r, I Nm j večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I TELEFON: COBTLANDT 2876 IBBfcET JSS v, 8 The largest Slovenian Daily id' tLe Ur j ted States. I^sf rsIovenskihidelavcevT Ameriki. ntcred as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. •a Issued every day except Sundays jy and legal Holidays. no. 79. — štev. 79. telefon: cortlandt 2876 NEW YORK, MONDAY, APRIL 5, 1926. — PONDELJEK, 5. APRILA 1926. ODMEVI VERSAILLSKE MIROVNE POGODBE V Kalkuti v Indiji so izbruhnili veliki nemiri. — Svetišče je bilo uničeno, mošeja požgana; več kot sto ljudi je bilo ranjenih. Senator Borah je pojasnil, kaj vse je naplenila Anglija po svetovni vojni. — Podarili smo ji milijarde in sedaj nas še psuje. volume xxxiv. — letnik xxxtv. KALKUTA, Indija, 4. aprila. — Včeraj zjutraj so nanovo izbruhnili izgredi med Indijci in moha-medanci. Vse kažejo, da je položaj skrajno resen. Včeraj je bilo več ljudi ubitih in poškodovanih kot pa predvčerajšnem. Izgredi so izbruhnili na College Street, Colooto-la Street in Mechooa Bazarju ter so se razširili na važni Howra Mili okraj. Čete s strojnimi puškami so patrulirale po cestah ter skušale razpršiti ljudske množice, ki so plenile po prodajalnah ter zažigale. Moharnedanci so požgali neko indijsko svetišče, Indijci so pa uničili neko veliko mohamedan-sko mošejo. Čeprav so se vršili izgredi ves dan, je policija v družbi vojaštva konečno obvladala položaj, vsled česar so bile zopet ustanovljene redne prometne razmere. Izgube cenijo na dvanajst mrtvih in več kot sto ranjenih. LONDON, Anglija, 4. aprila. — V evropskem del u Kalkute je vladala včeraj panika radi nadalj-nih izgredov m ed moharnedanci in Indijci, tekom katerih je bilo ubitih ducat ljudi in več kot sto ranjenih. Voditelji nasprotujočih si fakcij v Kalkuti so popolnoma izgubili kontrolo nad položajem. Angleške čete so bile poklicane, da patrulirajo po prizadetem ozemlju. Ker so se lotile fanatične ljudske množice plenjenja in požiganja, smatrajo položaj v Kalkuti skrajno resnim. Prizadet bo tudi evropski mestni del, če ne bodo imele angleške čete potrebne eneržije. Izgredi v Kalkuti so le na ena primera velike napetosti, ki vlada med Indijci in mahamedanci in vsled tega je vrjetno, da bodo odgodeni vsi načrti, da dovoli Anglija Indiji več samovlade. WASHINGTON, D. C., 3. aprila. — Jadikova-nje angleškega finančnega ministra Churchilla, ki je pred par dnevi stokal vspričo neizmerno .težkih' pogojev, katere so naložile Združene države ubogi Angliji ob priliki uravnave angleškega vojnega dolga, je bilo ostro zavrnjeno v zveznem senatu. Senator Reed iz Pennsylvanije je imenoval govor angleškega finančnega ministra "cviljenje". Senator Borah, predsednik senatnega odseka za inozemske zadeve, je navedel par primer iz najnovejše zgodovine, da zabrusi perfidni Angliji v zobe nekaj dejstev, katera so v Londonu očividno pozabili. — Anglija objavlja svetu, — je vzkliknil senator, — da smo umazano skop narod. Vsled tega ne more škoditi, če povemo, koliko plena je odnesla Anglija iz svetovne vojne, namreč neizmerno več kot pa bi morala plačati Združenim državam na temelju dogovora. Anglija je dobila po vojni več kot poldrugi milijon kvadratnih milj nadaljne-ga ozemlja. Naravno bogastvo tega ozemlja je neizmerno večje kot katerakoli svota, katero bi mogla Amerika tirjati od Anglije. Ko so v Ver-saillesu delili dežele premaganih, je rekel zastopnik Združenih državah izrecno, da si slednje ne žele nikakega povečanja svojega ozemlja. Ko se je končala vojna, so se Združene države odpovedale vsej vojni odškodnini, čeprav bi bile upravičene do nje. — Ko pa smo končno sklenili z Anglijo dogovor glede* dolga, smo podarili Angležem tri tisoč in petsto milijonov dolarjev. Ta svota je namreč razlika med obrestmi, katere morajo ameriški davkoplačevalci plačevati za Liberty obveznice, in ob-* * strni, katere nam plačuje Anglija. Whittemore je bil odveden v Buffalo. Morilec in bandit Whitte more se bo moral zagovarjati radi dvojnega umora. — Newyorski okrajni pravdnik ga je izročil policiji iz Buffalo. Zagoneten napad na dva policista. Louis Keith je postal v navzočnosti očeta i n sestre žrtev zavratnega napada dveh morilcev. Nadaljni policist je bil obstreljen. llx'Jutrii Rcv-t? "WlHtteimvre, voditelj ba?mHt>Jke tolpe iu morile<\ .je bil v rail proti njemu pnxTv iradi uitvoru, dveh. bančnih stražnikov. Oba sta bila umorjena. ko je \Yhisttre s .svojimi tovariši" oroH»al ^klo-pni avtomobil (>red Marine Trust Company po lopjem v Buffalo dne oktobra prete.k.Ie *!){.000 v gotovini. Poit v Buffalo in mogoče na električni stoL je otvoril "WliLttc-nioiv-ju okrajni pra.vdinik Banton. Odpovedal .se je namreč pravici new yKM-.šike«ra okraja do mlečno-zobeka in-ouilea. in duteiktivki 11a-ei'lnk Aii-tin Roe he j*a je na mestu aretiral radi dvojnega umora. Dvainatjttt detektivov inšpektorja CougMma je biLo navzočih pri -!«>ve-u. Za jKMtovanjr so bile uveljavljene v>-e mogočne varnostne odredbe. da M' pre-preči \Vhittemoa se je umaknil. Poraieje se obraz Whit te mora ispačil od jcfce, ko je videl, tla leče •drugih aparatov namerjejie nanj. V trenutku. .k>o je torte 1 brcniti fotografa so stopile >o!ze v njegove oči. Očividno se ni veselil časov. ki ga čakajo v Erie okraju. BUFFALO. X. Y„ 4. aprila. — Nikakega kompromis«, ne bo z Richard Reese Wliittemoroin, «jong-.~terjein in moril com. v njegovi m t'rkfijšn jetn boju /za. življenje. Bandit sc ne iki tnog > donrnev a.nj morilec v j^medeljek zj-utraj ob desetih, predstavljen -oduiku Xooiumu na temelju obtožbe umora j>o prvem redu. Zagovarik 'bo najbrž naprosil 'za oilobrenje in vsled tega bo uto-goče proces odtočen ina 20. aprila. Kakorhrtro pa se bo pričel proces. bo storilo okrajno pravclništvo v>e. da pospeši oibsodbo. Nekako -trideset lju*li jc bilo priča roparskega mapaida. na ham-emo oklo^mo karo dne 29. oktobra preteklega leta. ko sta bila mnorjein'a dva stra2nikai AVhitternora in njegove tovariše etektivski nanreJnik, Austin Roche, je zbral v Buffalo in. v New Yorku dokatze. ki spajajo TVli H leni ora z ropi in -umori, sne glede na identifikacije ali priznanja. — Nikakor ni treba govoriti z Whifctemorom — ali ga izpreševati. Jaz ga ne t-<»j> 11 za -svojim očetom Jakobom in za .svojo sest.ro M airy v hišno vežo - vojega doma na Aqueduct Ave., Bronx. Kot je oče pozneje s|K>,ročil policiji, jv vračal s svojim sinom • in hčerko m iz gledi^šča. ko m» je j za vršil umor. Xa poli jvnvtii domu so za.pa.zrli dva moška, ki st*i šla za lijiimš. katerima j>a niso jm>svc-č;-.'i itikaike pozornosti, dokiler niso dospeli do hišnih vrat. Ko sta .stopila Mi:ta ga poti sniti a m oška na koridor. Keith se je ■obrnil in v istem tre-mrfcku ista ipočlla dva strela. Policist je padel na tla. Sestra je pričela kničati. oče se je pa skloaiil k sinu. Oba motrile a sita. »bežala na cesto ter ušla. l>r. Bentooi, lei je dosiiel kmalu nato s policLstom na pazorišče umora, je mogel ugotoviti le smrt Keitha, ki je bil ustreljen skozi tsrce. Oče umorjenega je izjavil jxilieiji, da ni njegov sin nikdar govoril o kakem •sovražniku in da v.sled tega. ne ve. kakšen motiv 1 i mogtsl kdo imeti, ržava .lunkatain, Chihuahua in D n ram go sit* na'jbf*lj prizatdete. jel tudi ne Ikuu 111 kakih predlogov, olajševaflmiii ali prveni redu. Tekoan včerajšnjega dne jc Whittemore mrko molčal v celici tukajšnjega policijskega stana. Le malo hrane jc zavžil ter hudobno zrl na oba stražnika, 'ki ga neprestano opazujeta. Ker im'ajo jetnike v glavnem stanu le pair dni, niso deležni nika-kih rivilegijev, katere nudi drugače .tudi navadna ječa. Whittemore ne bo dobil prelito nedelje niti listov, "čeprav ni dosedaj vprašal zanje. Sodišče je oddaljeno od policijskega glavnega .stama le tri kratke M< ke. a policija bo odredila vse potrebno, da zavaruje svojega jetnika. Malo vrjetno je, da bi sk u^ali rešitii Whitte m o-ra njegovi tovaa-iši ali prijatelji, a bolj -\t-jetna j<* deinoii-straeja jM-ijateljev obeh umorjeoiih baajčnili uslužbencev. Proti Whittemoru bo nastopila Mrs. L/ouLs Varrington, vdova eoic-ga umorjenih bančnih uslužbencev. Izja\Tla je, da odpustila morilcu, da pa je mnenja, da mora plaeatti -za zločin s svojim življenjem. Fašistov, agitacija v inozemstvu. Fašistovska propaganda v inozemstvu skuša baje nasprotovati le neresničnim poročilom, ki krožijo izven Italije glede fašizma. — Fašistov-ski agenti imajo povelje, naj se pokore postavam dežel v katerih se m ude. RIM. HaiLija. 1. aprila. Povpraševanja v fašist o vsike 111 glav-na.in st.anti opravila na dan dejstvo. da je t";:»sistov-ka jvropaga.n-da v inrtze 111 st.vu "i*otiH)ifcnoma neodvisna od glavnega tajništva stranke. kateremu naeeljuje Augusto Tu 1-ati loot, naslcdffiik Roberta Fa-rlnaccija. Prop^ganldno delo je v lokali Ba^tiaainija, iniladega i>o-slanen, ki jc direktno odgovoren us^oliiniii'jii. Program l'aši>tovske ]»ropagan-de je predočLti iaiozr.inst\ni "uspehe" fašizma, v lui.rodnem 111 ekonomskem ozira. G-la\Tiii natnteu te propagande v Ameriki jc v New Yorku ter mu na čel ju j e grof Thaon di RevcI, nc-čaJc prejšnjega italijanskega moa--nariškega lmnistra. Podružnice so v Washington Mi, Cliicagu, iu drugih mestih. Delegat je delujejo tudi v Canadi, juzno-ameriških republikah, v Londonu, Parizu, Švici in vsem ozemlju kiv>g Sredo-ziMtt-keira toh-1 rja, izven Italije. Glavni cilj jc ustanoviti središča fašistovske {»rapagande vse-]K)vsoti, kjer zivc Italijani. ^lusso-lini je nunenja, tla Sirijo nasprotni elcimefnti, iKKdbno v Združenih državah rn v Frajnciji, "ner&siiič-jui" })o.ročila glede faSi^fio\>>koga režima v Itivliji in da jo namen fa; »tovske pi-apagainde delovati v prvi vr.st.i proti tej agitaciji. Signor Vinconzo Vacii*ca. tured-nika nekega italijanskega lista v New Yorku .srria\nala juatiieni department in zvezna trgovska komisija pri zakl-jučemju tproti-tr ustne ga siučaja. J'iEsti-čui dopaiPt mailt je Vložil dne S. febnaarja tx>žbo. s katero je hotel preprečiti dva tisoč milijonsko sporjitev. PRIPRAVLJENI NA SPOPAD Suhači in mokrači se pripravljajo na spopad, ki se bc danes pričel. — Debata glede prohibicijske postave. — Sovražniki Volsteadove postave nameravajo vprzoriti odločen napad. WASHINGTON, D. C, 4. aprila. — Vse jc pripravljeno za najbolj živahen suhaško-mokra-ški spopad, kar se jih je kdaj vprizorilo v zveznem glavnem mestu. Soba št. 224 bo pozorišče boja. Debato bo poslušal komitej, ki obstaja iz senatorjev: Means, republikanec iz Colorado, Harreld, republikanec iz Oklahome, Goff, republikanec iz W. Va., Walsh, demokrat iz Montane in Reed, dem krat iz Montane. Natančno ob desetih zjutraj v ponedeljek se bodo pričela zaslišanja glede prohibicije. Senat Edge iz New Jersey in Bruce iz Marylanda bosta prva govornika, zastopajoča one, ki nasprotujejo splošni narodni prohibiciji. Njima bo sledil Lincoln Andrews, pomožni zakladniški tajnik, ki na-čeluje uradu za izvedenje prohibicije, in zvezni o-krajni pravdnik Buckner iz New Yorka. Šest dni bodo imeli mokrači pravico zagovarjati izpremembo Volsteadove postave in izprernembo osemnajstega amendmenta, nekar bodo zaslišani suhači. Več kot ducat predlog je bilo vloženih pri judi-cijonarnem komiteju, kojih namen je omiliti ali pa poostriti zvezne prohibicijske postave. Suhaški voditelji so se postavljali včeraj, da bo pa zaslišanju prič sprejeta le ena zakonodaja, namreč ona, za katero se zavzema general Andrews. Komitej je po svojem prepričanju po večini za obstoječe postave. Senator Reed iz Montane je edini anti-prohibicjonist. Mokrači hočejo vprizo-riti odločen napad na Volsteadovo postavo. Povabili so odlične državljane različnih držav, da protestirajo proti splošni narodni prohibiciji. Predloga generala Andrewsa, naj se poostri obstoječo prohibicijsko postavo ter še nad?ljr omeji ustavne prostosti naroda, je vzbudila veliko ogorčenje med nasprotniki prohibicije. To je napravilo mokrače še bolj odločnim, ker hočejo dokazati, da ni v tem sporu narod za Anti-salonsko ligo. Senator Edge je sestavil seznam prič, katere naj bi pozvali pred komitej, a slednji jih nI hotel poklicati, z izjemo onih, ki so v zvezni službi. Mok raci bodo skusah dokazati na temeliu priče-vanj generala Andrewsa in Buckner ja, da je nemogoče s silo izvesti sedanje prohibici jske postave. Mokrači nimajo upanja, da bi bila spreje ta katerokoli njih predlog v sedanjem zasedanju kongresa, vendar pa upajo, da bo izvoljen bolj liber.-Jru kongres po 4. marcu leta 1927. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so nafr cen« sledeča: JUGOSLAVIJA r 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 \ Pri nahaxtHfi. W nmftajo manj kot en tiso« tinsrjer rstunam« posebej! 11 centov mm poštnino in drage stroške. B»ipo*llja nm udu je pošte In izptelnje "Poštni fekevnl ar»4n. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9.10 500 lir $21.75 300 lir........... $13.35 1000 lir ............ $42 50 Prt naročilih, U znašaj« nanj kol Stt Ur, ra£ana»e p« II center sa poštnino in druge stroške. Razpošilja na sadnje pošte in Isptatnje Ljubljanska kreditna baaka ▼ Tratn. Za poflljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV sil p* DVATISOflf LIB dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust ▼rednost Dinarjem In Uram sedaj nI stalna, menja se večkrat (a neptf. takovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; ra&mame pa eenl tistega dne. ko nam pride poslani denar v rake. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE ti.— £™t"SB.Je P*-*U ** pOrise aH »a New York Bank Draft. L FRANK SAKSEK STATE BANK 88 Cortland* Stewf He* York, K. Y. Osrtlaadf . 1 . ■* : 1 t ' GLAS NAROD5. APR. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) • # !• '.i1' N Umazano igranje politikov. KONEC MAFIJE Owned and Published by SLOVE NI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S.doer, president.____Louis Benedik, treasurer. IMa.f of busim*« of the corporation and addresses of above officers: s 2 Cortlandt St.,* Borough of Manhattan,_New York City, N. Y. ♦'GLAS NARODA" " Voice of the People" ^ _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za -Vt w York za celo leto $7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo za celo leto ____$7.00 Za pol leta .......$3.50 Subscript ion Yearly $6.00. Za celo Uto velja list za Ameriko in K a nado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt h ta ............................$1.50 Odgodcnje senatnega komiteja za fabrikate pomenja, da je stavka predilnih delavcev v Passaieu in okolici polom zveznega kongresa mrtva, še prodno se je pričela-Pomenja nadalje, da ne bo nika-ke kongresne preiskave .Zakaj pa m; je zahtevalo preiskavo ? Ker se j hoče obrniti pozornost celokupne javnosti ua naravnost sraimotne razmere, ki vladajo v tekstilni industriji te dežele — in prav posebno v New Jersey. Ker se je skušalo irazkrinkati pred celim svetom burko visoke varstvene carine, uveljavljanje baje 44v inte-re.su delavcev". Ker se je hotelo s kraPkhni besedami rečeno, z bi- A d ve rt iseme nt oil Agreement. j čem javnega mnenja prisiliti ro-"Gla* y a roda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. j parske in oderuške podjetnike k ]>"[■ i brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj »e ! ° . , , . . .... V ,, „ , _ ' , . . . „ . Tozadevni na»rt pa bo prekri- i. .. i pošiljati po M one v Order. Pri spremembi kraja naroeni- . . . 4 . . ... ... . . . ... . zan, <-c se ne bo takoj prieelo s j : .rno, da se nam tudi prejšnjo bivališče naiznam, da hitreje najdemo naslovnika. "C, L A S N A II O I) A", 82 Cortlajidt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• --1 P al emuskem u prefektu Moriju. sevni revščini ljudi, katerim ni ki mu je vlada poverila i Sicilijo, dirigirala poli-upniki stavk a rje v, od njih izlije- tiko in uipi«avo in .po i>otrebi krad-ni Ktavkarski komitej, bodo našli la, ropala in morila. Med aretira n-primeren odgovor na to. Na noben ci se nahajata tudi dva mestna način pa ne smejo stavkarji po- župana m večje število upravnih svetiti nobene pozornosti kakemu uradnikov. Vsa tolpa bo deporti-predlogu, ki bi skušal zabiti kol "a male aUtfiče v bližini Si-mednje ter vodstvo stavke. eilije. V takem slučaju bi bila stavka1 Prefekrt Mori je vodil akcijo namreč izgubljena in vse trplje- oprezno in dokaj «trajt<*gusno. — nje stavka rje v in njih družin bi Zdaj. ko je delo končano, dovo-ostalo zaman. U«je policija ob javi je«je posame- --zjiiii jMKlrMbnošti. V prvih dneh {se je poiicija, odnosno žandarme-rij»; posluževala okloftni/li avHo-mobdov iza raziskovanje bandit -škili gnezd. Nato so konjeniške patrulje začele čistiti saniotnejsc vasi in so tekom enega meseca, to se pravi do srede febmarja, }>o-j.^j. lovile že večino bamditskih pogla- SMRT LIPIŠKEGA BECA na katerem je jahal h -kronanju zadnji Habsburžan. ZNAKI KRVNE SORODNOSTI Se pred 30 leti zdravniška veda ni znala razlikovati kri in be_ preiskavo, pač pa jo odgodilo do ]jakovinc posameznih živaLskih sodnjega dne. Če se bo pustilo ju- | Vrst. Zato sodni zdravnik tudi ni naške borilce v Passaicu stradati j Vedel izvora krvnim made___, ____ toliko časa. dokler ne bodo vsjed 1 KC ni niogel opirati na kemične do- ]n župnikov v provinci. MORAJO — CE HOČEJO ALI NE P:« I iliu-vi >e je vr»i!o pred komitejem za zunanje zaK>lucij«, "vložena od demokrata Moore iz Virgiiuje. i>b i:< .i jnrjšnj-i prtliki so opozorili ita to, da tiči "Kavkaška i' • '> Am« riki" za t<'ini o»ivljevabiiuii |K>skusi vls*Ie, ki je dav-•» i" v;. T.ikrat pa -e ni velelo, kdo mprwrntira to čudno druž-" < sj" 1 —t ju ni še nikdar preje ničesar slišalo. Iz nekega n .i,ii;.t pauiflnta, "Zdužone države in njih dolžnosti iiaiprtijn na-: 'I ifjinti1 iki Ge«x!jriji", pa izvemo sedaj kooiečno, kateri ljudje i t1' maliiiuicijo. IleniT Lanu "Wilson je {HKkpisaii kot preiised-I A. ( ullirr k<»t podpredM-diuk in Ferlev Moore »kot, za- i:l.i Inir; -r. ia .<• menda >]»oanwija še vsakdo. Bil je iiannt>č ameriški ;»"s\ U v M'-h.Jvi ter se je t>bn;išal tam na tako i>Twe Kzkazal <»b i4em ča-^u -tako u«tsiH>sobtiini. diiiigtona konečaio odpolalicati. it /. t fast < »j .i. s,'daj na di igem polipu in sicer zopet v ulogi kalil-.i n. i u. I Janin »I. ColliiMr je špekulant, ki k.upu\je In iwodaja zem-s . \ ru idi. a je ob istem rae" pa .pri|Kt«lH še John Ha^is Ham-iin M»t t■ r» n./ko e< io. Kmieči-.o pa je še nastopil Aibert Shaw, izdavja-t-t.i i \ Lti pri«ds«>imik "Near Kast Il« n /.i v a duša ne ho iseveda smatrala za ri'sno te.ga^ kar so t »<.-j[»«Klje navesti pn-il zbranim vojnim narodom kot ar-iiii' !*:<• /a priznanje republike Georgije. V ccikun Washin.gtonu n: i tir,-.', niti eaie ox-b-% ki bi resno vrjela v možnost, tla ibi ^Združen* • iržave pt-izniitle " vlado", ki je že pred sedmimi leti izginila z tze-ii" ^a površja. Povm-iii naravno nrso tudi Wilson, Collier, Ilam-i. "iL I in M«xire tl<»v<»Lj be«la.stii, e-h svojili jirizade-vauj za (ieorgijo. Imeli morajo v.ded tega vzrot ter zaislodovati določen namen. I m uinevji->! Ov'rra.ti rti zavlačevati hočejo priananje ruske so-\ republike. K«»t ljudje, ki imajo v ameriških vlatltiih krogih !/.wy, vedo «U»bro, fLa razpoloženje za takojšnje prrznanje d.i -e f^ajo v merodajniii vajshington.s.k.ith in Wall Street "■i.- h r» - ) • n skorajšnjo rešitvijo vprašanja priznanja. To pa ho-»•< ; -'-pn , iti. To tn nič drugega j«' namen njih ofenzive za Geor-pij<». \ ameriški vi>«»ki lunuici se ljorirta dva ituka tza \i-lio\mo vla«lo. i u k /.< li p<»>pd>iti prčzuai.jc ruske sovjet.ske r e pulil ike, doeiin si d: L.-! t• ■ v iui prav tako energičen način prizadeva boriti -se piloti ■ a..- mu priznanju. Dwight Moroow iz hiše Morgan, T.ree, sveto-" in handy ma.u"' Struidaixl Oila in drugi hočejo otvoriti ruski trg za industrijo Združenih drŽav iti njih trgovino. Hays Hammond. ^Ii lun in .se vrtino neodločni Hoover ^xa še sedaj proti takojšnje-u:u pi'.y i.ipju. čeprav pmnavojo tudi ti. da ni več mogoče za dolgo - -a zt viačevati oficijehiega obnovljenja trgovskih in di^omatič-i.;h o inoša je v. Stoje jia v zveei z nekini mcinarodnlin (sindikatom, zahteva po!no }>rizinanje in if.i>lača!nje stamili carlstiGnih bondov t- r mislijo, da ihhio mogli prisiliti sovjetsko zvezo s talno opozicijo k Jiadadjnim konccssijaan. (.'►-jxnla pa si> bo zmotila. I^usija jxytrebuje kreditov, to je res-i.ica, tri lahko bi večje kredite le od Združenih ilržav. Industrija te dež« le pa potrebuje se bolj nujno ruskega trga, ki je tako ogro-j i- n. če noče iKtslaibšatt produkcijskega. nxrt\iila, kojega pr\*e laJme znaKe je opaziti že J^edaj. Amerika pa si ne more v neposredni *bo-tah ia* ^re^istvih. kako najti nadomestila za izgubljene trge. To je tudi vzitiik. izakaj hoče biti Calvin C1ooi;klge dvorljiv z ru-fr^o sovjetsko republiko, čeprav je jasno, da mu ne ugaja cela. .smer razvoja kot, skra^aemu kontserraJivcu. lakote prisiljeni vrniti se pod ja-1 kaze. .Šele, ko je dr. Kraus oti-rem. To je ravno, kar nameravajo ( kril leta 1S97. praeciptine. je me-orodja velekapkala v senatu s' svojimi zavlačevabiimi taktikami. Pri tem pa je bila za senatni komitej merodajna se drugo stran ska misel. Julias Forstman, predsednik Foi-stmann-lluffniann naprav, — ene največjih, prizadetih od stavke, — se je vrnil s petmesečnega zabavnega potovanja po dicina pridobila novo biološko metodo, ki se je kmalu izkazala kot izredno važna in pomembna ne samo za zdravniško vedo, nego sploh za vso prirodoslovno znanost. NaJ Po*dednji os^aaiki tolp so se umaknili v hribovito zaselje Ga'ivgli. odkoder so spočetka strahovali in plenili vse bližnje vasi, končno pa so se začele te tople v pomanjkanju medsebojno pleniti in moriti. Prefekt Mori. ki mi želel prelivanja krvi. je v Gangli poslal podlagi praecrptinov sta ]>otem , , . -«t i • ela.siirka. ker le tam navada, da L hlenruli in Wassermann dopri- 6 J i• se vsak nov prihod transporta mor nesla biološki doka-z za diagnozo 1 ' krvi in beljakovine- Posrečilo se Evropi, navidez v namenu, da de-j jima je določiti in razločiti kri in luje -za uravnavo Ntavke. Mogoče je celo, da so ga nalašč poklicali nazaj v ta namen. V Wasliing-tonu se namreč trdovratno vzdržujejo govorice, tla bo prišlo še v tekočem tednu do sporazuma med delodajalci in delavci in eelo, da obstajajo že gotovi predlogi, na temelju katerih je uravnava stavke '1 takorekoč zagotovljena' Treba je čakati, če hočeino izvedeti, na kaj se opirajo te domneve. Mogoče pa je, da je veliki demokrat iz New Jerscy-a, senator Edwards, odgovoren za to, ker je podal v komiteju za fabrikate izjavo, soglasno s katero se bo v prihodnjih par Idneh {pogajal 'v Passaicu z delavci in delodajalci, ne pa z gospodom Weis'brodom glede uravnave diferenc. Gos|>od senator pa se bo najbrž zmotil, če računa s lem, da se mu bo posrečilo ločiti stavkarje od vodstva stavke, da bodo imeli nato izkoriščevalci žnjim lahko igro. Celi duh ki navdaja predilce Passaica, GaTfielda in drugih krajev ni po tem, da bi se dal pitati od takih iluzij. Stavkarji bi morali biti več kot neumni, če bi se na ta način izročil na milost ali nemilost podjetnikom ter iijili politikujočim priganjačem. V zvezi s tem je treba vnovič oj>ozoriti hia- dela vsi v u .sovražno politiko American Federation of Labor, ki ne odklanja le direktne ali i nd i reki ne poti pore za stavkar-je Passaica, temveč tudi noče u-goditi pozivu stavkarskega vodstva, da bi se stavkarje organiziralo v United Textile Workers organizaciji. JS čem pa utemeljuje tekst dna organizacija, združena z American Federation of Labor, Isvoj odjjor proti -sprejemu tekstilnih delavcev v tekstilno organizacijo? Pravi, da bi ne mogla naenkrat absorbirati 16.000 delavcev im delavk, zaposlenih v okraiu, kjer je izbruhnila .stavka! to je tako beden in obenem tako t-kih rib naizimni z 'bobnom. Vaš-čani so se »brali, toda namesto o-- Iz Budimpešte poročajo: Ko je bil Kari v Budimpetati kronan za madžarskega kradja, je jahal v kaiedralo, kjer se je vii-sila ceremonija, Jia prekrasnem lrplskein belcu. Konj je bil plemenite pa.-»-ine, mož, je sedel na njeni, "jvi je bil tnlet v kraljevski plašč in je imel Jia glavi 'krono sv. Štefana. Vsi, ki so »prisostvovali svečanosti kronanja, so občudovali žival iii njeno elegantno hojo in konj je dobil ime "Krez". Po kronanju jc moral Krez za cesarjem na Dunaj. Ostal je tam v cesarskih hlevih. Prišla pa je revolucija in ž njo ni odzvonilo samo Karlu Habsburgu ampak t.u-di njegovemu lipiškemu belcu. — X;nšli so st^ rešitelji, ki so konja odpeljali na Madžarsko. Tam so mu dali prostor v Ludovikovi a-kademiji. Častili so ga kakor ma-lika. Dotbival je najboljše zrnje, ime.l je posebnega oskrbnika, ki ga je vodil po vrtu akademije na sprehod in za njegovo vzdrževanje je bila določena ]>osebna vsota. Zajah.ati pa si ni upal konja nihče. iz spoštovanja do pregnanegn Haibsburžrina. Polagoma se je začel Krez rediti. Pre skrbna nega je žival pokvarila. Konj je bil vsekakor že tkva.j.sot let .star. tza-čel se je e-1 it i in naenkrat se je pojavila pri njem srčnr» napaka. Prihajali so živinozklravniki. da bi mni j^mag-a !•■» *i --ii -i Eiiamila o prihodu svežih rib, ilm " beljakovino različnih živalskih _ ; re-it , j- v rt ,1«- toda bre-z srore. hrnz je propa- vrst. Eksaktnost praeeiptacijske f Prevrtai - plu",da«! vtxl.no -bolj. Slednjič je ležal i - -i ,, , -- , „ . kiajiiaeiio s a>ozivo»n. da tekom 12! . metode je doveula slednjič do te- . . venomer na tleh m se dvignil le i - ii- » t .. "r i.zraetjo vse banidiie. sicer bo- , , - , . . ga, da so jo uvedh tudi v sodstvo, . . . | tedo-,tal \ as/ki gospodarji .so se v fJtrahu1 d\xminem primeru. Znaten napredek v razlikovanju . .. , i. • . , , nem udoma Tibrali k posvetovanju krvnih vrst znavi odkritje dr. . . 1 . tin sprejeli Morijevo zahtevo. -- Preden je zašlo solnce, soOlori jevi I oddelki cei-nirali zaKelrje Camgli in aretirali vse bandite. I Aretacija se je obnesla prez Kurta Landsteinerja. ki je ugotovil, da je kri enega človeka v popolnoma določnem razmerju napram krvnemu serumu drugega človeka. Krvni serum človeka A ...... - .. , . . . . , , kapljice krvi. Se v zad^ij! minuti ima n. pr. lastnost, da strdi (aglu- r .... 1 , .. . . so b«'jiditski poglavarji, ki so se tinira), krvna telesca človeka li, ne pa svojih lastnih in tudi ne krnili telesc človeka C ali D. Land-steiner, Decastello, Dungern, Moss i. dr. so potem našli, da je nu^o-če kr\nia telesca razdeliti v štiri skupine, ki se medseboj razlikujejo po krvnem serumu. Tako se tudi ljudje lahko razde-le v štiri skupine- Če hnamo torej na razpolago serum krvne skupine št. II. ali III., moremo ugotoviti razmerje krvnih telesc poljubnega človeka do ene navedenih štirih grup. Ta lastnost človeških la^tno-krvnih telese se lahko od očeta in matere podeduje tudi na potom-! stvo. Dungern in Hirschfeld sta o' tem problemu mnogo študirala in ' sla dognala, da kažejo krvna ^telesca otrok iste lastnosti kakor krvna telesca staršev. Lastnost krvnih telesc staršev, to je njihovo do ene izmeti štirih skupin, se lahko podeduje ali pa tudi ne. nikdar pa ne očitujejo otroci lastnosti krvne skupine, ki je tuja staršem. | Zato se nikdar ne more pozitivno dognati, da-li je rrtrok res sin dozdevnega očeta, pač pa je mogoče negativno ugotoviti, da otrok ni njegov .sin- Če spada torej novo-rojenčkova kri v skupino II., materina v skupino 111., očetova pa v skupino IV., je izključeno, da bi bil otrok sin dozdevnega očeta. Zakaj otrok bi moral spa;lati po svoji krvi v eno izmed skupin III. samemu sebi v n^potje. Tu so Madžari oklenili, da napravijo mukam konce: dogovorili so se. da K reza usmrte. Živino-zdravnik Ludovikove akademije je od kožo 150 jrrannov kloivvforma. nakar je na- prvi vdali, skušali z Morij eni skle- .. , m . . . , . ... . , • - • i^topiJa smrt. T oda s tem se ni bi- unti koonpi'omis. obe-tajoc mu si-'. gurno zmago fašistov pri bodočih volitvah. Morijev oflgovor pa je ob-stojal v tem. da jih je dal takoj dopontirati, kar je bamdite jmc bridko razočaralo, ker so se doislej pred vsaikiini volitvami jiogajali s kandidati in je bila ravno fašistom zagotovljena zmaga v vseh tamošnjh [KukTajhisih. Smatra se sedaj, da je sieilijanska mafija docela iztrcbljena. ' Kosilo v spomeniku. V kradjevem gradu Windsor, poletni rezidenci aaigleških kraljev stoji ua kmieu velikejga 7»at*ka o-gromni spomenik »Tnrijtt III. Ko so leta 1S23 s|K>menik {>ostavljali. so na potlstavek najiu-eje potegnili truplo koaija. potem glavo rn nazadnje posa/dili na konja kralja. Prcdno pa so konju gbivo pritisnili k truplu, je upravitelj gradu s šestimi prijatelji zlezel v trup konja, kjer so jim sei-virali kosilo in iga tam tudi použili. Ko so vse dele spomenika hermetično -zaprli. pa se ;«pomn.kH. da so v konju pozaibili malo lestvo. Iy<'.st-va je še dajnes. 'torej nad sto let v spomeniku. "Za vsako kravo min/strski svetnik". Pred pičlim letom je izšla Težaven Cobhamov povratek • v domovino. Iz Kaira poročajo, da je pristal v Heliopoli.su angleški letalce Allan Cob haw, ki je pogumno premeri! pot « k Ion a v Kapstadt in sevsedaj \Tatča nazaj v Ix>ikdon. Pole t iz (liartnma do Kadra se je vršil v po«e»bno težakih okolšči-nah. I^etalea so ves čau motili viharji, ki so nosili po aralku cele oblake pe«&a. Orijentacija je 'bila letalcu v tafkeon vremenu popolnoma nemogoča, vendar se -je lot na dobno artN^o oiboesel brecs neegode. Cobham se bavi budi z načrtom novega poleta iz Ixmdona v Avstralijo. S tem poletom bi bila u-stanovljona 'letalfflaa z\*eza z Anglijo in avstralskim 'kontinentom. Cobham je že predložil svoj načrt angleškemu vot&stvu ene mornarice, ki bo, .kakor jc (podo-pa, stvar odofarila. Tuje vlade so baje tudi že prišteta na" polet, ki bi šel iz Londona čez Pariz, Lyon. Rim, Napoti, Damask, Kalkuto in Singapur.' ali IV. In ta ugotovitev, čeprav le lažnjivo nesramen izgovor, da se f negativna, je izredne važnosti in mora človek naravnost čuditi du-1 bo človcšstvu še mnogo koristila, madžarskem listu "A Maigj-ar vi- dek'* ostra kritEka gospodariva v GoK"doeloeju. nekdanjem letovišču pmkojnoga avstrijskega cesarja Franca Jožefa na Madžarskem. Pisec članka. Bela Balasz. je pod-vrgel -zelo ostri kritiki gospodarstvo v Goedoeloeju ter je -zapiKal. da siromašna država, kot je na-primer Madžar.ska. ne bi smela tako postoi>ati, da bi za \-siftt rep domače živine, ki se pčise tam v o-koliei. plačevala po emega mini-.strskega svetnika. MtfTdžarska birokracija T»a se je radi tega čl?in-ka čutila užaljeno in je vlotžffa tožbo proti pisen. Balasz je l>il obsojen in tse je moral zagovarjati pred sodiščem radi raažaljenja čast; madžarskega uradnistva m te dni je bil Obsojen radi obrekovanja na etiamo globo v znesku 2 milijona madžarskih, krom. Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4 cfo pričenši s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., : : New York, N. Y. lo stvari konec. S Kre«i ^o t>o-^egtiili ko/x). ki jo l>odo sedaj na-pračilii n na;qra.r(Mio žival postavili v muzej Ludoviikove rkademije. Tli bo stal Krez v tisti ponmsni pozi. kakor je nesel Karla b kronanju. Za ^I«džare vseka.kor za-nimiv in značilen spomenik ! Sveto pismo na kosu papirja. JajMniske.mii krtčanskeanu misijonarju dr. Miši/.irki se je pOpircči-lo prepisati celo »vc»to pismo 'na kos papirja. Prepir j« v>ekak«>r precej velik, 1280 metrov dol£ in 7C metrov širo>k. Tekft je japonski in Obsega nad milijon črk. — Pisava je tako drobna, da jo je treba citati z drdbuojrledom. Misijonar je dela.l na tem prepisu cela štiri leta rn tri mesece, ko pa jc delo končal, je padel v omod-levieo od trudnosti in veselja, da je mncuega črkaranja vendarle konec. j Fašistovski zakon o fašistovskih delavskih sindikatih je bil v italijanskem senatni z navdušenjem sprejet. Zakon je utemeljeval sam Mussodini, ki je pov-darjal. da je v fašistavskih sindikatih vsaik štrajk nemogoč. Ena fašistov-ika delavska organizacija je bodela nokoč štrajkati, pa jo bila takoj razrpuičena. Fašistovski dekliški sindikati so čisto v rokah vlade in vsi v teh sirtdikatih organizirani -delavci ubogajo zahtevam vlade. Xi čuda. če je bil italjartski senat za zakon o fašistovskih sindikatih navdušen. Petkratni morilec. Pred porotnim sOdi»če.m v Er-funtu. Nemčija, se vrši te dni obravnava zoper 341etnega zoboteh-nika Hugona Rumipfa. Očita se mu, da je zastrupil leta 1914 svojo sestro, s 'katero sta bila dvojčka, leta 1916 svojo neza/konsko hčer. leta 1922 svojega brata Ma&-sa, leta 1923 pa je skušal zastrupiti s\-ojeiga l>i*a.ta Viljema hn svojo mater. K obravnavi je povabljenih 54 prič. Obtoženec sedi od 23. novembra leta 1924 neprestano v ena poru, kljub temu pa še vedno vse trdovratno taji. • lz naše lope domovine Jugoslavije prihajajo zanimiva poročila. Faktičui vladar Ju-gosLavije je Nikola Pašič. On ima jugoslovansko politiko v jnazknau on ve, kdaj in u je "treba začasno otfeato^wti in kdaj je primeren treJiutek, da zopet vzii nie valje t i v roko. l^tari PaNtč ima ana Riwleta Pa-šiča, ikateri je iaza vojne tnalku-pičil težke milijone. JStari Pitšič ima namreč načelo, katereanu se ni še iviktlitr izmeve-ril. To -nijejrovo načelo se glaesi: B oprati te se. milici moji! V Pašičevem kabinetu je bil do ka tudi Stjepan Radič kot vzgojni minister. In K a dir je nekje izvohal, da Pašičev sin ni izza zaključka voj-n«» plača-l <>d ^rga mojega pi*e-moženja niti počemega groša tla v-ka. To trditev jc zalbmsrl rftaremu Paišiču v iobe ter jo qKHljyid /. dokazu Pašič ga je zaistrantega spodil iz ministrstva^ l>a je odslovi! Radiča in mu jezik zavezal, je 'bil že tskrajni eav Skrajni čas jo pa tudi. Tla Pašičev sin-milijonar, plača državi davek. kat^rejra -zna država taiko temeljito izl iriat.i od vsrkogaT, -kdor ni s Pašiičein v zlaliti. Slišal sem rojaka, ki je vzdihoval : — Ameriške postave so lepe in dobre. Človek bi jih z vescljeon »poštoval. če bi ne imele amendment o v. Slavni ameriški zobožna ženska; da španska kraljica nima lepih m>g in rok in da se tudi z lepoto svojega vratu 'ne more postavljati. Mussoliaii se 'bo podal ta teden Afriko. Bog dalj .da bi mu parobrotlna družba ne hoteia prodati karte za povratno potovanje. Da. v Afriko naj gre in naj preživi med tarodšnjimi divjaki par let. ^Iorda se bo na4ičil od njih nekoliko civilizacije. Vprašanje: Doefti čitarn v listih o najnovejši ženski modi. Včasih so rabile ženske za svojo obleko po štiri ali pet jardov blaga, danes pa za mlado lepo punco baje ni try-ba več kot on jartl in en k voder. Ali jc to res? Odgovor: En jartl l>lai»a ^xnpo&noma 'zadostuje. Z enim kvodrom se ji pa ne bos dostti prikupil. Motoš že glob je poseči v (žep ter ji dati deset aii dvajset d.-v«-biio i»laj, ko -sem j»r,,u<>ran-prečuti jiov, tla uapravua to poezijo, iie morem pogrešati tega. za Lir Nf*m te priiUil proertt: 1. obed, •J. tobak in svečo m tvojo dblc- stihov. A pri tretjem dejanju ir mogel napisati več tot dva. — Vedno sem mislil, da je to dejani j«? prekratko. — je godrnjal H ud« it f. — toda šele pri predstavi r.aj»k/i človek napako. K sreči b* trajolo to dalje časa; ima briintri iH'set prizorov, mod katerimi je prestol ni iprizor, ki bo prizor m o je slave. . . Zadnje besede i>restol-n«ga prizora so že izginjale v pla ko belega medveda. Ali greš na maskerado! Saj j menu, ko je ituel Rudolf napisat še eno kitico. — Preidimo k četrtemu dejanji — je rekel Rudolf in obraK mu j« za žarel. — Trajalo bo že minut. *«> sauii sanv>govnri. — Soda; Ke je lotil konca. ki je samo za svetil in ugasnil. V istem trenotkv je Kduolf vlagal v veličasten ok vir žaJostine lirike scadnjc besed« rajnika, kateremu v čast je biU posvečeno njegovo d pKtelj* nekaj drugih rokopisov. Naslednjega dne ob obrnili zvečer je go s]* ulična Angela stopil: na plesišče; v roki je držala lcra -m .š"|M«k li dve r«z:, ki stav bil tudi b«'li. Ta šopek jo vso noč do na^al mladi deklici poklone žen ij hvalo molkih. Tako je Angela ob čutila nekoJriko hvaležnosti do svo je.ga bratranca. ki ji je bil pireMkr bel toliko tet milih zadoščenj sa in olj lib ja, in mogoče bi 'bila več mislila jiauij. če bi je ne bil za s!e«H)val s >vojo ga lant nosijo nek nevestin sorodnik, ki je večkra • in tako saurztijeu kot velika nrmada na umiku i7. Ru-Mje. Moj |K>\ r.šitik iz zelenega Listin ga in moje hlače r z škotskega merkiia g»«tovo prav čedne; a je preveč |**nl»daj. — je dejal, — se l>o lopb nier st.irašno nvučil. _ — Bo* n^l tak z doma * — je rekel Marcel srojemiu prijateljuj, ko Ma končala čuden ob<*d. ki je bil prinesen na krožnika za pet frcsi-kov. — Vraga. — pravi Rudolf, — prav malo s«* brigam za javno mnenje; sicer pa se dane> začenja pred pust. Ko je prišel 5>e-nik domov in ž njo plesal. hudo prestrašil svojega vratarja, j«* prižgal svečo an jo jxrav skrbno «>lulad s prozornim papirjem, dj In m' izogn.il nagajivo-* i severnih vetrov; in takoj se je lotil dela. Toda ni trajalo dolgo in zapazil je, da je njegovo telo za silo sicer zavarovano proti mrožu, roke,p« ttix> bile; in ui še bil zapisal dveh stihov nagrobnega napisa, ko ga j«> začato tako strašno zebsti v prste, da *«> izpustili pero. -— NajsivuejM človek se lie more boriti proti elementom. — jc dejal Rudolf in se onemogel zgpi-«iil na stol. — Ctv.ar je prekoračil Kubikon. a bi ne bil prekoračil Bere sine. Nacjkkrrjt pa je zagnal pesnik vesel krik iz dna slojih medvedjih prsi iu vstal je tako tuninglo-ma. da je prevrnil del črnila na 'belino svojega kožuha : šinila mu je v glavo misel, obnovljena i'hat-tnrCouovr. misel. Rt»«Mf je j>otegnil izj>od svoje po-telje pnveijKtrjo sklaxlovnieo papirjev, med k a t erimi se je nahajalo kakih deset vetokan-^kih rokopisov njegove drame "Mašče-viilir''. Ta drama, na Va*eri je delci dve leti, je bila dovmeoa. lazdnta in tolikokrat popravljena, da .so vsi rokopisi tehtali dem kilogramov. Rudolf je dejal najnovejši rokopis na stran in vlekel ostale pred kamin. - Prepričan sem bil, da jim boni nawel prostor, — je vzkliknil — ^amo jK»trpljenja je treba! To je gotovo lepa butara proze. Oh! l e bi bil mogel šliWiti. kaj pride, bi l>il napisal j»rolood milim iu-lx>m bi nt' znal opisati začudenja štirih glav. nih vetrov, ko so zaipaaili ogenj v kabinu. Med tem je drugo dejanje igre gorelo z največjim uspehom. In Rudolf jc imel napisanih deset Ril je to nrifd. plavolas človek, no-d .;<• ]*ar krasnih navzgor za-xvedranih br«*ic. ki so trnki, na ka-terc st- nasajajo nerakuešna srca Mladi mož je 'bil že zaprosil An gel o, naj nm da dve beli roži, ki Kt« še o-.totl'i od šopka, od kate rega si je bil -vsaikdo nekaj kz-prcrsil. . . Angela mu je bila to prošnjo odbila, pa je }>o kon«"anem pb'Mt ip>l»abda ob«* cvt>tlici ina kl<^>i. s katere ju je vzel mladi plavolasee. V tem trenobku jc bilo dvanajst st< pinj jkx1 ničlo v razglcilnikn. kjer je stanoval Rudolf, ki je, naslon jen na oknio. jrledal pro«ti Bar-riere du Mestrična Angela, ki ga ni mogla trjH-ti. X. Rtič neviht. zil in ko je videl iklobul< tremi rogovi in frak, je mislil, da ima p:vd »seboj mestnega stražnika. A ko je videl vrečo, ki je bila •irecej nabasana, jc s]>oz!ual. da sl' moti. — Oh. že vem, — je jKvinisli!. — '"/splačati mi hoče nekaj na račun moje dedščine, ta človek priliaja otokov. . . Toda zakaj ni potem titiiiorec ? — In dol je možu zuame-»je, pokazal na vrečo in rekel: — Že v can, kaj je. Položite jo Vi. 11 \~molil pod aros papirček, {»pisan j to je deklica ušla v mesto in si OOLEJVE 81 TO KRASNO KOTO SLIKO Dnknt dnevno: 2.3* — ».39 EMBASSY THEATRE V mesecih, .ki začenjajo novo trt-letje. so stnačni časi: navadno 1. in 15. ol>otnic. menic in se končuje s točo prfwt estov. Zjuliaj 15. dne «n<4cega takega aprila j«' Rmlolf prav mirno spal in -anjal. kako da mu je eden njc-jrovih si.rieev .zapustil v oporoki kar celo pokrajino v Peruju s Pe ruankatni vre«l. Ko je domišljavi dedič plaval srodi imaginarnega Pakioia. ga je prekinilo roidjan.>e kijuča. ki «e jt zavrtel v'ključavnici, v najlepšem trenotku njegovih zlatih samj. Rudolf se jc dvignil na postelj in j»* s š? zaNpanami očmi in za vpaniin duhoni pogledal okrog se be. Tedaj je nedoločno zapazil sre di sobe stoječega moža. ki je "bil pravkar vstopil, in kakšnega mo sa! Ta Tgodinji tujec je imel na gla vi 'kk>biik s tremi rogovi, na hrb tu vrečo in v (roki veliko listnico oblečen je bil v frak po francos ki modi iz zelenega platna in je bil videtri aelo upehan, ker je pri šel čez pet nadstropij. Njegovo ve denje je bilo ^elo tdjutkno in nje ♦rova hoja ceneča, kot bi mogla biti hoja m>enj»biaee, če bi se za eeiq premikati. Rudolf se j« za trematak ajgrx) - večbarvnimi znamenji in številkami. — Želhe jKitrdaioT — je vpra-«*nl Rudolf. — Prav je. Dajte mi m ro in črnilo. Tam na rnrai je o-boje. — Ne, prr-šel sein. — je dejal *a, — po stopetdeset frankov. — Danes je 15. april. — Oli. — je povzel Rudolf. — •inegledovaje lis*. . . — Oixlre Bir-inau. To je moj krojač. O jej! — > melUnilioirino pristavil in pogledal eaikaratt na svojo shod no nvkujo. ki je ležala " na postelji, mferat na listi je sel odšel, reksi Rudolfu: — Do štirih morate plačali. — Za poštene ljudi ni ure. — je rekel Rmlolf. — Intrigant! — e žalostno pristavil in sled'U z oč-n i finaiiRurku s triogelnikom, — ulne-e.l je vrečo. Rudolf je strnil zagrlnjalo pri jKKstelji in poskušal zopet priti do voje dedščiue; a zgrešil je pot n ^e ves |>ouosen zazibal v sanje, v katerih je prišel .k njemu ravna-elj Francoske ibanike s klobukom v roki in ga ]>rosil .za dramo za -voje gledališče, m Rudolf, ki je ooiziuail običaje, ga je napra-il -za predujem. Totla v istem trenotku. ko je bilo videti, da jc ravna-clj pri|wavljon, izj>obiitL prošnjo, e je Rudolf znova zbudil, ker je stopila nova oseba, drusga 'kreatura 15. aprila. Bil jc to gospod Benoit. zloglasni posestMiik nieblovanesra hotela, v katerem je stanoval Rudolf. — Gospod Bonodt bil hkrati gospo lar. čevljar in oderuh svo.j»h najemnikov; t^ga jutra je dišal po ilalKMii žganju in zapali pobotnici, roki je imel prazno mošnjo. — Hudiča! — je pomislil Ru-lolf. — M ni več ravnatelj Fran-oske. . . imel 'bi belo ovratnico . . in moja mošnja bi bila polna. — Dobro jutro, gos-pod Rudolf! - je dejal gospod Benoit in stopil k postelji. — r.a^pod Benoit. . . dobro jutro! Kaj mi je naklonilo čast, da te me obiskali ? — Prišel sem, da vam povem, la je danes 15. aprila — Že! Kako čas beži! Nena.vad-no: moral si bom kupiti hlače iz nankin a. 15. april! Moj Rog! — Brez vas ne bi nikdar na to mi-4L1. gospod Benoit. Koliko hvalež-losti sem vam dolžan! — l>o3žm i>znajo malone vsa evropska policijska ravuateljsta. Izvršil je nebroj drzni-h vlomov, tatvin. goljufij in drugrh zločinov-Samo na Slovaškem je izvršil l. 1924 štiri drzne goljufije, za katere bi moral odgovarjati pred .sodiščem. Izdajal se jc za odvetni- j škega koneipijenta. To je bila sploh njegova naj priljubi jenejša vloga. V vlogi odvetniškega kon- Kako je bil Kolčak usmrčen. Sovjatska "Krasnaja Gazcta ' je jyriobcila v svoji številki od 8. februarja prvo službeno i>oročilo o eksekuciji generala Kolčaka. V naslednjem prinašamo to pretresljivo poročilo: Bilo je pred šestimi leti. . . Noč. Ječa v Irkutsk u. Tišino prereže o^ter krik s tract že: — Stoj! Avto se ustavi. Poleg njega se pojavita dve senci. — V imenu rcvolucijskega komiteja. . . . . . Protirevolueijonarna pro-J eipijenta je vodil za new nebroj ; pagan da. . . Nemiri v mest.u. Med ki i jen tov. «Xekoč se je zglasil v [prebivalstvom razdeljujejo Kolča-Piečtanah pri dr. Štefonovu terikove slike. Komiteje sklenil: — se predstavil kot odvetniška kon- Kolčak in Pepelajev _ obsojena cipijent dr- Molnar. Živel je delj 1 na smrt. časa na njegov račun, pred odlio-! Vrata Kolčakove ječe se od pro. dom si je pa izposodil od Štefano-! Admiral je sedel na postelji, ko va še 800 čeških kron. Tudi zob-! j<. začni šum .je vstal. Njegov ob-nemu zdravniku dr. Srekolemu se i raz je'bil trd. nobena mišica se ne je predstavil kot odvetniški kan- zgane. Sknlnner Čudnovski. pred-didat. Dal si je napraviti več zla-(sodnik ir kioske čeke, stopi k potih kron v vrednosti 6000 Ke. na'stelji: kar je brez sledu izginil. Naposled ga tje zadela usoda, ki zadene prej ali slej vsakega zločinca. Aretiran je bil v Kitz-buehlu in v torek so ga avstrijske oblasti izročile češkoslovaškim ob- — Prišli smo. da vam glasom sklepa revolueijskega komiltfja v Inktn.slcu javimo obsinlbo. . . — Poslušam vas. . . Sodrug Oudmovski prečita gl.as-no in razločno razsodbo. -j>o kate- in v glaou mu zveni lahen drget, ki pa postaja vedreo hujši in hujši in se slednjič razleže v krčevitem })daču. Pepelajjeva odvedejo v iisto sobo. kje rže čaka Kolčak. Svidenje poteče brez besetle. Nekaj minut za tem obda straža oba Obsojenca. Počaisi odkorakamo vadolž obrežja l*šauo\"ske in zavijemo po ozki ulici proti griču. Februarski mraz nam prodira v kosti. Čez nebo švigne soj reflektorja. Iz mesta se čujejo streli. zdaj pa zdaj izabrni okrajino. — Pozor! — Pozor! Pepelajev -h- obrne h Kolčaku: — Zbogom, admirale! Kratko in hladno odgovori Kol čak : — Zbogom! Rezko zazveni povelje: — Ogenj! Salva. Tra na zvoniku bi]je dve.-- To se j«- zgodilo 7. februarja 1920. — mejnim organom. Georgijevič je(n sta Kolčak in Pepelajev obso-ro.lom iz Novega Sa^la in sicer iz jena na smrt. ugledne rodbine, ki se je nedavno preselila v Bratislavo. Bratislavo je torej doletela visoka čast, da šteje med svoje meščane "kra- Tifeiina. — linage ka.ko prošnjo ali željo? — vpraša -'odrug Cndnovski. — Prosim dovoljenja, da vzamem slovo od svoje žene. Sod rug Ondnovski od Ami e. da je iz raznih razlogov nemogoče V Vilni je bilo te dni obsojenih )Ustreči tej želji. Morda ima admi- lo: 4 4 Potem pa te ubijem.7' Še lja bohštaplerjev' vedno kakor v šali je izvlekla se- , • kiro izpod plašča in jo namerila i Pet smrtph obsodb v Vilni. fantu na glavo: "Naj vdarim?" Smejal se je tudi fant in priki- j banditov radi roparskega na-j rj,i ^ kako drugo žeijo. mal: '"Le vdari. ne bojim se smrti!" Hip na to se je zgrudil na j^lirt-tla s preklano glavo in oblit s • krvjo. Dekle je zamahnilo še par j pada fin neki osebni avtomobil na Kolčak odkima. Počasnega koraka stopi iz eeliee. kjer ga obda straža. •Dospeli so ma dvortšče. Naen- P0ZDRAVT! Prevkio se podamo na paruik krat in Wimmer je obležal mr- "France" še enkrat prisrčno po- krat vzame Kolčak iz žepa robec tev. izdravljamo IVanka in Marv Siko- in si s sumljivo .kretnjo ž njim za- Frankova je bila drugi dan a- Ie ia otroke, Ludvika in Mary Si- ( krije usta, hlinee kašelj. Povelj-retirana in je priznala, da je | kole in otnolka, Martina in Mary nik strape priskoči, zgrabi Kolča-Wimmerja umorila. Prisegla pa j Iinperl, družino Antona in Juršu- ka za roko iu iuu iztnga robec. — je, da ni imela tega namena, da le Jeller, družino Gračner. druži-1 Majhna -l>ela pilula zdrwne med no Kavčič iu družino Johna in prsti na tla. Strupi Kolčak je md-Agmes Dobrave, Igiuiea in Justi ren kakor t>oprej. Sodnug C-udnov-Span, • Valentina in Mary Suho-'ski sjbra.ni pilulo in nenavadni iz-dovčun. družino Karligen jevo,' prevod koraka naprej, družino Kopmayer, družino Lek-j Jetnjiški krvniki. M\za. okoli še. družino Omaiine, družino Bc-Lje trije stoli. Kolčak sede na nedejSič, družino Leban. Barbaro ^tol, k njemu pristopita dva vo- se jc res hotela Jsamo šiiliti in Wimmerja malo }>ostrašiti- Kako je prišlo do tragičnega konca, sama ne ve. Na enak način se je zagovarjala tudi v sredo preti poroto. Kljub temu, da je priznala, da je imela razmerje tudi s Tomschitzom in da jc nosila sekiro dalj časa .s seboj, jo je porota oprostila. Prav-dorek je izzval nd Dunaju ogromno senzacijo, ker podobnega primera tudi dunajska pestra porot niška kronika še ne beleži. Vse ugiblje, kaj je moglo porotnike dovesti do oprostilnega izreka. Druga razlaga ni mogoča, kakor da je na porotnike vplivalo dejstvo, da je obtoženka nosna in da so se usmilili njenega še nerojenega otroka. To še le nastajajoče člocško bitje je torej rešilo pred porodom svoj mater ječe in ji že najprej plačalo trpljenje in skrbi. ki jih bo imela ž njim mlada nezakonska mati. Bog ve, ali mu bo mati zato vsaj hvaležna- (Dalje prihodnjih.) VOLK IN KMET Huda zima je letos napodila ruske volkove iz gozdov na ceste. V okolici Pskova ob državni meji. so odvzele oblasti kmetom vse puške. To je skoraj stalo življenje nekega Ttinšina- Šel je proti domu iz gozda že v mesečini s sekiro za pasom, ko je zagledal, da mu sledi volk. Kmet se je ustavil in si je natlačil pod kožuhom polne neJri krme. ker je blizu stal stog. Ce se je približal volk, ki je vedno bolj mlaskal z zobmi, je kmet prižgal takoj kos krme. Prišel je že skoro do vasi, ker .se volk boji ognja, a tu mu je zmanjkalo vžigalic. Obupani Tenšin se je spustil v beg, volk pa ga je dohitel in ugriznil v nogo. Tenšin je padel, a je prijel sekiro in pričel klatiti po napadojočem volku. Po več ponesrečenih udarcih je volku vendar odsekal uho. Cvileči ropar je zbežal proti gozdu. Šepajoči in krvaveči Tenšin pa je komaj pri-krevsal domov. Pavline, družino Božajevo, družino Kazale, družino Biederman, družino Burgar, družino Lepeto-vo. družino Šinkovec, vsi v Girard, Kan s. IV i srčno pozdravljamo tudi brata Karla Sik-ofte in družino v Ma\ nanl. O.. Jožefa Plauta in druužino v 8heklo»i, Wis., družino Grač-uar v Aubunn. 1H. Prisrčno se zahvaljujem vsem tistim, ki so me iibi-ikali v bolnišnici na Fron-tenatc in tolažili v moji bolezni. Se enkrat se zahvaljujemo Benedijči-čevini in Lebaaiovim, ki so nas v tako slabem vremenu spremili na kolodvor v Girard. Zahvaljujemo se tudi tvrdlki Frank Sakser State Bank in njih uradnikom za dobro postrežbo in tvi\Wco vsem Slovencem in in Hrvatom toplo priporočamo, kateri nameravajo iti v stari kraj. Frank in Amalija Sikole. Louis in Franfk KVuikon. # vsi iz Girard, Kans. jaika. Potem odidemo v celico, kjer je zaprt Pepelajev. (Kolčakov mini strski predsednik). Odpremo vra ta : Pepelajev spi, pa se v istem hipu zbudi, skoči iz j>osteljc in se v naglici obleče. — Dober dan. — nas pozdravi Čudežne deklice. V Nay v južni Franciji živijo tri sestre, enajst, trinajst in štirinajst let stare, katera čitajo. vde-vajo šivanke ali pa povedo barve predmeta z zaprtimi očmi. Jean I.<:(badie. francoski učenjak, pravi. da je te deklice pre iskal ter trdi. da je vsak dvom o resničnosti tega izključen. Toda do seda.) še ni mogel dognati, kako je to mogoče, pač pa pravi, da je edino to možno, da ima koža na obrazih neko posebno občutljivost, ki s*pre-jema vtise svetlobe ter jih oddaja možganom. l"pa pa, da bo še razjasnil ta čudežni pojav. SLOVENSKO -AMER1KANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAPRODAJ ROBA V KEMPI za 14 mož. Katerega veseli kupiti, ima dHo tri milije od Salamanca. Podfriwioisci pove: Joe Merhar, 121 No. 21 St. Olena, N. Y. 1 POTREBUJEM ZASTOPNIKE po raanih naselbinami za razno im-portiraino blago. Kdor hoče imeti v/^rce. naj pošlje $3.50 in prejel jih. 1k> ter -natančna pojasnila. Frank & Company, 2478 Blue Island Ave., Chicago, 111. I&ČEM D£LO sem ziidar iizucen v ifitarem kraju. Pišite na "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Kad bi- ^zvedel za prijafteljja FRANKA ŠKROBA, podomače Miklavžev od Studencas ki se zdaj naluaja nekje v Barberton. Olivo. Nadalje želim izvedeti za TONETA STEBLEY, ki je bil na Ely, Minn in za LOUISA GLAV AN, ka je 'bil 9 let v Au-rora, ^linn. Oglasite se *na naslov — Joe Stebley, Tampeso, ..Mont. _ (2x5,6) ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA ', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. POZOR! Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršuje,no denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec. Kakor v vseh ostalih podili obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo — FRANK SAKSER STATE BANK 82 cobtlasdt st., new' york, .v. t. 1 PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO 8 parnikom "PARIS'' 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovali. Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljSe kabine ▼ sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami. Vozni Ust stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln ietesni-co vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 in $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, splob z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor Seli potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortland* Street : New Yeifc. N. X. V ; r GLAS N'AWA, 5. APR. 1926 BELE ROŽE SOMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil 0. P. b "» (Nadaljevanje.) Ko je preeital to pKmo. je >tal Boris za tremitefc kot okaane-:i< l. Pozabil je popoluonra, tla m- nahaja. v ofbd^iudeni hiši in nočni s- ijei. «• cjjati i»a nogah. je pohitel proti >o-bain kneza, mimo številnih služabnikov, ki so s rpre^ftiecenjeiu 'zrli za, njim. Kneza je našel v Uru/bi Ni v' mi na zofi sla .sedeti madania Krištoforovič in Iris, ki sta »»beudovah malega i«*inea. ■» — Boi ;>! — je \ziklikniki madam a Krištoforovie, ko jc prihru-mel slednji v >ort.K>, v svoji pomanjkljivi toaleti. — Boris, za božjo voljo! Ta to«alela . . . — Ali n.tj :in>«r>ee obl«»čem fralk — je vj>ra-šaJ Boris, ves iz >ebe. Kaj pa -«• je /godilo? — je v.pra&i! krnez mirno, do čim s>ta zrli Saša in Iris nemo na čudno prikazen. K- j se ;e zgodilo.' — je -zakrival Boris ter lovil zrniik. — Kuksija . . . — M<«Bog, ali je bolna 1 — je vjwai&aia Iris. K;, j * l"sla je, — je vzkliknil Boriš ter podal knezu pisnih. Marcel je nagla^ preeital |>Lsmo. Kii«.^'ii .-kiiiulal! — je /-aStokaia. madatma Krištoforovnč. — Kaj nd'. rrkli ljudje.' Ah, to strašno iiiuwwko bitje *z neznosnimi manirami! Kako bi bilo mogoče to jvort'laOitn 1 Set \ /a vest i. Na'.' pridružujem uuieaijn ■Ka«e, — je rekel Mislim namrr, »|>arno. Kaj bo i<> ivK.ii ljudje.' Kaj bodo rekli ljudje! — je >?totkala ma Krisitoforovič. - Odlog i m\ Bori». — je r<"kH knez mirno. — Po mojem mne-ra.š odjM>to\ati /a njo t«i- jo ^wivesti nazaj, semkaj ali v svo-M(x-jo,'.- j,- ravno pravi tremutefe. da je spraviš z neupoglji- ;lez. »tori To meni i. n is u ju m jo lita x o :"ll( umno* B odgovori. — Al g leti z lris. M l ic krog vratu, opravil s Fu Sjfcia je — V Lik im« žena grske.ga modrijana Sokrata. ko zmivraijostji Ksaaitipe viri previdno molče, ker stara, stvar je, da je prati lepi ženi.^pa če je še tako jezična, anošiki svet popoust-1 ji v. Govorice o njeni ih svoJbodnih pač samo govorice, Jzakaj hvaležnost obdarovanih mo-.•iin-ati sem in tja, ker oči vidno ni vedel, kaj naj bi sodbo o njej sigurno izpre- — BrofecOT, — je vsjkdikmila Iris. — Seveda, vi kot catar, nepoboljšljiv samec. — Vedfto. — je juri pomnil mali učenjak. Medttem se je približala tniadama Kj-aštoforovič, ki je dotedaj govorila v nekem kotu b Sigrid. — Iris, bojim ^ da bom zopet dobila glavobol. Taka razburjenja «> zame strup Umaknila se bom . . . Slovo Saše me bo še bolj potrlo. Ali oni hočeš zgoraj posftreči t — Seveda, če želiš. — ji je zagotovila Iris. — Nato »e bom sama peljala s Sašo na postajo. Al gre kdo z menoj? — Jaz .se boni preje poslovila od Saše, — je rekla Sigrid. — Danes se d o* t i boljše počutim, a dobro mi bo stforilo par ur popolnega miru, zunaj na prstem, — In par udarcev .s pasjim bičem, (kot bi reflda Fuksija. — je mrmrala Šasa, a tako g»la.soio. da sta jo slišžJi tako Iris kot Sigrid. Slednja je nalahno skoanignila z ramam«, ter odšla ven v park. Ilis je odšla s Sašo iai madamo zopat na\-zgor. dočim se je obi-tiil profesor iproli laijižniiei. TDalje prihodnjič.) K s a n t i p a. Dva. tisoč let že velja Ksantipa, starec plesal, hodil h glasbenim /ijo n.t pravo |>ot ;< r izženeš iz nje eiikrat za vselej take ne- šesah bodo naj te spremljam — je vprašal knez. ki je Lauienjal po- rlo dober ni | — je vzkliknil Boris »ter padel knezu s- v. da. « e -e pelješ ti z menoj . . . No. tudi sam ;bi :.i » . . Kedaj -e odpeljeva! In kam? ela medtem že v mki vozili red. lide ob tričetrt na eniajst. — je rekla hladno. I.'T pa je |Hvti^nil kneiz počasi proti vratom. lh>:)ro. peJjcva m' ob tri četrt na ciljni. — jc rekel, t is je izginil «4voe.i vrata. Nu. ;a > k and al, — jc ^u^.ula mati:«ii predolgo. ' C»otovo nič dal j kot Ik> iK)tre.buo . . . lrin — aJi pravzaprav Sigrkl. Njen nikdar posebno ačaj je j »t v.; v /adnij^ni času naravnost neznosen ter N-i Iris žnjmi. i«t tikii -nvmi teni'j>ei4ament. ila ne more jiriti med nji-— je„ iu«Miil knez zamišljeno. ie. a Sijrrid m' |k>^Likžuje tega. da takorekoč IkkIj po hTiiila Saša vneto. »u n pada jo trij«*: prvi. ki to dne no g4«to\ .' — je /aklieal mlademu mo?u. prikii/aI v ve/i. Vlak namreč ne čaka na naju. To fk"><• lta'Ocst. Torej / Bogom in navidenje! Z Bo-spremljali to slovo, — z Bogom Olga, Si-izro. am -voje penate in plamen svojega Sedaj .]>a le liit.ro proe. -go v a il |M»ijub >fesor na «JKt*l — Vi i Iris, »rcu. i«* rvkel j*-o.feszelo nervoana in ' mojo ženo. Ce pa boste vi poleg, bo drugače. \ bom po«.'s'rbe1. — je zagotovil profesor. Rri tem pa je na piv j, ločim je *ta»la Iris v portalu. ne da bi vedeTa.J^113^ pomanjkanja. Toda Ksanti-p -tak> njeno srce naenkrat taiko/težko. P® njeni oftrwi niso imeli ma-N". in ja dr^iga kneginja. — jo je nagovoril profesor. _ vadno niti za ktnrh. Sokrata to senu i) liugo m lic zri t«* v svet tako otožno. Vaš mož ne bo doi-|Vea ne more lnri vzrok. Mogoče bo Maircel jutri zve- domač zapor ni menil in je tudi *pet tuki pWpr-Yil nikak čndež, ho io .potovanje ven vrzear , Le naravo je. če se "je ozka du-i, i.: i___r i.:*- .... ^ V-v _ . . hi t»iltaj kaj ikorisibilo, — jae bi jb da gre menila. Bila .ie nnlada. .temperamentna, ko jie ]K>roorla mnogo starejšega Bokrafca. Poročila se je najbrže zaito. do je preskrbljena in zaščitena. ka'ko rse iz "nakega, vtzroka poro če vse njej duševno enako boječe žene. O veličini Sokrata ni i-mela, koit vse povprečne Grkiinje. niti {Ki.jana. Sokrat je bil stari nc-eleganten in -rt-d človeflc. Da bi bil gozdno strašilo. ,->o mu manjkale samo kozlovske noge. Fiziogno-nrM. ki ni poznal Soikraita.' ga je označ-il kot ranuzdanea in pijanca. C? je Ksantipa sploh kdaj premagala njegovo favns&o grdoto, o tem se .nič ne peroča, kakor se o duši žene sploh ma/lo govori, če inLma ravno duše hetere. Sokrat sam. kateremu je bila lepota in nniseliuxsit i>vto. je opravičeval svoje mesnate ustnice n tem. da so tako poljubi meflikejši. Pri tem je pripomniti, da je sicer izvTŠe-val svoje zakonske dolžnosti do Ksantipe. da. pa je i>fcal svojo izvenzakonsko zabavo pri Aspaziji in ne samo pri njej. Če je našel pri duhoviti prijateljici Perikleja več smisla za svojo hladno raču-liajočo naravo, ni v tem noben do-kriz nroti Ksantipi. Za A-elSko kur-tizano je bilo gotovo draži j i vo. če je imela V svoji z3«rki tudi misel-jio težkega favna. ^logla si je privoščiti vsakovrsten užiti^c. dočini naj bi bi2o vse žen-ko in človeško hrepenenj Ksantipe saturirano po Sokratu. Tudi če hi ne .bila zmožna slediti pole tin Sokratovih mis-^i. je bilo tedaij za njene omejene sile dvakrat težko, .ker je bila od dnevnih ^fcrbi čisto izvrpana. V 'kaikšnih skrbeh je morala pričakovati Sokrata, ki je po neki večerji jiri Platonu zopet enkrat taiko temeljito pozabil it.i domov, da je prišel domov šele drugi dan'zvečer. Ce ni Sokrat nič zaslužil, ni tc motilo AspaJzije. ker ona ni po- brez vrirne ofoleke ftioizofiral na cesti s krojači in čevljarji. »a Ksantipe bala pred fraiefiooat-' jo, ii jo je Sokrat preziral is kot vajam kot šolarve-k in stalno govoril o svojem notranjem klicu kot Devica Orloam-.ka. Ce mi Ksanitipa tega demona spoiznala, ji je prav tako nialo zameriti, kot prvi Wagner je vi ženi. ki ni sjj>oznala duševne veličine svojega moža. Da I>a tudi sicer ni lahko biti žena velikega moža. je dokazal Tolstoj. Naravnost udušljive pa so zahteve in omejitve, (ki bi jih morala prenesti žena toikega krepost nik a kakor je bil Sokrat. 4 * ^ Ka.ko pa je sploh nastalo sedanje mnenje o Ksantipi? Najbrže so jo kdaj videli, da je vrgla Sokratu posodo na .glavo, ker jo je ta spravil s svojim filo-zofičnim .lniroan na vse njene upravičene očitki' v obup. Ali pa se je zabavala publika, ko je Ksantipa, sita čepenja doma. strgaila Sokratu na trgu edino skupno vrtano obleko. Mnotgo je skrbel za govorice o Ksantipi itiudi Alfkibijad ali kak gost. ki ga je povabil Sokrat na dom, pa čeprav je znal, da nima doma nič za jeziti. Najbolj pa se je za slabo mnenje o Ksauitipi potrudil sam Soikrat. Ali si je sploih mogoče misliti, da bi si kdo ispail vprašati Sokrata za najintimnejše stvari zakonskega življenja, če ne «bi vprašalec znal. da =sme take stvari vpraševati? S kakšno brezobzirnostjo je moral Sokrat govoriti o teh stvareh svojim prijateljem! S svojo Mtgestivno silo bi mogel Sokrat z lahkoto iz prepirljive žene ust valiti V> - ,no ženo, samo če bi hotel. Toda tega ni hotel in to je tudi odkrito povedal. Če a krotkega konja. In v njegovi smrtni uri ? Nobene besede zalivale, ko je prišla Ksantipa! z otrokom v naročju k njemu v ječo. Da je več ket sedemdesetleten starec {mirno prič oko val smrti, ni končno noben dokaz velikanskega junaštva. Ali pa ne kaže veličine žene. če toži ta. pozabljajoča lasfno gorje: — O. Sokrat. zadnjikrat govore danes s teboj tvoji prijotelji in zadnjikrat govoriš ti ž njimi. — Pozabila je tedaj K^ntipa na skrb za svojepra otroka in sebe. Sokrat pa ni imel niti sedaj izanjo dobre »besede. temveč je naročil Kritonu. naj jo odpelje doimov, ker mu je bila njena prisotnost na potii. To je bilo slovo velikega Sokrata od žene in otroka \ Iti sedaj vas vprašam, zastopnice mehke ženskosti : Če bi vas u-fioda mesto za ijanbiee Mak.sav. Kav. ^ta, Ergmanta ali grofa Strahla ^naredila za ženo Sotraita. ali ne bi vsaka, od vas j>rišia v zgodovino kot "samo ljufoezen .uibijajoča" žena kakor Ksantipa? ROPARSKA MORILKA Nedavno je bil v Linzu v svojem stanovanju ustreljen bivši major in trgovce s preproga^ni Schafranek. Umor je bil roparskega znaičaija. vendar oblasti zločinca niso mogle najti. Nato je prispelo na j>olicijo v Linzu pismo, v katerem se neki neznanec javlja, da je umoril majorja.. Splaizii da se je v njegovo stanovanje, hoteč ga oropati. toeasno pa je prišel trgovec z neko mlado damo domov. Ker se ran ta ni hotela udaiti. jo je hotel zlorabiti. On, neznanec, j« nato Skočil iz svojega skrivališča in trgovca ustrelil. Mlada dama j« pobegnila. On sam odpotuje prihodnje dni na Dunaj. Upa. da ga nihče ne ra-zkrmkat Samokres je vrgel proč. Poudarja, da je mlada dama nedolžna. Policija je v Schafranekovi zapuščini našla več pisem, podpisanih z imenom Mirni. I'z pisem je bilo razvidno, da je imela ta Milili pred dvema letoma razmerje s trgovcem. Nadalje je policija našla .potrdilo o prejemu vsote dva milijona 300 tisoč avstrijskih ki 'on. P» ■ .dilo jc podpisala neka Miei Spiessberger. Policija jc primerjala. pisavo pisem, pisavo m. znančevega pisma in ugotovila, da je v vseh slučajih ena m ista pisava. Marija Spiessbenger je bila nato aretirana. Sprva je zanikala. da bi se bila sploh poznala s Schafranekom. Ko pa so ji pred-očili dokaze o tem. je izdala svojo .skrivnost. Med drugim je izpovedala. d» ji je Solrafranek pisal, naj ga Obišče. V nedeljo dopoldne ga je oibu-lkala. Ko je vstopila, seji je hotel Sehafranek približati. Ogorčeno ga je zavrnila. Ponujal ji je nato tri briljantne prstane, če ga usliši. To jo je tako razburilo. da je -/kovila k omari, na kateri je opazila samokres in je majorja ustrelila. Pobrala je naito briljante in .">00 tisoč kron. Neopaženo je odšla na kolodvor iu se odpeljala v AVels. Samokres je vrgla proč. Popoldne sc .fe vrnila, v Linz k roditeljem, zvečer pa se je odpeljala v Salzburg. rge Washington, Cherbourg. Bremen. 13. maja: Albert Balliii. Cherbourg. Hamburg. 15. maja: Majestic, CherlK.urg: France. Havre; Slona Ventana. Bremen. 18. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg. 19. maja: Mauretania, Chcrl»ourg; Pres. Uoo-sevelt, Cherbourg. Bremen. 20. maja: Thurlngia, Hamburg. 22. maja: PARIS. HAVRE; SKL'PN'l IZLET. 25 maja: Levlatlian. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Clierbourg. 26. maja: AquitaiUa, Cherbourg: America, Cherbourg, Bremen. 27. maja: StultK.iil. Cherbourg. Pr.-ineii; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 29. maja: Olympic. Cherbourg. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET. 6. julija: PREStDENTE WILSON, DRUGI SKUPNI IZLET. trst; Dolgo spanje. Angleški lord B rough am je bil baje majpridnejši človek, kar jih je kdaj živelo. Nekoč je delal 6 dni, to je 144 ur, ne da bi Spal. Ko pa je v soboto zvečer zaspal, se ni prebudil do pcmdeljka do-Poldne, iko ;e smeje, prlohoko vdihava zrak. Žrtev razposajenosti. Te dni je pripetila, v ulici Broletto v Trst« nesreča, ki je f4ala porednega 1-")letnega dečka življenje. Po ulici se je pri7>eljal tovorni voz. Ko ga je opazila gruča ra^KKajenih frkolinov, ,ki so se na ulici igrali so tekli nekateri Kiued njih, koi je pri raeposa-jeniii otrocih navada, za grin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin ln okolico. Anton Seljak. Maryland: Kltzmiller. Fr. Vodopltaa. Michigan. Detroit, Ant. Janezicb. Minnesota: ~~(19r Chishrtm, Frank GonSe; Ely, Jo«. J. Pesbel; Eveletb, Louis Gouže; GU-bert, Louis Vessel; Hibblng, Joha Pot-fe; Virginia, Frank Hrvat'ch. Missouri: St. Louis, Mike Grabrfjaa. Montana: Kleln,Greogr Zobec. New York: Gowanda. Karl 8ternlsba,; Li t tip Falls. Frank Masi«. Ohio: BarlM»rt«u. John Balant; Cleveland, Ant. Bohek. Louis Kuriman. Ant. Sini-Math. S la 1 111 i k : G i rani. Anton Narode; Ijoraiti. Louis lUilant in .). Kum-še; Ni les. Frank Ko^ovšek: Youngs-town. Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, l^uis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdln«. John Demshar; Conemaugh, Vid B Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 Cortland* Stmt Hew York, H. T.