Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 7e<e/on št. 3487. imerurban 3487 Kokopisi se oe vračat o
Posamezna št. i Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din. no dom in po pošti dostavljen list 5 "Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru
Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Tele j on štev. 25 49
Kmetijska družba za Slovenijo razpuščena
družba ustanovljena
Nova dražba začeiek kmetijske zbornice
Predsednik nove družbe je g. vlad. svet. v p. in veleposestnik Oton Deteta
Ljubljana, 17. nov. AA. Kmetijska družba za Slovenijo, ki je bila z odlokom ki banske uprave z dnel2. nov. 1929 razpušieua, je imela po svojih društvenih pravilih izredno važen in koristen namen. Osnovana na načelu samopomoči kmetskega stanu bi morala biti v danih razmerah stanovsko zastopstvo našega kmeta; njeno delo bi moralo biti posvečeno pospeševanju kmetijstva v vsem obsegu in biti vrhu tega sedaj, ko nimamo še kmetijskih zbornic, posvetovalni organ zako-nodavstvu in državni upravi v vseh važnih kmetijskih vprašanjih.
Kmetje naj bi imeli po določilih njenih pravil v Kmetijski družbi nesebičnega posredovalca za nakup svojih gospodarskih potrebščin in za prodajo svojih pridelkov. Vse to bi morala družba vršiti za svoje člane in samo za člane. Tako govore pravila, ki bi morala biti življenjski princip družbe.
Voditelji so pa ta lepa pravila izprevrgli m zapeljali družbo v vrtinec političnih strasti na eni strani, na drugi strani so pa napravili iz nje veliko trgovsko podjetje, ki mu je bil edini cilj -— čim večji dobiček. Vsi pravi prijatelji Kmetijske družbe so s skrbjo gledali na te nevzdržne razmere. Odlok oblasti je sedaj radikalno presekal to nevzdržno stanje. Stara družba je sicer prenehala, ker ni bilo upanja, da bi jo bilo mogče spraviti na pravo pot, v mejo njenih pravil. Oblast jc pa takoj potrdila pravila nove »Kmetijske družbe«, ki je prevzela pozabljene naloge stare kmetijske družbe in jih bo tudi skrbno in nepristransko vršila.
Nova družba je za korak bližje željam kmetskega stanu s tem, da je že po svojih potrjenih pravilih začetek prepotrehne kme-
Zakaj
tijske zbornice. Na čelu svojih pravil poudarja, da hoče »postati, kadar bi bilo v okviru zakonov ali uredb to mogče ali potrebno, strokovni zastop kmetovalcev v obliki kmetijske zbornice.« To označuje § 25. pravil, ki pravi, da izvršuje družba svojo nalogo kot posvetovalni organ zakonodaje in uprave potom posebnih strokovnih odsekov, katerih vsaki obstoji iz 7 članov 111 sicer eni iz malih, drugi iz srednjih in tretji iz velikih kmetov. V te odseke volijo in so lahko voljeni tudi izredni člani družbe*. Tako pravila.
Očeviden namen lega člena je, da bi se pritegnili v novo družbo vsi podeželski ljudje, ki se bavijo s poljedelstvom. Važne so tudi določile glede volitev pri podružnicah in v glavni odbor družbe. Uvaja se proporc, kateri je bil v veljavi pri občinskih volitvah. S tem je zadovoljeno vsem dobrohotečim, ki hočejo iz resnične ljubezni do našega kmetijstva dati svoje znanje in izkušnje družbi na razpolago. Odpravljene so dalje neenake pravico članstva. Pri volitvi glavnega odbora, ki bo štel 15 odbornikov, bodo po svojih delegatih vsi člani na enak način sodelovali.
Ustanovni občni zbor nove »Kmetijske družbe« sc je že izvršil. Novi glavni odbor je izvoljen in konstituiran. Prijel bo takoj za delo in izvedel organizacijo družbe po podružnicah. Ko bo vse to delo izvršeno — in odbor se bo potrudil, da upostavi čimprej vse prejšnje podružnice — se bo vršil redni obrni zbor »Kmetijske družbe:, ki si bo izvolil stalni glavni odbor. Premoženje prejšnje »Kmetijske družbe, je oblast prisodila novi »Kmetijski družbi , ki ga bo postavila izključno v prospeh našega kmetijstva.
v v
je bila razpusčenci
Dobavljala nečlanom cenege ko podružnicam - Odklonili sprejem 2500 upravičenih kmetov v družbo
Ljubljana, 17. nov. AA. Ban dravske ba novine g. inž. Dušan Serncc je razpustil dne 12. nov. 1929 »Kmetijsko družbo za Slovenijo«. Razpustitveni dekret Pov. 11-2 št. 15 se glasi:
»Glavnemu odboru Kmetijske družbe za Slovenijo v roke g. predsedniku T r č e k u Franu v Ljubljani. Na osnovi čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 Služb. Nov. št. 9-IV odločam, da je Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, ki so ji bila potrjena spremenjena pravila poslodnjič z odlokom predsedstva pover-jeništva za notranje zadeve za Slovenijo z dne 15. junija 1926, št. 5899. postala po svojem udejstvovanju politično društvo in tudi sicer posegala v svojem poslovanju čez področje, določeno ji v pravilih.
Zaradi tega društvu »Kmetijska družba m Slovenijo« v Ljubljani ne dovolim več na-daljnega obstoja, marveč ga razpustim.
Z društvom vred so razpušfene vse njegove podružnice.
Za začasnega upravitelja društvene imovine imenujem g. Otona Detelo, šefa Komisije za agrarne operacije pri komisarju oblastne samoupravo in veleposestnika v Preddvoru pri Kranju, ki mu je hkrati izročiti društveno imovino v varstvo in upravo
Ta odločba je v smislu § 6. zak. o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja r, dne 3. oktobra 1929, SI. Nov. št. 233.-XCVT dokončna.
Razlogi
štvo za pospeševanje kmetijstva v vsem obsegu in ima namen paziti in vplivati na zako-nodajstvo in upravo, kolikor se tiče kmetijstva«,
torišče clveli nasprotujočih si političnih slrtij,
bivše Slovenske ljudsko stranke na eni in bivše Samostojne kmetijska stranke na drugi strani. Boji med tema dvema strankama za prvenstvo v glavnem odboru Kinetij.-iko družbe so se pojavili že 1. Iul9 in se sti pnjevfli do 1.1923 lako, da jc bila tedanja Pokrajinska uprava za Slovenijo primoraiu razpustiti glavni odbor iti postaviti -a gereala vladnega komisarja, ki je potem T:ez nekaj času izvedel volitve redne društvene uprav«.
Vendar pa ta up'uvni akt, ki je bil lo v sili tedanjih razmer opravičljiv, ni mogel trajno ustvariti rednega in pravilom ustreža-jočega delovanja Kmetijske družbe. Roji političnih slruj so se nadaljevali vsako leto v večjem ali manjšem obsegu; oživeli pa so /.kisli ob koncu 1.1928.
Povod za to ic dalo
poslovanje družbe glede nakupa in prodaje gospodarskih potrebščin,
ki bi jih morala družba po § 2. točka 9. svojih pravil posredovati za svoje ude in brc/, dobička. Kmetijska družba pa je krenila s tega jasno ji začrtanega področja na kupčij-sko polje, za katero po svojih pravilih nikakor ni pristojna. Revizija društvenih knjig in računov, ki se je izvršila dne 6. nov. t. 1. je dognala, da so dobivali tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščine. Med leni i jc nnoolmo omeniti osrednjo gospodarsko za-
drugo »Ekonoma«, ki je dobival vse blago, ne glede na naročeno množino celo ceneje, kakor podružnice. Ako se upošteva, da je »Ekonom« gospodarska organizacija, pri kateri so poglavito udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarsko neracijonaluega ravnanja na dlani.
Dognano je nadalje, dn je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala prednost trgovcem, ki so bili sicer njeni člani, a niso imeli s kmetijstvom samim nikakih neposrednih stikov. Tem trgovcem je Kmetijska družba dobavljala blago celo po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam, lako da so se te pogostoina pritoževale nad konkurenco trgovcev, ki da jih podpira proti lastnim podružnicam glavni odbor. Na drugi strani je dognano, da je Kmetijska družba dobavljala velikanske množine rudninskega superfostata tuji tvrdki, ki ji je bil sedež daleč od družbi-nega območja, ki torej nili ni bila njen član.
Kmetijska družba jo s tem
sprevrgla svoj v pravilih ji odkaznn prvotni namen.
biti občekoristna in najcenejša, ker nepridobitna posredovalnica domačemu kmetijstvu, organiziranemu v njenih podružnicah ter začela v popolnem nasprotstvu z veljavnimi pravili poslovati po trgovskih vidikih, da le dobi čim več odjemalcev in proda čini več blaga in da s tem trgovskim dobičkom pojači svoje finance.
To izrazito prekoračenje njenega statu-taričnega področja, ki bi že samo po sebi opravičevalo razpust Kmetijske družbe za Slovenijo po § 24. društvenega zakona / dne 15. II. 1867, pa je rodilo v manjšini, ki so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je povdarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec in pričela s pomočjo izven društva stoječih združitev obširno agitacijo, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu
prijaviti okrog 2506 novih članov.
Dosedanja večina glavnega odbora Kmetijske družbe pa je, zavedajoč se. da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem, da se pri volitvah strmoglavi dosedanje vodstvo glavnega odboru, tudi s svoje strani in to zlasti na bivšem Štajerskem, organizirala pristop svojih članov.
Nato se je na podlagi sklepa glavnega odbora z dne 4. maja, sprejetega z večino glasov, poverilo odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktoriju, ki ga družbina pravila ne poznajo. Dočim je ta direktorij člane, ki so se priglasili iz Štajerske gladko sprejel, se je sprejem vseli 2506 članov, prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil.
Ta pavšalna odklonitev priglašenih kmetovalcev, izvršena vrhtega še po nepristojnem organu, je v ofitem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe, ki je označena kot stanovska organizacija, a tudi v S 4. pravil, ki natančno določa, da sprejema gl. odbor za prave ude neomadeževane osebe, ki sc »dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarinac Ako je bil glavni odbor v, dvomu, ali so izpolnjeni pri priglašencih vsi pogoji S 4., bi nikakor ne smel že od kraja odkloniti prijavljenih članov, marveč bi bil moral z vso hitrostjo dognati te pogoje. To 11111 je bilo tem lažje, j ker se je pri tem lahko posluževal svojih I podružnic
l)a je bil glavni odbor dolžan sprejemali priglašene ude, ako so imeli vse pogoje § 4. pravil, 2. odstavek, vrsta 4—5, na občnem zboru Kmetijske družbe dne 20. maja 1920 spremenilo tako, da se mora pasus sme sprejemati odslej glasiti: sprejema«, kar pomeni avtoritativno navodilo, da se priglašeni člani, ako izpolnijo pogoje, moraje sprejeti iu da jih ni moč odklanjati radi dru gili razlogov, kakor onih, ki so v tem para grafu taksativno navedeni.
Iz tega je jasno razvidno, da za odklonitev omenjenih 2506 članov niso bili odločilni stvarni razlogi, ampak da se je odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v društvu za vsa ko ceno uadaljno vodstvo.
To je razvidno tudi i/, tega. da jo glavni odbor vzlic sklepu prejšnjega občnega zbora. naj se vrši bodoči občni zbor leta 1929. žo meseca maja ali vsaj v prvi polovici junija, s sklicanjem občnega zbora odlašal do 5. septembra 1929.
Zoper odklonitev družbenih članov so le-ti, kakor tudi številne podružnice, praviloma vložile pritožbe nn občni zbor, ker ima občni zbor po § 12., toč. 11., nalogo razsojati o takih odklonitvah. Dasi je glavni odbor Kmetijske družbe le pritožbe prejel, vendar jih ni postavil na dnevni red občnega zbora.
Zaradi tega protistatutaričnega postopanja glavnega odbora in ker ta glavni odbor tudi mnogim delegatom podružnic ni pravočasno dostavil poverilnie, zlasti vsem onim, ki so jih izvolile podružnice na osnovi števila na novo prijavljenih članov po t? 31., toč. (i. družbenih pravil, jo došlo 11:1 občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je vršil dne
5.	septembra I. I., do najhurnejših prizorov in se je sicer nepopolni dnevni red lega »ličnega zbora izvršil pomanjkljivo in samo formalno, ker se izvajanja predsednika in poročevalcev zaradi močnega hrušča sploh niso razumela. Tudi glede volitev samih se ospo-rava njih veljavnost, ker so se vršile ob splošnem nemiru in neredu in se niso mogle zaradi tega dovolj kontrolirati.
Razpaljene strankarske strasti pa se tudi po občnem zboru niso polegle.
Na pritožbo manjšinske struje je bivši veliki župan ljubljanske oblasti skušal poravnati spore ter je v ta namen povabil novega društvenega predsednika k sebi ter 11111 dal rok skoraj poldragega meseca, da izgladi nasprotstvu. Kako malo pa je bilo večini do sporazuma, kaže dejstvo, da je predsednik vzlic ponovnemu opominu velikega župana sklical sejo glavnega odbora šele za dan 23 oktobra, torej komaj 2 dni pred 25. oktobrom. Tudi
vsi nadaljnji poravnalni poskusi so ostali brezuspešni.
Po vsem tem je razvidno, ila je postala Kmetijska družba torišče političnih bojev ruzpuščenih strank in da se baš v tej pre-važni kmelijsko-gospodar.ski organizaciji zagrizeno vzdržujejo njej sami v občutno škodo politični boji, ki bi morali po zakonu z dne
6.	januarja 1929 že davno prenehali. Kmetij ska družba za Slovenijo je postala iz čisti gospodarskega društva politično društvo. Ko tako pa nima več pravico do obstoja.
Izvršitev predloga, ki ga je podala manj šinska struja v svoji pritožbi zoper vrSile\ občnega zbora dno 5. septembra t. I. in ki gre za razpustom glavnega odbora in posta vitvijo oblastnega komisarja, pa bi bila. kakor kaže sličen primer iz leta 1923., brez
>
koristi, ker bi se na prihodnjem občnem zboru strankarska nasprotstva mogoče Še bolj razvnela.
Ker ob sedanjih razmerah društvo ni mogoče dovesti do delovanja, ki bi ustrezalo
pogojem njegovega pravnega obstoja in ker je vsled političnih vplivov in bojev v njem izprevrgla svoj prvotni statutnrifni namen, ga je bilo treba razpustiti.
Ban. inž. Sernec s. r.«
Ustanovm občni zbor nove kmet
Novi odbor se konsJiiuira!
Ljubljana, 17. novembra A A. Ustanovni ] občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je včeraj v soboto dne 16. novembra 1920 izvolil 15 odbornikov in 3 pregledovalce računov, ki so se pozneje v odborovi seji konstituirali tako-le:
Predsednik:
Delela Oton, veleposestnik v Preddvoru;
podpredsednika:
Lenuriit Josip, veleposetnik na Verdu, llauptman Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani;
odborniki:
liruljc Fran, posestnik in župan Šmihelj-Stopiče,
Jan Jakob, posestnik, Podhom, Kersnik Anion, graščak na Brdu. Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju,
Piber Janez, župnik v Šenčurju, Robit Srečko, posestnik v Limbušu, Itn s Ivan, posestnik v Grosupljem, Steblovnik Martin, posestnik Pečica ob Paki,
Strcin Janez, posestnik, Kaplja vas. Šu&teršit Josip, posestnik v Seničici, Vesenjak Franc, posestnik v Moškanjcih, inž. Zidaniek Josip, kmetijski referent v Mariboru;
računski pregledniki:
Jenko Josip, posestnik, Vodice, Rajli Jakob, posestnik, Ljutomer
Zabrcl Ivan, posestnik Bobrovg pri Kranju.
Govor pr&dls. Detele
Ljubljana, 17. novembra. AA. Na ustanovnem občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani je imel predsednik Oton Detela na bana
dravske banovine naslednji nagovor:
5 Visoko spoštovani, velemožni gosp. ban!
Blagovolili ste razpustiti Kmetijsko družbo za Slovenijo ter mene postaviti za začasnega upravitelja vsega društvenega premoženja. Vsi, ki nam je dobrobit Kmetijske družbe in kmetijskega stanu pri srcu, smo z velikim zadoščenjem pozdravili Vaš odločen korak glede; razpustitve, a bili smo si svesti, da sme ta provizorij rudi važnosti družbe trajati le malo dni. Izrekamo Vam, visoko spoštovani gospod ban, najtoplejšo zahvalo, da st<< s hitro rešitvijo naše prošnje za potrdilo pravil novo Kmetijske družbe omogočili, da smo imeli že danes ustanovni občni zbor. Kot na tem zboru izvoljeni predsednik Kmetijske družbe \ Ljubljani čast mi je Vam predstaviti izvoljene člane glavnega odborn. Ko se Vam spoštljivo priklonimo zagotavljamo tudi, da bodemo po Vaših plemenitih in-tencijah delov; li brez vsakega s-rankarslva v prid in napredek kmetijstva dravske banovine. Prosim Vas, visoko spoštovani gospod ban, da nas bodete v Vašem visokem dostojanstvu. /. obširnim delokrogom in močnim vplivom podpirali v tem našem stremljenju.«
Pomemben govor bana Serneca
Smernice dela nove družbe - Tudi hm^i mora dabi/i .vcojo stanovsko zbornico - Blagovni oddelek »sfcnc
Gospod ban inž. Dušan Sernec je odgovoril z naslednjim govorom:
Ko se zahvalim za Vaš pozdrav, gospoda, želim Vam podati neke misli kol smernice Vašega delovanja ter obenem precizirati svoje stališče do Kmetijske družbe.
Z razpustom Kmetijske družbe sem za- j sledoval edini namen, to važno ustanovo kmečkega stanu depolitizirati in družbo zopet dvigniti na nivo, na katerem je bila preje. ' /. sem prepričan, da sem depolitizacijo Kmetijske družbe trenotno dosegel in izražam svojo nado, da se bo la depolitizacija tudi nadalje ohranila. Ce temu ne bi bilo tako in bi se zopet v družbo zanesla politika, izjavl am že danes, da tudi v drugo ne hi okleval uporabljati ostre mere, da dosežem la svoj cilj Upam, pa, da v take korake nikdar ne bom prisiljen.
Kmetijska družba je in ima bili čislo stanovska institucija. Organizacija vseh, ki obdelujejo zemljo. 2e po svoji naravi je kmetski stan ta, ki zasluži / največjim poudarkom naziv: državoohranii; oči element. Kmetje ste, večji ali manjši, to je vseeno, na grudi ste vzrastli, na grudi živite. Ni ga kmeta, da te svoje rodne lastne zemlje ne bi ljubil in ki ne bi bil vedno pripravljen vsako njeno ped braniti proti bližnjemu sosedu ali oddaljenemu sovražniku.
Vsi stanovi imajo svojo stanovsko organizacijo, le kmečki stan dozdaj še nima lastne zbornice.
Z veseljem sem koslatiral, da v svojih
pravilih dajete že konture bodoče kinelske
zbornice. Pri izvedbi novega zakona o dvigu kmečkega gospodarstva bom le Vaše odseke nujno rabil kot posvetovalni organ, ki bo v vseh teh težkih vprašanjih, ki jih lx> treba rešili, posredoval med upravo banovine in široko maso kmečkega prebivalstva. Upam, da v složnem delu naši nupori ne bodo ostali brez uspeha in se bodo vse posamezne panoge kmečkega gospodarstva razvijale in napredovale.
Blagovni oddelek Kmetijske družbe boste že glasom svojih pravil neokrnjeno ohranili, da more vsak vaš član, ki se peča s poljedelstvom. ne oziraje se ua njegovo osebno opredelitev glede življenjskega, kulturnega ali socijalnega naziranja, po najnižjih cenah preskrbeti svoje potrebščine pri družbi.
Vaš prvi glavni odbor, ki ga vidim danes tu pred seboj, ima po mojem mnenju napako, da niso lokalno primerno zastopani vsi posamezni kraji dravske banovine. To je razumljivo vsled naglice, ki je bila potrebna pri ustanovitvi nove družbe.
Vidim pa v Vas, gospoda moja, može svojega zaupanja in sem prepričan, da boste, gospodje. Kmetijsko družbo, okoli katere se je bil dolgoletni politični boj, vodili v mirno, resno, strokovno in stanovsko delovanje v prid vsemu kmetskemu prebivalstvu dravske banovine, '/. željo :V složnem delu, brez vsake zahrbtne misli katerekoli nadvlade za boljšo bodočnost kmeiskega stanu, končam.«
Iz pravil nove kmetijske družbe v LfuhVam
Nekatera važno določila iz pravil nove Kmetijske družbe v Ljubljani.
Namen in sedež. § i.
Kmetijska družba za Dravsko banovino je kmetijsko stanovsko društvo, katerega namen jt
a)	s skupnim delom izpopolnjevati in podpirati vse panoge kmetijstvo,
b)	[»odpirati po svojih močeh zakonodajo in upravo, kolikor se isti tičeto kmetijstva, ter biti oblustvom na razpolago kot posvetovalni organ, ki mora poverjene mu naloge vestno vršiti po svojem najboljšem strokovnem preudarku,
c)	postati, kadnr bi bilo v okviru zakonov ali uredb to mogoče in potrebno, strokovni zastoj) kmetovalcev v obliki kmetijske zbornice.
§ 2.
Sedež društva je v Ljubljani.
člani.
§ 5.
Društveni član je lahko vsaka neomudeže-vana in samopravna oseba, ki se praktično ali teoretično bit vi s kmetijstvom.
Člane sprejema glavni odbor |>otein, ko so se zn to oglasili psiineno aLi ustmeno pri glavnem orlobru samem. liodisi pri načelniku društvene podružnice, v katere okolišču imajo svoje bivališče.
Člani so redni in izredni.
Zn redne člane, katerim izključno pristoji pn,vica glasovanja nu zborovanjih ter aktivna in pasivna volilna pravica v društvene zastope, so sprejemajo lo osebe, ki se dejansko bavijo s kmetijstvom bodisi kot lastniki, bodisi kot užitniki ali zakupniki posestev, od katerih je predpisana zemljarina, ter rede najmanj eno
jujr
lastno govedo in pa osebe, ki so dovršile z uspehom strokovno-kmeli jsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šolo nli živinoz.drnvniško visoko šolo. dokler izvršujejo izključno svoj strokovni poklic.	»
Vse druge člane je smatrati zn izredne člane.
Osebam, ki odgovarjajo vsem označenim predpogojem iu stanujejo \ dravski banovina, glavni odbor ne sme odrekati sMr.jemn v društ vo.
§ 7.
Redili člani imajo pravico
1.	udeleževati se družbenih zbo:w i;j in zletov ki so izrecno splošno pristopni in jx>-družničnih občnih zborov, kjer imajo pravico glasovati ter voliti podružnični odbor in za-stopnike zn družbeni občni odbor ter na teli zborih govorit? in staviti predloge, kakor seveda tudi voljen biti v podružnični odbor in podružnično zastopstvo na družbenem občnem zboru;
2.	dobivati brezplačno družbeno glasilo:
3.	sprejemati vse tiskane spise in naznanila, ki jih izdaja družba po znižani ceni;
4.	uporabljati družbeno kujižinioo, zbirke in druge pripomočke;
5.	dobivati od družbe gospodarsko potreb-ščine;
6.	dobivati od družbe nasvete in |>ojnsiiila v strokovnih stvareh.
§ 8.
Izredni člani inmjo iste dolžnosti in iste pravice kakor redni člani, izvzemši pravico glasovanja ter aktivno in pasivno volilno pravico v društvene zastope rnzun strokovnih odsekov jk> S 23.
Občni zbor,
V * 10 (v |m>■ Iločje občnega zbora spadn) je važna določba v točki II, ki se glasi: izpremeni-ti družbo v strokovni znstop kmetovalcev.
Glavni odbor.
§ 16.
Občni zbor voli iz svoje srede za dobo tleh let 15 članov glavnega odbora, kateri izvolijo potem iz svoje srede predsednika ter dva pod-predsedn ika.
§ 20.
Glavni odbor se mora sestajati najmanj enkrat vsaka dva meseca ter je sklepčen, čc je razen predsedujočega navzočih najmanj še 7 članov odbora.
Glede vsakega odborniku, ki je v enem letu izostal zaporedoma od treh sej brez važnih razlogov, ali pa se sploh ni opravičil, se smatra, da je izstopil.
§ 21.
Glavni odbor dolot •a termine, do katerih je plačati družbene prispevke pod sieeršnimi jKvsledicami § 9. točke teh pravil.
Pregledovalc-i računov.
§ 22.
Občni zbor voli zn dobo 3 let i-z svoje srede 3 pregledovalce. Ti imajo vršiti kontrolo gospodarstva z družbenim premoženjem in kontrolo posredovanja nakupov za družbene člane, presojati letne račune in letni računski zaključek. Upravičeni so, da vsak čas pregledajo vse tozadevne družbene knjige i ti listine. Zaključni letni račun smejo dati pregledati in kontrolirati po plačanem knjigovodskem ve-šfnku, ki ga sami dobijo na stroške družbe. Vsaj vsako tretje leto pa morajo dati pregledati zaključne račune po strokovnjaku.
O tem svojem delu in o rezultatih istega imajo porofcati prvemu prihodnjemu občnemu zboru
Strokovni odseki.
§ 25.
V kolikor vrši družba svojo nalogo kot posvetovalni organ zakonodaje in uprave v smislu 5 t. točkn b) in S 3. točka 4. teh pravil. te svoje naloge ne izvršuje jx>tom glavnega odbora, ampak potom [»sobnih strokovnih odsekov. V ta namen se volijo trije strokovni odseki. katerih vsaki obstoji iz 7 članov, in sicer eden iz malih, drugi iz srednjih in tretji iz velikih kmetov (glej prehodne določbe). V te odseke volijo in so lahko voljeni tudi izredni člani. Način volitev v te odseke določi prvi glavni odbor.
I"i odseki se posvetujejo, sklepajo ter oddajajo svoja mnenja, vlugujo jieticijc itd. vsak za se preko glavnega odbor«.
K svojim sejam tohko pritegnejo strokovnjake s posvetovalno pravico.
Volitve.
S 28.
Volitve glavnega odbora, računskih pre-gledovalcev ter volitve podružničnih odborov in delegatov zn občni zbor se vrše po proporcu.
S 29.
Volitve vodi in nadzoruje predsedujoči.
Kandidatne liste, na katerih morajo hiti napisani vsi kandidati, jc pred pričetkom volilnega akta prijaviti predsedujočemu. Kandidatne liste na občnih zborih družbe morajo biti podpisane od najmanj 20 delegatov.
Glasuje se z glasovnicami, na katere je napisati ime nosilca liste. Kadar ni ugovora, se lahko voli per acclamationem.
Sk rutini ju pripadajo po en zastopnik vsake kandidatne liste in poleg tega na občnih zborih družbe dva člana glavnega odbora, ki jih ima v to pred občnim zborom določili gluv-ni odbor, na zborih podružnic pa en član po-družnice. ki ga imenuje predsednik.
§30.
Skupna vsota oddanih glasov se razdeli s številom mandatov, katere je oddati, zviša ni m
za eno. Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti mi prvo večje celo število. Če pa ni ostanku, jc dobljeno število zvišati za eno.
Zadnjo število je volilno število.
Nato se razdele z volilnim številom števila glasov. ki so jili dobile posamezne kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko mandatov pripade posamezni kandidatni listi.
Ako vsota mandatov, pripadlih nu ta način posameznim listam, ne doseže števila vseh mandatov, ki jih je oddati, se prvo preostalo mesto prideli oni kandidatni listi, ki je dobila največ glusov, ako njen preostanek pri deljenju presegu polovico volilnega števila. Ako te-gu pogoja ni, se prideli prvi preostali mandat oni kandidatni listi, ki ima pri deljenju uuj-večji preostanek. I.nuko je nadaljua preostala mesta zaporedoma odkazati onim kandidatnim listam, ki imajo nnduljno največje preostanke.
Ob enakem številu glasov odloča žreb.
Če je vložena samo en« lista, se smatra ta lista za izvoljeno brez glasovanja.
§ 31.
Za volitev podružničnih delegatov za občni zbor velju še sledeče:
Če se volita dva delegata, pripade kandd-dutni listi, ki je v manjšini, en delegat le tedaj, če je ta kandidatna listu dobila najmanj 21 glasov in je število teh glasov večje kakor ostanek nasprotne kandidatne liste.
§ 32.
Če kak društveni funkcijonar med volilno dobo umrje ali drugače preneha biti fnkcijo-nar družbe, gu naslednje prvi neizvoljeni kandidat one kandidatne liste, kateri jc ta pripadal.
Če |wi so se volitve izvršile na jx>dlagj lc ene kandidatne liste, se ima izvoliti za ostanek volilne dobe njegov naslednik z večino glasov.
Podružnice.
§ 33.
Glavni odbor določa, kje naj se ustanavlja^ jo podružnice.
Ustanovitev podružnice je dopustna le ta krat, kadar ima šteti fiodružnica najmanj 20 rednih članov.
Ustanovitev podružnice pa mora glavni od-hor vsekakor dopustiti, če se priglasi za podružnico najmanj 30 članov.
Podružnico jc šteti za ustanovljeno, kakor hitro se je vršil ustanovni občni zbor in bit izvoljen odbor podružnice.
S 36.
Redni člani podružnice volijo na občnem zboru iz svoje srede po predpisih §1 28. do 52. teh pravil na tri leta odbor, obstoječ h najmanj petih članov, kateri iz svoje srede izvolijo ik>-družničnega predsednika in podpredsednika ter po potrebi tajnika in blagajnika.
Iz prehodnih določb.
5 47.
Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima dolžnost, du sprejme kot člane one, ki so plačali članarino v teln leta Kmetijski družbi za Slovenijo in ki odgovarjajo pogojem teh pravil, ne da bi morali ti za tekoče leto plačati še kake prispevke iz naslova članarine in ki se prijavijo za člane.
S 48.
Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima po [»svetovanju s strokovnjaki določiti, koga je smatrati malim, koga srednjim in koga velikim kmetom, da se omogoči pravilno interesno zastopstvo v strokovnih odsekih po § 23. pravil ter sestaviti volilni red za te strokovne odseke. Te določbe ima predložiti kr. bonski upravi za dravsko banovino v odobritev kot sestavni del društvenih pravil.
Zu izenačenje sil v Sredozem. morju
Dtummond predlaga konferenco Francije, lloiije :n Jugoslavije
London, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) Kljub ženevskim demantijem so v Londonu pripravljeni priznati, da se generalni tajnik Društva narodov sir Eric Dtummond v času vojega bivanja v Londonu ni udeležil samo proslav nekega društva, temveč da je razpravljal tudi o važnih političnih vprašanjih. Drummond se je dogovoril z angleško vlado, da naj se prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov, ki bi se imelo prvotno začeli 20. januarja in bi torej začelo v istem času, kakor otvoritev pomorske konference, odgodi in da naj se Društvo narodov sproti obvešča o delovanju ameriške razorožitvene konference. Tudi je Drummond porabil priliko, ko se je razgo-
varjal z angleško vlado, kateri je naglašal potrebno, da se omogoči med Pranci o, Italijo in Jugoslavijo razgovor, eventueino s sodelovanjem Španije in Anglije. Vredno je pripomniti, da je Drummond obiskal Loudon istočasno, ko je nenadoma in nujno čutil itas lijanski poslanik v Londonu potrebo, da gre po svojem razgovoru z MacDonaldom v Rim po nove instrukcije. Obenem se javlja v Londonu, da bosta Francija in Italija na pomorski razorožitveni konferenci zastopani po Tardieu-u in Grandiju, in sicer v svrho razgovorov o političnih problemih, ki izhajajo iz izenačenja pomorskih sil v Srdozemškem morju.
Dober poteh sofijskih pogajanj
Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov. I.«) Člani jugoslovansko-bolgarske komisije za obmejna vprašanja so izjavili bolgarskemu tisku, da so se razgovori med jugoslovansko in bolgarsko delegacijo začeli v prijateljskem duhu in pri obojestranski dobri volji. Prihodnja seja delegacije bo v ponedeljek ob 10. Danes so člani jugoslovanske delegacije priredili izlet v okolico Sofije.
Posvetitev kat, cerkve na Čukartei
Belgrad, 17. nov. (Tel »Slov. i.«) Danes je posvetil belgrajski nadškof dr. Rafael Rodit novo katoliško cerkev na Ctikarici. V tem delu Belgrada živi okoli 800 katoličanov, ki so bili do sedaj primorani, hoditi daleč v cerkev. Cerkev, ki so jo zgradili v teku treh mesecev in je danes že opremljena ?. zvonom, je na I udeležence slavnosti napravila najlepši vtis. Cerkev ie bila seveda nabito polna vernikov.
Slovenski Mah »Triglav" v Belgradu
Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov. I.«) V Belgradu živeči Slovenci so sklenili svoječasno, osnovati svoj lastni slovenski klub. Pripravljalni odbor je predložil upravi mesta Belgrada pravila z naslovom »Slovenski klub«. Uprava pa je odklonila odobritev pravil. Nato je pripravljalni odbor spremenil ime kluba v »Klub Triglav«, nakar je uprava mesta pravila potrdila ter se bo prihodnjo soboto že vršil ustanovni občni zbor Triglava«, klu-ba v Belgradu živečih Slovencev.
„Putnik" Jugoslavija
Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) Danes se je vršilu seja upravnega odbora Publika, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se v smislu novega imena države spremeni ime v » Potnik Jugoslavija«, nadalje da uradniki ne morejo več kandidirati v upravni odbor !er da upravnim svetnikom »Putnika«, ker je to humanitarna organizacija, ne pripadajo več tantiemo.
Imenovanja upravnih uradnikov
Ljubljana, 17. novembra. A A. Z ukazom
z dne 13. novembra t. 1. so bili imenovani: za banskega svetnika v kraljevski banski upravi vrbaske banovine v Banjaluki v 4-1-9 osn. plače Wrischer Maks, županijski svetnik mariborske županije; za banskega svetnika ban-ske uprave dunavske banovine v Novem Sadu v 5-1-5 osnovne plače dr. lirašovec Frane, županijski svetnik mariborske županije; za tajnika v kraljevski banski upravi savske banovine v Zagrebu v 6-1-5 osnovne plače Suša Vladimir, tajnik mariborske županije.
|Movo predsedstvo
Narodne odbrane
Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) Po smrti predsednika Narodne odbrane, vojvode Stepe Stepanoviča je ostalo predsedniško mesto prazno. Zato se je za danes sklical v Belgrad sestanek vseh delegatov pododborov Narodne odbrane, na katerem so izvolili za predsednika Narodne odbrane vpokojenega generala Ljubomira Milijiča, dočim so za podpredsednike izvolili Edo Markoviča, Illjo Djukano-viča, Vekoslava Kulovaca, dr. Vošnjaka in Ni-kola Stojanoviča.
Mosie dobe lastno župnijo
Včeraj, v nedeljo je imel občinski odbor v Mostah pomembno sejo, na kateri je sklenil, da se naprosi škofijski ordinarijat v Ljubljani, da se osnuje v Mostah za teritorij občine Moste lastna župnija. Po želji občinskega odbora v Mostah naj bi imela nova cerkev za patrona Sv. Cirila in Metoda.
Za ustanovitev lastne župnije je obč. odbor rotiral enkratni prispevek v višini 200.000 Din. Obenem je občinski odbor izvolil pet mož kot svoje zastopnike v pripravljalni odbor za ustanovitev župnije v Mostah.
Sklep občinskega odbora je bil v Mostah sprejet z odobravanjem, ker Moste že dolgo potrebujejo lastno župnijo.
Težka nesreča starke
Zelo huda nesreča se je pripetila včeraj dopoldne na klancu na Martinovi cesti, tik za predorom. Ob 11 je šla po tem klancu 61-letna Marija Merlak, vdova železničarja. Ravno ob tem času pa je vozilo po tem klancu po sredi ceste in z dokajšnjo naglico več natovorjenih vojaških voz voznega eskadrona topničarskega polka. Pod enega teh voz je zašla uboga sta-rica. Konj jo je podrl na tln in ves težek voz je šel z vsemi kolesi preko telesa starke. N sc je šlo tako hitro in po klancu navzdol, da vojaški voznik ni niti utegnil ustavili konj, niti jih ni mogel. Poškodbe Merlakove so hude in utegnejo biti radi njene visoke starosti usodne. Dobila jo težke notranje poškodbe, leva roka ji je spahnjena, desna opraskana, poškodbe ima dalje po nogah in zelo hude na glavi. Vso opraskano, prestrašeno in napol nezavestno starico je prepeljal rešilni avto v bolnišnico. Njeno stanje v bolnici je zelo kritično.
f£rv. kmetie navdušeni
od s prešerna v Belgradu
Zagreb, 17. nov. Tel. »Slov. I.«) Hrvatski kmetje, ki so obiskali Belgrad, Kragujevac in Mladenovac, po povratku z izleta z navdušenjem pripovedujejo o lepem sprejemu v Srbiji ter s ponosom govore o urah, ki so jih prebili na dvoru Nj. Vel. kralja in raznih mestih v Šumadiji. Voditelj kmetov na tem izletu Husinec je poslal po povratku zahvalno brzojavko generalu Vojinu Maksimoviču, načelniku tiskovnega urada Marjanoviču, Dragi šu Milantaijenovtču v Kragujevac. Okrajni glavar Karlavaris pa je poslal na maršalat dvora zahvalno brzojavko, v kateri se v imenu hrvatskih kmetov zahvaljuje za sprejem pri Nj. Vel. kralju in izreka udanost in zahvalo za pozornost, ki se je z najvišjega mesta izkazala hrvatskim kmetom. Tudi predsedniku vlade, generalu Peri Zivkoviču je bil od-ooslan zahvalni brzojav.
Na zagrebških gričih sneg
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov. l.«l Po več-nrnem dežju je tekom današnje noči zapadel na Slemenu par centimetrov debel sneg. Vsa Zagrebačka gora se beli v snegu. Na okrevališču Brestovcu ga je celo do kolena. To dejstvo je izvabilo številne Zagrebčane, da so se podali v smučarski opremi na Sleme.
Dan hrvatskih obrtnikov
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov.«! Danes so je v dvorani »Kola« vršila skupščina Zveze hrvatskih obrtnikov. Današnji dan je bil proglašen za obrtniški dan ter so se po vseh mestih, kjer ima zveza svoja društva, vršili sestanki in skupščine. Skupščino v Zagrebu je otvoril Ramoščak, ki je podčrtal dejstvo, da je od 60.000 obrtnikov v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji organiziranih komaj 10%. Nato ao se vršili referati o obrtnem in trgovskem šolstvu ter novem obrtnem zakonu. Skupščina je sprejela tudi resolucije, v katerih so naštete zahteve obrtnikov.
Težka letalska nesreča v Mariboru
Letalo „Schwatbe" je pri poskusu tretjega loopinga treščilo na Glavni trg ter se docela razbilo
Dr. Šestan in pilot Miiiler se težko ponesrečila
Maribor, 17. nov. (Tel. »SI. listu«.) Okoli 14.30 se je zgodila v Mariboru velika letalska nesreča, ki je prva te vrste v Mariboru in ki je napravila na vse prebivalstvo pretresljiv vtis in o kateri govori ves Maribor.
Kako se je zgodila nesreča.
Okoli 14 se je prikazalo na obzorju s tezenske strani neko letalo. Poznavalci letal so hitro ugotovili, da je to letalo *Schwalbe D 074», ki je nastopilo tudi pri nedavnem letalskem mitingu v Mariboru. Letalo ima 7 cilindrov in 110 konjskih sil in jc last tvrdke Raab & Katzenstein iz Kassla.
Letalo je krožilo nekoliko časa nad mestom in zabrnelo preko streh vzdolž ob Glavnem trgu nad Dravo. V bližini levega brega in v višini približno 100 metrov je izvršilo dva loppinga.
Bilo je točno ob 14.20, ko je ob tretjem poskusu letalo švignilo navzgor, tedaj pa je
brnenje nenadoma prenehalo.
Gledalci so zaslutili nesrečo in res je v naslednjem trenutku letalo telebnilo z bliskovitim padcem navzdol, zadelo s prednjim delom na streho D: cllove hiše št. 23 na Glavnem trgu proti Dravi. Ob udarcu se je preobrnilo z oglušujočim treskom na stran proti Glavnemu trgu, sc parkrat prekotalilo po strehi, razbilo streho v širini pel metra, da se je opeka v plasteh zrušila na tla. Letalo je nato zgrmelo na cesto s tako silo, da se je zarinilo s prednjim koncem na tla in obtičalo navpično sredi ceste na kupu gramoznih kock na novem delu Glavnega trga.
Žrtvi nesreče.
V trenutku so pritisnile množice ljudstva na kraj nesreče, ker je ob tej uri tam promet najživahnejši, zlasti ob nedeljah. Izpod razvalin letala so privlekli cba potnika in sicer dr. Ivana Šutana, oriv. kandidata in tajnika tukajšnjega Aerokluba ter pilota Hansa Miillerja.
Pogled na šestanove poškodbe jc bil grozovit. Ves obraz v krvi in olju. Razen tega ima obe negi na raznih krajih zlomljeni. Presunljivo
je kričal: »Ne v bolnico, ne v Milico 1« S težavo so ga izvlekli izpod ogrodja.
Prva pomoč.
Na lice mesta so kot prvi prihiteli občinski svetnik Robavs, tovarnar Schonsky, major Mi-šič in naš športni poročevalec Maks Koren, ki so prvi pričeli reševalna dela in uravnali letalo preko ceste. Neprestano jc teklo na nje skozi ventil olje. Tudi pilot Muller ima na več mestih zlomljeni nogi in ima obraz ves v krvi. Par minut po nesreči je prispel na mesto nesreče reševalni oddelek, ki jc oba ponesrečenca prepeljal v bolnico, kjer so ponesrečenca takoj obvezali in uravnali zlomljene ude.
Dr. Šestan je ves čas nezavesten in je njegovo stanje zelo resno. Enako je pilot Muller nezavesten, vendar pa priča neprestano stokanje o silnih bolečinah.
Letalo cisto razbito.
Na kraj nesreče sc privreli ljudje v ogromnih množicah, kakršnih na Glavnem trgu menda še ni bilo, in se zbirali okoli letala, ki je samo še kup razvalin. Propeler je zdrobljen na kose, krila razbita in raztrgana, kolesje do popolne nerabnosti cvito in zlomljeno, 7 cilindrski stroj popolnoma uničen, ogrodje raztrgano, preklano in razsuto.
Ves premet ustavljen.
Policija, ki je v teku prispela na lice mesta, je morala nastopiti z vso energijo, da jc vpo-stavila red in da v splošni gneči ni prišlo še do novih nesreč. Ves promet, tudi avtobusni, ki gre v tej smeri proti Tattenbachovi idici, je bil za dve uri popolnoma ustavljen. Po dveur-nem delu sc je posrečilo moštvu požarne bram-be prepeljati ostanke letala v skladišče tukajšnje požarne brambe.
Drugih žrtev ni.
K sreči ni zahtevala letalska nesreča nobenih drugih žrtev. V nevarnosti jc bila hčerka tukajšnjega gostilničarja in mesarja Kirbiša, ki se je v trenutku nesreče nahajala v bližini. Neki Krajšek je prišel pod krila, vendar sc mu ni
zgodilo nič. Tudi je sreča, da se ni vnel bencin, ali da letalo ni padlo v Dravo, ki je čisto blizu.
Dr. Šestan je tajnik tukajšnjega Aerokluba in jc šele pred nedavnim časom napravil od vel-niški izpit. Številni prijatelji in znanci so prihiteli k njemu v bolnico. Sc ob 12.30 je rekel dr. Šestan našemu športnemu poročevalcu, da poleti z letalom v Središče, uro kasneje pa se je žc zgodila nesreča.
Kaj pravijo očividci.
Starka, ki stanuje v hiši št. 23 na Glavnem trgu, je pripovedovala: Bila sem ravno v hiši zaposlena, ko je nenadoma udarilo v streho kakor grom. Hiša se je stresla kakor ob potresu,
tako da mi je kri zastala v žilah in da v prvem trenutku sploh nisem mogla dognati, kaj se je zgodilo. Še ves čas čutim od strahu v želodcu kakor trd kan*en, okoli glave pa tesen obroč. V prvem trenutku si nisem upala na cesto, ete vidim, kaj se jc zgodilo.
Drug očividec, ki se je nahajal pred glavno
kavarno, pravi: V kritičnem času sem bil namenjen na Rapidovo igrišče in sem čakal na avtobus. Med tem sem gledal letalo, ki je prišlo s Tezna in krožilo nad Glavnini trgom. Parkrat je napravilo looping, nato pa je pri u v t jem letu navzgor nenadoma ohstalo, kakor bi prekinil Brnenje je prestalo, letalo je telebnilo navzdol in mislil sem v prvem trenutku, da tfrvi > Dravo.
Ves Maribor pod vtisom neifeče.
Vest o grozoviti nesreči se je hipoma raznesla po vsem mestu. Ljudje so zapustili svoja stanovanja in hiteli na Glavni trg. Še pozno zvečer so se zbirali ljudje pred hišo št. 23 ter se ragovarjali o nesreči. V vseh lokalih ni bilo drugega govora kot o tej nesreči in lahko sc reče, da je zapustila težji vtis, kakor nedavna avtomobilska nesreča na mostu Zlasti sočustvuje prebivalstvo z usodo mladega in agilnega tajnika Aerokluba dr. šestana, čegar stanje je posebno nevarno.
Slovo indijskih misijonarjev
Dunajska vremenska napoved: Nego-gotovo vreme. Na Madjarskem je že zapadel prvi sne&
Lep praznik so včeraj praznovali slovenski katoličani. Trije mladi misijonarji: jezuiti Stanko Podržaj, Ivan Udovč in Franc Drob-nič so se poslovili od svojih predstojnikov, prijateljev in vseh Slovencev, predno nastopijo dolgo pot v Indijo, kjer nameravajo širiti nauk katoliške vere.
Cerkvena slovesnost.
Prvi del slovesnosti se je vršil v cerkvi sv. Jožefa. Prostrano cerkev je ob 6 zvečer napolnilo verno občinstvo do zadnjega kotička. S prižnice je najprej govoril univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, ki je v poljudnih besedah očrtat velik pomen tega dogodka, ko pošilja slovenski narod troje svojih sinov misi-jonarit l.ied narode Indije. Žrtvovali so misijonski ideji mladost, nameravajo ji dati tudi -vojo prihodnjo8t. Ne zakladov in ne dobičkov ne bodo iskali v Indiji, temveč širili bodo resnice katoliške vere. Niti ni misliti, da bodo spreobrnili milijone drugovercev, temveč se bodo trudili, da osnujejo v Indiji mala jedra katoličanstva, iz katerih naj zrasto velika drevesa. Govornik je omenjal veliko ljubezen, s katero verni narod spremlja v duhu svoje smove v daljnji svet. To ljubezen dokazujejo tudi darovi, ki jih misijonarji prejemajo in pa ginljiva pisma, od katerih je govornik eno prebral.
Knezoškof dr. A. B. Jeglič je nato ob asistenci duhovščine podelil v kratkem cerkvenem obredu }nisijonarjem vsakemu poseben misijonski križ. Škof je govoril misijonarjem zelo prisrčne besede, s katerimi jih je bodril, naj vztrajajo v tujini pri širjenju katoliške vere in Kristusovih naukov. Pri izročitvi misijonskih križev je škof blagoslovil mlade misijonarje.	'
S preprostimi besedami se je nato poslovil od vernikov v imenu vseh treh misijonarjev Stanko Poderžaj. Vsakomur je bilo tesno pri srcu, ko se je govornik spominjal svoje matere, ki je ob sinovi odločitvi, da pojde v misijone, mnogo prejokala, sedaj pa ne joka več. kajti 25. avgusta t. 1. jo je na Tržaški cesti strlo motorno kolo. Misijonar je prosil vse, naj se spominjajo njih treh in njihovih bodočih misijonov.
Za tem so se vršile litanije, med katerimi je pel zelo lepo mešani zbor, nakar je bila cerkvena slovesnost končana.
Poslovilna slovesnost v Unionu
Veličastna je bila slovesnost, ki jo je priredilo naše ljudstvo odhajajočim trem misijonarjem snoči ob 8 v veliki dvorani Unionn. l<e redkokdaj je bila unionska dvorana tako prenapolnjena kakor snoči. Že četrt ure pred napovedanim začetkom slovesnosti je bilo v dvorani toliko ljudi, da je morala policija zadnjim prihajajočim zabraniti dostop v dvorano in je moralo oditi najmanj tisoč ljudi, ki niso mogli v dvorano. Burno je dvorana pozdravila oba Škofa, ko sta prišla. Enak vihar aplavza je nastal, ko so prišli v dvorano mladi trije misijonarji v svojih belih oblačilih. Poleg
obeh škofov se je slavnosti udeležilo tudi mnogo odličnih osebnosti, med temi jezuitski provincijal dr. Prešeren iz Zagreba, rektor ljubljanskega jezuitskega kolegija Volk z vsemi člani kolegija, dalje v zastopstvu teološke fakultete dekan dr. Lukman in prodekan dr. Ujčič ter mnogi drugi.
Slovesnost je s primernim nagovorom otvoril stolni kanonik in župnik dr. Tomaž 1 Klina r. Poudarjal je med drugim: Z vero katolištva poneso naši misijonarji tudi naše ime izven domovine. Slovenec je sprejel misijonski križ. Ze nuni dani v opevani Indiji — kakor upamo — lastna jugoslovanska provinca. Ko dobi lastno jugoslovansko misijonsko pravico, bomo uvrščeni v krog velikih narodov. Kolikega pomena je to slovo in ta pot za našo milo Jugoslavijo 1
Nato je pevski zbor bogoslovcev zapel Kimovčevo »Zgodnjo Danico«. Gdč. Pirče-v a je v lepem altu zapela tri indijske pesmi, spremljal pa jo je S. Premrl. Zatem je gospa Cadeževa krasno zapela v sopranu Schle-singerjevo »češčeno Marijo« ob istem sprem-j stvu. Baritonist Jože L i k o v i č pa je do-i vršeno in z globokim čustvom zapel odlomek j iz Handlovega »Jude Makabejca*. Ga. Č a -1 d e ž e v a in gdč. P i r č e v a sta nato čustveno /.apeli v duetu Premrlovo >Luč z neba« ter >Jezus je majhen«. Akademik Duh se je v lepem govoru poslovil od odhajajočih misijonarjev v imenu slovenskega dijaštva: Velika in lepa je misijonska misel, ako se zanjo zanimajo vsi katoliki in posebno, če za njo tudi kaj store. Vera ni samo znanje, ampak pred-
i vsem tudi dejanje.
i
Ljubko, prisrčno točko je tvoril nastop otrok. Otroci so se naučili deklamacij, pesmi ter rajanja pod vodstvom soproge g. bana I ge. Sernečeve. Njihovo izvajanje jc bilo zelo posrečeno in je dvorana burno zahtevala ponovitev te alegorične točke, kar pa radi pozne ure n bilo mogoče. Zatem je mešani zbor zapel še nekaj pesmi: Premrlovo »Srce Marijino« in >Povsod Boga«. Z zborom je pela vsa dvorana.
Misijonar Stanko Podržaj je imel
obširno predavanje o Indiji.
Predavanje so spremljale skioptične slike, katere je otvorila in zaključila slika Križa -nega. S tem je bilo občinstvu jasno predočeno, kaj je namen in vsebina potovanja treh misijonarjev v Indiji. Predavatelj jo očrtal pot, ki jo bodo morali misijonarji napraviti v Indijo ter se podrobno pomudil pri razmerah v misijonski provinci, kjer bodo delovali, to je v Bongaliji. Seznanil je poslušalce z življenski-mi razmerami v Bengaliji, z bengalskimi narodi, z živalstvom in rastlinstvom ter pojasnjeval veliko kulturno delo, ki so ga pri vršenju svoje katoliške misije že izvršili in še vrše tam katoliški misijonarji. Predavatelj je žel obilo odobravanja, nakar je bila slovesnost končana.
nato
Mariborska nedelia
V	Gambrinovi dvorani, ki je bila č.iwto polna, zl>orovalj danes predpoldnc hišni posestniki, da zavzamejo svoje stališče k nekaterim novim občinskim davčnim predlogom, o čemer jc v zadnjiili Številkah |x>ročal žc .»Slovenec«. Zliorovnnje jo otvoril društveni predsednik J. C laser, ki je dal besedo občinskemu
j finančnemu referentu V. Pušenjoku, ki j« | v svojem izčrpnem referatu |kxIuJ pregledno sliko o vseh načrtih, ki olvstojujo glede uvedbe novih davkov in ki gredo za uravnoteženjem občinskega proračuna. Izjavil je, do se ho razdelitev davčnih bremen izvršila v smislu pri-j merne davčne prevulitve na vse sloje, pri če-| mer naj bi bilo delavstvo zaščiteno. Po referatu občinskega svetniku V. P u š e n j h k a se je razvila zelo živahna debato, v kutero so med drugim posegli Glnser, Pfrimer in drufri. V toku izčrpne dehnto sc je pokuwilo, da uvidevajo ; hišni posestniki potrebo uvedbe novih davkov . oziroma zvišanje že dosedanjih, kar dokazuje j mnenje obč. svetnika Pfrimerja, ki jc izjavil, čeprav je sam hišni posestnik, do se najemninski davek Inliko zviša. Največje ne razpoložen je mod hišnimi posestniki je sodeč po toku debate |K>v/,ročilu nameravana uvedb« divvnčino n« ne-' zazidane parcele, oziromri tiste parcele, ki slu-. žijo za pridobivanje gramoza. Žc pripravljena resolucija se »pričo prepričevalnega in stvarnega referata p. V. Pušenjakn ni stavilo na fflaso-i vanje.
O tem in onem iz Maribor«. Včeraj popoldne ob 16 se je ob veliki udeležbi vernikov vršila svetolctna procesija stolne župnije ter predmestne župnije Matere milosti. — Ob priliki svojega bivanja v Mariboru je jiosetil po-i močnik bana dr. Pirkmajer prevzvišenegu kne-' zoškofa df. Karlina, pomožnega škofa dr. Tomo-žieu ter m<vstncffii poveljnika generala Ž. Stani-savljeviča. — Drevi ob ix>l 20 se predvaja t prosvetnem kinu šestdejonski film »VRez z železno roko«.
V	varnostnih beležkah so se ove;kove<ftl« imena nočnih robante.žev in brundačev, katerih rjovenje je pretresalo nočno mariborsko otročje, d« je razlegalo p roko drž. mosta od brega na breg. Vsem je bila dana možnost, da nadnljnje-
1 jo z muzi.ko med ledonomr/Jimi celičnimi zidovi pri Grafu. V bližnje »j>oslovnc stoke« s pofi-cijo jc prišel tudi 17 le.tni »A.meriikunec« Cene K., ki se je specializiral no posebnem »sunitoljskem« področju, ki je noka.kn podvrst« kolesarskih thtvin — b/Tnaknjevanjc kolesarskih sve-t.iljk. Ob oltarjih magdnlonske cerkve pa je linšknil ne/,nnnw; z njegovo navzočnostjo v cerkvi je v nujni zvezi okolnost, da je zmanjkalo dvoje cerkvenih prtov iin neka j sveč. Neznane n. ki gn bo ludi doleiteln Čast, da ho lahko navezal »poslovne sliko« s policijo, je V poslednjem lnipii zasačila orgenintova soprogu M« rija ilauptniann.
naholafsirnl
časopisni papir se dobi po Din 3 — za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, IL nad.
Dogodki tedna
Banovine pričelo delovati.
V	ponedeljek so v vseh banovinah Jugoslavije prevzeli bani na slovesen način posle velikih županstev. Pri tej priliki so imeli bani in zastopniki vef. županstev pomembne govore o nalogah in težnjah banovin. S posebnim zadoščenjem je sprejelo prebivalstvo dravske banovine nastopni govor bana Ser-neca, ter zlasti njegove besede, da je ljudski blagor važnejši od mrtve črko paragrafa. A ludi njegov poziv, da mora delovati uprava popolnoma nepristransko, je bil sprejet z odobravanjem. Enako močen utis je napravil govor savskega bana dr. Šiloviča. Vsi moramo delati za napredek naroda in države in nobenega protekcionizma ne sme biti.
V	soboto pa so bani prevzeli tudi posle oblasti. Pri tej priliki so časopisi objavili pregled o delu slovenskih oblasti. Iz teh pregledov se jasno vidi, da so slovenske oblasti storilo v polni meri svojo dolžnost. Na vseh poljih gospodarstva se je poznala bkrbna roka oblasti. To treba posebej povda-riti, ker bi hoteli nekateri te uspehe utajiti. Ali nekateri res ne morejo pozabiti na nekdanje strankarsko življenje?
V	zvezi s pričetkoni poslovanja banovin so se izvršila tudi velika
imenovanja upravnih uradnikov v banovinah.
Kakor znano, ima vsaka banovina osem oddelkov. V dravski banovini so imenovani dosedaj li Šefi oddelkov: za šefa tehničnega oddelka je. imenovan inž. Krajcc, za šefa obče uprave načelnik ptujskega sreza dr. Von-čina, za šefa notranjega oddelka pa dr. Fcr-jančič, dosedaj šef glavarstva ljubljanskega okraja.
Za likvidatorja obiisti pa sla imenovu-•la: v Ljubljani banski svetnik dr. Mencinger, v Mariboru pa banski svetnik dr. Leon Stare.
Več uradnikov ljubljanskega in in mariborskega vel. županstva je premeščenih v Belgrad in Zagreb. Tako med drugimi župa-nijski svetnik dr. Andrejka v Belgrad.
Sofijska pogajanja.
V	petek je prišla v Sofijo jugoslovanska delegacija, nakar so se še isti dan pričela bolgarsko - jugoslovanska pogajanja za izvedbo piratskega dogovora. Pogajanja potekajo ugodno in je pričakovati, da pride do sporazuma. Sprejem naše delegacije v Sofiji je bil prisrčen. — Morda v indirektni zvezi s temi pogajanji je zabeležili vest, da se namerava skleniti bolgarsko-češkoslovaška pogodba. Ta bi pomenila znatno zboljšanje tudi naših odnoša-
»jev z Bolgarsko.
Umor Schlegla pojasnjen.
Zagrebški policiji se je posrečilo, da je odkrila morilca ravnatelja Schlegla. Policija je prišla morilcem na sled, ker je eden od njih zapustil ljubico, ki sc je ualo maščevala. Schlegla je ustrelil šofer Mijo Babif, njegovi pomagači pa so bili Hranilovič, Križnjak, Po-spišil in Soldin. Ti ljudje so tudi izvršili bombni napad na orožniško vojašnico in železnico. Tudi umor dveh zagreikih detektivov je ua njih vesti. Večina teh ljudi je aretirana.
Kompromis glede avstrijske ustave.
Predsednik avstrijske vlade dr. Schober je izjavil, da je v vseh glavnih vprašanjih že dosežen sporazum med vlado in socialisti. Prepričan je, da ne bo nihče imel tega obupnega poguma, da bi skušal ta sporazum preprečiti. Če bi pa kdo to poskušal, potem bo imela vlada dovolj sile, da vsak tak poskus prepreči. To je bil krepak odgovor heimvvehr-ovcem, ki še vedno ne dajo miru in ki znova groze, da bodo s silo dosegli tako ustavo, kakršno si žele. Ni pa dosti verjetno, da bi te besede postale tudi resnica, ker je potek državnega praznika v Avstriji dokazal, da je narod za mirno .'ešitev.
Scnzacionelna odkritja o heiimvehrovcih.
Rasni listi so objavili podrobna poročila o ozadju vse heinnvehrovske akcije. Po teh poročilih je Heinnvehr pod vplivom Habsburža-nov in raznih drugih sil, ki hočejo doseči spremembo mirovnih pogodb. O tem pa ni niti govora, kakor je izjavil angleški minister Hen-derson. Ta je v angleškem parlamentu tudi obširno govoril o Avstriji in poudaril, da ne more Evropa biti ravnodušna do avstrijskih dogodkov. Njegova izjava je napravila v Avstriji močan utis.
Na Češkoslovaškem
še vedno ni nove vlade. Kakor vse kaže, se poskus o ustanovitvi velike koalicije, obstoječe iz vseh meščanskih in socialističnih strank, re bo posrečil. Nasprotja so le prevelika. Zanimivo je, da so Slovaki še naprej v meščanski koaliciji in da so tudi madjarski krščanski socialisti pod dr. Sztilojem pripravljeni vstopili v vlado.
Tardiou-eva vlada
v Franciji je doživela v francoskem parlamentu že drugo zmago. Desničar Marin je predlagal valorizacijo rent, čemur pa se je uprl ministrski predsednik Tardieu, ker bi to tako obremenilo francoske finance, da bi bile te resno ogrožene. Z veliko večino je zbornica osvojila njegovo stališče.
Berlinske občinske volitve
Centrum napredoval -
Narodni socialisti narasti na račun nacionalcev Veliki izgredi in prelepi
Berlin, 16. nov. (Tel. »SI. listu«.) Današnje volitve v mestni zastop in deželni zbor v Berlinu so potekle mirneje, kakor se je pričakovalo. Samo ponoči od sobote na nedeljo je prišlo na raznih krajih, posebno v delavskem okraju Neu-koln, do pretepov. Skupno je bilo prošlo noč v Berlinu aretiranih 97 oseb in sicer 81 komunistov, 4 socialni demokrati, 2 narodna socialista, dočim so ostali izjavili, da niso v nobeni stranki. Dopoldne je poteklo mnogo mirneje, samo v notranjem inestu je prišlo do dveh spopadov.
Berlin, 17. nov. (Tel. »SI. 1.«) Neposredno pred zaključkom volitev je pozno popoldne prišlo v severnem predkraju \Vittenau do velikega spopada z narodnimi socialisti. Več sto narodnih snrialistov se je s tovornimi avtomobili in kolesi pripeljalo v okraj, kjer stanujejo industrijski delavci, in vršili svojo propagando Pred nekim volivnim lokalom pa so začeli metati kamenje. Policija jc bila njaprej brez moči proti veliki množici in šele, ko je prišel policijski napadalni oddelek, sc je posrečilo, preprečiti na-
daljni cestni boj. Aretiranih jc bilo nad 270 narodnih socialistov, katere so z močno stražo privedli v policijsko predsedništvo. Pri telesni preiskavi so našli več boksarskih tolkačev in drugega orožja
Tudi v vzhodnem delu mestnega središča, na Bullovem trgu, kjer se nahaja Volks-biihne, je prišlo po 6. uri zvečer do velikih izgredov. Tam se je zbralo okoli 400 oseb iu ko se je približal policijski avtomobil, je množica avtomobil ogrožala s kamenjem. Razbili so šipo, ki je ranila več stražnikov. Šele, ko je prišla pomoč, je policija izpraznila trg. Policijsko predsedništvo sporoča, da je bilo tekom dneva vsega skupaj aretiranih 337 oseb. Policija je morala nastopiti v dvajsetih primerih, samo na Btillovvem trgu pa je morala rabiti pendreke.
Volilo do 70% volivcev.
Od 3.3 milj. volivnih upravičencev velikega Berlina se je udeležilo volitev 60—70%
Dussefdoriski morilec napoveduje nov umor
Njegova pisma časopisom - Nepopisno razburjenje v Diisseidoriu
Vso Nemčijo razburja že več tednov skrivnostni pojav sadističnega morilca v Diissel-dorfu, ki kar na lepem brez vidnega vzroka in zgolj iz perverznih nagibov mori ljudi, najraje pa mlade ženske, zlasti deklice. Do sedaj ima diisseldorfski morilec, ta Jack-razparač naših dni, že 19 smrtnih žrtev na vesti. Vse razburjanje mesta, ves trud policije, da bi našla vsaj najmanjšo sled za morilcem, je bilo do sedaj zaman. Sklepajo pa, da gre za blaznega človeka, ki mu je zmešalo možgane čita-nje romanov in obisk filmov, kjer nastopajo slični dogodki, kakor jih sedaj izvršuje sam.
Neki diisseldorfsi časopis je te dni dobil od morilca dopisnico, polno zmedenih opazk, kakor n. pr.: Mnogo kuharjev pokvari kašo — žejen sem krvi — kopljite in iščite dalje!« V uredništvu drugega diisseldorfsk. časopisa so poleg tega dobili še novo dopisnico morilca, ki napoveduje nov umor. Dopisnica je bila oddana 14. t. m. na diisseldorfski glavni pošti. Morilec se je podpisal z zleknjenini križem. Kot kraj dopisa pa je označil : Diisseldorf in povsod;, potem pa je napisal:
Sem že spet tu!«
Na drugi strani dopisnice je v najrazličnejših potezah načečkal vse mogoče nesmisle, ua koncu pa zapisal: : Zadnja žrtev je bila...« Razen lega je na dopisnici šc označil s črtc-žem mesto, kjer naj bi bilo truplo te žrtve pokopano. Dopisnica je omadeževana s krvjo.
Proti večeru je v soboto prejelo uredništvo diisseldorfske : Freiheit
tretje pismo,
kjer morilec deloma priznava svoje zločine. Pismo ima poštni pečat 15 km od Diisseldorfa oddaljenega mesta Hilden. Pismo je bilo črno obrobljeno in je vsebovalo te stavke: Najbrže se zanimate za moje početje. Ker sem pričel v drugem kraju, bodo morda tudi tam posvetili preiskavi posebno pozornost. Pričel sem v Lengenfeldu pri Kiilnu. Tam se bo moje trpljenj« tudi nelmlo. Tam živi bitje, s katerim se
moralično ne more primerjati noben človek na svetu. To, da ne more biti moje, to me je pognalo k tako strahovitim dejanjem. Še ona mora umreti, čeprav bi me to veljalo življenje. Hotel sem jo zastrupiti, toda njeno čisto telo je bilo močnejše od strupa. Zvečer bo morala iz Hildna domov. Prilagam črtež poti. V Len-genfeldu vam bo mogla policija potrditi, da je bil tam poskusen umor s strupom.« Pismu je bil res priložen načrt poti iz Hildna v Lengen-?eld.
Uredništvo lista je pojasnilo, da imajo nekatere črke pisma res podobnost s prvim pismom morilca, ki je bilo ravno tako poslano na uredništvo in kjer je morilec sporočil, kam je zakopal eno svojih žrtev. Dva zaupnika, ki jih morilec navaja za resničnost svojih navedb, sta doma v bližini Lengenfelda. Zanimivo je, da policija niti ni zaslišala obeh, ker obstoje proti temu gotovi pomisleki. Kljub temu se je posrečilo ugotoviti, da se morilčeve navedbe o moraličnem bitju nanašajo na neko mlado dekletce, ki je doma v mali vasici Richsatz med Lengenfeldom iu Hildnom. Na njej sicer ni bil poskusen umor s strupom, pač pa je bil pred dvema, tremi leti zastrupljen njen pes. Tudi navedbe morilca, da mora deklica z dela domov zvečer po cesti iz Hildna, se v bistvu ujemajo.
V Diisseidoriu je nastalo v soboto zopet veliko razburjenje, ker je zginil neki šolarček. Po zadnjih poročilih pa ni postal žrtev skrivnostnega morilca, temveč je le pobegnil pred kaznijo iz očetove hiše ter ga je policija že našla.
Diisseldorl', 17. nov. (Tel. Slov.) Preiskava makulaturnega papirja, ki se je vršila popoldne in je bil prisoten pri tem tudi strokovnjak za papir, je dala popolnoma negativen rezultat. Ni se moglo ugotoviti, ali je morilčevo pismo pisano na enakem papirju, kot je bil ma-kulaturni papir. Vse prebivalstvo v Diisseldorf u je razburjeno iu se ne govori o drugem kakor o tem. kako se bo stvar pojasnila.
Sofija, 17. nov AA Parlamentarni odbor za izgotovitev odgovora na prestolni govor je končal svoje delo in sestavil odgovor, v katerem pravi:
Vaše Veličanstvo! Narodni poslanci z za-dovolstvom ugotavljajo, da je Bolgarska v dobrem razmerju z vsemi državami. Narod je prežet z željo po miru in oduševljen pozdravlja kraljevo inicijativo za zago!ovi?ev trajnega miru med državami. Take inicijative povečujejo v njeni vero v pravilno rešitev
stvari, ki jih pričakuje v imenu pravice in miru. Dalje omenja odgovor, ki je zelo kratek, načrte zakonov, omenjene v prestolni besedi, in se končuje z besedami: Živel car! Živela Bolgarska! — Opozicija je že določila govornike, ki bodo sodelovali pri debati o odgovoru na prestolni govor. V imenu demokratov bo govoril Malinov, v imenu zemljorad-nikov Gičev in Markov, v imenu socijalistov Pasluhov iu v imenu liberalov Pcirov in Smi-lov. Debata se bo začela v torek.
Bolgarska protestira proti reparacijam
Sofija, 17. nov. ( Tel. »Slov. I «) Za jutri se pripravljajo v Bolgariji velike manifestacije zoper plačevanje reparacij iu zoper sklepe pariške konference, da se povečajo bolgarske reparacijske postavke. Pri tej priliki bodo jutri med 10 in 12 uro v znak protesta
V Nemčiji
je bil imenovan za zunanjega ministra dr. Cur-iius, ki bo nadaljeval Stresemannovo politiko. Pogajanja s Francijo se obnove še la teden in je sigurno, da bo Porenje izpraznjeno do 30. junija.
Mednarodna reparacijska banka
bo imela svoj sedež v Baslu. Njena ustanovitev je zasigurana, merodajen vpliv pa bodo imele j na njeno poslovanje emisijske banke Francije, | Anglije, Nemčije, Belgije, Italije, Japonske in i Amerike. Evropska valuta bo odslej švicarski I frank, ki postane tako evropski dolar. « Sofiji zaprli vse Irgovino, tovarne pa bodo
ustavile delo. Tramvajski, železniški in avtomobilski promet bo preneha! sa 15 minut. Istočasno se bo vršilo več protestnih sholiv.
Soffja doS>5 klavnico
Sofija, 17. nov. AA. Pristojna oblastva so odobrila načrte za zgraditev nove klavnice v Sofiji. Proračun za to klavnico, ki jo začno graditi poleti, znaša 81 milijonov levov (35 in pol milijona Din).
Francosko letalo se ponesrečilo
Pariz, 17. nov. A A. Poročajo iz Marseilla, da je tamošnja radio-postaja prejela vest iz Bonifaccia na Korsiki, da se je nekemu francoskemu trgovskemu hidroplanu, ki vozi ua progi Marseille—Ajaccio—Tunis, pokvaril motor in da je bilo letalo primorano pristati nu morju. Stražarske ladje iz Ajacc.ia, Bonifaccia in Marseilla so skupaj z nekim hidro-planom zaman preiskale vso obalo Korsike. Iskanje je zelo oteževalo viharno morje.
volivcev. Posebno v onih okrajih, kjer stanujejo meščanski občinski svetniki, je bila udeležba precej slaba. Državni predsednik Hin-denburg je volil ob 9.30, pozneje pa je prišel na volišče državni kancler dr. MUiler s svojo soprogo in z vdovo Kato Stresemann, dalje pruski pravosodni minister dr. Schmidt.
Iz delnih rezultatov, ki so bili znani do desetih zvečer, je razviden enak potek, kakor pri vseh zadnjih volitvah v razne deželne parlamente, namreč zelo močno naraščanje narodnih socijalistov na stroške nemških nacionalistov. Očividno je tu še delovala Hugenber-gova propaganda glede ljudskega glasovanja. Podoba je, da so ostale stranke več ali manj obdržale svoje dosedanje število glasov. Samo v Porenju, ki je popolnoma odklonilo Hugen-bergovo zahtevo, se zdi, da so močno narasli glasovi centruma. Ker ne gre za državne ali deželne, temveč za občinske volitve, igrajo seveda pri volitvah veliko vlogo lokalni interesi.
Hoover obišče London
London, 17. nov. (Tel. SI. list.) Kakor do-znava nedeljske list »Peaplec, namerava ameriški predsednik Hoover prihodnjo spomlad priti v London, da vrne Macdonaldov obisk. Ostal bo v Londonu tedn dni in bo kot gost angleškega kralja stanoval v buckinghaniski palači.
Naslednik kardinala
Dabois-a določen
Pariš, 17. nov. (Tel. »Slov.. 1.) Za sedež pariškega nadškofa, ki je postal prazen po smrti kardinala Duboisa, se je sedaj določil naslednik. Imenovanje novega nadškofa sicer še ni znano oficijelno, vendar pa sta so Vatikan in Qaui d'Orsay zedinila na to, da se imenuje kot naslednik dosedanji superior Verdier iz reda Saint Sulpice.
Avstriia in reparacije
Dunaj, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) O vzhodno-reparacijskem problemu doznava : Neue Freie Pressec, da sta avstrijska zastopnika bivši finančni minister dr. Kienbock in sekcijski šef dr. Schuller z ozirom na posebni položaj države predlagala, da se Avslrija popolnoma oprosli reparacijskih dajafev. Odbor za vzhodne reparacije pa se s tem predlogom ni mogel baviti, ker ne spada v njegovo kompeten-co in je zato prepustil odločitev skorajšnji haaški konferenci. Tako morajo ostati tudi nerešena finančna vprašanja o likvidaciji preteklosti, posebno o obračunavanju med udeleženimi državami, glede katerih je Avstrija upala, da se bodo zahteve medsebojno od pustile.
Numerus etausus ne bo sm Češkoslovaškem
Praga, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) Glede zahteve čeških uacijonalnih študentov, da se na češki medicinski fakulteti uvede numerus clausus, je izjavilo prosvetno ministrstvo, da ni nobenega povoda za tako odredbo. Ministrstvo bo razdelilo inozemske študente na vseučilišča v Brnu in Bratislavi, kjer je več prostora, kakor v Pragi. Dekan češke medicinske fakultete je izjavil študentom, da se mora vprašanje inozemcev rešiti na lak način, da ne bo trpel ugled vseučulišča. Nedopustno je, vprašanje inozemcev napraviti za politikum.
sma uslrem m nate še sebe
Bonn, 16. nov. (Tel. SI. 1.) V soboto zvečer je bivši 67-letni gozdar Ileinen v Buscft-hofu pri Bonnu ustrelil svoja dva sina v starosti 8 in 15 let, potem pa še samega sebe s puško, katero je napolnil z vodo. Vsi trije so bili takoj mrtvi. Sodi se, da je dejanje storil v duševni zmedenosti. V sosedni sobi je ležala bolna žena gozdarja, ki o dogodku ni ničesar zvedela.
	IL-RIIA"	Premog
m! Mf-US?	{(ti. s»2.°ff3	Drva
Dunajske	cesta št. 46	
	Telefon: 2820	Kok«
Sueceriisho m \
MSSiCSBl® gltOiiSO. €€Mlf itd. Itd.
dobavlja
(j©spo«sarste iw.m y MuMieni
Samo še danes in jutri! Veliki umetniški film
V seirccš Yoshlvare
Prvi originalni laponski velefilm i Nastopajo sami japonski igralci in igralke! — Nikar ne zamudite!
Oh 4, J/4 7, 7a9, Ki! rs o MutiliansI«* dvor
iVicfon -J7ai; KSSflBt flKKar^
Nedeljske nogometne tekme
Herines:Reprezentanra Celje 6:0 (5:0).
Proti reprezentanci Celja ,|e včeraj dosegel Hermes lepo zmago. Ilermes, ki je svoje moštvo nekoliko pregrupiral, ima danes glede kombinacije najboljše moštvo Ljubljane. Trio, sestojefc iz Mokorela, Svetita in Skrnjnerja, je vsled prodornosti Mokorela zelo uspešen. Le škoda, da to moštvo ne vzdrži. Tako bi se morala včerajšnja tek-mu tudi glede igranju razdeliti v dve polovici. V prvem polčasu je Hermes z lepimi kombinacijami prcgazil obrambo Celjanov, ki je igrala taktično •/.elo slabo. Kot srednji krilec je za Hermes nastopil »profesor nogometaš; Zalokar. Ze tehnično in taktično dober igralec je pa za to mesto fizično preslab. Tudi se med igro preveč poslužuje daru govora. Oba stranska hnlta sta svojo nalogo, ki ni bila težka, dobro izvršila Ožja obramba je svoje delo dobro opravila, zlasti v drugi polovici, ko je Celje precej pritiskalo. Če ostane inoštvo v tej formi, bo na spomlad igralo v prvenstvenih tekmah važno vlogo.
Da je morala reprezentanca Celja oditi t igrišča s takim rezultatom, je predvsem kriv zelo nezanesljiv vratar. Poleg vratarja je kriva tudi obramba, ki je igrala taktično zelo slabo. Hermes je celjsko obrambo s svojo igro kratkih pasov čisto zmedel. Edini, ki so vzdržali, so bili krilci. Napad je igral brez smisla, posamezni igralci pa še z veliko tremo. Niso znali izkoristiti najzrelejih situacij. Celje je nudilo sliko nnigranegn moštva; svoje delne premoči niso znali izkoristit in niso dosegli niti častnega gola, ki so ga zaslužili.
Tekmo je vodil g. Mahkovec precej ležerno, fendar zadovoljivo. Spregledal je več ofsidov.
Svoboda:Grafika 4:2.
V predtekmi sta nastopila Svoboda in Grafika v boju za prehodno darilo Delavske zbornice. Pokal je tudi letos osvojila Svoboda z zasluženjein, čeprav srečno zmago. Svoboda spada v vrsto onih klubov, ki enkrat dobro zaigrajo, pri drugi tekmi pa prcdvedejo čisto začelniSko igro. Grafika nima odločnega napada, zato .te tudi izgubila to pokalno teknio. Srednji napadalec Katalič je taktično dober vodja napada, nima pa energičnih zvez, ki bi streljale. Radi dogodkov prošle nedelje med tekmo Grafika-Slovan je sekciia nogometnih sodnikov prepovedala sojenje tekem Grafike. Zato je (lokalno tekmo vodil g. Kurel. Ker ni bil vedno za žogo, je spregledal več ofsi ' v in rok. Ta bojkot nogometnih sodnikov nad t.rafiko je posledica ■•raliljane discipline med igralci.
Atena: Ilirija 6:4.
Na igrišču Ilirije se je vršila prijateljska ha-iuna tekma. Obe družini sta nastopili z več re;:er-rami.
Ilirih : Rapid 2 : i
Maribor, 17. nov. (Tol. >S1. l.<) Nogometna tekma lliriju—Rapid se je končala /2:1(1: I). Tekma ljubljanskega in mnril>orskega prvaka ni nudila onega sjiorta, ki smo gu bili vajeni od oboli nasprotnikov v prejšnjem času. Ilirija je nastopila v spremenjeni |>oslavi, ki se ni oi>-nesla, zlnstii velja to za napadalno vrsto, iz-vzomši Kreča in Doberleta. Tudi krilska vrsta :ni popolnoma odgovarjala. Najboljša je še bila ožja obramba. Tudi pri Rapklu je bila ožja obramba najboljša, krilska vrsta je. dokler jc bil Briickl v ]x>lni moči, odgovarjala ter je v tem času Rapid tudi prevladoval. Napad je imel sicer v Tergletzu dobrega vodjo, igralci pa niso znali šans izkoristiti. Prvi polčas jc |xv tekel v premoči Rapida, v drugem pa jc nad-Vriljevaln Ilirija, ki je zmago 2 : 1 zaslužila.
Zagrebške tekme
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov. 1.«) V drugem kolu prvenstvenih tekem sta bila danes dva nepričakovana rezultata. Največje zanimanje je vladalo za tekmo Concordia : Hašk, ki jo je Hašk odločil v svojo korist z 2 : 1. Sokol je premagal Železničarja z 2 : 1. Tako sta najmlajša prvorazredna kluba slavila svojo drugo zmago. Nadalje je Gradjanski premagal Croalio z 8 : 0, Victoria je premagala Šparlo z 2 : 0. Vseh golov je padlo pri današnjih tekmah 59, od teh pri prvorazrednih klubih 16.
Belgrajska tekma
Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov. I.«) Dolgo pričakovana nogometna tekma med BSK in Jugoslavijo se je danes odigrala. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je igri prisostvovalo okoli 3000 ljudi. Tekma je končala z rezultatom 2 : 1 za BSK.
Sofijske tekme
Sofija, 17. nov. AA. Dannšanje tekme za prvenstvo so se končale s tem rezultatom: Sportklub je zmagal nad AS 23 v razmerju
3:1, Slavija je premagala Šipko z istim rezultatom. Tako ostane Slavija prvak jesenske sezoue.
Dunajske tekme
Dunaj, 17. nov. (Tel. »Slov. l.«l Spada, Priiga : Rapid, Dunaj 5 : 3 (5 : 1). 7000 gledalcev, sodnik Frankenstein.
Admira : Wiener Sportklub 6 : 2.
Vienna : Nicholson 2 : 0 (1 : 0).
Austria : Herta 6:2.
Rohomeč
Maribor, 17. nov. (Tel. »SI. listu .) Rokometna tekma Kastner & Ohler, Gradec-SK Železničar je končala s 14:7 (10:2). Današnja rokometna tekma je bila bolj podobna rokoborbi nego rokometu. Zlasti od Gradčanov bi bilo pričakovati bolj fair igre._
Pred glavno skupščino JNS
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov I «) Prihod-jijo nedeljo se bo vršila glavna skupščina Jugoslovanske nogometne zveze, za katero vlada veliko zanimanje, predvsem zaradi tega. ker pride na dnevni red vprašanje prenosa zveze iz Zagreba v Belgrad. Zveza sicer še ni sprejela tozadevnega predloga, toda radi agitacije, ki se vrši v Belgrajski nogometni podzvezi, se lahko s sigurnostjo trdi. da bodo Belgrajrani spravili to vprašanje na dnevni red glavne skupščine. Včeraj je bilo dotiskano tajniško poročilo, ki obsega 25 strani in ki so ga razposlali vsem klubom.
Zagrebški akademiki zborujejo
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov. i.«l Danes se je vršila letna skupščina hrvatskega akademskega društva »Domagoj«. Po prečitanju poročil o društvenem delovanju v prošlem letu so izvolili nov odbor, ki mu načeljuje cand. phll. Luka Perinič. Društvo je imelo redne tedenske sestanke za člane, na katerih so predavali starejši člani in starešine. Delo se. je vršilo v literarnem iu socialnem odseku. Društvo je imelo skupen sestanek z društvi »Istra«, »Mahni?« in »Danica«, na katerem je Doktoric predaval o Istri in Rapallu.
Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov. listu 1 Dane* se je vršila glavna skupščina Društvu študentov agronomije. Posebna deputacija s.' je oglasila pri kmetijskem ministru dr. Erangešu ter se mu zahvalila za (KMlporo.
Tudi jugoslovanski akademski klub Stross-mayer« je imel glavno skupščino, /.a predsednika je bil izvoljen veterinar Teodor Vnričak.
Klub istrskih študentov je s svoje glavne »kupščiine jhksIhI Nj. V. kralju brzojavko, v kateri mu pošilja pozdrave i" izraze uda nos ti.
Zopet uboj v Slovenskih goricah
Prokletstvo alkohola
MHrihor. 17. nov. (Tel.). Včeraj zvečer je tekla v gostilni Elbl v Cogetkieih pri Sv. Antonu v Slov. goricah zopet kri; kot žrtev je padel viničurskl sin Jakob Žehola. Zebola in kmečki sin Ivan Golob sta si že delj časa bila navzkriž. Včeraj zvečer pa sta se dobila v omenjeni gostilni; Golob je bil precej vinjen in ni izzval nobenega prepira, ampak je ob vstopu
v gostilno v močno vinjenem «tanju zgrabil za nož ter zamahnil z njim proti Jakobu Ž»-boli, kateremu je preparal z noževim zamahom trebuh tako. da so mu izstopila čreva. Prvo pomoč je nudil smrtnoru njenemu Žeboli šentlo-narški zdravnik; po j>arurneiin boju s smrtjo je j Žebola |w,dlegel /.,(dobljenim smrtonosnim po-j škodbum. Goloba so orožniki aretirali.
Naša predraga mama, gospa
Karoiina Doiiida
nas je, udana v Boga, v nedeljo, dne 17. novembra 1020 za vedno zapustila.
Pogreb bo v torek 19. novembra ob 10 dopoldne iz mrtvašnice v hiralnici sv. Jožefa, Vidovdan-ska cesta, na pokopališče k Svetemu Križu.
V Ljubljani, 17. nov. 192^.
Josip, Kari, Mary, otroci
Dr. Rado Sfiligoj, zet.
Živa Sfiligoj, unukinja.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začelek ob 20.
Ponedeljek, 18. novembra: UTOPLJENCA Red C.
Torek, 19. novembra: Znprto.
Sreda. 20. novembra: GROB NEZNANEG A VO-
JAKA. Red A. Četrtek. 21. novembra: Ob 15: FAIJST. Dijaška predstava pri znižanih conah. Izven.
Opera:
Začeten ob pol 20
Poned, lj ■ . 18. novembra: Zaprto. Torek. !<>. novembra: BENEŠKA NOc' opereta Red E.
Sreda. 20. novembra: GORENISKI \\YEK Rod U.
Četrtek, 21. novembra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 18 novembra: Zaprto. Torek. 19. nov.: Ob 17: ZUPAN STII MONDSK1. Dijaška predstava. I>ijnške cene.
Premiera „Valhire"
Veliko i,n težko nalogo si je postavila naša opera, ko se je odločila k uprizoritvi »Vnlkiire«. Nalogo pa je rešila dobro in v zadovoljstvo publike. Vsi solisti so bili odlični, /lasti gn. Tliierrvjeva, Križaj. Primožič. Majdlčeva in Marčne. Gledališče je bdlo izvrstno obiskano in kljub dolgi predstavi ni kazalo občinstvo nobene utrujenosti. Valkirn je nov uspeli ljubljanske opere in včerajšnja premiera zaslužena zmaga.	_r.
Programi Radio-Ljubtjana i
Ponedeljek, 18. novembra: 12.30 Reproduci-rana glasba. 13.00 (,'asovua napoved, borza, re|iro-durirana glasba. 13 30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Radio-orkestra. 1830 Kohuslavovi spomini, recitira g. Gregorin. 19.00 Higijensko pre davanje: Zajedalci človeškega telesa, predava gosp. dr. Karel Pelrič. zdravnik Higijenskega zavoda. 19.3(1 Angleščina, poučuje ga Orlhaber. 20.00 Prenos i/. Zagreba: Koncert zagrebške filharmonije. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Torek, 19. novembra: 12.30 Reproducirana glasba 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13 30 Iz današnjih dnevnikov. 1750 Koncert Radio-orkestra. 18.30 Dva ledna po Španiji, predava g. Niko Kuret. 19 00 0 fotoamalerstvu, predava g. Cvetko švlgelj. 19.30 Ruščina, poučuje dr. Preobrnžensky. 20.00 Nušič: >Svett, drama (člani narodnega gledališča). 21 00 Koncert Radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 | Koncert Radio-orkestra.
Drugi programi i
Ponedeljek, 18. novembra:
Brli/rad: 12.40 Opold. koncert radio-kvarteta 20.00 Večerni koncert radio-kvarlela. 21.00 Češki pevski večer. 21.30 čas, dnevne vesti. 21 45 Prenos koncerta balalajk. — Varšava: 17.45 Zabavna glaaha. 19.25 Reproducirana glasba. 20.05 Pes er večer. 22.35 Poročila 23 00 Plesna glasba. — Uudapeit: 12 00 Zvonenje. 12.05 Reproducirana glasba. 17.40 Koncert ciganskega koncerta. 19.45 Drama: »Janos vitez«-. 22.40 Zabavna glasbu. — Dunaj: 15.30 Mladinska ura. 16 (X) Popoldanski koncert kvarteta. 2000 Fan tastični romani, predav. nato skeč: >2ivalr. 2130 Ljudski koncert. — Milan: 13 30 Koncert Radio-orkestra. 16 30 Mladinska ura. 17. Koncert kvinteta. 20.30 Jazz. 21.10 Zabavna glasba. — 1'rarjn: 19.05 Slovaški večer. 21 30 Klavirski koncert. 22.15 Reproducirana glasba. — iMiiaenberii: 13 05 Opol danski koncert. 15.00 Mladinsko gledišče. 16.25 Ura za žene. 17.30 Popoldanski koncert Radio-orkeslra. 18.30 Kriza moderne drame, pred. 20.00 Baumann-Koppelov večer. — Rim: 13.15 Radio-kvinlet. 16.30 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert. 2102 Zabavna glasba. — lierliv; 1830 Koncert na mehaničnem klavirju. 21.00 Koncerl opernega orkestra. Katovice: 16.15 Mladinska ura. 16.45 Reproducirana glasba. 20.05 Prenos iz VarSave.
Patentne drane,
spalne fotele, otomane, modrace v različnih vzorcih, kupite najceneje pri tapeluiku PRAN ,IA(JKR, Ljubljana. Sv. Petra nas p št. 29.
Tisočletnica sv. Vaclava
je bil svetovni dogodek na samo za katoliškega Slovana, temveč ta vso katoliško javnost. Ob tej priliki so se znova poživele zveze katoliških Slovanov, zlasti katoliških južnih Slovunov s čehoslo-vaSklmi organizacijami. Kako tesna je rveza med Slovenci in Čehi, je prav dostojno pričal zadnji prosvetni večer v Ljubljani. Ker je bil obisk tako mnogoštevilen, da so bile vste vstopnice popolnoma razprodane, se ponovi prosvetni večer •/. Istim spore,lom r torek ob 8. uri zvečer.
UlmVM
Kratki valovi so valovi bodočnosti!
Ce želite ob vsakem dnevnem času slISati
Sidney v Avstriji, Schenectsdy v Ameriki, Chelmsford v Angliji, Berlin v Nemčiji,
si nabavite seda« nc^rekosllvi aparat
univerzalni šestelek'rcnski
„RADI0NE"
za valove od 12 do 3SOO m
Vsi deli sveta v zvuniku!
Zahtevajte ponudbe I
RADIO LJUBLJANA
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Gosposka ul.ca 37
Nočno sluiiio imajo: Dr Piecoli, Dunajska r ' (i in Mr. IJakarčič, Sv. Jakoba trg U.
Med tednom
Včasih, ampak tega je že dolgo, s mu se Kranjci in Štajerci vozili na cesarski Dunaj s cugom. Kolesa so drdrala po šinali, šine so bile pa pribite na švelerje. Tako smo se vozili precej let. Potem so nam pa rekli, da se ne vozimo več s cugom po šinah 111 švelerjih, ampak z vlakom po tračnicah in pragih. Nesreč zaradi te izpremembe ni bilo nič več kakor poprej, vožnja se je pa človeku le prijaznejša zdela, čeprav so bile cene za spoznanje dražje. Kako se vozijo ljudje dandanes na Dunaj, ne vem,.in ludi ne vem, kako se bodo vozili tez nekaj let. Mogoče bodo na Dunaj samo še letali z letali; če se bodo pa pokvarila letala, se bodo pa morebiti presedli v avijotie. Jaz, kakor rečeno, tega ne vem. ker sem se že dovolj vozil po svetu in ne hodim več z doma, odkar sem videl Abrahama. Gledal sem ga pa kar celo noč, tako je bil lep. Ce bi pa na to prišlo, bi le rajši letel z letalom kakor z avijonotn, tako zaradi ušes.
Takrat torej, ko smo se vozili na Dunaj še s cugom, so učili mladino na dunajskem vseučilišču res znameniti možje. Med ieini ni bil zadnji in najslabši profesor Menger, ki so mu rekli ?der rote Hofrat« (rdeči dvorni svetnik), ker je mladini razlagal najbolj rdeče nauke, pa čian gosposke zbornice je bil menda tudi, ker je nosil cilinder. Tako so ga tokrat igrali na Dima iti in zalo ni čudno, da je Avstrija
propadla, ker je pustila profesorje govoriti, kar so hoteli. Ta Menger nam je torej pripovedoval stvari in nekaj jih je tudi napisal, da jih danes kar ne morem ponavljati; tako so bile lepe. Eno njegovo pa, mislim, da lahko povem, ker sloji tudi tiskana v takih bukvah, ki so veljale včasih dva srebrna goldinarja. Pravi namreč na strani toliko in tolik«, da najde vsaka moč (Machl) vedno dovolj znanstvenikov'.', ki znajo vsako besedo in dejanje r znanstveno*; utemeljiti, razložiti in opravičili z novimi -znanstvenimi« teorijami. Menger je to že moral vedeti, ker je bil profesor.
Na te modre besede rdečega hofrata se spomnim vselej, kedar berem kakšne prav učene in globoko zajete stvari. Tudi te dni sem se spomnil nanje, ko sem bral z globokim doumetjem in z ostrim nolranjim in zunanjim doživetjem občuteno in napisano obširno razpravo o velikem kulturnem pomenu nove mode dolgih kikelj. Ne zamerite mi. da pišem kiklja :; če boni še kaj časa lenaril na svetu, bom kdaj kasneje morebiti zapisal haljina , če bo Iroba, ker nisem preobčutljiv za take stvari in se ml zdi zelo vseeno, če se človek ubije na starih Stengah ali pa na novih ste-penicah. »Moderna žena/ piše učeni mož, »noče .ver posnemati moškega tipa... žena hoče poslati zopet ženska.., ženska narava je taka... proč z girl-ni... uveljavljajo se mehko linije ... evolucija duhov je tu in zmaguje...« Ta učena kača leze od strani do strani in pri-
poveduje vse, samo tega ne, da so bogati suk-narji in svilarji že zdavnaj zračunali, koliko jim l>o nova moda nesla in zato so jo tudi narekovali. Kakor pa ne velja za dostojno govoriti v hiši obešenca o vrvi, tako se tudi ne ; spodobi med dobičkarji govoriti o dobičkih ! in naloga »znanstvenikov« je, da resnico /,a-I vi'ejo v širok plašč kullurarskega besed i fe-! nja. Če stvar užge, napravijo bogati dobičkarji svoje znanstvenike« v svojih časopisih za »korifeje« in korifeje osrečujejo svet zopet z novo -kulturo«, in to traja tako dolgo, dokler se ne najde kakšen Menger, ki ljudem resnico pove. Moda je pa silna moč (Macht).
Takšnega »znanstva« se je precej nateplo tudi že k num. Rad verjamem, da nevede in nehote, ampak tu je. Včasih začne človeka kar glava boleti od same znanstvenosti« in globokoumnosti«, ki jo precejajo na nas od blizu in od daleč, mi ubožci pa na debelo požiramo vse, kar je z »znanostjo« in kulturo« posladkano, ker se ne brigamo, odkod in zakaj to blago k nam prihaja.
Kako prav je imel rdeči hofrat«, kaže tudi naslednja resnična zgodba. V stari Avstriji je živel minister, ki je imel sina. To še ni nič hudega, ker imajo ministri sinove tudi drugod. Sin avstrijskega ministra je moral seveda v šolo, kar tudi ni nič hudega. Hudo pa je bilo, dn se je moral dečko vaditi tudi latinščine in grščine. Zgodilo pa so je celo to, dn je fantič v boju s starimi Grki in I^itincj ope-
šal in tedaj je nastala zmešnjava v hiši. Ministrski sin vendar ne sme in ne more postati dimnikar ali čevljar, zlasti ne, te je oče prosvetni minister! To ni več navadna zmešnjava, ampak je huda in resna kriza, ki jo jn treba rešili temeljito in znanstveno«. In ros so sklicali učene može, nadzornike in ravnatelje in vzgojitelje, na veliko posvetovanje, da pogledajo, kako in kaj bi. Na posvetovanju pa so uganili, da je pouk latinščine in grščine vsaj za nekatere učene res odveč, ker škoduje njihovemu zdravju, ker jih odvrafa od športa in ker — o, koliko je bilo teh iker«! Nazadnje se jih je nabralo toliko, da so na podlagi »znanstvenih« dokazov sklenili ustanoviti novo vrsto ali nov tip srednje šole, pa ne samo enega, ampak kar več, in vsi so bili ■znan-stveno« podprti in utemeljeni — saj je šlo vendar za sina ministra prosvete, la pa jc bil mogotec, kakor je zapisal Menger! Samo en mož se je baje našel, ki je bil toliko korajžen, da je izgovoril krilatico »neue Typen flir dle Teppeiu (novi tipi za tepce), vse drugo pa sc je z občudovanja vredno hrabrostjo in odločnostjo zagnalo v srdit boj za šolsko reformo, ki menda še danes ni končan. Tega boja pa prav gotovo ne bi bilo, če bi bil imenitni gospod papa svojega potomca včasih namazal 7. leskovim oljem.
Ali je res tako težko razločevati »znanstvenike« oa znansivenikov 1
Leto strahote 179J
Spisal Victor Hugo.
48
V par tednih je bil Cimourdain v tej od državljanske vojske na vseh koncih krvaveči deželi zaslovel ko Marat v Parizu in Chalier v Lyonu. To je bil strašen sloves. Dočim so ga preje kot duhovnika spoštovali, so se ga zdaj bali; njegova strogost je bila usodna. Taki strogi ljudje so nesrečni; kdor vidi njihova dejanja, jih z gnjusom obsoja; kdor bi videl v njihovo vest, bi jih najbrže opravičil. Naj bo kakorkoli, abbeja Cimourdaina so eni sovražili enako kakor so drugi sovražili marquisa Lantenaca; in medtem ko je Prieur de la Marne v Granvillu razpisal nagrado na glavo Lantenaca, je Charette v Noirmoutier razpisal nagrado na Cimourdainovo. V resnici sta bila la dva moža — aristokrat in duhovnik — v nekem cziru eden in isti človek — takorekoč železna glava državljanske vojne z dvema obrazoma: eden obrnjen nazaj v preteklost, drugi gledajoč v bodočnost, toda oba tragična. Samo da je nad trpkimi ustmi Lantenaca ležala noč in senca, dočim sc je na krasno-mrkem čelu Cimourdaina lahno svetil blesk vzhajajoče jutranje zarje.
Tourgue-a je torej po posredovanju Gauvaina dobila neke vrste premirja štirindvajset ur.
Strašni »Imanus« je bil dobro poučen: po zaslugi Cimourdaina je imel Gauvain pod seboj štiri tisoč petsto mož nacionalne garde in redne armade, s katerimi je oblegal stolp. Šest topov je razpostavil okoli stolpa od strani gozda, šest jih je stalo na planoti, obrnjenih proti mostu z gradičem. Imel je s seboj tudi minerje, ki so bili razstrelili zid v podnožju stolpa. Cimourdain bi bil rad videl, če bi bil konvent že zdaj Gauvaina imenoval za generala, toda ta je zaenkrat odklonil, rekoč: »Če vjamemo Lantenaca, bomo o tem govorili dalje; do zdaj nimam še nobenih zaslug.< Sicer pa je bila navada republike, da je imenovala sposobne ljudi za generale brez ozira na čin; Napoleon je na primer postal glavni poveljujoči general italijanske armade, ko je bil še stotnik.
Tourgue-a, Gauvainov stolp, je imel čudno usodo: cn Gauvain ga je oblegal, drugi branil. Lantenaca to seveda ni motilo in tudi do gradu ni imel nobenih ozirov. Bil je skoraj ves čas v Versaillesu in je Tourgue-o komaj poznal. Branil je le sebe. Gauvain pa je bil bolj privezan nanjo. Stolp bi se bil dal najlažje zavzeti z mostu, kjer je bil gradič, toda tam se je nahajala biblioteka, v njej pa rodbinski arhiv. Če bi se gradič užgal, bi Ie-ta izginila v plamenih. Tega Gauvain ne bi bil rad, kajti Tourgue-a je bila zibelka njegovega rodu. On sam je bil tu rojen;
mogoče je v kakšnem kotu v podstrešju nad biblioteko še stala njegova zibelka. Bilo mu je žal sten, ki so ga nekoč kot otroka varovale. Zato je hotel prizanesti mostu in se je omejil na to, da je postavil nasproti njemu baterijo, da onemogoči vsak izpad ali pobeg iz njega.
Cimourdain mu ni branil, dasi je radi tega sam sebi delal očitke. On te srednjeveške ropotije ni mogel trpeti in zdel se mu je enak greh prizanašati kamenitim gnezdom fevdalcev kakor njihovim gospodarjem. Blagost je bila sploh slaba stran Gauvai-nova in Cimourdain se je zelo trudil, da bi svojega učenca zadržal na tej v njegovih očeh pogubni poti. Vendar pa tudi ta strogi bivši duhovnik ni Tourgue-e vnovič zagledal brez tihega ganotja. V tej dvorani nad mostovimi stebri so stale prve knjige, ki jih je bil bral z Gauvainom; v sosedni vasi Parigne je bil za župnika; kot Gauvainov učitelj je stanoval v podstrešni sobici gradiča; v biblioteki je bil držal malega Gauvaina med koleni in ga učil čitati; potem ga je videl tu doraščati v sinu svojega duha. Zato se je premagal in dovolil, da se prizanese tem zidovom. Vendar ga je pri tem pekla vest.
Napad se je torej podvzel s strani gozda.
Noč je na obeh straneh minila v skrbnih in obsežnih pripravah. Po razgovoru z »Imanusom« je Gauvain poklical stotnika Guechampa. Guechamp je bil povprečen človek, pošten in neustrašen, boljši kot vojak nego kot poveljnik. Bil je inteligenten do one meje, kjer je vojaku prepovedano, da bi sam mislil. Mehkobe ni poznal in ni bil dostopen ne denarju, ki izkvarja poštenje, ne usmiljenju, ki žali pravičnost. Disciplina in naredba sta mu bili kažipot na ozki stezi, po kateri je šel naravnost, ne da bi se ozrl na desno ali levo. Vsak načelnik se je mogel nanj brezpogojno zanesti. Kakor je bil kot komandant strog, tako je kot podrejeni izpolnil vsako povelje natančno ko ura.
»Guechamp, prinesite lestvo,« je rekel Gauvain.
»Gospod polkovnik, nimamo nobene.«
»Nujno rabimo.«
»Za naskok?«
»Ne, rešilno.«
»Potem pa mora biti zelo visoka. Za tri nadstropja, če ne šc daljša. Tako je težko dobiti.«
»Treba.«
»Mora se več lestev zvezati skupaj. Kmetje so vse lestve uničili, kakor tudi vozove.«
»Imeti pa jo moramo.«
»Zdaj se spomnim — v Javene ori Fougeres je lesno skladišče, tam se bo dala katera dobiti.«
»Rabim jo takoj.«
»Kdaj točno?«
»Jutri ob tem času, pa za gotovo.«
»Dobro. Pošljem takoj jezdeca z rekvizicijskim poveljem v Javene. Tam stoji odred konjenice, ki bo dala spremstvo. Preden jutri vzide solnce, bo lestev tu, če da sreča junaška.«
»Dobro. Podvizajte se.«
Deset minut potem se je Guechamp vrnil in javil:
»Gospod polkovnik, brzojezdec je odjahal.«
Gauvain se je povzpel na planoto in motril gradič nad mostom. Ozka stran, obrnjena k planoti, ni imela nobene o*dprtine razen nizkega vhoda, ki je bil zaprt po navpično vzdignjenem vzdižnem mostu, in se je naravnost spuščala doli v strmo globel. Kdor bi hotel z višine planote priti doli do vznožja mostnih stebrov, bi se moral plezajoč spustiti po strmini doli do dna globeli, kar je bilo težko, toda ne nemogoče. Kakor hitro pa bi bil doli, bi bil izpostavljen krogljam, ki bi se sipale nanj z vseh treh nadstropij. Na vsak način se je moral naskok vršiti le z nasprotne strani skozi razstrelino v stolpu.
Gauvain je odredil vse, da ne bi mogla niti miš iz trdnjave zbežati; ozki obroč okoli stolpa se je trdno sklenil. Gauvain je vodi! obleganje s strani gozda, Cimourdain je stal pri bateriji nasproti mostu.
Medtem so se pa tudi obleganci pripravljali. Mina je bila predrla steno v vsej gromadni širini notri v pritličje stolpa. To je bila velika, čisto gola dvorana z debelim stebrom v sredi, ki je nosil ves obok. Bila je najmanj štirideset čevljev široka. Vsako nadstropje stolpov je obstojalo iz take, seveda ožje dvorane, z globokimi vdolbinami, v katere so bile vrezane strelnice. V pritličju pa strelnic ni bilo in če bi ne bilo široke luknje, ki so jo napravili ob-legovalci, bi se bil v tem prostoru človek kmalu zadušil. Tu so bila vrata doli v ječo kakor tudi vrata v zgornje nadstropje, stopnjice pa so bile vse vzidane v debeli stolpni zid. Četudi bi bili oblegovalci vdrli v pritličje, bi morali sHlp šele zavzeti. Obleganci razstreline niso zazidali, ker bi bilo brez vsakega haska; saj bi bili topovi precej zopet napravili novo. Pač pa so hitro sezidali v pritličnem prostoru samem obkop, in sicer tako, da je njegov notranji kot bil ob stebru v sredi, obe stranici pa sta se razprostirali do obzidja na obeh straneh; raz-strelina je ostala zunaj šance, tako da so branitelji lahko osredotočili ogenj na oblegovalce, ki bi naskočili stolp skozi luknjo. Vrhutega so položili na več krajih male mine. Vse je vodil marquis; bil je duša vsega — strašna duša. Ostala nadstropja so zabarikadirali in vrata podprli z debelimi trami; le zavojne stopnjice so morale ostati proste. Vsaka obramba ima svoje slabe točke.
Ali ste ze poravnali naročnino?

N < O "T » — N —•
ilZ&t
25 I 5 g"
o > rn»
m>r, > _. -I_< •t-RIN
-ČS o>N
Ht-^5 M
— *	5- rT
™ Ct*<	£ N.
_ te ra	C a
S^S.f zs
<" L s —IS
jSrA- ocw
o _ - j- c
pi
o
^rj®''
~ ~ S c. »T w orn?rR-
(/> r—	JC
= S«:x .J»
7? z: o K 05 ■ »a o
§■1 i?o"
to — < f
B T | i.
n * r 1 g-
2	n
3	N	«
■ n — a
C 73 n io
si 1
3 ® g S jr 7 a —r. f"

vseh vrst, v poljubni obliki, za eno- in večbarvni tisk, reprodukcije po risbah, pero risih, akvarelnih in oljnatih slikah, foto-rafijah i. t. d. — dobavlja solidno in po zmernih cenah
o*
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Ilumek. 10 Din.
Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek. 24 Din.
Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din.
Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din.
Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din.
Banke in kapitalisti, pozor!
Neki pošlen trgovec, ki poseduje več obrtov, je vsled svoje poštenosti in vsled svoje zanesljivosti, da so tudi druffi ljud.e pošteni bili, od sleparjev ogoljufan za Din 100.000' , za liar ao sidni <1oi<azi vseh sodnih mštanc na razpolago.
Ker trpi ta trgovec vsled lega veliko škodo, prosi za posoiilo Din 100.000-— ter se zaveže
plačati 12°/o obresti, posojilo pa vruiti mesečno po Din 1000"-, obresti pa vsake 3 mesece.
Potrebno je pa samo Din 60.000'—, ker da posojilnica Din 40.000'—.
Poroštvo: zastava nepremičnin v vrednosti Din 300.(KK)*—, katere niso obremenjene, zastavi
se tudi nova polica /a življensko zavarovanje v znesku Din 30.000'—.
Ponudbe na upravo „Slovenskega lista'1 pod „Posojilo''.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do naifiuejšega in igračni vozički v zalogi. Več znatnk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki fraako. Prodaja na obroke. ^Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovskn cesta št. 4.
Poravnajte naročnino!
lUsia samopomoč i Maribora
sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od I. do 90. leta in izplača do največ Din 58.000'— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno 'zjavo
I
Oblačila za dame in gospode
kupite najceneje pri tvrdki
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica
Inserirajte
v
,Slov. listu'!
Inserirajte v »Slovenskem Listu«!
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO 0GODN1H CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Brzo.avi. Gospobanka	Miklošičeva cesta 10.
Telefon štev. 2057, 2470, 2979.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 400,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.
Ed;ni slovenski zsood brez togega Kapitala ie
Vzajemna zavarovalnica
d Ljubljani, Dnnalska cest«; i?
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proli požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Skupno premagamo skupne teZaoe!	Soo|i k sooitm*