Št. 202.
V Ljubljani, četrtek dne 5 septembra 1918
uto n
n
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Orednlžtro In npravntftvo t Ljubljani, Frančiškanska ulica žtev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, za pol leta K 2T-, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Knostopn« petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Nekoliko odgovora „Edinosti“.
T r s t, 2- septembra 1918.
Z ozirom na polemiko, ki sc vrši v »Na-p roju« radii vprašam ja, ali naj naša stranka zasede ali ne ona tri mesta, ki so ji na razpolago v »Narodnem svetu«, je objavila! »Edinost« v svoji nedeljski številki članek, ki potrebuje ne-koiliiiko odgovora. Radi odkritosrčnosti povem, da ne bi zaslitižiLl imenovani članek niti postane brce, če ne bi živeli mi vsi zgodovinske dni, ki zahtevajo od vsakega posameznika, da postavi iskreno in odkritosrčno v službo naroda im svojih idej vse svoje najboljše sile. Članek v »Edinosti je spisan, kaikor da ga je žarni silil čLovek, ki mi preživel tedna, da ni prodal v njeni štirikrat svojega prepričanja, ako ga je slučajno imel. Zakaj o ponižujoči odvisnosti, o krušnih gospodarjih, o benefieitjatih in političnih priveskih zatnore pisati v našem slučaju le časnikarski kužek, ki se ni im se ne bo oživel nikdar v resnico, da so na svetu ljudje, ki si privoščijo luksiis politične in splošne poštenosti -tudi v sedanjih težkih dneh. Poštena in pametna polemika z nasprotnikom ni našla nikdar prostora v uredništvu »Edinosti«. .Njeno uredništvo se ni moglo povspeti nikdar nad siuiminiičejia in nad kakor noč neumne argumente o prodancih in pe-tolizniškili slugah. In to svojo metlo bo jezdila stara sol ah a še toiliiko časa, da se ne bodo njeni lastni čitatelji naveličali vživati vsakdanje ne-vžitne preparate z njenega uredniškega laboratorija.
Kaj sem naredil s svojimi somišljeniki ? 1«, da sem priporočal, naj pusti naša stranka nezasedena cma tri 'mesta, ki so ji na razpolago v »Narrdneni svetu«. Zagovarjel sem torej sklep našega izvrševalnega odbora. In som ga zagovarjal, ne da bi koga žalil, ne da bi vlekel na dan vse one neumne argumente, ki jih pripisuje »E-dinost« meni in drugim somišljenikom.»ulavni razi mg proti sodelovati ju socialistov v N. S. je Regentu in njegovim somišljenikom ta, da si ta-koz vam e meščanske stranke liočejo drugačno .Jugoslavijo nego si jo želijo oni. Kaj nameravajo Rioffont in sodrugi postaviti zraven 'meščanske Jugoslavije Še svojo socialistično?« Tako govori modrost v tržaški »Edinosti«. Kaj ne, da se glasi to tako, kakor, da je pisana polemika za politične analfabete, ali pa vsaj za take čita-telje, o katerih mora imeti »Edinost« prokleito malo spoštovanja, da jili pita s takimi kozlički.
Vse, kar je bilo napisano v »NapreSu« glede vprašanja »Narodnega sveta«, jc nosilo v sebi pečat resnosti in zavedajoče se odgovornosti. Vse je bilo pisarno z najboljšimi nameni, da koristi skupni stvari. Joda v naši naravni tendenci po združitvi s preleta rij atomi tudii neslovenskih narodov, v našem naravnem hrepenenju po oživotvarenjii socialistične internacij orna! c, vidi tržaški narodni člankar le narodno izdajstvo, politične priveske in druge enake nečedne reči. Ali ni, da bi se prijel človek za glavo? Saj dokazuje ta n e odkritosrčnost napram socialni demokraciji, ki se vedno zrcali v predalčkih tržaškega narodnega dnevnika, da je 'naše sodelovanje s takimi ljudmi resnično nemogoče. Nemogoče, ker je predpogoj vsakega sodelovanja odkritosrčnost in medsebojno za-juparitje. Take odkritosrčnosti in zaupanja pa nam nesocialistične stranke niso še izkazale in ga ne bodo izkazale nikdar. Ne bodo ga nam izkazale, ker iirnarjo ves interes, zamolčati svojim somišljenikom vse, kar je pri nas dobrega in splošno koristnega. - Poleg vseg$ si pa člankar v »Edinosti« še domišlja je, da nam impo-nira s tem, da si jemlje pravico deliti narodne kolajne na levo in desno in ako če, dovoljuje milostno', da se sme čutiti tudi slovenski delavec polnoveljaven del svojega naroda. Kolikokrat sije nas, gospodje, vrgli iz naroda, kolikokrat ste
nas prokleli in uganjali druge take neumnosti. Nehajte vendar s tako šaro, kii spada v detinsko dobo politične agitacije. Saj pač veste, ua nimamo o vašem narodnem navdušenju onega spoštovanja, ki si ga sami pripisujete in, da ne dovoljujemo nikomur pravice, da bi smel klasificirati po svoje ljubezen, ki jo mi gojimo' do naroda. Mi in naše delavstvo se zavedamo že davno, brez vaše milosti, da smo polnoveljaven del svojega naroda in baš zato, ker se tega zavedamo, si jemljemo pravico, delati za svoj narod po svojih najboljših močeh, ne da bi vprašali vas za dovoljenje ali za svet. Vaš nacionalizem seveda ne potrebuje delavske internacionale in jo potrebujejo vaši interesi še manj. Od dnevnika, ki je zagovarjal vedno vsakršno kru-iinirstvo, ki pretaka solze nad umrlim carizmom in ki je sumničil vedno vsako demokratično gibanje v vrstah slovanskih narodov, od takega dnevnika pač ne moremo zahtevati, da bi se navduševal za našo internacionalo in da bi razumel vso opravičeno resnost delavskega stremljenja po njej. Ni treba, da se navdušuje in niti tega ni treba, da bi izkušal spoznati, zakaj si Kiternacijouale tako srčno želimo. Kdor ni slep, se lahko sam prepriča, da bi bilo za male narode še danes dokaj slabše, da mi bilo mednarodne socialne demokracije, ki je zgradila trden temelj demokratičnemu gibanju po samoodločbi narodov. Brez socialne demokracije, brez one od vas stokrat proklete internacionale ne bi bilo niti današnjega gibanja in bi bilo stokrat manj upanja, da obrodi to gibanje, ki hoče dati vsakemu narodu pravico do samovlade, dober sad. Vaša dolžnost, gospodje, ni, da bi to razumeli. Ali naša dolžnost je,.da napnemo vse svoje sile v to, da se zgradi iznova delavska 'internacionala. In naša je dolžnost, da delamo za ta svoj cilj, ki more slovenskemu narodu le koristiti, pa se naj nas zato žali še bolj in naj se piše še več kakor sedaj, da smo beneficijati in priveski te ali one socialistične stranke.	I- Sokol.
Shod v Idriji.
I d r i j a, 1. septembra i 918.
V nedeljo 1. t. m. smo imeli v pivarni pri »Črnem orlu« javen shod, ki ga je sklicala rudarska podružnica avstrijskih rudarjev. Na dnevnem redu je bilo: 1. Protest proti zvišanju cen moki in odgovor rudniškega ravnateljstva.
2.	Slučajnosti. Predsedoval je shodu načelnik podružnice, sodrug 1 reven. C. kr. okr. politično ■oblast je zastopal vodja okrajnega glavarstva gospod Borštoer sam. Prvi je poročal sodrug Bajt. Orisal je v lepih in jedrnatih besedah vladno politiko, ki je napravila nov atentat na žepe širokih delavskih mas na korist ogrskim agrarnim magnatom in špekulantom. Kar si je delavstvo izbojevalo s stavko, je vlada vzela na drugi strani s povišanjem cen moki. Zato je dolžnost shoda, da zahteva pokritje diference med staro in novo ceno moke za rudarje in njih svojce od strani države; sicer je delavstvo primorano zahtevati šenadaljnih 90% povišanja plač. Sitavi tozadevne resolucije. Zastopnik S. L. S., Jakob Kavčič izjavlja, da so predlagane resolucije že dobro, toda to je le kup papirja. Dajo naj delavstvu hrano, obleko in obutev brez denarja in zadovoljno bo. Predsednik T reven ga primerno ž ivi ne da je današnji sinod shod resolucij, pri-hoOMii oa naj bo shod bojnih sklepov, a vendar ne''takih kot misli Kavčič, ker poleg hrane, obleke in obutve potrebujemo tudi denar. Sodnica Vidmar in Jazbar poročata o odgovoru ministrstva ter obravnavah z rudnašktm ravnateljstvom glede prestopanja delavcev po službenih letih v višje plačilne razrede, ki se te sedaj pravilno uredilo, ter glede količine moke, ki je določena za nedoločen čas za i udar je po 1- kg, za njih svojce pa po 6 kg na mesec. 1 eter Rupnik poroča, da je aprovizacijski delavski odbor
rudniške aprovizacije zahteval preskrbo krompirja od zunaj in o pravem času. Nato sta bili sprejeti enoglasno sledeči resoluciji:
»Delavstvo zbrano na javnem shodu dne 1. septembra 1918. v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji, ogorčeno protestira proti povišku cen moke. Povišek, ki ga je dotočila vlada, da ž njim pokrije mastne zasluške, ki jih je vlada že zagotovila agrarcem s tem, da jim je dovolila povišati cene žitu in da realizira dofoodfe skmo :un in obenem tudi državi.
Vse to se godi na račun revnega ljudstva, ki je itak že do skrajnosti izmozgano in odrto po prekupčevalcih im državi sanmi.
Javni shod protestira tudi proti temu, da si je dovolila 'vlada na svojo pest brez dovoljenja parlamenta zvišata cene, ki bodo otežile revno ljudstvo za entisočsto milijonov kron na leto.
Zato zahteva shod, da se povišanje razveljavi in zahteva, da se skliče takoj državni zbor«.
»Delavstvo zbrano na javnem : shodu, dne 1. septembra 1918. v pivarni pri »Črnem rlu« v Idriji odločno protestira proti zvišanju cen mlevskih izdelkov, obenem pa zahteva sledeče:
Ker je finančno ministrstvo skupno z ministrstvom za prehrano odredilo zvišanje cene moke kakor je razvidno iz razglasa c. kr. d ."žejne vlade kranjske zakona § 2 drž. zatk. št. /, kar za 120%, se dovoljuje shod, visoko c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju potom c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji vljudno naprositi, da se pokrije diferenca med staro in novo ceno prejetih mlevskih izdelkov za rudniško delavstvo in njih svojce v Idriji iz državnih sredstev, kakor so to storile Brinške tekstilne, strojne in kemične tovarne, ter u so j aru c na češkem iz lastnega nagiba.
Delavstvo jc vsled slabih razmer in plač sta-
lo	dne 7., 8. in 9. julija t. 1. v stavki in se umi je komaj izboljšala za 30" plača na šilit, toda s tem se mu ni nič pomagalo, ker je vlada dovolila na drugi strani takoj nezaslišano visoke cene moki.
Delavstvo opira svojo prošnjo na obstoječe razmere, v katerih mora živeti ob vedno naraščajoči draginji tako.-da s strahom gleda v bodočnost. Zato se nadeja, da se bo zahtevi ugodilo, v nasprotnem slučaju pa bi bilo delavstvo primorano takoj zahtevati nadaljnih 90% dragonjskih doklad«.	v_	.
Pri točki slučadnostti predlaga J.Jvavo;c, da sc neka j ukrene glede tobaka, ki ga že polo ringi mesec ne dajo. Sklene se^ppslati tri može k vo-iaškemu poveljniku s prošnjo, da bi itolbak oskrbovala vojaška uprava. Odšli so takoj. Nato poroča sodrug Štraus, da je potrebno poleg zal rudniške delavce nekaj storiti tudi za proviziijoiniste, vdove in sirote ter zasebne občane. Ti so naj-večjii reveži. Zlasti bodo občutno prizadeti sedaj, ko so cene moke nezaslišano zVišane. Ni denarja, ni obleke in ni obutve. Bliža se šolsko leto za otrolke, a so bosi im nagli. Istoltalko stansi in drugi. Nihče se zanie ne briga. Oni niso v vojni industriji, da bi imeli sredstvo stavke. Zato je dolžnost aktivnega delavstva, da jim sitom ob strani, ker tudi ti reveži so pustili v mladosti svoje moči v korist rudnika, države in dežele, a sedaj umirajo v gladu in nagoti. Pozove naj se merodajne oblasti, da sc stori zanje vsaj to. kar se storiti da. Apelira v tem ztmislu na zastopnika okrajne politične oblasti ter predlaga sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta:
»Občinstvo mesta Idrije, zbrano na javnem shodu v Idriji, dne 1. septembra 1918. v pivarni pni »Črnem orlu«, naproša visoko c. kr. deželno vlado s tem, da blagovoli nujno reorgamaiirati preskrbo prebivalstva mesta Idrije . in okorne e. z obleko in obuvali, v večji množini in na ta način. da bodo vpoštevani vsi sloji, ki so obleke m obutve resnično potrebni.
Gddaijališču tvrdki Pollak v Ljubljani za obuvala naj se določi množino obutve, ki jo mora redno oddajati aiprovizacijam v Idriji, da se prihranijo ljudem stroški in čas za pot v Ljubljano, ki je največkrat brez uspeha.
Enako naj se pozove druga oddajališoa obleke in obuval, da vpoštevaoo Idrijo izjeirmno kot industrijalno mesto v svrho nakazila večje množine blaga. Prihaja začetek šolskega leta in bliža se zima, toda ni 'oblake in še manj pa cb-ut-ve, osob-ito ne za sloje izvon vojne industrije. Kaj pa počno starši šoloobveznih .otrok sami brez obleke in obutve, če se jiun ne oidipomore. Postava zahteva .reden obisk šole, starši ter ostali odrašeni morajo izpolnovati svoje 'rodbinske in postavne dolžnosti, toda to je imogoče le tedaj, če se zanje tudi od državnih iti drugih .oblasti primerno skrbi.
Zategadelj se nadeja shod, da se bode želje občanov mesta Idrije vpoštevailo, ker sicer bi padla odgovornost zmedenih ipasiledic na vladajoče sloje same«.
Nato poroča s. Štravs 'dalje, da je pooblaščen govoriti v imenu zastopnikov vseh treh strank v Idriji, in sicer v rudniiškošolskih razmerah. Poudarja sledeče: Rudniško 'ravnateljstvo si jemlje že od nekdaj pra/Vice, ki nliso v soglasju z veljavnimi osnovnimi zakoni iin redovnimi predpisi raznih oblasti bodisi glede šolske uprave. Županstva v Idriji morajo delati tako kot hoče predstcijniištvo rudnika. Rudniška šola mora biti urejevana tako kot diktira ravnateljstvo neoziraje se na predpise deželnega šolskega sveta. Otroke v tej šoli se že v prvem razredu muči z nemščino, kar je proti določbam deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870, štev. 316, točka 7, ter z dne 5. februarja 1887, št. 656. (Citira besedilo.) Ta šola ima tudi uč-me predmete razvrščene čisto po svoje, kar na drugih ljudskih šolah enakega števila razredov nikjer ni. Nadzornik rudniške ljudske šole je rudarski tehnični akademik, rudniški nadinžanir Sedlaczek, ki morda dobro razume svoji .rudarski in tehnični poklic, gotovo pa ne nadzorovanja šolskega potuka im izpraševanja slovenskih otrok. Razredi so prenapolnjeni, imajo po večini do 80 .otrok. Kako naj pridejo pri izpraševanja v vseh predmetih vsi otroci ma vrsto pri takem številu. Gotovo je, da so tega deležni le oni, ki imajo že doma dovoli negovanja od vseh strani tudi v nemščini. O šolskih zamudah otrok laz-soja rudniški pisar Reven. I a diktira staršem kazen, če otrok šolo zamudi. Ne upoštevajoč stvarnih okoliščin, zakaj je otrok zamudil šolo, naloži kazen, utemeljeno z neprimernimi leviti. Ker so te razmere, ki jih je skušal že občinski svet na željo prebivalstva odpraviti, nadalje movzdržljive, se bodo pobirali podpiši na spomenico po hišah, katero naj vsak, ki ima šoloobvezne otroke, podpiše. Nato prečita peticijo, (ki je bila tudi sprejeta) s predlogom v formalno Odobritev, ki se glasi:
»Spomenica glede .nevzdržnih raziner na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, sestavljena v sporazumu vseh treh sloveskih političnih strank.
Idrijska ljudska šola je že immoiga let sem predmet občih pritožb. Številni javni ljudski shodi, pa tudi mestni občinski svet so že povzdi-gali svoj glas proti razmeram, !k!i so 'krive teh pritožb, ali do danes ne moremo zaznamovati izboljšanja, pač pa poslabšan je teh razmer.
Komur je kaj na bodočnosti našega mesta, naše mladine, ta ne more več molčati. Povedati treba pred vsem svetom, kje leži vzrok nazadovanju šole; gnojno bulo treba izrezati iz sicer zdravega šolskega telesa. Zahtevamo, da pride naša šola pod naučno otinlis/trstvo, — mora se ločiti od uprave rudnika; dokler se to ne zgodi, zahtevamo sposobnega krajnega šolskega nadzornika. ki bo zmožen slovenščine in bo unel vsai nekaj srca za Izročeno mu solo; zahtevamo pa tudi, da se v tej šoli poučuje po odobrenem učnem načrtu kot v drugih kranjskih mestih. Nimamo nič proti temu, da se na naši soh poučuje tudi nemščina, ker sami občutimo potrebo znanja d m v ega deželnega jezika, izjavljamo pa odkrito, da sedanje rudniško ravnateljstvo greši proti zdravi pameti in veljavnim zakonitim določbam, ko ukazuje podrejenemu učiteljstvu, 'da mori otroke z nemščino že v prvem razredu.
Nastopni uradni dekreti veljajo za vse kranjske ljudske šode s pravioo javnosti, torej tudi za c. kr. rudniško šolo v Idriji.
I.	Razpis deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 8. oktobra 1870. stev. 316, točka 7., pravi: Kadar ie na kaki šoli poleg slovenskega jezika poučevati tudi nemški 'kot d;i ugi deželni jezik, tedaj je vzeti za načelo, da se sme pou-
čevati s poukom v zadnjem jeziku šele tedaj, ko so učenci v branju in pisanju v materinskem jeziku dovolj trdni — (einen sichcren G rund gelegt habem).
II. Razpis deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 5. februarja 1887. št. 656 pravi: Pouk v nemškem jeziku kot obligatnem učnem medmetu se začenja s tretjim šolskim letam. Pri tem pouku se viporablijaii nemščina kot učni jezik, kadar jo pričenjajo učenci umevati z ozirom na njih napredek v tem jeziku.
III. Razpis deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 18. septembra 1888. št. 1836, tačka 6, pravi: Pri itrirazrednih in štirirazredniih ljudskih šolah,, kjer je uvoden pouk v drugem deželnem jeziku, se je ravnati po načelu, naj se poučuje v drugem deželnem jeziku šele od tretjega šolskega leta oziroma na štirirazredni-cah in večrazredmicah od tretjega razreda naprej.
Rudniška uprava se sklicuje na dejstvo, da ona vzdržuje šolo ter, da mora le-ta služiti njenim interesom. Toda šola, taka kot je danes, ne služi nikomur, 'uiti rudniku, niti prebivalstvu, ker uspehi, ki jih šola kaže, so pridobljeni tako-rekoč s srčno krvjo učiteljstva in učencev. Delo pa osrečuje človeka le tedaj, kadar ga vrši iz ljubezni. Sicer pa rudniška uprava črpa svoje bogastvo 'iz slovenskih tal s slovenskim delavcem in ta vendar sme zahtevati, da se mu deca predvsem poučuje v materinskem jeziku!
Vživimo se v položaj otroka, ko vstopa v I. razred ljudske šole! Že v normalnih časih so naši otroci ob vstopu v ljudsko šolo po večini duševno le malo razviti; mod vojno se ie duševni zaostalosti pridružila še fizična. Njihov jezikovni zaklad je skrajno boren, izražajo se v spačenem idrijskem narečju, Ici kar mrgoli nem-čizniiov. Kolike težave povzroča že samo pouk v slovenskem učnem jeziku, ker preobsežni učni načrti predpisujejo toliko snovi, da je male glave le .s težavo komaj obvladajo!
Mesto, da bi se otrok sedaj vadil v materinščini. da bi se mu z nazornim naukom in jezikovnimi vajami duševni obzor širil in množil besedni zaklad, se pa takoj prčne z nemščino — tu ne trpi le slovenščina, temveč splošni duševni razvoj, otroku se vbija neznano z -neznanim. Zagovorniki sedanjega zistema so pri tern radi sklicujejo na vadnico. Toda primera ne drži. Na vadnici iimia učitelj v razredu 20 do 30 otrok, prvovrstno nadarjenih, 'iz taikozvainih boljših družin, kjer sliši otrok od malega oba jezika, kjer mu starši in razni vzgojitdlji na vse načine stoje ob strani. Pri -nas o domači pomoči inii govora. Gtrok ne sliši nikjer nemščine, je prepuščen sami sebi; oče iiin maitti gresta za zaslužkom, osobito 'Zdaj, iko vojne razmere, gonja za hrano in bolezni razdirajo rodbinsko življenje. Vrhu tega šteje ralzred do 80 otrok..
rudi na višji stopnji ni nič boljše. Za računstvo iin reali j e Imajo učne knjige, pisane za nemške meščanske šole. Snov ije že sama na sebi težka in treba že bistre glavice, da jo obvlada
v	materinščini. Zdaj naj se je pa otrok uči v tujem jeziku! To poučevanje ubija učitelja in učenca. Koliko dragocenega časa se izgublja pri takem pouku! Pol učne ure rabi učitelj, da poda snov v materinščini, pol ure se prevaja v nemščino, kje pa .ie časa za utrjevanje, uporabo, izpraševanje'in ponavljanje?!	.
Težave lin nesmisel takega poučevanja počutimo predvsem stariši, ko gledamo, kako se otroci imučijio iin ubijajo, a v šoli vseeno ne morejo zadoščati stavljenim zahtevam. Kljub spretnosti in 'vestnosti učiteljev uspehi nikdai n'iso sorazmerni trudu in naporom učiteljstva in otrok. To jemlje pogum in veselje do dela učencu kakor tudi učitelju. Pri vsem tam je treba upoštevati -ckolnost, da so tudi na deški strani skoro v-sa učna miosta (razum dveh) zasedena po ženskih učnlih (močeh in, da se dobijo učne moči na tej šoli, ki niso zmožne slovenščine v jeziku
in pisavi.	x
To so razmere, ki kličejo po temeljiti preuredili.
Ponavljamo svoje zahteve:
1. da pride c. kr. rudniška ljudska sola v Idriji iz rudniške uprave pod naučno,
2. prej kot ise zgodi to, da se imenuje za krajnega šolskega nadzornika mož. popolnoma zmožen slovenščine,
3. da se na šoli poučuje po odobrenem učnem načntu 'in se materinščina ne zapostavlja drugemu deželnemu jeziku,	.
4. da se -na deškem oddelku vsaj v visjiu razredih nastavijo rnožke učne moči.
5. da se od vsega učiteljstva zahteva popolno znanje slovenščine v jeziku in pisavi.
Zahtevamo, da se mašim zahtevam ugodi še pred pričetkom šolskega leta, da ne bomo primorani poslužiti se hujših sredstev.
Ta spomenica se bode v izvirniku predložila c. kr. ministrstvu za javna dela potom rudniškega ravnateljstva, v prepisu, pa deželnemu šolskemu svetu in Jugoslovanskemu klubu«.
Nanose po kratkem zaključne m govoru -so-dnuga Štrausa in Bajta shod zaključi.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 4. septembra. Uradno se razglaša: Severno prehoda Tonale so naši oddelki z nepričakovanim napadom iztrgali sovražniku goro Punta di San Matteo, 3692 metrov visoko, ledenik (3502 m) ter Motite Mon-tello (3396 m). Ta vojni čin v večnem ledu in snegu daje bojnemu delovanju naših hrabrih napadalcev izredno sijajno spričevalo. V ozemlju Sedmih občin živahno poizvedovalno delovanje. Sicer nič posebnega.
Bitka na zapadli.
Berlin, 4. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta in generala Boehna:	Na obeh
straneh Lyse je dosegel sovražnik v trajnem boju z našimi prednjimi četami črto VVulverghcm-Nicppe-Bac St. Maur-Laventie-Richebourg. Naši mešani oddelki so ga v teh malih bojih učinkovito oškodovali. Na bojni fronti med Scarpo in Sonnno je dati mirno potekel. Vzeli smo tekom zadnje noči svoje čete nazaj na črto Arleux-Moenres-Manancourt. To, že nekaj dni sem pripravljeno premikanje je bilo izvedeno po načrtu in nemoteno po sovražniku. Sovražnik je obotavljaje se sledil šele popoldne. Na fronti med Moislainsom in Peronneom sovražnik svojih napadov ni ponovil. Ob obeh straneh No-yona so napadli Francozi z močnimi silami. Napadi so bili naperjeni posebno proti višavju med Campagne in Bussy. Sovražnik, ki je tu dopoldne in popoldne štirikrat zaman naskočil hrabro 231. infanterijsko divizijo, je bil ravnotako kakor na ostalih napadalnih odsekih zavrnjen. Ob Ailetti poizvedovalni spopadi. Med Ailetto in Aisno so začeli Francozi skupno z Amerikanci in Italijani po najsilnejšem ognju s ponovnimi napadi. Bili so večkrat zavrnjeni v srditeni bližinskem boju. Včeraj smo sestrelili 22 sovražnih letal in-7 pritrjenih zrakoplovov. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Južno Riponta smo privedli iz uspešnih sunkov v francoske jarke ujetnikov in strojnih pušk.
Berlin, 4. septembra zvečer. Med Scarpo in Som-mo se.pritipava sovražnik do naših .novih črt. Med Ail-letto in Aisno smo zavrnili ponovne napade Francozov.
Strašna bitka na Francoskem.
Ženeva, 4. septembra. »Tcmpsov« vojni poročevalec javlja, da bitka med Arrasom in Soissonsom presega glede ljutosti vse, kar je znanega od začetka vojne. Strašen je tudi boj med Oiso in Aisno. Sovražnika pošiljata v ogenj vedno nove moči. Francosko časopisje jih ceni na dva milijona mož.
Amerika priznava Cehe kot vojujočo se silo.
W a s h i n g t o n , 4. septembra. Amerika je priznala Ceho-Slovake kot vojujočo se silo.
Vesti iz Rusije.
l.ieninovo stanje je resno. M o sk v a , 3. septembra.
Z ozirom na Ljeninov položaj pričakujejo danes krizo. Kljub nizki temperaturi smatrajo zdravniki njegov položaj za zelo resen.
Atentat na Ljenina. () atentatu poroča moskovski zastopnik »Frankfurter Zeitung« neslednje: Kljub temu, da so šele v petek opoldne zvedeli v Moskvi o omoru Urickega v Petrogradu, in je nepričakovana vest izzvala globok vtis, je obiskal Ljenin v petek zvečer, kakor običajno vsak petek. 16 zborovanj v moskovskih delavskih predmestjih. Ljenin sc je voz.l na zborovanja, kakor navadno, brez oboroženega spremstva. D atentato-rici pripovedujejo, da je 35letna, izobraženim krogom pripadajoča ženska. Uradni podatki smatrajo atentat za političen akt. Storilka pravi, da ie članica stranke desnih socialnih revolucionarjev, pristašinja Cernova, bivšega predsednika konstituante. Njena soobtoženka, ki je zadržala Ljenina ob zapustitvi tovarne, je bila od strela ranjena in sc nahaja v zdravniški oskrbi. Atentatoricc ne bo sodila, kakor se javlja, izredna komisija, temveč . javni delavski sodni dvor. V sovjetskih krogih se smatra tudi sedaj Savinkov kot organizator obeh atentatov. Neki član sovjetske vlade se je izrazil, da nameravajo sovjeti ruske republike dati vladam nekdanjih zaveznikov na znanje, da bodo odgovorili na nadaljne mahinacije z atentati na ententne državnike v lastnih državah.
Atentat na Urickega. M o s k v a . 3. septembra. V zvezi z atentatom na Urickega in hišno preiskavo v angleškem poslaništvu v Petrogradu jo bilo usmrčenih 5(10 oseb med temi 40 Angležev. V Nižjem Novgorodu so usmrtili 42 talov buržoazijc. V Moskvi .n drugoj se nadaljujejo aretacije in usmrtitve. Ognjevit, članki napadajo entento. kateri očitajo, da zasleduje lastne namene
in hoče strmoglaviti Rusijo v morje kivi in v propast. (Op. ured.: Vir, odkoder to neverjetno poročilo prihaja, ie neznan).
Nova častniška zarota. M o s k v a , 4. septembra. (ilasotn »Kresnaja Gazete« so odkrili v volidiški guberniji- novo zaroto častnikov, ki deluje z angleško podporo. Deset aretiranih častnikov je bilo ustreljenih.
Politični pregled.
Naša prehrana. Pri ministru za ljudsko prehrano, dr. Paulu, sc je zadnje dni oglasilo odposlanstvo nemškega »volksrata«. Na razne pritožbe glede prehrane je minister odgovoril, da ie že poučen o obstoječih zlorabah in težkočah in da je že izdal tozadevno stroge odredbe,-Slika, ki jo je nato minister podal, ne dopušča nobenih optimističnih pričakovanj, posebno ker za j uspešno zasego žetve v Avstriji ni več niti P''i oblastih, niti v ljudstvu potrebnih predpogojev in jih sedaj, v petem letu vojne, tudi ni mogoče ustvariti.
Izpremeinba v justičnem ministrstvu. Nemškoua-cionalni »Orazer Tagblatt« poroča, da justični minister vitez Schauer baje v najkrajšem času odstopi in da bo za njegovega naslednika imenovan predsednik graškega nadsodišča vitez Pittreich. Omenjeni list pravi, da je to »koncesija Jugoslovanom« (!).
Za slovensko gimnazijo v Trstu. Kakor smo že poročali, ie bil v nedeljo dopoldne načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, sprejet od ministrskega predsednika barona Hussareka. Dr. Korošec je dal izraza nejevolji, da jugoslovanski poslanci sploh ne morejo priti v dotiko s svojimi volilci, ker prepoveduje vlada vsako zborovanje na jugu. Poslanec je končno predložil ministru celo vrsto pritožb ter je naglašal zlasti nujnost ustanovitve slovenske gimnazije v Trstu.
* Kriza na Mrvatskem. Iz Zagreba se poroča, da se je ban Mihalovič vrnil z Dunaja in Budimpešte, kjer je baje podal demisijo. Izvrševalni odbor koalicije je predvčerajšnjim ves dan razpravljal o položaju. Vse kaže, da je kriza dospela do vrhunca in da odločitev ni več daleč. Raznašajo se senzacionalne vesti Frankovski krogi pripovedujejo, da je pričakovati uresničenja njihovih znanih predlogov.
Poljske zadeve. V nedeljo je prišlo v Krakov več poljskih politikov, med njimi Kuharze\vski, da se z gali-škiini Poljaki posvetujejo o RadzKvillovih načrtih. — Varšavski listi poročajo, da namerava poljski ministrski predsednik Steczko\vski podati demisijo.
Miro vna ofenziva centralnih držav. Zadnje dni se ie mudil na Dunaju znani ogrski poslanec grof Mihael Karolyi; imel je mnogostranske pogovore z dunajskimi socialno demokratičnimi politiki. Sotrudniku lista j »Rundschau« je grof Karolyi izjavil, da bližnja mirovna ofenziva centralnih držav, o kateri je govorilo vse svetovno časopisje, po njegovem mnenju ne bo imelo uspeha, ako preie v vseh državah centralnih velesil ne pi i-de na površje demokracija. Brez demokracije bodo vsi poizkusi diplomatov le malo zalegli.
— Socialistični kongres v Rimu. V Rimu zboruje kongres italijanske socialistične stranke, Katerega se udeležuje nad 200 zastopukov krajevnih organizacij. Poročilo strankinega glasila »Avanti« o prvi seji je bilo docela od cenzure zaseženo. »Secolo« poroča, da na kongresu prevladuje vojni sovražna smer. Kongres je •navdušeno slavil v večletno ječo obsojenega strankinega tajnika Lazzarija in glavnega urednika strankinega glasila »Avanti«, Sarratija. Razprava o stališču socialistične zbornične skupine in o predlogu, naj sc poslanec I urati izključi iz stranke, se nadaljuje.
Kongres angleških strokovnih organizacij. Kakor ; se nam je že brzojavno, sporočilo, se ie v Derby na An- i gleškem otvoril predvčerajšnjim 50. letni kongres au- j gleških strokovnih organizacij. Kongresu se je predložilo nad 100 resolucij o najrazličnejših zadevah: vojna in mir, mednarodna pisarna, razmerje med strokovnimi organizacijami in politično stranko, gospodarska politika, varstvo delavcev. Zveza tekstilnih delavcev predlaga: »Vlada se pozi vije, da uvede čimprej pogajanja med vojujočimi se državami v svrho dosege pravičnega miru«. Dodatni predlog splošne delavske unijo zahteva, naj se mirovna pogajanja prično šele tedaj, ko nemške čete zapuste severno Francijo in Belgijo bodisi prostovoljno, bodisi prisiljene od ententnih vojnih sil. Mornarji zahtevajo, naj bi se Nemčijo bojkotiralo pet let po vojni. Tiskarniško delavstvo predlaga: Organizirano delavstvo celokupnega angleškega kraljestva naj glasuje o »aslednjih vprašanjih:	!. Je-li so izjavi za mednarodno
konferenco, na kateri bi bilo zastopano tudi delavstvo ce'itralnih držav? 2. Je-li sc izjavi za takojšnja mirovna p0Kajanja s sedanjimi vladarji sovražnih držav? 3. Je-li Se izjavi za nadaljevanje vojne do končne zmage, oziro-n,a dotle, dokler ne dobimo garancij, da se taka svetovna katastrofa več ne ponovi? Parlamentarni odbor 'kongresa strokovnih organizacij se zavzema za to, da se ustanovi mednarodna pisarna (tajništvo strokovnih °rKanizacij), ki naj bi zaenkrat obsegala le organizirano c,el»vstvo ententnih držav. Iz inozemstva so sc priglasili kot gostje: Franklin in Bo\ven iz Združenih držav, Kennedy iz Kanado in Jouhaux iz Francije. Kongres bo trajal šest dni.
Angleški pritisk na Špansko. Nevtralno časopisje poroča, da je Anglija Španski zagrozila, da bo špansko plovbo popolnem onemogočila in da bo pritisnila tudi na ameriško vlado, naj ne pošilja nobenih živil več v Španijo, če Španska ne stopi na stran aliirancev.
•- Španska pred odločitvijo. V poučenih dunajskih krogih prevladuje glede razmerja med Špansko in Nemčijo pesimistično naziranje. Posvetovanja v Madridu se nadaljujejo in pričakuje se. da se bo danes ali jutri vršil odločilni kronski svet, ki naj odloči, ali ostane Španska še nadalje nevtralna.
Gompers v Evropi. Samuel Gompcrs, načelnik ameriških strokovnih organizacij, ie dospel v Anglijo, da »kot zastopnik ameriških delavcev« pridobi angleške in francoske delavce za nadaljevanje vojne. Gompers je v svojih izjavah skoraj vedno v protislovju z načeli socializma. Ameriška poročila dokazujejo, da se tudi ameriško delavstvo ne strinja povsem z Gompersovimi na--zori. Tako so n. pr. socialisti v VViscotisinu nedavno sprejeli resolucijo, ki izjavlja: Socialisti vztrajajo na načelih mednarodnega socializma; nasprotni so vojni in izjavljajo, da je socializem edino pravi patriotizem današnje dobe.
— Dan ameriških delavcev so slovesno praznovali v vseh ameriških mestih. Delavci so izjavljali, da bodo lojalno podpirali zaveznike.
Amerikauski vpliv narašča. Finančno središče j sveta sc počenja premikati iz Londona v Newyork. Cim I dalje traja vojna, tim bolj se uveljavlja amerikauski ! vpliv.
Dnevne vesti.
I	—- »Grozovitosti« boljševikov. »Ar-b. Ztg.«
i piše: Nokii veljak, Udi se je vrnil domov, nam po-! daija nekaj svojih opazovanj o vladanju boi'j se-
vi	kov. Po njegovih poročil til, mora biti v Moskvi iiin Petrogradu reis grozno. Nekaj primer k teinu! Tu imamo nekega visokega častnika v tojega liiši je občeval naš zaupnik. Stanovanje uren eno l>o zgledu najvišje gospode! Štiri moško, šest ženskih (služabnikov! Kočija s konji! Avtomobil! Kar naenkrat ie izginilo vse... Hišni gospodar brez služinčadi, brez avtomobila! Sam si mora prinašati vodo, sam cepiti drva. Ni-H ito grozovitost največje 'Stopnje? Ali enaki slučaj nekega zelo čislanega stotnlika, ki ! ie sedaj vesel, da sme a a 150 rubljev mesečno kot pomožni šolski sluga zvoniti na učencem tako priiljubijem šolski zvonec (ki ga v Rusiji še niso rekvirilrali, pri nas so jih namreč že...) Ali mlada dama, kii je mogla hoditi leto za letom
tudj med vojsko — poloti na 'letovišče v Tinotnville iin pozimi na Riviero, sedaj je pa nastavljena v Moskvi kot /strojepiska. More-li biti kaj strašnejšega kot če se vrže razvajenega 'ljubljenca usode naenkrat v brutalno resnobo življenja? ... Ne, bolljševiki so grozoviti barbari, iki nimajo nobenega smisla za to, da bi se kaj ozirali na pravice bogatih in blagorodnih in ki ne razumejo tega, da se ne sme meniti razvajene ali celo Visoko stoječe »plemenite« osebe z istim merilom kot se meri navadne smrtnike... Ta »pasita enakost«, ki noče raznim e ti, da svet ne sme ibliti brez dam, ki hodijo vsako .leto na 'letovišče v Tironviilile, dočiin morajo druge žene delati in stradati, je res grozna nespametnost, in tako lahko razumemo, zakaj se bore meščanske vlade evropskih telil turnih držav z vso silo im •nočjo proti temu.
— Odpust starejših letnikov. S 15. septembrom se začne po obljubi domobranskega ministra odpuščati letnik 1871. Odpuščence nameravajo nadomestiti z mlajšimi letniki, ki so dosedaj bili oproščeni.
— Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto 1918/19 se prične 17. septembra t. 1. s sv. mašo. Vpisovanje v deško trgovsko šolo se vrši 16. septembra t. I. od 10. do 12. ure. Sprejemni izpiti se vrše 16. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Na-tančueja pojasnila daje ravnateljstvo. — K. Dermastia, ravnatelj.
— Pomanjkanje zdravil, Z Dunaja poročajo, da je nemška vlada obljubila, da bo dala potom novo ustanovljene centrale za zdravila tudi Avstriji na razpolago večje množine najpotrebnejših zdravil. S tem bo znatno olajšano dosedanje občutno pomanjkanje zdravil in drugih zdravniških pripomočkov.
  Izboljšanje položaja zasebnih nastavljencev.
Glede na slabe plače zasebnih nastavljencev je ministrstvo za socialno oskrbo izdelalo zakonski načrt, po katerem se ustanove tarifne komisije, ki bodo imele nalogo, urediti službeno razmerje vseh zasebnih nastavljencev.
 Gozdno in domensko ravnateljstvo iz
Gorice, ki je bilo dosedaj nameščeno v Gaštaj-
nti, se preseli v Celovec.
— Ceško-hrvatska industrijska banka ie ustanovljena sedaj v Zagrebu in bo v kratkem pričela s svojim poslovanjem. Ravnateljem banke je imenovan Veljko I o-mič, podpredsednik pa zagrebški župan dr. Srku!j.
— Straže na polju, V več krajih na Gorenjskem so kmetje 'organizirali nočne poljske straže -radi tatvin domačinov in tujcev.
— Ženske pomožne moči pod eskorto z bajoneti. Žalostno sliko je kazal občinstvu in po-
| sredno celemu svetu naslednji dogodek, ki ga i priobčamo po »Arbeitervvuie«:	Obkoljena od
; bajonetov je šla procesija okolo sto žensk iz An-; tonov e šole v Lvovu. To ®o bile pacientinje iz i bolnice Rdečega križa za -spolne bolezni. Šolsko ! poslopje bo namenjeno zopet pouku in zato se mora bolnica izseliti. Večina teh ženskih oseb so deklice, ki so morebiti nastopile svojo službo ; v telefonskih pisarnah, pralnicah itd. v etapnem j ozemlju komaj pred nekaj meseci. Zvabile so | jih visoke gaže im deklice so- sprejele nase »pa-! triotione dolžnosti«, da jih vlačijo sedaj kot hm-! dodelfce, obkoljene z bajoneti posvetu. Prireditelj te žalostne procesije pač ni imel pojma, da so njegovi Ukrepi v vsakem oziru posmeh vsemu, kar stremi v civilizirani Evropi po pravici in nravnosti. Jasno osvetljuje našo kulturno zaostalost naših razmer in pri nas tako običajno pomanjkanje pravnega čuta, da iirna pri nas urado poslovanje »izobraženih oseb«, ki jim je dala vojna v noke policijsko oblast, tako orieti-telsko-barbarsfci značaj. Kje drugje v Evropi bi j se moglo zgoditi, da bi ženske, ki so jih po inse-ratili in s prigovarjanjem zvabili v vojaška službovanja, izročili priložnosti spolno sestradanih mož, in ko jih doleti po krivdi teh moških nesreča, vlačili po cestah velikega mesta pod vojaško eksikorto z nasajenimi bajoneti? Verno, da ti gospodje, ki take stvari odrejajo, jako spoštljivo občujejo z »damami«. Toda to je ravno barbarsko in surovo v mišljenju toliko naših državljanov, ki sede po raznih o-fidelnih uradih, da goje spoštovanje iin obzirnost, ki ju daipeuo pravi in ne lena zunaj našemljeni kulturni ljudje vsemu ženskemu spolu, le mapram elegantni »dami«. Ko bi imeli ti ljudje, k:i jim primanjkuje zimisla 'in čuta za kaj tako evropskega, vsaj naj-primliflivnejše čustvo za zakonito zajamčene osebne pravice vsakega državljana! Pa niti tega se ne more zahtevati pri nas od vseh zapoved-mikov.
— Darilo »Češkemu srcu« iz Ukrajine. Delegacija kijevskih in odeških Cehov, ki je te dni prišla v Prago, ie izročila blagajniku »Češkega srca« 50.000 kron, kot darilo Čehov, ki žive v Ukrajini.
— Naslovi žensk v vojni službi. Vojaško povelje se je obregnilo ob neupravičene naslove žensk v vojni službi ki si jih pridevoja. Zgodi se, da se nazivljajo nastavljen-ke c. in kr. uradnica, koncipistka, manipulantinja, pisarniška uradnica itd. To ni dovoljeno. V armadni službi je dovoljen le naslov »ženska pomožna moč«.
— Ti boljševik! Okrajno sodišče v Črnem I \iinajcu ima po poročilu »lil. Kur ver Godziie-5iuv« zdrobiti nek zelo trd lešnik. Dva kmeta sta se Skregala, zmerjala sta se in eden reče drugemu: »Ti si boljševik!« Kmet je viidel v tem razžalijenje itn je šel nasprotnika tožit. Zagovornik 'obtoženega trdi, da ta beseda ni razžali jiva. in kaže na prijateljske razmere med centralnimi državami in sovjetsko republiko, ustanovljeno od boljševikov. Užaljeni pa vidi iv besedi boljševik pomen: ropar, ubijalec, ničvrednež (po poročilih »Slov Naroda« bo že res...?). Zanimiv bo konec -te obravnave, kajti to ubogo sodišče ima težko stališče ...
— Lakota v Boki Kotorski. O prehrani Boke Kotorske skoro da ni govora. Ljudstvo strada — brez kruha, brez moke, mima niti masti, niti olja, niti .... tnlič z eno besedo.
— Reakcionarna Lika. Lika - Krbava je menda 'ena nalizanomarjenojšiih iin najbolj nazadnjaških dežel'V vsej Hrvatski. — Naravno — zapuščen od boga in hrvatsike vlade živi revni liski narod kar uajboli primitivno srednjeveško življenje. Jeseni, če potuješ iv Ogutiu, ali Karlovec. naletiš na celo vrsto samih Ličanov 'in Li-čamk, da na cele družine, kii se vozijo v Slavonijo, kjer kot pridni delavci šumartijo ju drvarijo po bogatih slavonskih gozdih. S seboj imajo sekire, im druga gozdarska orodja. V dno srca se> zasmliili človeku ta hrvaška raja, k)i se raztrgana in gladna seli liz domovine v mrzlo tujino, da si preskrbi vsakdanji kos kruha. — Do zadnjega časa n ;mela cela Lika - Krbava niti ene želez niče, tako 'da je dejal inteligenfci Mataš, da dobi Lika železnico tedaj, (ko že ne 'bo imela več Stanovnika. — »ttrvatska« z velikim navdušenjem konštatira, da so dobili pravaši večino v občinski svet v Otočcu, glavnem mestu Like-Krbave. Uboga dežela!
— Kulturno delo hrvaškega kmeta. Ker je bilo otrokom iz vasi Čenkov m okolice v djako-vaški 'oikiolici zaradi prevelike oddaljenosti od »oficielne« šole nemogoče hodiiiti v šolo, in so
bili všteti tesra brez šols/kega pouika, je poklonil tamošnji krnet Pero Rjokanoivič eno siv-ojuh hiiš z vso potrebno šolsko opremo v >ta namen šolski upravi. Tako je. Ljudije si morašo povsod pomagati sami. — Iz Avistiro-Ogrslke.
— Shod kranjskega učiteljstva, ki se je i-mel vršiti danes v Ljubljani, je deželna vlada prepovedala. Zakaj je vilada to storila, je prava ugatnika.
— Zakon o zvišanju akcijskega kapitala. Ogrska vlada bo priobčila v kratkem odredbo, po kateri bo treba dobiti za zvišanje akcijskega kapitala od vlade posebno dovoljenje. Vodstvo ogrske bančne in trgovinske akcijske družbe je nato predlagalo na zadnji generalni skupščini zvišanje akcijskega kapitala od 100 na 120 milijonov, namesto na 140 milijonov, kakor je bilo nameravano.
— Ravnateljstvo ogrske deželne banke je sklenilo zvišati akcijski kapital od 50 milijonov na 80 iniftjonov.
— Med Avstro-Ogrsko in Dobrudžo poslujejo odslej bulgarsikii poštni uradi ctobrndškiih mest. Pripaščena so ipCsma, dopisnice, tisfoviine, časopisi itd.
— Kulturni Turki. Ko so zapuščali Turki pred prodirajočimi Angleži mesto Bagdad, so zažgali dragoceno bagdadsko omiaentalsko .knjižnico, ki je Imela 2753 arabskih 'rokopisov ki 7. do 9. stoletja.
— Žrtve potovanja na strehah vagonov. Na
strehah žel. vozov ne potujejo le v Aivsitrivji, ampak, kioit poročajo češki lisitii, tudii v Nemaiji. Ka pragi Berlin — Giiterioih jie stalo to potovanje dva vojaka življenje. Ko je peljal vlak po nekem mostu, je odidelila železniška žica voja/koma gkuvo od telesa... Trapili sta padilii na vojaka, kd ie stal na stopnicah vaigcima in ta je dobil od tega težko .pretresenje živcev, tako da so ga odpeljali;
v	bolnico ...
— Spiritistična predavanja prepovedana. Mttnakoivsko generalno poivduisifrvio je prepovedalo predavanja o Spiritizmu brez feikaizila znan-s t ven e usposobi jeimo sti.
S čem preskrbuje Amerika zaveznike. Ameriški prehranjevalni kontrolor Hoover je razglasil, da mora Amerika preskrbeti zaveznike v letu 1919. z 400 milijoni librami masti, 900 milijoni librami mesa, 700 milijoni bušlji žita in 1500 miiijoni librami cukra. Hoover ie izjavil, da morajo že od 1. septembra počenši drastično ra-cionirati predvsem meso in sladkor. — Ameriško vojno ministrstvo je uredilo pet novih velikih zmrzovalnic mesa, v katerih bo mogoče pustiti za Francijo zmrzniti IS do 20 milijonov kilogramov mesa. — Stanje ameriške tona/e je preseglo daleko stanje pred vojno.
— Razno. Sedanja sliužba stotnika VVoJf-ganga — Izrael veseli se!-Budimpeštanslkli »Deli Mir Iap« poroiča: Stotnik Wolfgang, kli je pustil pred kratkim .ustreliti nekega desetnika lin je bil pred sadi iščem oproščen, je bil prideljen te dni avstrijskemu uradu za prehrano. — Iz Budimpešte poročajo: Znani ogrski slikar Dioniz Lovagny je zašel v bližini vasii Nagv Muzsaly v. nek vrtinec lin je utonil. Trupla še niso našli. — Nemški socialno demokratični poslanec šoti r uk Jurij Voilmar je naznanili stranki, dia odlaga svoje mandate in da se poslavlja iz političnega življenja, .le že dolgo časa bolan. Star je 69 let, 27 let je že član parlamenta in 37 let že d el nje v delavskemu gibanju. Zastopa -bavarsko glavno mesto Monakovo v nemškem državnem zboru in bavarskem deželnem zboru. Med nemškimi socialnimi demokrati ima že od začetka (1871) vodilno mesto. ‘	_	^
Iz stranke.
•
Okrajna konferenca za Ljubljano in okolico se bo
vršila v nedqljo, dne 8. t. m. ob pol 9. ddpoldr.e v dvorani hotela »Ilirija« z nas'cdnjim dnevnim redom:
1. Poročila: a) o stanju strokovne, organizacije, poroča sodrug Zore; b) o stanju politične organizacije, poroča sodrug H.lcbš; c) o stanju gospodarske organizacije, poroča sodra;;' Dražil; d) o stanju kulturne organizacije, poroča sodružica M. Urbančeva.
2. Politični položaj, poroča sodni?: Anton Kristan.
3. Tisk, poroča sodrug Petcjan.
Na konferenco imajo poslati svoje delegate vse strokovne, politične, gospodarske in kuKurne oragnizacije.
Posamezni sodrugi, ki se žele udeležiti konference, naj se zglase v upravi »Napreja«.
Zadnje vesti.
Državni tajnik von Hintze pri cesarju.
Dunaj, 4. septembra. Cesar je danes v posebni avdijenci sprejel nemškega državnega tajnika za vnanje zadeve, von Hintzeja, in podtajnika von Stilnima.
Vlada in Poljaki.
Dunaj, 4. septembra. Načelnik Poljskega kluba dr. Tertlil je dospel sinoči na Dunaj. Danes se je vršila dolga Ikonferenea med ministrskim predsednikom baronom liussareikom in -načelnikom Poljskega kluba dr. Ter tilom.
Konferenca nemških poslancev.
Dunaj, 4. septembra. Člani zveze nem-škonacionainih strank so se sestali danes na koferenco, v kateri je načelnik dir. Waldncr poročal o političnem položaju. V debati se je poudarjalo, da ministrski predsednik po lastni izjavi ni v nobeni zvezi z načrtom federalizacije monarhije .marveč h-oče oihraniitli epotost države. Poslanci pa so izražali svojo nezadovoljnost glede stališča ministrskega predsednika napram jugoslovanskemu gibanju in »napram njega a-postciu kezoškofu dr. Jegliču«.
Čehi ustanove lastno cerkev.
Dunaj. 4. septembra. Glasilo dunajskih Cehov objavlja članek o ustanovitvi češke cerkve. Češki protestantje se hočejo osamosvojiti ter ustanoviti lastno cerkev, ki naj bo prava češka narodna cerkev, od Rima popolnoma neodvisna.
Kriza na Hrvatskem.
Budi m p e š t a , 4. sptembra. 2e nekoliko dni krožijo vesti o demisiji hrvatskega bana pl. Miihaloviča. »Magyar Tudosito« je na kompetentnem mestu izvedel, da je hrvatski ban pač .izrazil svoj sklep, da v kratkem zapusti svoje službeno mesto. Doslej pa ban še mi podal dc-misije.
Žeizniški tarifi se zopet zvišajo.
Budimpešta, 4. septembra. Trgovinski miiinlister Szterenyi bo predlagal poslanski zbornici v jesenskem zasedanju novo, baje 100 odstotno zvišanje vozna h cen na železnicah. No-
vi	tarif stopi v veljavo še tekom leošnjega leta.
Peta zimska vojna.
Ženeva, 4. septembra. Franco™ finančni minister je predložil poslanslkii zbornici predlogo za novo milijardno posojilo, da se pokrijejo stroški za peto zimsko vojno.
Španska pred odločitvijo.
M a d ri d , 4. septembra. S/ikraljcvskim dekretom so ustavljene ustavne^ garancije, da se država za čas pogajanj z Nemčijo zavaruje pred uplivanjem nepoklicanih sktorjev. Ministrski svet je sklican na dan 6. septembra. Na tej seji mlin istrskega svetu bo padla odločitev.
Maršal Foch o koncu vojne.
Bern , 4. septembra.-Pariški »Temps« poroča: Maršal Foch je mnenja, da rtov e zimske vojne ne bo treba. Foch upa, da se v šestih tednih doseže odločitev.
Volitev kralja na Finskem.
11	el s i n g f ors, 4. septemra. Vlada namerava sklicati deželni zbor še tekom tega tedna. V deželnem zboru se izvrši volitev finskega kralja.	_________________________________
Aprovizaems.
Shodi.
Zagorje. V nedeljo, dne 8. .t m. ob 2. popoldne se vrši v dvorani gosp. R. Mjhelčiča v' Zagorju javen rudarski sliod z dnevnim redom: Rudarji in njih zahteve.
Poroča sodrug .I. P e t c j a n.
Krmelj. V nedeljo, dne H. t. m., se vrši v gostilni g. Papeža rudarski shod, na katerem-poroča sodrug Sit ter iz Trbovelj. Začetek ob 10. dopoldne.
Krompir za IV. otiraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v petek, dne 0. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cest'. Določen je lale red: V petek, dne fi. t. ni. dopoldne od H. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 32(1, od- 10. do II. štev. 321 do 480, popoldne o.l pol 2. do pol 3. štev. 4S1 do 640, od pol 3. do pol 4. štev. 641 do 800, od pol 4. do pol 5. štev. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. štev. 961 do 1120. V soboto, dne 7. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 1121 do 12K0, od 9. do 10. štev. 1281 do 1440, od 10. do 11. štev. 1441 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 50 vinaijcv.
Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 3: s od 10. do 11. štev. 341 do 510, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 511 do 680, od pot 3. do pol 4. štev. 681 do 850, od pol 4. do pol 5. štev. 851 do 1020, od pol 5, do pol 6. štev. 1021 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 50 vinarjev. __________________  ____
Ufnetnost in književnost.
Um die Jugoslavija.
Dr. Alexlius Ušcničnik. —
Bine Apologic. Von Pod tem naslovom je
izšla lična knjižica, iki razpravlja v 5 poglavjih vprašanje Jugoslavije. Pisatelj se najipreje peča s početikom ideje, potem go votli' o "tem, zakaj Jugoslavija in zakaj narodnostna avtonomija. V tretjem poglavju raz motriva, če je gibanje za Jugoslavijo nasprotno habsburški državi. Pisatelj izjavlja, da slovensko ljudstvo noče države izven habsburške monarhije; če kdo kaj drugega trdi, obrekuje. -— Četrto poglavje se peča s pravom samoodiločanja in z načelom naciona-litete, peto o sredstvih v dosego določenega namena. Pisatelj konča z apelom na cesarja Karla, in vzklika: brez svobode ni za nas življenja, brez Jugoslavije ni svobode ! — Knjižica je zanimiva. Stane K 3.00. Pisana je nemško in fcC;.. - o tedaj za meniško javnost, ki je v iv.- ■':%
' trebna pojasnila o jugoslovanskem
Ra z o o.
* Izboljšanje brezžičnega brzojavljenja. 1 )o-
slcj smo se mioigli sporazumeti z brezžičnim hrr zojavljeinjem (brzojavljenje z •iskrami) na daljavo 8000 km (od Wasch:i,ngtona do Hawaja}. S -daj pa poročajo, da so napravili mnogo n i,--’!i postaj za brezžično brzojavi jen je ter da se lahko telegrafi ra talko na daljavo 19.300 km.
" Na kaj vse sedaj lahko mislijo. Društvo ogrskih vodnikov v Chamonilu je prišlo na idejo, imenovati vrh uajvišje evropske gore Mont Blanca (4810 m), ki se imenuje /e od leta 1859. po slavnem nemškem turistu dr. Pitschner-ju »Pitschners Gipfel«, sedaj po amerikanskem prezidentu \Vilsonu. Prekrstili ga bodo na ime »\\ ilsons Gipfel des Moutblanc CVVilsonov vrh Montblanca)«. Res lepa ideja!
* Ptice seiiike in vojna. V Švici so opazili naslednjo zanimivost. Ptice selilke, ki so letele na jug navadno nad južno Francijo ozir. nad Tirolsko, so že jeseni leta 1916 metel e nad Švico. Glavni del je letel čciz Bodensko jezero, Ziirich, Intedaoken v severno Italijo. Nekdanja ptičja pota črez vogeze 'in Argonski les so opuščena. Fronte in letala so ptice preplašile. Torej tudi ptice' vedo že o grozotah, ki se vrše na zemlji in se jim izogibljejo, ker so najbrž razumnejše kot evropski barbari... ?
* Ureditev verskih razmer je najnovejši čin sovjetske boljševiške vlade. Ureditev sloni na popolni lolitvi cerkve od države in s tem tudi od šole. Izšle so štiri odredbe. Vsi prispevki za vzdržavanje ver in njenih inštitucij iz Javnih sredstev so prepovedani; vse to si morajo nabrati verniki sami. Odstranjena je tudi verska prisega. Vsak ruski državljan pripada lahko h katerikoli veri; lahko je pa tudi brez veroizpovedanja. S tem sp prignane vse vere, dočim jih ic v Avstriji le pet/Tudi s šolo nima v bodoče veroizpovedanjc .n verouk nič-skupnega. Pray tako!________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteliske tiskarne« v Ljubljani.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujemo vse bo-druge in prijatelje, ki so nas tolažili ob težkih urah bolezni in smrti našega ljubega očeta, zlasti zahvaljujemo sodr. Kopača za njegove tolažilne besede ter vse sodr. iz Celja, Grobeljncga, Gradca in Zidanega mosta, kakor tudi gosp. inšpektorja Pflucha, inženerja Turbija in prožnega mojstra Ohempiraka, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast. Posebno zahvaljujemo tudi slavno železničarsko godbo za igrane žalostinke kakor tudi vse sorodnike in druge znance.
Žalujoči:
Marija Mlinnr, žena.
Edvard, Oton in Stanislav, sinovi.
V Celju, dne 3 septembra 1918.
najzanesljiveje sredstvo proti temu je
PARATOL
it
I domač© maz^
Ij	Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno.
Velik lončok H 5; rodbinski lonček H 9. PARRTOL-PRAŠEK varuje občutljvo kožo. Škallja slane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratofi delavnice lekarnarja GJImer, BUDAPEŠTA VII-11., ItOZSA UTCA 21.