165. številka,__Ljnhljana, petek 23. julija._VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. iwaja vsak dan, Izvzemii ponedeljke .n dneve po praznikih, tor velja po posti prujeman, za avstro-o0erske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a četrt leta 4 gold. — Za L|ubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na #om se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ba za dijaka volji znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po paitl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oeravniitvo, na katovo naj se blagovolijo pognati naročninn, reklamacije, o/na .ila, t. j. administrativne reči, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Pogozdovanje Krasa. [Izv. dop.] Nij važneje stvari v narodno- gospodarskem oziru in v vprašanji bolje materijalne bodočnosti ali v vprašanji ob obrambi proti materijalnomu propadu Slovencev na enem delu Notranjskega in Primorskega, nego je pogozdovanje Krasa. Zato naj ne zameri bralec od drugod po Sloveniji, da več o tem na prvem mestu v našem prvem narodnem glasilu govorimo na adreso vlade in dotič-nikov domačinov. Ko sem bil 1. 1860 navzoči pri potnem govoru, katerega je govoril g. Dimcc v Po-Btojni glede pogozdovanja Krasa, čul sem masikaterega reči: ndobro, a ne da se izvesti." Kasnejše sem bil v tržaškej okolici in diugod. Videl sem poleg Bazovice na naj hujšej burji in skalovitej zemlji rasti naj lepši 10—15 stare črne borovce in sem se prepričal, da pogozdovanje Krasa nij prazna beseda, katera se da le teoretično dokaza-vati, a praktično ne izvesti. Možato s« je dela poprijel bivši c. k. gozdarski nadzornik, temeljito piepričan, da se mora njegova in drugih ideja uresničiti, in 1. 1870 ustanovil štiri drevesnice, soses-kine gozde v varstvo dejal, iu da so se njegovi ukazi in naredbe mogle bolj uresničevati, mu je si. deželna vlada dovolila, da sme jednega oskrbnika v PoBtojni imeti in ga kanueje stalno umestiti. Zapustil pa je .na veliko žalost vsem, kateri so ga poznali, službo nadzornikovo in se preselil v Gorico. Na mesto njega je bil imenovan g. Salzer za o. k. gozdnega nadzornika in le to, da ta energični in jako učeni a prijazni mož nadomestuje g. Dimeca smo izgubo Dimičevo Hči starega sodca. (Izvirna novost, spisal Liberius.) IV. (Dalje.) „Sam ljubi bog in sveti Jurij, moj patron, jo varuj," vzdihne Jurij. „Se vero in pamet ji bodo zmešali zdaj, in kako je bila pobožna in pametna prej. In to nij nihče kriv, kot tisti rudečeblačnik, tisti brezverec! Saj pravim, Jurij, ko bi ti de denes grena-dirnko kučmo nosil, Šel bi tja in mu povedal naravnost v zobe, da je on kriv vse te zmešnjave v Bodnikovej hiši." Čez nekoliko se čuje trkanje na hišna vrata. Jurij misleč, da se vrača sodnik, biti odpirat. A kako zbledi, videč pred soboj zaradi teme na pol razločno moško podobo, ki ga vpraša po Valeriji. ložje prenašali. Z železno potrpežljivostjo po premaganem velikem trudu in po zaprekah je nadaljeval, kar je bil pričel g. Di-mec in vspeh mu nij izostal. V teku štirih let smo iz štirih drevesnic, katere so zares prava krasota, m i 1 j o n e sadik, nekaj za denar, veliko večino pa brezplačno oddali posameznim občinam in posestnikom, kateri so jih u a svoje goljave posadili. Občina Rakitnlk je nasadila 18 oralov velik prostor pustega Krasa pod nadzorstvom c. k. goz. nadzornika. Nasajen je bil ta prostor v dveh letih in zdaj vidimo kako borovci in hrasti lepo rastejo, v 5 letih postane na bivši pusti ni zopet gozd, kateri bode uže daleč klical: „knietič pogledi, vse se stori, kdor ima dobro voljo iu delavnost." Iu kmetič bode videl in sam — delal, k čemu ga zdaj prisiliti nij moči. Ravno tako je nasadil posestnik v Nemškej vasi 7 oralov in za njegov trud je bil denarno odsko-dovan in zdaj ima lepo zasajeni gozd. Občine; Gol, Podkraj in Ssnožeče so tudi nasadile znamenite prostore, tako, da lehko rečemo : „40 oralov pustega Krasa je v dveh letih pogozdenega." Se ve, da to nij še mnogo s primero ogromnega Krasa. Pa Če se pomisli s kolikimi težavami se je boriti, da se slovenskemu kmeta, kateri nema še pojma o tej stvari, dokaže, da je potrebno, koristno in zanj dobro, — naposled pa še nko bom potipal, potem še le verjel" — onda je veliko to, da smo tako pričeli. Ko bode kmet videl, da trud nij bil zastonj, poprijel sc bode sam in tistikrat bode pogozdovanje Krasa bolj napredovalo. Tudi goli hrib, Savič nad PoBtojno se bode, ko bodo enkrat neke neprijetnosti odstranjene, pogozdil. To bode krasno za Po- „Kaj ji hočete? Gori je," pravi nekoliko pogumnejša Jurij, vrteč težek ključ mej svojimi prsti. „Izročite jej to le pismo," pravi tuj glas. „Jako važno je za njo, in Še nocoj ga mora Čitati." „Pismo, pismo, to ne gre, jaz vas ne poznam, kdo ste, da pišete milostivi našej gospodinji, iu kaj tacega uže zaradi vesti nečem in ne smem prenašati." V tem trenotku smukne nekaj srebra v Jurijevo pest. „Tako, tako," pravi sluga. „Bode uže kako, vsaj vidim, da ste pošten in imeniten gospod," šepne sebični famulus in dirja, kar ga morejo dohajati starikove pete, po Btopnicab v sladkih mislih, da je zaslužil zopet z lebko pest belega, lepega, leskečega srebra. „Gorje, kaj je to?" pravi Valerija, pre-bravši podano jej pismo. stujnoj katero vsak dan več ptajcev obiskuje, ko bodo videli mesta zdanjih goljav, trga, lep gozd, po katerem se bodo mogle ob prilikah sprehajati krasotice vsega sveta. Trg pa bode dobil lepšo podobo in bode kolikor toliko sitne burje zavarovan. ReB je veliko neumnih nasprotnikov, kateri delo zavirajo. Ako bodo videli, da tudi brez njih se neprenehoma vrti kolo rasu, bodo se udali, kar je srčno želeti. Naj bolj pripomagajo k pogozdovanju oni posestniki, kateri imajo sami gozde in jih — varujejo. Kaj nam pomaga, ako mi sto oralov pogozdimo, če se pa na drugoj strani 200 oralov odgozdi ali barbarsko poseka. Naj torej taki posestniki varujejo gozde, ker oni sebi in drugim dvakrat škodujejo, kajti Širijo Kras in zadene jih ostra pravica postave. Gozd se mora uporabljati in v denar spravljati, ali po pameti, ne pa trinoŠko ga pokončavati; to zasluži velike graje in še tako ostra postava je premehka za lehko-mišljence, ki uničujejo gozde. Veliko ljubezen do svojega poklica mora vsak gozdar imeti. Kajti vsak drugi delavec ali rokodelec, ali naj bode kar hoče, dela za sebe, jedino gozdar dela za druge, za potomce. Morebiti kar denes pogozdi, bode kakor sivi starček sedel v drevesnej senci drevesa s svojo roko vsajenega in z rosnimi očmi bo vnemal mlajše, naj delajo od zore do mraka, da bodo tudi oni počivali v starosti pod enakim svojim drevesom. Zatorej Kraševci in vsi drugi prijatelji zelenih gozdov, podučujte kmete in druge nevedne ljudi o velikanskem vprašanji pogozdovanja pustega Krasa. Ako se uresniči, „Pojdi Jurij, pojdi, ne potrebujem te zdaj, — pridi pozneje !u Ko izgine sluga za vrati , omahne strahoma Valerija na stol in bere drugič, bere v tretjič, kakor bi ne mogla verjeti ali razumeti nepričakovanega pisanja. „Pričakuje me, govoriti mora z menoj, imenitne reči se vrše. — O denašnji večer, nerazumljivo mi je, kaj mora biti. In ta pisava — ali je njegova? Ne vem, dvomim. Poročati sem mu hotela ravno jaz o mojem dohodu, kakor mi je naznanjeno. Odpovedati se vsemu." Beseda jej umre na ustnicah. — „A vsaj ne more biti drugače, zakaj je zatajil svoj rod, svoj dom, vse, morda tudi svojo nekdanjo Valerijo!" Izgovorivši ogrne plašček, zakrije obraz v naličje in hiti, prepričavši se, če ima ključ, o katerem ne ve živa duša, tiho po stopnicah. Ključ se zavrti v vratih, katere se lahno oddrsnejo, in Valerija se ozre po ulici. kar ie lehko, bodo ▼ 50 letih goli pnsti naš Kras zopet bogat gozd. Potem bode polje zopet rodilo, vrnilo ee bode blagostanje in mir zopet nazaj in Kraševcu ne bode treba na izselitev iz tistega kraja misliti, kjer je njemu in očetom starim tekla zibelka in kjer ga je prvo mati nčila ljubili svoj dom. Vlada pak je dolžna z večjo skrbi ji-vofltjo brigati se za obširni Kras ; če neče iz ljubem do Slovencev, ki prebivajo na njem in kateri jej v obče nijso na sici vzrasli, pa vsaj naj iz sebičnosti, iz zdravega državnega egoizma skrbi za povzdigo davkovske moči obširnega zemljišča. Politični razgled. lotranjf dežele. V LJubljani 22. julija. „ Wiener Zeitong" je prinesla postavo o podpori iz državne blagajnice za uredbo reke Zilje na Koroškem. — Sicer iz Dunaja, kakor nže dalje časa, tndi zdaj nij nobene kolikaj važne novice zaznamovati. Politika počiva ali se pa kaj kuha od znotraj, tega ne vidimo. Na Češkem so bili Mladočehi napra vili tabor v Blovicih. A prišli so stari zraven in sklepov nij bilo nobenih, ker je bilo jed nako pohvale in graje glede vprašanja ali pasivna aH aktivna politika. — Delavsko društvo češko „Oul", ki je nekdaj tako cvelo, — razpalo je in v nedeljo sklenilo likvidacijo. Dolgo pasivne politike brez škod Cehi ne morejo prenesti. Iz Pešte Be poroča, da bode Perczel od ministerstva odstopil in ga bode zopet Pauler nadomestil. Perczel bode potem pred sednik državnega zbora. ¥ natrije đjržtave. O hercegovskem oporu prinaša „Obzor" dopis iz okolice metkovičke, na hercegovskej meji. Dopia je dolg a nejasen Vendar posnemljemo sledeče iz njega: nDi se je Turčin naoštrio i da srdito gleda na kršćanina, kao prase na sjekiru, to je istina, ali ga se toliko i neplaše, jerbo su ogrizli kukavni svašta, a drago tieši ih carev put po Dalmaciji. Tom prigodom upoznao je car, zaštitnik kršćana, njihovo jadno stanje, pa negube ubvanja, da ih neće pogledati svojim milostivim okom. S toga se naročito toliko i neprepadaju što se Tnrčin dere da od muke pukne. K tomu, da vam jednu pripovjedim." — Dalje pak o Turkih: Turci vele: „ako pauemo pod ćesara (avstrijskega), opet je lakše, ama eto Žalosti, ako pauemo pod Crnogorca! Stat im u kraj nemožeš, sad ovako, sad onako". Jedni vele: „bolji će nara biti ćesar, nego naš (turški) car"; dragi opet: „bolje da svt izginemo, nego da pod djaara panemo". Kad se sastanu 8 katolici, pitaju ih: „oli čete s nami, oli s hristjani (s Srbi)? Tako kad se sastanu s hristjani: „o!i ste s nami, ali s Latini". To je s početka revolucije bilo i moglo se je s njimi progovoriti, ali sad ni poŠto. Sid su na katolike Rrditiji, nego ni hristjane, jer se od katolika nisu n idali revoluciji." Sfh*k*> ministerHtvo proglaša okrožnico na predstojnike, v katerej pravi, da je njegov program konservativen, in v katerem pogubi ja vse preobratne namere radikalcevitd. Franco*kn komisija, ki se posvetuje o odloženji narodne skupščine, bode predložila jej, naj se odloži od 4. avgusta do 16. novembra. Iz Špnnije je do Pariza prišel glas, da je karlistični vodja Dorregarav ranjen in da je nekdo celć don Karlosa napal, ki pa nij ranjen. Angleži zahtevajo od Kitajcev za-dostenja zavoljo umora Margary-a in so sklenili poslanstvo v Peking poslati. Iz Novega jorka v Ameriki se poroča, da bode letos žetev za osem procentov boljša, nego lani. Tudi lepo žito je, posebno v južnih državah. Dopisi. jfz slovenskcgA Štnjerj&a [Izvirni dopis. | (Zopet o slovenskih narod nih učiteljicah — audiatur et altera par«.) Minoli mesec se je bil v „Slov. Narodu" spravil nek „negalantnež" na naše učiteljice ter je jako črno ilustriral. Po mojih mislih je bila ta karakteristika malo preveč brezobzirna. Pri odgoji more ženskemu spolu le ženska vcepiti pravi ženski karakter, mož kemu spolu pak le možki. To nam doka zujeta v pedagogičnej historiji se nahajajoča ekstrema: „RousseauinPestalozzi". Rousseuu (1712—1778) bi nikdar ne bil postal tako eminenten zastopnik realizma in slobodno stnih idej, ako ne bi bil imel skozi in skozi tako možke odgoje. Ker mu je bila mati uže na porodu umrla, tedaj mu nij bilo dano da bi bil mogel v mladosti svojej na ma terinih kolenih nježnih sanj sanjati o tej al drugej stvari, nego učil se je pod samim možkim uplivom s svojim duhom le to gle dati, kar po natarnih zakonih in v istini eksistirati more. In ker mu je tudi oteo kot begun (perfuga) v 8 letu izginol, radi tega se mu je pa simpatija do družbenega živenja, do Ijadij še menje gojila. Ker je tako temeljito mislil, zbirali so se okolo njega prvi učenjaci in prijatelji radikalnosti v Pariza. Jasno je, da ga je moral zavidati njegov največji sovražnik Voltaire, h kate-rcmn grobu so ga Francozi navzlic za demonstracijo pokopali. Njemu, kakor sploh mladeniško mislečemu francoskemu narodu se imamo zahvaljevati, da smo barem uže toliko iz srednjeveških nehumannih klešč. Večna njemu pamet! Evo nježno čutečega Pestalozzija (1746 do 1827). Ta otec nove moderne pedagogike*) izgubi jedva Oleten dečko svojega očeta ter ga odgojuje le njegova preljubeznjiva mati. In sama ženska odgoja bila je povod, da je predobri Pestalozzi le po ženskem receptu mislil. Niti Rouseau niti Pestalozzi nijsta bila za navadno družbinsko živenje, baš zaradi preenostranne odgoje. Pa tndi Rouseauove „Umeteljno8ti in znanosti pačć dobro moralnost", kakor tudi Pestalozzijeva „Knjiga matera" sti v praksi le malo komu prebavljivi. Ako je uže zgolj moŽka odgoja brez očetovske ljubezni, pri dečku Ronsseau toliko delovala na bodoči značaj, toliko menj more še učitelj nadomestovati pravo učiteljico pri devojkah! Torej proč z krivo mislijo : da ženska ne more biti prava učiteljica! „Jednako z jednakim" naj velja dakle i v pedagogiki, ter naj uči Slovenec Slovenca, Slovenka Slovenko, in to s h u man nega i nacionalnega stališča. Da pa naše učiteljice akopram so „narodne" ipak skoro skozi in skozi, žalibože n i j s o narodne, temu je uzrok nedostatek njih znanstvene omike, njih nenarodna učilišča. Kako li more biti kdo ponosen na svojo narodnostno poštenost, ako ne pozna uzornih značajev domoljubnih, n. pr. iz grške in rimske zgodovine? Kako si li more upati na dan z opozicijo proti tajilcu našega ogromnega slovanskega naroda, ako bodoče *) Z germanizacijo sedanjih ljubljanskih nem-škutarskih in graških „afterpedagogov" bi se on izvestno i dones nikakor ne slagal. Pisatelj. „Valerija!" čuje se šepeč glas iz obličja. „Tukaj sem Karel, ne čakaj dolgo, najina ljubezen je izdana, vse vničeno,tt jekne Valerija. V tem trenutku se približa skrbno v plašč zavita moška podoba — zgrabi s krepkima rokama deklico okrog pasu in odnese v stransko ulico, kjer stoji kočija, v katero jo položi in izdirja v najhujšem diru v temoto. „Karei, kaj je to ?" vsklikne preplašena Valerija, a zavest jo zapusti, prepričavši se v tem trenotku, da to nij Karel, da je izdana, strašno izdana. Ko se zopet predrami Valerija iz omed-levice, je vihar pomirjen. Bledi mesec posveti za nekaj trenutkov na zemljo in izdana deklica zapazi, da se pelje v tujem vozu, poleg tujega Človeka po samotnem, neznanem kraju. „Gorje mi, kaj je to, kje srm in kdo je moj spremljevalec?" kliče Valerija s prosečim, obupnim glasom v kotu slonečemu, globoko v plašč zavitemu tovarišu. „Molčite," pravi resni moški glas. „Tu nij kraj pomenka in pritožbe. Preden vzhaja jutranje solnce iz za gora, jasno vam je vse, in le na vaših mislih je ležeče, ali vam je denašnja pot v srečo ali gorje." „Govorite jasno, jaz vas ne nmem, imejte usmiljenje z nbogo žensko, ki vam nij storila nikedar kaj zalega!" prosi dalje Valerija in vije v strahu in trepetu bele reke. Resen zapovedljiv pogled ptujca jej naznani, naj molči in se vda v neznano stra šno osodo. Onemogla omahne zopet Valerija na blazine in čuti komaj, da dirja dalje, dalje v temne j noči, kam, sama ne vć? Zvezde jame jo ugaaevati, na neba in vshodu naznanja rudeč svit, da bo bliža za-željeno jutro, ko krene kočija z navadne ceste po stranskem potu proti bližojej goščavi. K mali jo zakrije temen gozd. Pogled na desno in levo ovirajo stoletni hrasti, samotne zelene smreke. Zopet se jame daniti. ('rez nekaj trenotkov se prikaže kakor iz tal starodavno temno zidovje necega gradu in viseči most pri vshodu zaškriplje in prepelje kočijo na grajsko dvorišče. Zdajci še le zapazi Valerija, da je njen spremljevalec maskiran, kakor tudi njen voznik. Se večji strah jo prešine. „Naša pot je končana," pravi spremljevalec, pomaga Valeriji precej uljudno iz kočije, ter se izgubi mej zidovjem. Zdajci se približa star grajski služabnik, sive glave, zaspanega obraza, ter mrmrajo nekaj sam b soboj, kakor bi ne bil vesel sam s soboj, pravi deklici, naj mu sledi. A videč bledoto in strah mlade gospice, povzame precej prijazno: „Nič se ne bojte, nič vam ne bode sile tu, in varni ste, kakor v orlovem gnjezdu. Nihče vas ne najde in preganja in naš gospod nij ravno slab človek, če se mu ve prikupiti človek iu prido-b rikati." „Govorite jasno, dragi starec, jaz vas -učiteljice njen učitelj ali ne zna, ali pa -zlobno neče objektivno učiti geografije, statistike, narodor.nanst.va: kod in koliko SI o v a n a je pod solncem itd. S kratka, ako človeku manjka intelektu d ne in realne potrebne omike, ne more biti druzega, nego kar v 'prozi zovemo „ptič miš". Ako se pa odstrane omenjeni nedostatki in napake Ženskih učilišč, da bodo učiteljice mogle objektivneje in temeljitejše misliti, izvestno in gotovo nam ne bode manjkal > značajnih narodnih koleginj učiteljic, ki se ne bodo nikakor dale osramotiti od rodoljubnih žena, katere kot narodne, rodoljubne uzore nahajamo po grškej in rimskoj zgodovini, osobito od Spartank in Kornelije vzlasti, ker smo uže v 19. stoletji. Da bi pa ložje prišli do tega, da bi bile naše učiteljice nnaše gore list", nasve-toval bi jaz ta le recept v to svrho: Narodovi prvaki in vodje, prijatelji šole in napredka naj bi skrbeli, ali s kakovšnimi štipendijami ali kako drugo žrtvo, da bi se učiteljice rekrutirale izmej — slovenskega kmetskega stanu, naravnost iz našega naroda, ne pa od A do Z izmej bledih mestnih zidov, ki so uže mnogo let v hrastovej senci. Pa ne samo za učiteljice, nego i za — učitelje bi jako trebalo popraviti recept izobraŽevanja. Da se dan denes še v proti narodnem duhu izobražuje „narodno" učitelJBtvo, to se mi tako vidi, kakor da bi črevljar navzlic nabil šilje na znotrajnost v podplate, in bi jih ne hotel zanetati. Kar se pa tiče „emancipacije", katero uže uživajo učiteljice z nami po zelenem Štajerju, sem popolnem zadovoljen in želim, da bi tudi po drazih deželah bili zastopniki tako humanni, samo da bi se tndi pripravnice toliko časa in toliko potroškov žrtovale za svoje študije kakor i pripravniki. P. B. Domače stvari. — (Umrl i e) pretečeno sredo po poln dne g. Jakob S o tt, učitelj na prvomestnej šoli v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen v Vincenci na Laškem 1820. 1., ter jer služil kot učitelj od 1847. 1., to je celih 28 let. Ako i komu, bila je njemu osnda ves čas njegovega življenja jako nemila. Posebno ne urnem, in povejte mi, kje sem in kaj hočem tu?" prosi s strahom Amalija iu vpre v služabnika svoje lepe, mokre oči. „Ne smem, ne smem, zdaj nij čas, vse veste sami, kajti dozdeva se mi, da ste izpeljana golobica, lepa, krotka, kdo ve, Če vam ne bodem klical enkrat še: milostiva gospica grajska." Zaničljiv pogled Valerijin mu je v platilo tem besedam. Ker se še vedno obotavlja deklica, prime jo starec za roko in skoraj šiloma odpelje po dolgem mostovžu v prvo nadstropje, jej odpre neko sobano, odkaže njeno stanovanje, ter izgine zopet, zaklenivši duri za soboj. Slabost, Btrah, vtis prečute noči, dolge vožnje, premaga zdajci Valerijo. Omahnivši na divan, se ji kurili skleneti očesi in čudne sanje jo prinese nazaj tja v ozidje daljae, bele Ljubljane. (Dalje prib.) zadnja leta je moral mož mnoge neugodnosti prenašati, in baš to ga je povse polomilo. A pri vsem tem je ostal do zadnjega vzdiha naroden, in ko so drugi mestni njegovi tovariši tako zvani „nemški Lehrer-verein" osnovali, ostal je on vedno pri »slovenskem učiteljskem društvu," ter je večkrat dejal : ..Siromak sem, da mi ga nij enacega pod nebom, a vendar ostanem značaje n in zvest svojemu narodu do smrti." To je tudi storil vrli Jakob Šott, in spodobi se, da bi ga vsak, kdor se narodnega čuti in se svojemu delu odtegniti more, denes ob 3. uri po p 6 lu dne spremil na pokopališče. Bodi mu zemljica lehka! — („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.") Vsled sklepa odborove seje 17. maja t. 1. vabijo se p. n. učiteljska društva po slovenskem Stajerji, zlasti pa č. gg. udje našega društva, da nasvetu jejo vprašanja za občni zbor, ki bode 5. oktobra v Celji. Vprašanje za dnevni red bode izmej nasvetovanih predskupščina odločila. Tudi se prosijo tisti gg. učitelji pevci, ki se bodo občnega zbora udeleževali in pri uetji sodelovati izvolili, da to naznanijo g. Škofleku, nadučitelju na Vranskem, s tem dostavkom, kateri glas pojo; to poslednje velja sicer le onim, kateri se poprej vaditi hočejo, da se jim pošljejo. — (Iz Gradca) se „Učitelju" poroča: Izmej novo izšolajočih se učiteljskih pripravnikov v Gradci imenovani so, kakor mi je dosedaj znano, sledeči: Ivan Adamič, pod-nčitelj v Jarenini; Tone Brezovnik, zač. učitelj v Framu; Maks Kos, zač. učitelj v Selnici ; Dragotin Fluhar, zač. učitelj v St. Juriju v Slov. Goricah ; Ivan Večaj, zač. učitelj k sv. Antonu pri Selnici; France Vrečko, podučitelj v Petrovči pri Celji in France Žolgar, podučitelj pri sv. Juriju pod llifoikom. Kakor upamo vsi Slovenci. — (Premembe v učiteljskem stanu po Slovenske m.) Na Štajerskem: G. Voglar, def. podučitelj v Brežicah; g. Domicijan Serajoik, (iz Koroškega), učitelj v Jurkloštru; G. A. Divjak, pisar v Celji, zaČ. podnč, pri Novi cerkvi; gospa Frančiška Žolnir, učiteljica ročnih del v Vojniku. — Na Kranjskem: G. France Kalan, zač. učit. v Čemšeniku, pride na Prečino pri Novem mestu. G. Jakob Petrič, bivši učitelj v Stijaku, je postal začasni učitelj v Grahovem, g. Josip Benedek, nadučitelj, in g. Ivan Juvanec, učitelj v Planini, sta trdno postav-lfena. G. J. Golmajer, podučitelj v Žabnici na Koroškem, je za učitelja na Fužinah (Wei8senfels) za trdno postavljen. — (Prvi občni zbor „Slavčev.") Podpisani odbor uljudno vabi 29. t. m. vse ude pevskega društva „Slavec" v občni zbor, ki se začne točno ob 11. uri pred polu due v dvorani goriške čitalnice. Dnevni red je: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Predlogi osnovalnega odbora glede nakupa društvu najpotrebniših rečij. 3. Kje in kedaj naj se napravi prva koncertna beseda? 4. RtSgO* varjaoje o darilih (§, IS. dr. pr.), 5. Volitev odbora (§. 11. dr. pr.) 6. Posamezni nasveti. Osnovalni odbor.*) — (V Celji) sodijo sedaj porotniki. 12. t. m. so obsodili Janeza Vrečka iz Poljane *) Na povabilih poverjenikom rioposlanili naj M pomota, ki se jo vrinila f*leu7< tloneaka tistanovnikov, raci tako pr>praviti: ustanovniki plačajo najmanj 10 g\\. enkrat za vselej, no pa 10. g il na leto. pri Laškem trgu zarad tatvine, in dobil je tri leta. 13. t. m. je bil Blaž Rale iz La porij pri Slovenj-Bistrici obsojen zaradi poboja in bo 4 leta sedel v ječi. — (Iz Leskove a) se nam piše 18. jul.: Večer po polu dne mej 3 in 4 uro se prikažejo sivi oblaki; obnebje je bilo popolnem otemnelo, strašni vihar se vzdigne, potem ploha in toča. Vihar je bil strašen, lilo je kakor iz škafa, toča je uničila v tej okolici mnogo pridelkov kakor tudi sadje in vinograde. Komaj >/i nre je trajala ta vihar-noBt in bilo je pod Leskovcem po polji vse v enej vodi. Voda je njive kakor senokoše močno poškodovala, dasiravno tudi toča nij zamudila svojega dela; polje kakor senožete so polne kamenja, peska in blata, tako, da bode zopet letos za živinsko hrano težavno, ker otava je vsled tega v nekaterih krajih popolnem uničena. Toča tudi na steklarje nij pozabila, ker je nekatero šipo zdrobila. Sicer nij, nič novega to za letos, ker se čuje veliko takih elementarnih dogodeb, ampak za ta kraj je to zanimivo, ker kakor se čuje od mnogo starih ljudij, takšnega viharja posebno povodnij, nij še bilo. — (Strelne vaje) s kanoni bodo v ljubljanskoj okolici avgusta meseca pri črnov-škem mostu ob Savi do Gamljinov, zato vlada prepoved nje ljudem, na te prostore hoditi in jim zabičuje, naj se varujejo ne-izstreljenih patron, ki bi jih našli. Razne vesti. * (Slavni bučelar), župnik dr. Dzier-rnn, znan po svojih novih panjih, v pruskoj Šleziji, je popustil svojo faro, zaradi česar mu je vratislavski nadškof Forster dajal po 200 tolarjev iz penzijnega fonda. Ker se je pak 1. 1873 izrekel proti papeževej nezmot-nnsti, ga je škof „preklel" in odtegnil mu plačo. Ker je Dzierzon imel pismeno pogodbo, potrjeno od škofa, je slednega tožil, tir dobil pravdo. * (Strela) je 12. jul. ubila hrvatskega kmeta Ivana Mandiča iz Jovarnika, ko se je z dvema konjema domov peljal v viharji. O a in oba konja so bili na mesta mrtvi. * (Kralj — novinar.) Vladar v Birmi v Aziji, gospod „zlate noge," namerava v svojem kraljestvu uvesti kulturni zavod Časnikarstva in je poklical necega časopisnega Angleža, kateremu je rekel, naj mu piše birmanske novine. Na mesec dobi 1000 „rnpij," ako pa bi pisal proti kralju, dobi 500 ndarcev po podplatih. Angležu jo bila plača všeč, a zbal se je ndarcev, in še zdaj nij v Birmi novin. * (Petelinov orden.) Sultan Abdul Aziz je velik prijatelj petelinovih bojev. V dokaz svojo naklonjenosti je podelil najmi-lejšemu petelinu veliki križ OBmanskega orel na, vsled česar je na ravnoj stopinji z mar-sikakim dipl ornatom ali ministrom. JPOMllkllO. Zadnji dopis iz Cerknice v „Slovencu" št. 83 me sili k zadnjemu gotovo g. urednik k poslednjemu odgovoru, katerega storim samo prijati 1 jem na ljubo. Opombica: „ne vidi, da mu je jako hudo, iu da bi se uže rad udal, ko bi ne bilo to zoper njegovo „liberalno" čast. Zato pa skuša sedaj pred svetom se oprati s tem, da hoče vse g. dekanu na rame zvaliti, češ, da mu le-ta nij prav stavil vprašanja zarad papeževe n zmotnosti" — je tukaj splošno veselost vzbudila, in jaz se ve da k temu druzegj, pač ne morem Btoriti, kot le gledati in se su«: i ati nad res nekako čudnej in prevelike) pr iprestosti resnično še mladega, ne skuaenega duhovnega dopisovalca, a hkrati ga moram pm tudi pomilovati, da ne more popolno razumeti mojega morebiti zanj previsokega „poslanega", kajti sicer bi ga on tako smešno ne razkladal. Res je, da pameti mu ne morem kupiti in mati narava ga je pri deljenji pameti malo manj, kot pozabila, zato ga le pomilujem, uikakor pa ne obsojam. Pa naj bo, vzemimo, da razlaganje dopisovalčevo je bilo pravo in jaz bi bil res izprevidel svojo zmoto in trkal na prsi: ,,niea culpa"; ali vprašam pa le: Ali tako želi naš nebeški zveličar, da se „zgre-vam" grešniki na pravi pot pripeljejo, kakor misli naš duhovni dopisovalec? Kje se vidi tukaj tisti od njega vedno priporočani mir, sprava? Kje je nauk, da je v nebesih večje veselje nad enim spukorjencem, kakor zastran 09 pravičnih, ki ne potrebujejo pokore? (Luk. XV. 7.) Nij mar surovo obnašanje duhovnega dopisovalca, ki si pa še ne upa svojega imena podpisati, eklatantno proti spravljivim principijem našega zveličarja ? Nij mar smrtni greh, za katerega se bode divji pop moral odgovoriti? Naj se le spomni dopisovalec besedij: „Ilinavec! izderi si prej bruno iz lastnega očesa, potem še le misli na pezdir v očesu svojega bližnjega!" (Matevž VII. 5.) Rad se pobahani s svojo učenostjo, pravi on, kar je ravno tako smešno kakor naivno. Uzrok takemu govorjenju se tudi kaj lahko najde. Kaj pa! mladič nij bil še dosti po svetu, ničesar nij še videl in z omikanimi ljudmi sploh je malo prišel v dotiko, zato pa tudi kar strmi, ako kdo v pogovoru več ve, nego ubogi kaplanček sedaj in sploh kidaj. Prašanja pa, ki je napravilo tak ra-movž, nečem tukaj več ponavljati in ga sploh prepuščam, gotovo potolažen, omikan-cem v razsodbo; neumni pa naj sodijo, kakor jim drago, kolikor grje in buje, toliko častne je za me. Edino hvalevredno v njegovem dopisu je, kar mu tudi čast dela, če bi le ne bil ironično mislil, da je prišel do spoznanja, da v stranki njegovej nij „zdrave pameti". Če to resnično razvidi, je tedaj še upanje, da bode kedaj imel morebiti čaBtneje nazore in bode vedel Človeške okoliščine drugače spoštovati, ravno tako bode morebiti življenje tukaj na svetu drugače cenil, kakor do sedaj, ki se ga pa tudi Lik jer drngje nij učil izpoznavati, kakor le na linah leme-naških in v krčmi, in da bode iz fanatičnega, surovega teologa kedaj a p o s t c 1 miru in sprave, kakor želi tudi naš odrešenik. Amen. V Cerknici, 20. julija 1875. _Adolf Obreza. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Malesciere in Barrj 28 let aie je nij bolezni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabo« t i, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumeuje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenec in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. vVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle- stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na poBebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1862. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiBtnih boleznih, a t d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v •calni ce\i, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni avčtovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sunit, svetovalec M on to ti a , Istra. Učinki Bevalescičre du Barry bo izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r KlinischeWochenBchrJftu od 8. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „lievalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar VBa zdravila uijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 7U.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, tre«lici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji. Št. 65.715. GoBpodični de Montlouis na neprebavljiv nji, neBpanji in huj sanji. St. 75.877. Flor. Koilerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hranio to na rokah in nogah i t. d. Revaleaciere je 4 krat tečnoj a, nogo meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat već na ceni, glede hrane. V plehastih pufiioah po pol funta 1 gold. 50 kr , i. funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 run ov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Revaleeoiore-Biscpiton v puiicali 4 2 gold. 50 kita 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Chocolatee v praht in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gola 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., sa 288 ta« 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry dn Barry A Comp. na l>u» aajl, WalJfiUehKua«e it. 8, v LJubljani £d Mu.hr, v *Ura«t«i bratje Ober an zmey r, v ln* barnfcu Dieohtl A Frank, v Celovel P. Birn-baohor, v Louil Ludvig Muller, v Mariboru ML Morič, v Me ran u J. B. Stookhauteu, v laterebn v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uuvlvali pri N. Šnirhu, v Oncku pri Juh Davidu, lekarju, v Građen pri bratih Oberranz meyr, v Temeavaru pri J os. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jabnerju, lekarju, v Varaa-dinu pri lekarju dr. A. Halterju, kakor v vsei meatih pri dobrih lekvrjih in špecerijskih trgovcih. tudi razpošilja dua&jska hiša na vso kraje po poštni! nakaznicah »h povzetjih. 1 rudno uttziiniiilo. 23. julua 1875. Javne družbe: Matija Kudmanovo iz Ro-zalnice, 1180 gld., 25. julija (II. Metlika). — J. Jakličevo iz Vidma, 4450 gld., — Tone Grmovo iz Humpolja, 845 gld., 26. ju ija (II. Lasiče). — Andrej Stražišarjevo iz Čadeža, 4055 gld., 26. julija (11. Vrhnika). — Peter Kazunovo iz Kazun, 3«J0 gld., 26. julija tli. Črnomelj). — Fr. Bafnerjovo iz Dorfarij, 6623 gld., 26. julija, (I. Loka). — Mat. Krašovcovo iz Bušine vasi, 711 gld., 26. julija (111. Metlika). — Jurij Markovcovo iz Kamnika, lb36 gld., 24. julija lil. Kranj). Zapisana firma: „Vaso PetriSič", prodajal-nica norimberakega blaga._ *>uiaajaaa uoiaa 22. julija. (Izvirno celegrafično poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 85 kr. enotni drž. dolg v srebru . 74 , 50 112 , 25 • Akcije narodne banko • . 988 , - n Kreditne akcije .... SU7 „ - u 111 „ 65 8 , 89 5 „ 25 * '01 , 50 Št. 7861. Oznanilo. Za šolsko leto 1876/ti_.]c "a kmetijske] šoli v <-io(<i itM-li. Boljši, nego vsaka dniga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper dilteritis ali vuetico grla in skorbut, prijetnega uuha iu okusa, krepi dalje zobno meco, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kcdor ga enkrat poskusi, dal mu hode gotove prednost, vzlic vsini enakim izdelkom. 1 stekleuicu 60 kr., 1 škatlja 40 kr. 6 0lJ8, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkuano in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica hO kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvariu. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rune itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica tiO kr. Glycerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper ruzpokane ustnice in kožo na rokah. 1 tiacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem iu lepotičnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvariu, posebno zdrav za kožo, katerej fiodeli lavirno brhkoBt iu čvrstost, kar se ua-taja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepiluo iu olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki ju Ičk užu poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica fctO kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj so pošto proti i **>> t n «• u i u povzetju. (132—65) Tujca. 21. julija: Kvropa x Zvenke iz S:aji-rja. Pri Sionu: Gereke iz Maribora. Rudonbcrg iz Dunaja. — HorTuian iz Brna. — ifeferer iz Ktčovja. — Kon-■>■>;ič iz Krakova. Pri Malici: Fleischman iz Gradca. — Tolhoimer iz Dunaja. — Badling iz Gradca. — Keil iz Dunaja. — Fuchs iz Gorenjskega. — Lesner iz Dunaja. — Karis iz TrBta. — Brumati iz Dunaj a.__ Iz predavanja gosp. dra. Jiingra o koristi brezovega balzama V o lira ne 11 je in pOHpeše vanje kožne lepote. lidajatelj m uradnik Josip Jurčič. wi< n.in: lillltujc 'i'".r VOltU ll.i.l J.MII J/.KIlMl V III UU i III IU |JUZ1VIJI'U1 K II. I. i i ^ l i O I I l ] 111111 JHJB. resničnosti mojih besedij prepričal." Cena a lončka 1 goid. 50 kr., po pošti 10 kr. več. Miluilišče ima v Ciradeut gosp. 11. 14ielhuu»er. Sporgr.sse š (24b—2) Lastnina in usk „Naicane tiBkarn«b.