavi gnojil. Menimo, da je račun dovolj jasen. Če dinar vložimo v nabavo gnojil, ne vrne se več kakor dinar in se ne izplača več gnoji-tf za povečano pridelavo. Ce je to družbena potreba, mora razliko pokriti družba,« je dejal delegat Sonjak. Alojz Petek iz Kočevja je dejal, da je sicer res, da smo v ekonomski politiki sprejeli nekatere posebne ukrepe na področju kmetijstva, res pa je tudi, da z njimi nismo omilili razlik, ki so nastale zaradi dosedanje politike določanja proizvajalčevih prodajnih cen osnovnih živilskih in kmetijskoživil- skih proizvodov. Posledica tega je, da pada reprodukcijska sposobnost kmetijstva in živilske industrije, ki jo pospešuje še nestimulativna kreditna politika. Še zlasti je v težkem položaju družbena proizvodnja, ki je objektivno dražja zaradi zakonsko predpisanih večjih družbenih obremenitev-. zmanjšanje proizvodnje bi v družbenem sektorju sicer pomenilo zmanjševanje izgub, istočasno pa bi zastalo selekcijsko delo in uvajanje novih tehnologij. V Kočevju smatrajo, da zmanjševanje družbene proizvodnje ni sprejemljivo, ter da je potrebno zagotoviti njeno ekonomičnost s prerazporeditvijo dohodka. Delegat Alojz Petek je med drugim rekel: »Sklepni del analize preveč sramežljivo in premalo jasno opozarja na to, kaj nam je storiti, če želimo uspešno uresničevati plane na področju proizvodnje hrane. V tem delu bi moralo biti jasno navedeno, da je kupna moč naših delovnih ljudi in občanov padla, da izhoda za proizvodnjo hrane ne moremo iskati izključno v povečevanju cen. Potrebno je večje regresiranje semen, gnojil, istočasno pa bi morali zagotoviti dopolnilne izvozne stimulacije.« Predlagal je, da je treba za vse do sedaj odobrene investicijske kredite za povečanje proizvodnje hrane določiti obrestno mero v tisti višini, ki je veljala v času odobritve kredita. Na tej osnovi so bili izdelani tudi investicijski programi in podane ocene Nove brazde smotrnosti naložb. Za nove kredite za tekoče poslovanje pa bi bilo potreno obresti »regresirati tako, da bi ne bile višje od 15 do 20 odstotkov. Predlagal je, da bi za ta namen porabili vsa razpoložljiva sredstva intervencijskih skladov ter proračunskih sredstev tudi na račun odločnega zmanjšanje investicij v agroživilstvu. Nesmiselno bi bilo, da razvijamo novo proizvodnjo v času, 'ko ukinjamo obstoječo, je dejal. V Kočevju se zavzemajo tudi za to, da bi vsa začasno neuporabna sredstva republiških in občinskih skladov, samoprispevkov in drugih namensko združenih, a začasno neuporabljenih sredstev, namenili za obratno brezobrestno kreditiranje družbenih kmetijskih obratov. Ta sredstva se sedaj že uporabljajo v podobne namene izven kmetijstva. Za vračilo teh sredstev pa bi prevzele poroštvo interne banke sozdov. Nadalje je kočevski delegat predlagal, naj se povečajo intervencijski zneski za pospeševanje proizvodnje na družbenih obratih za toliko, za kolikor ti, obrati plačujejo večje družbene obveznosti kakor zasebna proizvodnja. Sredstva naj bi zagotovili republiški in občinski intervencijski skladi. Prav tako je potrebno stalno spremljati gibanje odkupa kmetijskih pridelkov ter sproti prilagajati njihove cene. Da so ti ukrepi nujni, je podkrepil delegat Petek z ugotovitvijo, da je pri delavcih v družbeni proizvodnji zelo upadlo zanimanje za samoupravno odločanje, kajti, kot vse kaže, ne bodo ustvarili niti dohodka, ki ga načrtujejo in ki je predpogoj za kakršnokoli samoupravljanje. To velja tudi za KIT Ljubljanske mlekarne, je menil Franci Brenčič z občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Poudaril je, da je temeljna organizacija Posestva sicer zelo uspešna delovna organizacija, a da zaradi nesorazmerja v cenah posluje z izgubo. Pri vsakem litru mleka, ki ga Tozd Jelka Hrastnik bi lansko poslovno leto brez pomoči celotnega sozda zaključil z 11,065.497 dinarji izgube. Vzroki zanjo so zlasti v nedoslednem izpolnjevanju uporabnikov SaS o združevanju dela in sredstev za odplačilo obveznosti za obrat družbene prehrane ter zaradi neskladja med prodajnimi in nabavnimi cenami. Izgubo je povzročilo tudi odprtje hotela B kategorije. Znano je, da večina takšnih objektov v prvem letu poslovanja ne daje pozitivnih dohodkovnih rezultatov. Poleg tega pa je bila tudi investicijska dokumentacija pomanjkljiva, zato so v Hrastniku najemali dodatne kredite, kar je še zaostrilo položaj. Delavci tozda Jelka so že v lanskem letu sprejeli predsana-cijski in sanacijski program. Med ukrepi, ki jih bodo v letošnjem letu dosledno uresničevali, je povečanje produktivnosti dela, ki naj bi bila rezultat kvalitetnejše gostinske ponudbe. Istočasno nameravajo izboljšati organizacijo poslovanja ter povečati ekonomičnost ob zmanjšanju porabljenih sredstev. Pravtako bodo poostrili notranjo kontrolo poslovanja ter delovno disciplino, skušali pa bodo doseči tudi, da bodo podpisniki SaS dosledno poravnavali svoje obveznosti do obrata družbene prehrane, nam je sporočil naš sodelavec ing. Mirko Kovač. Motnje v poslovanju je imel tudi Nanosov tozd Trgovina Rakek, ki se z izgubo ubada že več let. Že leta 1983 so začeli ukrepati, da bi izboljšali rezultate poslovanja. Njihove napore pa so izničili stroški za obresti, ki so se zvišali za 114 odstotkov, pa tudi administrativno določanje pogojev gospodarjenja. Izgubo, ki so jo imeli v tej temeljni organizaciji, so solidarnostno pokrile vse članice sozda, delno pa tudi sami, iz rezervnega sklada sozda »Trgovina Rakek«. Ponovno je bil sprejet sanacijski program, ki naj bi prispeval k izboljšanju poslovnih rezultatov. Gre za ukrepe, ki so naravnani v izboljševanje lastne organiziranosti. Posledica je bila, da se je povečal količnik obračanja zalog, s čimer so se zmanjšala potrebna obratna sredstva, zmanjšali pa so tudi število zaposlenih. Kljub vsemu pa so lansko leto še vedno imeli izgube. Računajo, da se bodo iz težav dokončno izkopali v prihodnjem letu. Da bi letošnje leto imeli čimmanj izgub, so še bolj zaostrili delovno disciplino in odnos do dela, kar naj bi prodajo, imajo 21 dinarjev izgube! Kljub sprostitvi cen surovin in industrijskih izdelkov pa je še vedno odprto vprašanje »sivih« cen. Ljubljanske mlekarne so lani za embalažo morale plačati 21 milijrd dinarjev več, kot pa je bila njena uradna cena. Zato je nedopustno, da je pod kontrolo le cena končnega proizvoda, medtem ko so cene surovin popolnoma sproščene. Opozoril je tudi na to, da poraba mleka tako v Ljubljani kot vplivalo tudi na produktivnost. Zaradi povečanja produktivnosti bodo letos zmanjšali število zaposlenih za 3 odstotke. Prizadevajo pa si tudi, da bi odprodali gostinski del blagovnice v Cerknici, ki je eden glavnih krivcev z nastale razmere. Kot je v sanacijski program zapisal direktor tozda Sterle, so lansko leto zaključili z 22,4 milijona dinarjev izgube, od česar je sozd pokril kar 22 milijonov dinarjev izgub, ostala sredstva za pokrivanje izgub pa so prispevali sami iz rezervnega sklada. Le nekaj manjšo izgubo -20,145.278,60 dinarja - je lani zabeležil tudi tozd Prašičereja Stična. Kot navaja direktor, dipl. ing. agr. Alojz Plantarič, gre za objektivne vzroke, na katere sam kolektiv ni mogel vplivati. Znano je, da je prišlo do izrednega neskladja med cenami močnih krmil ter cenami prašičev in mesa. Pravtako so k izgubam prispevale svoj delež cene koruze, saj se je cena te poljščine dvignila za več kot 100 odstotkov glede na ceno prašičev. Če k temu dodamo še visoke stroške obresti, je slika skorajda popolna. Ker stroški krme tvorijo kar 75 odstotkov vseh stroškov, bodo v Stični skušali z zmanjšanjem porabe krme omiliti težaven položaj. To bodo dosegli z novo pasmo svinj, ki dnevno porabijo povprečno za 20 dkg manj hrane, a po mesnatosti in zmogljivosti ne zaostajajo za sedanjo. Poskrbeli bodo tudi, da se bo manj krme raztreslo po tleh ter da bo njena sestava tako glede cene kot kakovosti najustreznejša. Pri tem jim bo pomagala Biotehnična fakulteta, VTOZD za živinorejo. Na znižanje stroškov za obresti bodo lahko vplivali le tako, da bodo odprodali osnovna sredstva, ki jih ne potrebujejo. To je hlev v Bogi vasi, nekatera zemljišča in nekdanjo mešalni-co krmil, s.čimer si bodo zagotovili obratna sredstva. Vodje skupin bodo zadolžili za dosledno izvajanje ukrepov delovne discipline, istočasno pa bodo znižali število nadur z ustreznejšo organizacijo dela ter skfadno z zakonom o združenem delu. S temi in še drugimi ukrepi bodo sicer zmanjšali izgube, vendar pa po mnenju Alojza Plantariča ne smemo pričakovati hitrega izboljšanja poslovanja. Trajna rešitev je lahko le nižja cena koruze in večja kupna moč prebivalstva, pravijo v j tozdu Stična Prašičereja. A. D. na obalnem področju skokovito pada, tudi do 50 odstotkov, : kar je odraz zmanjšane kupne moči prebivalstva. Kakorkoli že, kmetijsko politiko bo treba čimprej in čimbolj konkretno opredeliti ter jo obravnavati dolgoročno, saj kmetijstvo ni stroj, ki ga danes lahko vključimo, jutri izključimo. Zato bo moral izvršni svet, tako so zahtevali delegati, takoj sprejeti ustrezne ukrepe in jih z vso odločnostjo tudi izvajati, o čemer mora sproti obveščati delegatsko skupščino. 8. stran april ’85 Mercator Pregled članic SOZD MERCATOR-KIT Kmetijska proizvodnja MERCATOR-KZK GORENJSKE. KRANJ Kmetijstvo, Kranj TOK Kooperacija ftadovijica, Lesce Mlekarne, Kranj Tovarna olja Oljarica, Kranj Agromehanlka, Kranj Komercialni servis, Kranj Mesoizdelki, Škofja Loka Klavnica, Jesenice MERCATOR-KK SEVNICA. SEVNICA Klavnica Sevnica 11 T^*SevnicaruC MERCATOR-KZ BLED BLED MERCA70R-KZ CERKNICA CERKNICA MERCATOR KZ STIČNA IVANČNA GORICA MERCATOR-KZ Ljubjana. LJUBLJANA TZO Ljubljana Vič Ljubljana TZO Oobrunje, Dobrunje TZO Grosuplje, Grosuplje MERCATOR-AK KRŠKO KRŠKO jrFko Poljedel. meso; Kostanjevica MERCATOR-KGZ SORA • ŽIRI MERCATOR-KZ VELIKE LASCE VELIKE LASCE MERCATOR-KZ TREBNJE. TREBNJE MERCATOR-ZKZ MOZIRJE. MOZIRJE MERCATOR-KZ ČRNOMELJ. ČRNOMELJ MERCATOR-KG KOČEVJE. KOČEVJE Slagovni promet, Mozirje • Trgovina . in gostinstvo, Mozirje TZO Kmetijstvo, Mozirje Prašičereja, Kočevje Kmetijska kooperacija, Kočeve MERCATOR-KZ METLIKA. METLIKA MERCATOR-KZ MEDVODE. MEDVODE MERCATOR-KZ DOBREPOLJE. VIDEM DOBREPOLJE MERCATOR-KZ LITIJA LITIJA MERCATOR-KZ LOGATEC. LOGATEC MERCATOR-KZ RIBNICA. RIBNICA Mercator april '85 stran 9 H$ka in ostala industrija MERCATOR-KZ KRKA. NOVO MESTO \ V" Krmila Novo mesto lil ':™.l Agroservis, Novo mesto Kmetovalec, N°VO me8to TZO Klas Mirna peč TZO Kmetijstvo, Straža pri Novem mestu TZO Polje, Šentjernej Agrooskrba, škocijan TZO Suha Krajina Žužemberk MERCATOR Lj MLEKARNE. Ljubljana Marketing, Ljubljana, v” ' " ' ;■ Stroji obrat, Kozarje Lj. IS ' Stična, Ivančna Gorica ..I AOP Ljubljana MERCATOR EMBA. LJUBLJANA MERCATOR MESNA INDUSTRIJA. LJUBLJANA MERCATOR ETA KAMNIK KAMNIK MERCATOR O GRAD. ORMOŽ MERCATOR KONDITOR. LJUBLJANA MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE. GROSUPLJE . Gostinstvo in storitve MERCATOR HOTELI GOST.: . LJUBLJANA Hotel Mantova, Vrhnika Ilirija, Ljubljana Jelka, Hrastnik Ajdovščina, Ljubljana Sremič, Krško otranja in zunanja trgovina Mercator mednarodna trg. LJUBLJANA MERCATOR ROŽNIK. LJUBLJANA MERCATOR NANOS POSTOJNA MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ PTUJ Contal, Ljubljana SS Hladilnica Zalog, Lj. Polje Maloobmejni Promet, Šempeter Vrtojba tilda MERCATOR BLAGOVNI CENTER LJUBLJANA MERCATOR STANDARD. NOVO MESTO MERCATOR SLOGA. GORNJA RADGONA MERCATOR SADJE ZELENJAVA LJUBLJANA MERCATOR PRESKRBA. KRŠKO MERCATOR UNIVERZAL. ^LENDAVA MERCATOR STP HRASTNIK HRASTNIK MERCATOR ZARJA. ORMOŽ MERCATOR TEHNA. LJUBLJANA MERCATOR KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA MERCATOR RUDAR. IDRIJA Preskrba, Spodnja Idrija Univerzal, Idrija MERCATOR MODNA HIŠA. LJUBLJANA Prodajalna, Ljubljana Prodajalna. Maribor MERCATOR JELŠA ŠMARJE PRI JELŠI MERCATOR POTROŠNIK LENART LENART SLOV GOR. Pripravil: Kancijan Hvastija aprila 1985 g VINO mi SADJARSTVO -*n! fej «1; m ■«oi *^i 3 e •D! a GOZDARSTVO ap h Is mi i 1. * s Si O! i < “5 H V) < > X < V) oc N < X ca N ta h- < o o £L april '85 stran 11 Za mercatorovce van Slovenije Ima nešto važno K rubriki: Za Mercatorjevce v drugih republikah Center za obveščanje Ima nešto važno... Oživljamo našo nekdanjo dobro navado, da smo Pomembne zadeve in informacije o dogajanju v sozdu prevedli v hrvaščino ali srbščino. Po združitvi v SOZD MERCATOR-KIT je to toliko bolj zaželjeno, o čemer priča preglednica naše statistične službe o delavcih Mercatorja po drugih republikah. Za prevajanje v ekavščino smo se odločili, večina delavcev na ozemlju tega narečja. ker je Znabiti, da so naši podatki nepopolni. Prosimo bolje seznanjene službe naših delovnih organizacij in tozdov, da dopolnitve sporočijo centru za obveščanje kar po telefonu in nam pomagajo do popolnejše informacije. J. N. 3. sednica radničkog saveta SOUR-a 16. 4.1985 godine Vesna Bleivveis Pronači zajednička jezgra i u SOUR-u nik o svom radu i radu svojih organa, opredelio predlog samouprav-nog sporazuma o medjusobnim pravima, obavezama i odgovorno-stima radnika i radne zajednice i radnika OOUR-a i RO, udruženih u SOUR »Mercator-KIT« te Dugoroč-nih razvojnih orijentacija SOUR »MERCATOR-KIT« 2000. Prilikom usvajanja prvog akta delegati nisu gubili reči, dok je za ostala dva akta bio potreban nešto širi komentar. Slobodna razmena rada, ili u prevodu: koliko može da košta radna zajednica SOUR-a pojedine članice, je tvrd orah kojeg trega lomiti prilikom usvajanja planskog akta radne zajednice i odobravanju izveštaja o njenom radu. Slomljena formalna »ljuska« če nas dovesti do zajedničkih jezgra SOUR-a, definisanih samoupravnim sporazumom o udruživanju u SOUR. Ako su nam ova jezgra poznata, onda - po svoj prilici - nije više toliko značajno, koliki posao obav- Povodom rasprave na poslovodnem savetu Vesna Bleivveis Obešanje — ludom radovanje Poslovodni šavet je na svojoj 2. sednici - kroz prizmu postignutih Poslovnih rezultata v protekloj go-Pini - razmatrao tekuče poslovne i ostale probleme koje muce članice SOUR-a. U diskusiji su se, uglav-oom, uključili predstavnici poljopri-''rednih i proizvodnih organizacija, dok su se predstavnici trgovine držali donekle po strani, iako zbir i teret njihovih problema nije ništa manji. Zajedniški imenitelj diskusije jeste: kada če »visoka politika« shvatiti da se privredjivanje ne može regulisati papirnim rezolucijama, umešnošču retorike i delimičnim tešenjima te obečanjima, da če se nagomilani problemi pre ili kasnije sistemski i sistematski reševati i razrešiti. Svako odgadjanje predstavlja dalji pritisak na životni standard radnika i, kako izgleda, soci-jalne prilike radnika su več takve da klasna politička svest ne može više da nadglasa prazan stomak. Sve navedene probleme trebalo bi izneti i prilikom posete predsednika Privredne komore Slovenije u SOUR-u. Verujemo u punu meru razumevanja te odlučnost predsednika, ali čemo se morati, barem za neko vreme, osloniti pre svega na vlastite snage. Ne zbog toga da bi-smo doneli odluku o solidarnom pokrivanju gubitaka, več da oštrim zahtevom u proizvodnju koja donosi gubitke, ove snizimo na podno-sljivu meru. Zbog sistemskog (ne)-regulisanja stvari neka ih snosi šira društvena zajednica, pa če se u tom smislu morati formirati razni intervencijski i interesni fondovi te smanjivati akumulativnost ostalih grana privrede. Naposletku, mleko i vino pije i radnik fabrike papira, a odgovornost za uložena sredstva je kolektivna, stoga niko ne snosi odgovornost. Zbor direktora se u nastavku sed-nice konstituisao u zbor učesnika samoupravnog sporazuma o udruživanju rada i sredstva u oblasti ekonomskih odnosa s inostran-stvom SOUR-a »MERCATOR -KIT«. Predložio je tekst samoupravnog sporazuma za raspravu na rad-ničkom savetu SOUR-a. U večoj meri od samog razmatranja načrta i teksta predloga bila je interesantna konstatacija podnosioca izveštaja da bi nas mogao preduhitriti novi devizni zakon — »a u tom slučaju sve več jasno«. Bez zloge, i za samoupravno regulisanje odnosa u oblasti ostvšrivanja i raspodele de-viza - a time i obaveza koje proizi-laze iz svih dokumenata u vezi s izvozom - možemo se upitati koliko su ravnopravni oni subjekti koji snose teret izvoza te oni koji se po-sleratnih godina ljujajo na talasima solidarnosti. U sporazumu predloženi načini obezbedjivanja deviza za potrebe osnovnih repromaterija-la za poljoprivrednu proizvodnju ne spadaju u ovaj sklop solidarnosti. Razvoj računarstva morao bi da bu-de sestavni deo razvoja SOUR-a, aline u pogledu »mašina«, več u nastojanjima da računarski podupr-te informacije služe poslovnom, delegatskem i operativnem odlučiva-nju. Za sada je poslovodni savet doneo samo odluku o jačanju »ma- Na 3. sednici radničkog safreta 'SOUR-a usvojeni su odnosno opredeljeni neki predloži samoupravnih opštih akata solidarnosti, preporuke i orijentacije te imenovani odredjen broj članova poslovnog odbora SOUR-a. Radnički savet je usvojio poslov- Ija za pojedmu članicu SOUR-a ne- i, „ — —i.. : —i.. —::u-------- ka organizaciona jedinica radne ze- jednice, več se postavlja kao osnovno pitanje, koliko i kako je ova radna zajednica ospošobljena i sposobna da ostvaruje dogovorene principe zajedničke politike. Njoj smo se, činom udruževanja u SOUR, podredili svi. Bez sumnje su za kvalitet principa i orijentaciju zajedničke politike - zajedničkih jezgara SOUR-a - odgovorni, u prvom redu, poslovni i stručni radnici koji udružuju rad u radnoj zajednici. Možda bi trebalo slobodnu razme-nu u večoj meri afirmisati put^m doslednog iziskavanja odgovornosti, nego meriti obimom fizički isko-riščenih časova za pojedini radni zadatak. Optimističke prognoze do 2000-te godine su posebno poglavje. Sa-dašnje prilike su, može se slobod-no reči, krizne te ni u kom slučaju ne potvrdjuju ovakve prognoze. Na osnovu odluke radničkog saveta treba sniziti prosečan rast prerade mleka te »zastati«, kada je u pitanju prognoziranje rasta primarne proizvodnje. Nezavidan položaj poljopri-vrednika, u prvom redu stočara, traži ne samo promene u planiranju do 2000-te godine, več — pre svega - promenu u pristupu saveznih organa ka ovoj problematici. Koliko če pridoneti menjanju načina razmatranja pitanja poljoprivrede ra-sprava u skupštini, najbolje čemo osetiti na svojoj koži. A ova je, prema stihu dr Franca Prešerna: »Podplat je koža čez in čez postala ne straši več je«, što znači da ni za šta više nije osetljiva. I ove godine ponovila se rasprava o solidarnosti, o njenoj sadržini i obliku. Sredstva solidarnosti zajedničke potrošnje, kada, zašto i - kome? Važeči kriterijumi za sticanje prava na dobijanje solidarno udruženih sredstava, bili su kritikovani na radničkom savetu. Nakon toga, stručna služba je zadužena da u skladu sa sugestijama delegata i odbora za utvrdjivanje prava na koriščenje sredstava solidarnosti zajedničke potrošnje pripremi izmene u sadržaju pravilnika. Izmene treba-ju biti predložene na prvoj sednici radničkog saveta SOUR-a, ujesen ove godine. Radnički savet se opredelio za dosledno uvažavanje kriterijema za utvrdjivanje prava na sredstva i na tom osnovu doneo odluku da se organizacijama »Ograd«, »Trgovina Rakek«, »Indus«, »Vinogradništvo-kleti«, »Potrošnik« i hotel »Jelka« iz solidarno udruženih sredstava is-plati po 7000 dinara (bruto) na radnika kao regres za godišnji odmor. šinerije« koja treba da omoguči svim članicama elektronsku obradu podataka. Kakve i koje informacije su potrebne za pračenje delovanja uskladjenih poslovnih funkcija (što je preduslov za uspešan rad pri-vrednog sistema) na različitim nivo-. ima odlučivnja (OOUR-RO-SOUR) direktori su prepustili stručnim službama SOUR-a. Ne bismo hteli umanjiti vrednost dostignuča i nastajanja radnika računarskih centa-ra, ali ipak smatramo da nepismenost nije preoštar 'izraz za naše poznavanje funkcije računarstva, organizacije rada i sadržine odluči-vanja kao elemenata koje zahteva računarski poduprta informacija. Neophodna če biti razmena isku-stava i znanja sa svima koji mogu več pokazati rezultate svog znanja koriščenjem mašina. Več sama od-luka, kako su računari veoma potrebni, više je nego pohvalna, jer dokazuje da iskorenjujemo shvata-nje da se i »peške daleko stiže«. Sada nam preostaje još samo to da isteramo strah i da se temeljito pri-premimo i upoznamo s mogučno-stima koje nam za donošenje odlu-ka nude računarski poduprte informacije. U poslovnom životu vreme bez milosti pretiče puževe. Suviše smo opterečeni tekučim problemima privredjivanja da bismo smeli da tračimo vreme o torne kako če biti 2000-te godine. Ad rati-ficandum - u potrdjivanje onog, što treba potvrditi - je odluka u vezi sa dugoročnim razvojnim ori-jentacijama SOUR-a »MERCATOR-KIT« 2000. Ad rem — ka stvari — srednjeročnim planovima. Preglednica Zaposleni po drugih republikah in pokrajinah v predstavništvih, skladiščih, poslovalnicah itd. ____________ 9 Št. DO 1- M-Ljub. mlekarne, Lj. 2- M-Mlekarna, Zemun 3. M-Trgoavto, Koper 4. M-Zarja, Ormož 5- M-Nanos, Postojna 6. M-Univerzal, Lendava 7. M-Mednaro. trgovina, Lj. 8. M-Mednaro. trgovina, Lj. 9. M-Mednaro. trgovina, Lj 10. M-Rožnik, Ljubljana II- M-Rožnik, Ljubljana 12. M-Agrokom., Krkškb Skupaj Popravil: K. Hvastija TOZD Bosna in Hercego. Hrvaška Srbija SAP SAP Vojv. Vse skupaj Kosovo Makreting 34 29 - - _ 63 - - 162 - _ 162 Trgovina na dr. - - 56 - - _ 56 - 47 - _ _ 47 TMI - 16 3 - - 19 - 15 - - _ 15 Zunanja trgovina 8 - 25 6 6 45 Contal 2 12 32 _ 5 51 Steklo _ _ 11 ■JI Oskrba Čabar _ 64 _ _ 64 Velebla. Bgd. - - 264 — _ 264 Trgovine storitve - 25 - - - 25 44 264 497 6 11 822 Nezadovoljni odlukom koju je predložio odbor, bili su — pre svega - delegati onih organizacija koje su predložile koriščenje sredstava, i to: »Agrokombinat« za »TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve«, »Rožnik« za OOUR »Jelka« i »Preskrba«, »Rudar« za OOUR-ove »Univerzal«, »Preskrba« i »Kopitarna«. U cilju objektivnosti treba kon-statovati da vrede kako argumenti koje navode tangirane organizacije, tako i argumenti koje je za uvažavanje kriterijuma naveo odbor. Prava mera je, po svoj prilici, negde u sredini: uvažavanjem životnih prilika i sredine u kojoj deluje tangirana organizacija, ustava privredjivanja i sadržine solidarnosti, kao jednog od puteva deklariranog jednakog društveno-ekonomskog položaja svih radnika, udruženih u OOUR. Put do toga je doista vrletan, ali -ko traži cilj, taj če nači i put. Kupovina novih računara treba da nas izbavi iz čorsokaka u obradi podataka. 22 milijarde (starih) dinara moraju nam, pored toga, otvoriti i drugačije misaone puteve koji treba da nas dovedu do računarski poduprtog sistema informisanja u svakoj organizaciji. Konkursna komisija je obavila svoj zadatak i izbor kandidata za članove poslovodnog odbora predložila delegatima radničkog saveta. Ovi su doneli sledeču odluku: za predsednika poslovodnog odbora imenovali su druga Mirana Goslara, za njegovog zamenika Antona Mastnaka, za potpredsednika za robni promet i ugostiteljstvo Franca Prvinška, za potpredsednika za industriju i usluge, Dimitrija Ponik-vara. Od tri prijavljena kandidata za potpredsednika za poljoprivredu, nijedan nije dobio potrebnu večinu delegatskih glasova, dok se za za-drugarstvo ionako nije prijavio ni jedan kandidat. Logična odluka: konkurs treba ponoviti. Marko Glažar se imenuje za no-vog rukovodioca radne zajednice SOUR-a, a razrešava dužnosti do-, sadašnji rukovodilac, Vukadin Ne-deljkovič. Još reč povodom inauguracije predsednika poslovodnog odbora, upučena delegatima: »Radnički savet ima zahtevnu funkciju uskladji-vanja interesa, zajedničkih interesa, koji su često u suprotnosti sa poje-dinim tendencijama sredine, iz koje dolaze delegati. Pravu meru i teži-nu odluke izmedju zajedničkog i pojedinačnog mora da pronadje delegat. A kako če je nači, zavisi od odgovornosti poslovodnog organa, poslovodnog odbora i stručnih radnika koji pripremaju osnove za njegovo odlučivanje. Kao predsednik poslovodnog odbora poštivaču te-žinu ovog odlučivanja i u saradnji sa vama obezbedjivaču ostvariva-nje zajedničkog.« Poseta predstavnika SOUR opštini Čabar Center za obveščanje Udruživanje - slobodna volja zainteresovanih Predsednik PO SOUR MERCATOR-KIT Miran Goslar i direktor RO Mercator-Nanos početkom meseca posetili su opštinu Čabar, gde su imali razgovor sa predsednikom izvršnog veča Skupštine opštine. Na razgovoru bio je prisutan i Krešimir Ožbolt, direktor OOUR Opskrba. Do ove posete došlo je zbog ideja koje se javljaju u opštini, o udruživanju OOUR Opskrba sa Veterinarskem stanicom u sklopu koje je i nbogojilište kao i sa ugostiteljskim organizacijama Čabra. Predstavnici opštine izložili su svoje ideje o udruživanju. Prema njihovim rečima gtavni uzrok je u torne što su sve nabrojene organizacije male. Zato žele uformiti jednu veču radnu organizaciju, prilikom čega bi mogli izvesti i neke racionalizacije. Miran Goslar i Anton Černe izrazili su sumnju u opravdanost ovog udruživanja i povezivanja unutar opštine. Prema njihovem mišljenju takvo povezivanje organizacija sa različitom delatnošču ne može doprmeti novom kvalitetu, kojeg je moguče postiči jedino poveziva-'njem u širem prostoru, prema funkcionalnem a nikako prema terito-rialnom principu. Pitanje je i da li žele sami radnici OOUR Opskrba da se na taj način udružuju, jer kao što je poznato, imaju sami dosta vlastitih problema. Predvidjeno udruživanje u novi OOUR ili radnu organizaciju moglo bi imati za posledicu i to, da bi OOUR Opskrba ostala van sistema RO Nanos odnosno SOUR MERCATOR-KIT jer ne RO Nanos m SOUR ne vidi mesta takve heterogene organizacije u svom sastavu. U svakom slučaju odluka o udruživanju je slobodna volja svih zamteresovanih subjekata pa i opštine Čabar. Namena posete predstavnika SOUR MERCATOR-KIT bila je jedino da upozore na neka pitanja, koja se u vezi udruživanja javljaju u SOUR-u, gde smatraju, da time ne bi dobili viši stupanj kvaliteta. april '85 Marcato' M na sejmih Mile Bitenc Lesk kranjskega zlata V naslovu sejemskega prospekta, ki ga je izdal poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj, je zapisano takole: 24. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Prireditev je bila med 5. in 15. aprilom. Med množico domačih in tujih razstavljalcev se je tokrat prvič predstavil tudi SOZD Mercator-KIT. Prvič na kranjskem sejmu je bila Mercator-KIT-ova živilska industrija predstavljena skupaj In dovolj markantno. Vse foto: Jaro Novak Samoupravni organi Mercator-lnterne banke Gizela Weib! Osam novih članica Interne banke Jedanaestog aprila su delegati Veča Mercator-lnterne banke imali drugo redovnu sednicu u prostorijama M-Medjunarodne trgovine u Ljubljani. Pored standardnih tačaka dnevnog reda, razmatrali su i sledeče važnije teme: Na tej sejemski prireditvi so prej sodelovale nekatere naše organizacije, ki so se predstavljale z razstavo in prodajo. Tako lahko med tistimi, ki imajo najdaljši staž, navedemo Preskrbo iz Tržiča, kranjsko Agromehani-ko in Komercialni servis. Vse omenjene organizacije so se znašle na sejmišču tudi letos -vsaka na svojem prostoru, pod skupno »streho« pa so se prvič predstavile nekatere kmetijske in proizvodne organizacije. Stodvajset kvadratnih metrov sejemskega prostora je bilo tokrat namenjenih razstavi kmetijskih pridelkov, proizvodnji vin, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter predelavi vrtnin in sadja. Emba je razstavljala svoja sladka proizvoda, ki si vse bolj utirata pot v prodaji - to sta Benko in paleta Sladkega greha. Eta je opozorila nase predvsem z zelenjavnimi namazi, v novi embalaži, z novo etiketo. Razen tega je postavila na ogled domala vse, kar se pri njih predeluje. Konditor je svoj del razstave popestril z lincerji, krofi in tortami, k temu pa doda! še razne zavitke, potico in vedno pohvaljene primorske žemlje. Oljarica iz Kranja je v takšni skupni razstavi sodelovala prvič. Razstavljala je olje Cekin. . Klavnica Jesenice je razstavi žal namenila le enega svojih izdelkov, predstavila je dobro gorenjsko zaseko s suho klobaso. Slovenija sadje ima za sejme pripravljene vzorčne kozarce z vloženimi jurčki in lisičkami, češnjami in višnjami, k temu pa je dodala še sušeno zelenjavo in gobe, sadne pulpe in sirupe ter drugo. Mesna industrija Ljubljana je imela še posebno mikavno urejen svoj del razstavnega prostora, na katerem je ponudila predvsem trajne izdelke (domačo in zimsko salamo, želodec, šunko v omotu, prešano glavo in še nekatere druge mesne izdelke). Ljubljanske mlekarne so vrsti sladoleda v različni embalaži dodale še jogurte, sirne namaze in mleko jn t£(FQ ha enem* mestu predstavil^ švpjb bogato ponudbo mleka in mlečnih izdelkov. Agrokombinat Krško je na razstavi sodeloval le z vini. Tokratna ponudba je bogatejša za dpbro rdeče vino - frankinjo. Mesoizdelki iz Škofje Loke so Iz svoje raznovrstne proizvodnje izbrali le del. Polno ponudbo svojih izdelkov pa so omo- gočili v delikatesi, ki je v času sejma prodajala mesne izdelke s popustom. To je opazila tudi uprava sejma, ki nam je podelila priznanje za naše sodelovanje. Ob tem je treba napisati, da so za lepo ureditev razstave poskrbeli prizadevni aranžerji iz Postojne. Sonja, Milka in Ludvik tako zaslužijo pohvalo tudi v našem časopisu. Priznanje in medalje za razstavljene izdelke so podelili dan pred otvoritvijo sejma. Svoje proizvode je prijavilo nekaj naših organizacij, komisija pa je zlate medalje podelila šestim: Pekarna Grosuplje je prejela zlato odličje za novo vrsto kru- ha, ki so mu dali ime domači delani rženi kruh. izmed Kondi-torjevih izdelkov, prijavljenih za ocenjevanje, so zlato medaljo za kakovost prisodili lincerju. TMI Postojna je prejela zlato za neverško klobaso, Eta za družino zelenjavnih namazov, Mesoizdelki iz Škofje Loke za odlično zaseko - pečeno mleto slanino, Agromehanika iz Kranja pa za novo družino traktorskih škropilnic. Vse to priča, da je bil naš nastop na minulem kranjskem sejmu več kot uspešen. K uspešnosti sta svoje dodala še bife in delikatesa, za njiju so skrbeli delavci tozda Mesoizdelki. Mesne izdelke lastne proizvodnje so prodajali po nekoliko nižji ceni, ponudbo pa so dopolnili z nekaterimi izdelki ljubljanske mesne industrije in TMI Postojna, siri in namazi naše mlečne industrije, v bifeju pa so ponudili tudi celotno paleto naših vin - kraških in metliških. Mirjana, Andreja, Stane, Brane in drugi, ki so skrbeli za delo v bifeju oziroma v delikatesi, so v času sejma pripravili na desetine narezkov in tudi tako dokazali, da so pravi mojstri. Sejem v Kranju je mimo. Uspešno je prestal krst. V tem času, ko nastaja naš časopis, se navedene in nekatere druge organizacije predstavljajo na spomladanskem sejmu v Zagrebu. Po majskih praznikih pa bomo enako, le v nekoliko manjšem obsegu, predstavili še v Novem Sadu. Kmetijski Kombinat Sevnica je iz skladišč pripeljal tri vrste lepih in sočnih jabolk. KZ Metlika TOZD Vinska klet, ki je na minulih sejmih v Kranju že dobivala priznanja za kakovost svojih vin, je poudarila predvsem Metliško črnino in belokranjski Ros6. Mercatorjev mozaik OdlttJ* za pekarska Izdelka Mercator-Pakarna Grosuplje Je ob otvoritvi prevzel direktor pekarne, Borut Čibej. Pekarna Grosuplje je razstavljala kruh, in prav za razstavo pripravila dve novi vrsti: domači delani rženi kruh in kruh z otrobi. Paša za oči pa je bila nadvse lično pletena štruca. Mlekarna Kranj je razen mleka, jogurtov in skute predstavila dve vrsti sira Gaudo in kot poslastico še odlični Camem-bert. TMI Postojna je predstavila svojo proizvodnjo predvsem z mortadelo in klobasami iz perutninskega mesa, k temu pa dodala še kraško panceto in budjolo. TOK Kooperacija Radovljica je razstavila drobno vrtno in kmečko orodje in prav s tem popestrila razstavo. Kmetijstvo Kranj je za razstavo pripravilo vzorce krmii in žita. Njegova vrtnarija pa je z lončnicami okrasila celotni razstavni prostor. Contal je na skupnem razstavnem prostoru pokazal nekatere specialne aparate za ugotavljanje tolšče v mleku, sicer pa je s popolnejšo ponudbo nastopil na zunanjem delu sejmišča. KZ Cerknica je na razstavi sodelovala s suho robo, ki jo na svojem področju odkupuje od kmetov kooperantov. Poudariti moram, da je bil naš razstavni prostor izjemoma lepo urejen, kar so opazili in potrdili prenekateri obiskovalci. Tako je tudi prav, saj smo se v novi sestavi pokazali javnosti prvič. Zadružna hraniino-kre-ditna služba Novo mesto bo v kratkem pričela z obdelavo hranilnih vlog na Sodobnem mikroračunalniku PARTNER. Pozneje bo obdelovala tudi posojila in finančno knjigovodstvo. Svoje varčevalce hkrati obvešča, da lahko vlagajo in dvigajo svoje prihranke poleg enote LB tudi pri vseh poštah PTT podjetja na našem območju. Nada Jakše - HKS M — KZ Krka Novo mesto - usvojen je izveštaj o radu Mercator-lnterne banke u pr-vom tromesečju ove godine i novi Pravilnik o ostvarivanju samoupravne radničke kontrole, - razmatrani su i usvojeni stavovi o materijalima za 4. sednicu Veča LB-GB (Ljubljanske banke-Privredne banke). Reč je uglavnom o izveštaju za prošlu godinu, plana prihoda i rashoda za 1985. godinu, izmenama i dopunama SaS o udru-živanju u LB i Statuta LB i verifikaciji odluka o višini kamatnih stopa, - potvrdjen je pristup odnosno udruživanje osam novih članica Mercator-lnterne banke (7 OOUR-a Mercator-Ljubljanske mlekarne i Mercator-PZ Ljubljana, OOUR Dobrunje); time su sve članice bivšeg SOUR-a Kit pristupile Mercator-lnternoj banci, - delegati su jednoglasno potvrdili imenovanje Mihe Urbanija za direktora Mercator-lnterne banke za sledeči četvoro-godišnji mandat i za zamenika direktora Dragu Vaupotič. Sat pre sednice Veča Mercator-lnterne banke, svoju četvrtu sednicu održao je i njen Poslovni odbor. Izmedju ostalega, delegati su utvrdili predlog Ve-ču za usvajanje Pravilnika o ostvarivanju samoupravne radničke kontrole. Usvojen je Sporazum o medjusobnoj finansij-skoj saradnji izmedju Mercator-lnterne banke i nečlanica i SaS o udruživanju sredstava za potrebe tekuče likvidnosti. Odobren je dugoročni kredit za trajna obrtna sredstva. Svake druge srede u mesecu zaseda Kreditni odbor M|B. De-setog aprila 1985 održana je osma sednica na kojoj su usvojeni sledeči zaključci: - odobreno je udruživanje slobodnih sredstava članica u visim' 639.900.000 din - odobreni su kratkoročni krediti članicama u višini 250.500.000 din - odobreni su kratkoročni krediti nečlanicama u višini 150.000.000 din - primljeni su kratkoročni depoziti i iz njih odobreni krediti u višini 477.325.000 din - primljeni su dugoročni depoziti i iz njih odobreni krediti u višini 15.000.000 din - uzet je kredit izvan SOUR-a za račun članice u višini 321.200.000 - avaliranje menica do 90 dana u iznosu 81.523.000 din Članicama MIB odobrene su i dve garancije za osiguranje plačanja i jedna garancija za obezbedjivanje sredstava. Na svakoj sednici Kreditnog odbora podnosi se izveštaj o dnevnoj likvidnosti MIB. Presečno stanje žiro računa MIB u danima izmedju dveju sednica bilo je 499 miliona dinara, odlivi 373 miliona i prilivi u proseku 463 miliona dinara. Prosečno stanje internih računa članica bilo je pozitivno u višini 649,3 miliona i negativno u višini jed-ne milijarde i 799 miliona dinara. Uro* Gros, direktor M-KondKorJa, Ja odnašal v svoj kolaktlv priznanja za slaščičarske Iz-deike. Nanosove vesti i Nanosove vesti 'z dela samoupravnih organov DO M-Nanos Sergej Paternost Zaostriti disciplino Ko so delegati delavskega sveta DO M-Nanos na 7. redni seji obravnavali rezultate poslovanja v lanskem (etu, so ugotovili, da se je obračunana prodaja blaga lani povečala za 50,6 odstotka glede na leto 1983, vendar pa je bil, ob upoštevanju rasti cen, finančni obseg prodaje manjši kar za 43,5 odstotkov v primerjavi z letom 1983. V Nanosu ugotavljamo, da so razlike v ceni naraščale počasneje kot v minulih letih in da še vedno padajo. Kljub temu pa lanskoletni dohodek presega dohodek iz letine 1983 za 56,4 odstotke, medtem ko je celotni prihodek večji za 45,6 odstotka, materialni stroški pa so naraščali 18,5 odstotka počasneje od rasti celotnega prihodka. Prav tako so za 14 odstotkov počasneje kot dohodek naraščali lanskoletni osebni dohodki delavcev Nanosa, čeprav se je povprečni OD v delovni organizaciji glede na leto poprej povečal za celih 52 odstotkov. Ob tem je bil ostanek čistega dohodka le za 30 odstotkov večji glede na leto 1983. S takimi rezultati gospodarjenja v Nanosu niso zadovoljni, zato so sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja v letošnjem letu. Med ukrepe, ki so jih sprejeli člani delavskega sveta, sodi zlasti boljša izraba dela in delovnega časa ter varčevanje na vseh ravneh, pri čemer naj bi materialni stroški naraščali za 10 odstotkov počasneje kot celotni prihodek. Člani delavskega sveta so zahtevali, da se izdela ustrezne programe za odpravo motenj za tiste temeljne organizacije, ki so poslovale z izgubo. Prav tako je potrebno izdelati analizo padanja razlike v ceni po tozd in sprejeti ukre- pe za odpravo upadanja RVC. Člani delavskega svet so nadalje postavili zahtevo, da je treba zaostriti poslovno disciplino pri nabavi blaga in se dosledno držati načela o nabavi blaga od domačih grosistov. Istočasno pa se morajo grosisti z maloprodajo dogovoriti o komercialni politiki. Ko so spregovorili o predlogu splošnega akta o cenah, so menili naj se sprejme tak sporazum, kjer bodo cene na drobno in na debelo urejene skupno, istočasno pa je delavski svet,določil tudi predlog splošnega akta o blagovnih izgubah. Oba splošna akta morajo sprejeti delavski sveti vseh temeljnih organizacij. Določili so tudi enotni predlog nekaterih osebnih prejemkov in materialnih povračil za letošnje leto. Med drugim so sprejeli sklep, da se kilometrina od dosedanjihh 16 poveča na 20 dinarjev. Sergej Paternost Pravnik svetuje Ali ima pri izbiri kandidatov ob sklenitvi delovnega razmerja prednost kandidat z višjo izobrazbo v slučaju, da je v razpisu predvidena alternativna možnost? V razveljavljenih določilih zakona o delovnih razmerjih iz leta 1974, je bila predvidena pri izbiri prednosti kandidata z višjo stopnjo ustrezne šolske izobrazbe. Sedaj veljaven zakon o delovnih razmerjih, kot tudi zakon o združenem delu, pa ne predvidevata kakršnekoli prednosti pri izbiri kandidatov. Sicer pa sodna praksa dopušča možnost, da se v samoupravne splošne akte vnese tako določilo, po katerem ima, pri alternativno določeni šolski izobrazbi, prednost tisti kandidat, ki ima višjo šolsko izobrazbo. Ali je delavec lahko razporejen na zahtevnejša dela, kljub temu, da nima strokovne izobrazbe za ta dela? Menimo, da delavec lahko odkloni tako razporeditev in ga zaradi tega ni mogoče disciplinsko preganjati. Zakon o taki razporeditvi sicer ne govori, vendar moramo izhajati iz določil zakona, ki zahteva, da mora za sklenitev delovnega razmerja delevec izpolnjevati vse predpisane splošne in posebne pogoje, med katere sodi tudi ustrezna strokovna oziroma šolska izobrazba. V praksi se včasih dogaja, da se, zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev, razporedi na določena dela tudi delavec, ki nima predpisane strokovne izobrazbe. V takih primerih, zlasti če pride do določenih kršitev delovne obveznosti -ali pa škode na delu, lahko delavec ugovarja, da ne more biti odgovoren, ker za delo ni bil dovolj usposobljen. Oa! nanosovlh udeležencev zimske Mercatorlade na Kopah pred domom. Direktor TOZD Groalat Emil Vuga dafe zadnja navodila pred tekom na •niučeh. Neaedll avtobua Nanosovlh tekmovalcev na robu ceste, kjer ae Je na areio ustavil. vozil. Foto: Sergej Paternost Nanos na Kopah Sergej Paternost Slab začetek — dober konec Tudi letos smo se udeležili zimske Mercatoriade. Organizirali smo skupen prevoz za vse naše tekmovalce. Žal udeležba ni bila takšna, kot smo pričakovali glede na število prijav. Verjetno so nekateri prejšnji dan preveč proslavljali 8. marec in je zato marsikateri prespal dogovorjeno uro odhoda avtobusa. Spremljalo nas je deževno vreme, ko pa smo prispeli na obronke Kop je začelo snežiti. Bili smo zgodnji, počasi smo napredovali po poledeneli in zasneženi cesti proti vrhu. Nekaj kilometrov pred ciljem pa smo doživeli prometno nesrečo. Z avtobusom smo obtičali na robu ceste in zaprli ves promet. Ker je bila cesta spolzka in previsoka, je avtobus začel drseti proti prepadu in nasedel na rob cestišča. Panike na avtobusu sicer ni bilo, priznati pa moramo, da smo se vsi pošteno prestrašili, ko smo ugotovili, kam bi nas lahko zaneslo, če se avtobus ne bi pravočasno zagozdil na robu. Zaradi tega je bil promet zaprt toliko časa, dokler niso našega vozila z dvema vlačilcama potegnili iz tistega nesrečnega ovinka. Pričetek tekmovanj se je zaradi naše neseče zavlekel za poldrugo uro, saj so morali udeleženci Mercatoriade pešačiti do vrha” Kop. Lahko rečemo, da smo z rezultati zadovoljni. Od naših tekmovanj moramo omeniti »večno prvega« Dušana Arka, med veterani nad petdeset let pa Franca Božiča iz tozd Grosist Postojna, ki je v teku na 4.000 metrov osvojil tretje mesto. Nič slabše se niso odrezala dekleta, saj sta Vida Otoničar in Zdenka Ščuka, obe iz tozda Grosist Postojna, osvojili 2. oziroma 3. mesto. Ekipno smo osvojili z 80. točkami 7. mesto. Na koncu smo, ob prijetnih zvokih glasbe Fantov treh dolin, doživeli še nekaj nepozabnih uric in se nato zadovoljni vrnili domov. Vodji Nanosovlh tekmovale«* na zimski Msrcatortadl Zlata Vasi« J« motala skrtMti tudi za dobro počutj« udeležencev. Nanosove vesti Nanosove vesti Vesti iz tozda Izbira Postojna Sergej Paternost Razstava v samopostrežbi Ob letošnjem praznovanju dneva žena, so se delavke PE Preskrba št. 103, na Tržaški cesti v Postojni, odločile za izviren način proslave tega praznika. Vse zaposlene, deset žena in deklet (v tej enoti ni zaposlenih moških), se je dogovorilo, da bodo v primernem kotičku samopostrežne trgovine pripravile razstavo svojih ročnih del. Tako so svoja ročna dela: tapiserije, goblene in vezenine lično razporedile po stenah in na ustreznih stojalih. Na plakatu ob razstavljenih delih so, poleg iskrenih čestitk ob praznovanju dneva žena, napisale še, da je razstava dokaz, da so ženske vse bolj aktivne. Sama razstava, ki je vzbudila pri kupcih veliko zanimanje in odobravanje, dokazuje, da zaposlene žene niso prizadevne le pri svojem rednem delu, ampak da vedno najdejo čas tudi za razne dejavnosti izven službe. Zaslužni delavci Nanosa Sergej Paternost Ivan Gornik se rad spominja šoferskih dogodivščin Le malokateri delavec se lahko pohvali, da je v nekem kolektivu dvajset let, še manj je takih, ki bi bili neprekinjeno kar trideset in več let. Ivan Gornik, sedaj vodja družbene prehrane DS SS je eden takih. • V naši organizaciji se je zaposlil že 1. junija 1951, kot šofer osebnega avtomobila. Jasno, da takrat Nanosa, kot je danes, še ni bilo. Bili so le njegovi zametki, kot na primer »Okrajni magazin« v Prestranku. Za tisti čas je bila to pomembna organizacija in v njej je našel delo Ivan Gornik, doma iz Grahovega pri Cerknici. »Avto je bil v tistih časih redkost. Le direktorji in komercialisti so se lahko vozili z njim pa tu in tam kak politični funkcionar,« se spominja začetkov tovariš Gornik. Pove, da je bilo s popravili avta veliko preglavic, saj so mehaniki bili redki, vulkanizerji pa še bolj. Tudi novih gum se ni dobilo in zato je največkrat moral sam popravljati dotrajane gume. Zvemo, da je moral na neki vožnji iz Postojne v Zagreb kar šestkrat krpati počene zračnice. Voznik osebnega avtomobila je bil vse do leta 1975, ko je zaradi zdravstvenih razlogov moral »izpustiti« volan. Kot voznik osebnega avtomobila je, v štirinajstih letih, prevozil nekaj sto tisoč kilometrov po skoraj vseh evropskih državah, da o Jugoslaviji ne govorimo. Imel pa je srečo. Prav v času, ko je moral izza volana, smo v Nanosu odpirali obrat družbene prehrane in Ivan je postal njegov vodja. Danes po desetih letih »novega« dela, pravi, da je sicer doživel marsikaj lepega in da si je v letih, ko je vozil po domovini in tujini, nabral spominov in doživetij, ki so se trdno zasidrala v njegovo zavest. Vsa ta doživetja so ga še tesneje združila z Nanosom. Tu in tam, naš vedno nasmejan Ivan, zaupa katero teh doživetij. Vsa so zanimiva. In čeprav je poklic voznika težak ter načne zdravje še takega korenjaka, je tovariš Gornik še vedno čil in živahen. Morda tudi zato, ker je pravi čas presedlal izza volana v pisarno. Morda... Po stažu najstarejil delavec Nanosa, Ivan Gornik, vodja menze, prejema ob 10-letnlci lega obrata priznanje. Foto: Sergej Paternest Nanosove vesti Nanosove vesti Modna hiša predstavlja Nazorjeva ulica in prostor pred Mercatorjevo-Modno hišo sta bila pretesna za vse »firbce«, ki so 18. in 19. aprila popoldan prišli, da bi si ogledali modno revijo oblačil, ki jih lahko tudi kupijo. Šest manekenk in dva manekena so prikazali vso kolekcijo, ki jo M-Modna hiša pro- daja za pomlad in poletje. Kot nam je povedala Lenka Fajfar, modna kreatorka Modne hiše, so takšne modne revije že tradicionalne. Tudi v bodoče jih bodo še organizirali pred vsako sezono in tako potrošnikom predstavili blago s svojih polic. Foto: A. Dvoršak Na sliki poslovodkinja Ada Novak, Julka Gorjan, Zdenka Abram In Marjana Pavlovič, M so prispevale s svojimi ročnimi deli k uspehu razstave. Mladi zadružniki iz Sevnice na obisku v Delovni skupnosti SOZD MERCATOR-KIT Mercatorjev mozaik Mladi zadružniki iz Kmetijskega kombinata Sevnica, ki so že dvakrat zmagali v kviz oddaji »Mladi v kmetijstvu«, so v tem mesecu obiskali Delovno skupnost sozda, kje so se pogovarjali s Tonetom Mastnakom, namestnikom predsednika PO, in drugimi vodilnimi delavci sozda. Seznanili so jih s problematiko, s katero se srečuje mladina na vasi, in delorn svojega aktiva mladih zadružnikov. Marko Zabukovec, Vida Golobič, Tatjana Judež, Irena Vidmar ter vodja pospeševalne službe v Sevnici Mlakar Jožica in direktor kombinata Albin Ješelnik so si po pogovorih ogledali še Osemenjevalni center v Preski ter Ljubljanske Mlekarne, kjer so jih seznanili z najnovejšimi tehnološkimi postopki. Foto: A. Dvoršak, vi!na rešitev april '85 alraitlS -S C Ct5 Q) •§ £ c: Svjpg TTeTT lEaSjIU fl Swing rnla ** h E fr A j H 1 o N A b t: ;o i f ir Z. :.n.A H u i° H V r rl N t ■ KI 0 L N E lil ! A A R 1 . 'l 1—[— rh i RJI AR 1 T . L 1 A ft. i Ki r/- j A t N A 1 u A S 3 Rr 5 4 A !»/ fi. O A 1 E z. f K i A: v C. 'e A S, 1» A 1 *\T n 3. j t 0 irš-: n 1 4 .k U jr A L K. 0 A T e Sr .L N 1 o v A_ C. Ja d A P_ R A, v D ! E '1 A o L 1 A_ Ll c. i/ i L°_ LA A A 1 T E M 1 ! a A i •x \J S RS ti L _0 . * 2 LkM V A R. r> 1 0 g g i u C. A K' r." i; E - A E R. * O r '• A KI A - M 1 KJ Si P r A J_ A 1 ■ Z.R V A k O X. .1 k' X Li? T_ o K. r~' r r R i P S 1 k s L A; P O R- E i M O T E KJ_ k A i M i P T .,. X X E H r Jo S E L. i R, g A m m W ‘KJ 0 X i 0 x I 1 X M p7' c- jl L lP_ »L i EU r r 1 M E Rr X Fd Z. T v • L 3_ t k •6. p_ i L O s S I r.-i ? I A H p A 0 & 0- E i •T H V j i A b X X N v L A — 1_ O I O A A t A s A, A Z. A a i X W\ KI o_ Pa t L r. O. L A n A A A N r A E _L_ T I V A i A •p* ■ v) E s_ Jk o A V r O E E X x A_ M K A_ £ a A. M 2. A T A 4 L r.'R It u 2 X 1 X A KI E 0 k_ u » '••• > M A ta g I sr r...- i E L X X x X A v T M " 4' 0 L_ f X JL R A g _A_ ft 1 L šF _o » o E ir v .L L J. c_ A Š *T 0 X T A R- 2>. 0 X X -v... ■ m ■ A. JL E M A 1 n A O T A. At E J__ X KJ X k E 8 i _L i T O ? A L A X M r A Tl E “jr X x i p a - £ L * £ T IR A S Ji i 0. g N A I TJ T KJ M X c Si g * * 0 f_ E A i : 3 ?; 0 s Tf i r. X A O' t—r P II A E « s K A rr K. O » R* X A El IJ L oj & U ^ b~i i a ' S Ai R Eri rri M; IC | o_ x im A a Nagradna križanka št. 3 V 3. letošnji nagradni križanki je naš gost LEK iz Ljubljane, ki v njej predstavlja svoj izdelek. Katrega, boste izvedeli, če boste pravilno rešili križanko. Pravilne rešitve bomo izžrebali in trije reševalci bodo prejeli Lekove nagrade, dve pa bo prispeval M-Studio za ekonomsko propagando. Rešeno križanko pošljite z izpolnjenim kuponom na naš, že znani naslov: Mercator-Studio za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22, s pripisom na ovojnici »nagradna križanka št. 3». Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo na pravi naslov prispele najpozneje do 15. maja letos. Izid nagradnega žrebanja križanke št. 2 Do 15. aprila 1985 smo sprejeli 924 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo izžrebali 5 nagrajencev, ki prejmejo nagrade Radenske iz Radencev. Nagrajenci so: 1. Marica Sedminek, Mercator - Mesna industrija, Mesarska 1, 61000 Ljubljana 2. Olga Starovasnik, Mercator - Eta Kamnik, Kajuhova pot 4 61240 Kamnik 3. Štefka Bratuša, Mercator - Izbira Panonija Ptuj, Blagovnica Titov trg 8, 62250 Ptuj 4. Maja Valentinčič, Mercator - KŽK Gorenjske, TOZD Klavnica Jesenice, poslovalnica 3, Cirila Tavčarja 8, 64270 Jesenice 5. Milena Marinko, Mercator - KZ Logatec, Tovarniška 3, 61370 Logatec KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE r-----------------------------------i Ime in priimek________________ | Točen naslov delovnega mesta (DO ah TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. «Maj je ena krasna stvar! Kakorkoli ga obravnavaš, tudi če ga sploh ne obravnavaš, če ga obračaš ali pustiš takega, kot je - karkoli narediš z njim, ostaja prima. V maju se dogajajo božansko lepe stvari. Drevje cveti, %trava je taka, da bi si jo naložil ■na krožnik zajeten šop, jo po-J kapal z limono in jo pojedel, * muce imajo mlade, da ptičk sploh ne omenjamo. Kužki iz najbolj urejenih družin se v parku sproščeno praskajo, da dame, ki se ponašajo z njimi, zardevajo. Pa majski hrošči! Ti so sploh originalna majska zadeva. Majska razglabljanja in 1. majska razmišljanja . Za vsakim grmom nekaj miga, zaljubljenci ponoči tulijo v luno. Ogromen stroj je to, ki ga požene silna moč, da dela same nove in mlade proizvode. Nobenih surovin - ne domačih ne uvoženih ne potrebuje, nobenih ukrepov, planov in sklepov. In, blagor mu, ni odvisen od ekonomske situacije, stabilizacije, inflacije in vseh ostalih akcij. Veličasten je! Samo v maju si lahko upamo trditi, da rastemo in se razvijaimo v koraku z vsemi ostalimi: onimi iz gnilega kapitalizma in onimi, ki praznujejo praznik dela. To! Še najbolj super je 1. maj! Takrat ponovimo najlepše prvomajske pesmice najboljših poetov (in te so edino, kar je v majiK staro. Ne vem, zakaj zadnje čase pesniki ne skladajo prvomajskih pesmic.). Takrat gremo vsi na proslave. Lahko izbiraš, katere proslave se boš udeležil: tiste v šoli (te se že moraš, bognedaj, da bi tovarišica opazila kak prazen stol), ali tiste, bolj razkošne, na trgu. Tam je paša za oči in ušesa. Vsi so lepo oblečeni, iz zvočnikov hreščijo pesmi, pomembne osebe držijo govore (ponavadi se sicer ne razloči, kaj govorijo, upam pa si trditi, da so gotovo pomembne zadeve, ker se zraven držijo zelo dostojanstveno). Lahko gremo tudi na Rožnik. Zdi se mi celo, da ta srčkan običaj dobiva ponovno veljavo. Ne vem, kaj se je zrahljalo, toda zadnja leta so ljudje za prvomajske praznike kar odhajali na morje, v inozemstvo in kaj vem kam. A se to spodobi, prosim lepo! Za praznik dela v inozemstvu ali v razkošen hotel v Dubrovniku! Zadnji dve leti pa se delavska zavest nekako vrača. Lansko leto je na Rožniku mrgolelo ljudi, in še peš so prišli. Pa če se spomnim, kako je bilo za prvi maj včasih! Vaški fantje so že v marcu privlekli najbolj ravne in gladke smreke izpod Mozirskih planin. Dekleta so spletala vence in na predpraznični večer se je na začetku vsakega večjega naselja ponosno dviga! mogočen mlaj. Na gasilskj dom so pritrdili velik napis ŽIVEL 1. MAJ, otroci pa smo okrasili vsa okna s smrekovimi vejicami in zastavicami. Na praznično jutro je mama oblekla belo bluzo in modro krilo, že dva tedna prej pa so jim na SZ podelili nekakšne trakce, ki so si jih ženske potem z buciko pripele na prsi. Spominjam se, da se je mama potem uvrstila v sprevod žena zadružnic (čeprav je bila birti-nja in je z zadrugo sodelovala le tako, da so prišli po uspešnih sestankih vsi v gostilno), in z motikami na ramah so zagnane zadružnicd pojoč korakale skozi vas. Potem je mama na hitrico zavihtela nase predpasnik in kuhalo in točilo se je v gostilni, da je bilo veselje. Vonj prašnega olja, s katerim smo prejšnji večer sveže namazali tla, se je mešal z vonji kolonjskih vod nadišavljenih vaških funkcionarjev in omamno aromo hrenovk, ki so bile v tistih časih izdelane še iz prvovrstnega telečjega mesa. Pa žemlje! Te so za prvi maj dišale drugače in lepše. Razni pomembni tovariši so me, ko so jim že rahlo zardela lica, dvigovali v zrak, da mi je krilce iz najlona plapolalo, in zraven so govorili, da sem otrok svobode in da so že vedeli, zakaj so dali vse, da bom nekoč živela kot gospa. Tudi tega se spominjam, da sem vselej, ko so med dvignili, začutila na njihovem zadnjem delu pod suknjičem nekakšen trd kupček in silno me je mikalo, da bi odkrila, zakaj ob tako slovesni priložnosti nosijo pištole. Zadnjič sem mami omenila te moje prijetne spomine, pa je rekla: »O, pajade, ti imaš pa res bujno fantazijo.« Soseda pa je pripomnila: »Jaz se pa sploh ne spominjam. Sem bila premlada.« (Pa jih ima krepko več kot jaz). Zaradi vsega tega se mi zdi maj prima. Mrzlično razmišljam, kam bi se podali za orvo-majske praznike, da bi sinu pričarala vsaj malo vzdušja, ki je Poletna Mercatoriada se bliža Miro Vaupotič Prijavite se takoj Ceprsv je do letnih športnih iger Mercatoriade, že osme po vrsti, več kot mesec dni, želimo vse organizacije športno-rekreativnih dejavnosti opozoriti na pravočasno prijavo ekip in posameznikov. Razpis tekmovanj v posameznih športnih panogah je bil sicer že objavljen v prejšnji številki glasila, tokrat vas samo opozarjamo, v katerih panogah se lahko prijavite in sodelujete: mali nogomet - moške ekipe košarka - moške in ženske ekipe odbojka - moške in ženske ekipe namizni tenis - moške in ženske ekipe kegljanje - moške in ženske ekipe streljanje - moške in ženske ekipe šah - moške ekipe (lahko mešano) vlečenje vrvi - moške ekipe kros - moški, ženske - posa- mezno in ekipno plavanje - moški, ženske - posamezno in ekipno tenis - moški, ženske - posamezno Naj k razpisu dodamo še odločitev KORŠ-a z zadnje seje, ki je bila 11. aprila, ki se je odločil, da bo v tekmovanju v kegljanju in streljanju nagradil z medaljami tudi najboljšega posameznika oziroma posameznico. Rok za prijave je 20. maj Kot je že v uvodu nakazano. meni vtisnilo tako globok pečat. Pod Mozirske planine ne bomo šli, ker birti zdaj za prvi maj zapirajo gostilne: Gredo na morje. Mlajev ne postavljajo več (samo še, kadar se kaka bogata iz vasi moži). Razposajene množice vidiš le še, ko je konec nogometne tekme in glasni navijači zasedajo edini odprt bife. Tam pa sploh nimajo hrenovk. Edino, kar imajo iz tistih časov, je kokta. Vikenda nimamo, da bi šli urejat gredice. Mislim, da bomo šli na proslavo. Ostanek praznikov bomo na televiziji gledali še druge proslave. Tudi v poročilih bodo proslave. Ni vrag, da ne bomo dostojno proslavili! ■ ■ ■ Meta Malus, TOZD CONTAL Foto: Androj Dvoršak Mercator-Turist - najcenejše počitnice Center za obveščanje Stranka ima vedno prav Sedaj je čas, ko se moramo odločiti, kje bomo dopustovali. Vsi najbrž ne bomo letovali v prikolicah in počitniških domovih naših delovnih organizacij in zato bomo morali poiskti turistično agencijo, ki nam bo ponudila najugodnejše pogoje letovanja. Ne bo treba daleč, kajti naš Mercator Turist v Tavčerjevi ulici ima na voljo prav vse programe letovanj, ki jih ponujajo tudi druge agencije, pa še nič dražji ni, morda celo cenejši. Vsekakor pa naša agencija ponuja najcenejši počitniški paket v letošnjem letu in to v Crikvenici ter Portorožu kot tudi na Cresu v Martinščici. »Smo majhna agencija in nimamo lastnih hotelov. Morda je to tudi prednost, saj strankam lahko ponudimo prav vse, kar nudijo večje agencije, s katerimi sodelujemo. Pri tem se potrudimo in izberemo najboljše in njegovim željam najustreznejše ponudbe,« pravi Marjeta Brajič, ki vodi poslovalnico že od njene ustanovitve pred sedmimi leti. Lani so prvič poizkusili z lastno ponudbo, to je z zakupom postelj za neznanega kupca. Izkazalo se je, da ima Mercator Turist veliko strank, ki mu zaupajo in ki žele letovati v njegovem lastnem aranžmaju. Letos so ponudbo še razširili, vendar, so se odločili za takšno, ki jo bo prenesel tudi žep delavca. Osemdnevni turistični paket v zasebnih sobah, ki niso oddaljene več kot 150 metrov od morja, restavracija pa le petdeset metrov, stane za odraslega v polni sezoni le 10.100 do 12.200 dinajrev, za otroke do 5 let brez hrane pa je treba doplačati še 2.800 dinarjev. Za ta denar dobi gost sedem polnih penzionov, v ceno pa sta vključeni tudi turistična taksa in stroški organizacije. Isto velja tudi za Portorož, le da je tam restavracija od plaže nekoliko-bolj oddaljena - 150 metrov. Vsekakor so to najcenejše počitnice, ki si jih letos na Jadranu lahko privoščimo, po kakovosti uslug pa prav nič ne zaostajajo za podobnimi ponudbami drugih agencij. Isto velja tudi za Martinščico, kjer nudijo počitniške prikolice, tudi mnogo ceneje kot ostali. Tako nizke cene si Mercator Turist lahko privošči zaradi majhne režije, ki jo ima, ter zelo prizadevnih delavcev, ki se zavedajo, da lahko uspeh dosežejo le z nasmehom, prijaznostjo in kakovostno storitvijo. O tem so se že lahko prepričali tisti, ki pri nj& kupujejo avionske karte, tudi za mednarodni promet, pa si tu in tam zažele še kaj zraven, kot denimo rezervacijo hotelske sobe v tujini. Te usluge stranki ne naredi prav nobena druga agencija! Tudi v Mercator Turistu pravijo, da takšna rezervacija zanje predstavlja le strošek, vendar pa so za svoje stranke, zlasti poslovneže in delavce Mercator-KIT, pripravljeni narediti marsikaj zastonj’, kajti zavedajo se, da so bili za to ustanovljeni. Še nekaj je, zaradi česar se tako poslovnežem kot drugim splača kupiti mednarodno letalsko vozovnico v Mercator-Turi-stu! Prijazna dekleta na oken-cihh so usposobljena, da poiščejo najcenejšo rešitev, s čimer 1 potnik lahko prihrani kar precej denarja. Za to jih ni treba prositi, same stranki vedno ponudijo več možnosti in ji prepuste odločitev. Nič posebnega, bi dejali, vendar pa je z iskanjem različnih možnosti zelo veliko dela, ki se ga skoraj povsod turistični delavci otepajo. Besed »nimamo« in »ne vemo,« pravi Marjeta Brajič, »pri nas ne poznamo. Na okencu pa delajo naše najboljše in najprijaznejše delavke,' ki dosledno spoštujejo staro resnico, da ima stranka vedno prav. Kdor prekrši to pravilo, nima v našem kolektivu kaj iskati! Ne priznavajo nam zastonj, tako naše stranke kot poslovni konkurenti, da imamo najbolj prijazno in korektno osebje izmed vseh ljubljanskih turističnih agencij.« vas naprošamo za pravočasne prijave saj je od tega odvisen razpored in način tekmovanja. Igre bodo letos trajale predvidoma dva dni. V petek bo tekmovanje v kegljanju, tenisu, streljanju, malem nogometu in morda tudi v košarki. Ker želimo tekmovanje organizirati tako, da bodo vezana na najmanjše možne stroške, bodo v petek tekmovale v kegljanju in streljanju ekipe, ki so iz Ljubljane in bližnje okolice, v soboto pa drugi iz bolj oddaljenih krajev. Malce dražje bo tekmovanje v malem nogometu, tenisu in morda košarki, kjer se prihodu ekip v petek skoraj ni možno fzogniti, zato naj ekipe poiščejo možnost za svojo udeležbo. Takoj po končanem roku prijav, bo opravljen žreb tekmovanj, ki bo v pisni obliki predložen vsem vodjem ekip, v naslednji številki glasila Mercator,, ki izide konec maja pa bodo objavljene še zaključne informacije v zvezi s športnimi igrami v Ljubljani. A MALI UOGONET ■SobfcoOKA 4.Wf