PFTRTFK 1 Q M ARFP 0A1 R / QTF\ZII KA IflOR I FTH YYI / DOČTMIM A Dl A P A M A DDI DnČTI 1 A I7ni A _ ICPI A / PCM A • 1 RO F I I R	'
ČETRTEK,19.MAREC 2015 / ŠTEVILKA 1095, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
s'mobil
ihko	D/^\ /z~ti
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 4io 743	PRO DAJALEC

Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434

inv
551
nepremičnine
Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26 Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si
Pomoč ni ustavna kategorija
(Mef) Po domače povedano: Mi si bomo nekaj izmislili, vi pa se znajdite kakor veste in znate, da boste preživeli in hkrati prispevali toliko, da bomo lepo preživeli tudi mi. Beseda pomoč je izginila iz političnega slovarja. Tudi v zakonodaji jo boste sila težko našli. Ne boste verjeli, ampak v Ustavi RS je beseda pomoč uporabljena vsega enkrat in še to v določilu, da ima oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, pravico do pravne pomoči. To je edina pomoč zapisana v našem temeljnem dokumentu in zato ni prav nič čudnega, da se izraza pomoč ogibajo kot hudič križa tudi naši politiki in obla-stniki.Čeprav dvomim, da bi na ta način lahko kršili ustavo.
Ko so ljudje še živeli v praskupnosti so za vodje izbrali tiste posameznike, ki so bili najboljši lovci in so lahko priskrbeli največ hrane in tako pomagali drugim. Še danes tako počnejo plemena ob Amazonki in še kakšni t.i. “divjaki”.
Če bi svoje oblastnike na tak način izbirali Slovenci, bi imeli kar zabavno situacijo. Predsednik države bi bil naš misionar Pedro Opeka, predsednik vlade bi postal pokojni Kramberger, ministrica za socialo pa Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje, ki jo poznamo iz projekta botrstvo. Ministri bi postali prejemniki različnih priznanj: za pogumna dejanja, ženske leta, osebnosti Primorske itd.
Na ta način bi morda le uresničili misel, da je človek ustvaril oblast in države zato, da mu bo v življenju lažje in lepše. Da bo deležen pomoči, tako v preprostem odnosu z ljudmi, v družini, na delovnem mestu, v vsakem okolju. Ker, brez pomoči preprosto ni mogoče živeti.
Razen v Sloveniji. Za razliko od Hrvaške, kjer bodo nekaterim najrevnejšim pomagali z odpisom dolgov, smo pri nas še socialno pomoč preimenovali v socialni transfer. Zdaj bomo ukinili tudi subvencije za najemniška stanovanja.
Naša oblast je pomoč umaknila iz svojih pisarn in kabinetov. Skrila jo je na Centre za socialno delo, Rdeči križ in Karitas.
ker smo vendar Pizza konekšn in časa res ne gre zapravit, saj se v življenju vse zgodi • a kadar najdeš te stvari, se nimaš dosti kaj obirat, takoj jih moraš separirat. Lahko pa nastane tudi problem, kaj lahko vržem, česa ne smem. Edino kjer res ne moreš zgrešit: v plastiko grej o prša in rit.
Jutri, v petek, 20. 4. ob 10.39 uri, bomo tudi pri nas lahko opazovali skoraj popoln sončni mrk. A pozor! Brez zaščite tega ne počnite.
Izjava tega tedna
Med čakanjem na sejo me je ogovorila starejša gospa z besedami, da je skrajni čas, da pridem v Izolo in zamenjam Župana.
Boris Kobal ob predstavitvi na seji OS
WWW.NAKUPI.NET	r Tednik MANDRAČ ) OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
@ BANKA KOPER	tel. 040 600 - 700 ^ mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Dobili smo Center uporabnih predmetov
Na ponedeljkovi novinarski konferenci je direktor Javnega podjetja Komunala Izola, Denis Bele, s sodelavcema Miranom Milenkovskim in Anjo Domenik, predstavil novo izolsko pridobitev. Center uporabnih predmetov. Sledila je uradna otvoritev Centra.
Direktor Denis Bele je uvodoma predstavil nekaj zastavljenih ciljev s področja ravnanja z odpadki in poudaril, da so na izolski Komunali poslovno leto 2014 zaključili uspešno. Posebej ponosni so na napredek pri ločevanju odpadkov, ki je iz 17,6 % v letu 2010 porasel na 45 % v letu 2014. »To je odraz aktivnosti, ki smo jih izvajali skozi vsa štiri leta in sicer z ozaveščanjem o pravilnem ločevanju odpadkov, z akcijami zbiranja nevarnih odpadkov in zelenega reza, urejanjem zbiralnic, izvajanjem rednih terenskih ogledov, tudi v sodelovanju z občinskim inšpektoratom in stalno skrbjo za lepo in urejeno okolico«, je povedal direktor. Ob tem se je zahvalil občankam in občanom za njihovo sodelovanje in podporo na področju ločevanja odpadkov.
Novinarski konferenci je sledil ogled sprejemne pisarne na Komunali Izola, ki jo je uredila Metka Sori in jo po novem krasi predelano pohištvo. Tudi ta prostor je odraz sledenja filozofiji ohranjanja življenja starih predmetov.
Glavni projekt Komunale v skladu z zastavljeno filozofijo, pa je Center uporabnih predmetov, ki temelji na spodbujanju ponovne uporabe še uporabnih predmetov in je zdaj tudi uradno odprt. Novi center je lociran na izolskem zbirnem centru, kjer se predmete sprejme, po potrebi obnovi in ponudi občanom v brezplačen prevzem. Ime zanj so na natečaju izolskih osnovnih šol izbirali devetošolci, najbolj inovativno pa so predlagali na OŠ Livade: “Staro kot novo”. Po razkritju imena in podelitvi nagrad sodelujočim šolam in uradnem delu otvoritve je sledil ogled razstavnega prostora s prikazom sprejema, predelave ter predaje še uporabnih predmetov.
»Uporabne predmete želimo usmeriti tja, kjer jih družba najbolj potrebuje, zato bo brezplačen prevzem, razen občanom Izole, omogočen tudi ostalim«, je povedal direktor Denis Bele. Center so sicer na komunali vzpostavili v zelo kratkem času, v lastni režiji in z minimalnimi stroški. V prihodnje si želijo, da bi se dejavnost centra razširila tudi v središče mesta, kjer bi bil razstavni prostor dostopnejši za uporabnike, ki nimajo možnosti dostave oziroma prevzema na zbirnem centru.
Sporočilo za javnost
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si;
email: urednistvo@mandrac.si
Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc,
Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO.
Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
• •••••••••••••••••••••V
UBIJANJE ZDRAVE PAMEII
piše: Franc Krajnc
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je imel prav, ko je i na srečanju s primorskimi gospodarstveniki dejal, da »preveč ’ predpisov ubija zdravo pamet«. Če drži, da sta DZ in Vlada v prejšnjem štiriletnem mandatu sprejela kar 324 različnih zakonov, predpisov, uredb, odredb, pri tem pa naj bi zajetno s svo-\ jimi uredbami prispevala tudi birokracija Evropske unije, lahko besedam vladnega predsednika samo še pritrdimo, j Preprosti državljani smo pri tem seveda nemočni in se sprašujemo kdo lahko vse to prebere, spremlja, da ne bo izpadel neuk, saj sem tudi sam doživel primer, ko sem se zaradi geodetske številke na vratih poslovnega prostora -uredništva, ki je pač nisem poznal na pamet, moral vrniti z urada... in ponovno v vrsto.
Če poslušamo in gledamo naše poslance, lahko ugotovimo predvsem dvoje. Veliko se pogovarjajo, kar je prav, saj beseda parlament vendarle izhaja iz pevdomina »parlare« (govoriti), se med seboj v nedogled obkladajo s včasih kar ciničnimi in neokusnimi zbadljivkami - in kar je čudo vseh čudes, eni in isti vse obvladajo - v vse se razumejo. Bog ne daj, da bi kakšen med njimi, pa naj gre za predsatvnike vlade, sekretariatov, Državnega sveta ali Državnega zbora dejal: »Jaz, dolgoletni izvoljenec ljudstva, sem soodgovoren za stanje v državi«. V državi Sloveniji, ki je tudi zaradi birokratskega obnašanja, prevelike porabe nad pridelanim, predvsem pa tudi zaradi neznanja, zdrsnila na rob ekonomske stabilnosti, dolgovi (sedaj že več kot 30,5 milijarde evrov javnega dolga) pa bodo še : kar nekaj let dušili naš razvoj, saj moramo samo za plačilo letnih zapadlih obresti oddvojiti okoli 3,7 % BDP, da ne omenjamo morda kar nekaj milijonskih stroškov za poplačilo imetnikov hranilnih vlog v zagrebški Ljubljanski banki in nesrečno izbrisanih. Le kje so krivci? Človek se lahko vpraša, ali je še kakšna stvar, ki bi jo lahko izpeljali brez zapletov in afer?
Kaj pa Evropska unija? Najnovejša odločitev Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu, da bo : do leta 2016 vsak mesec natisnila 60 milijard evrov novih bankovcev (skupaj več kot 1.100 milijard), s katerimi bo od nacionalnih držav članic EU odkupo-: vala državne obveznice nakazuje, da želi ECB s tem ukrepom spodbuditi vsaj 2- odstotno inflacijo, na tej podlagi spodbuditi rast evropskega gospodarstva, a pozor! To lahko pripelje do tekmovanje članic za izdajo vedno novih državnih obveznic, kar bi na koncu lahko pomenilo lažno izboljšanje stanja javnih financ članic - in nove zadolžitve, pa čeprav po nizki obresti meri. In takšno tiskanje denarja bo dokončno porušilo valutna razmerja Evra in Dolarja.
i Že nekaj časa se skorajda vsi mediji ukvarjajo s previsokimi honorarji, ki so jih prejemali naši odličniki in ki, po mnenju protikorup-cijke komisije, segajo morda celo čez milijardo evrov. Zelo malo pa slišimo o tem, da še vedno nismo bili sposobni počrpati vseh nam obljubljenih evropskih sredstev (gre za okoli 800 milijonov evrov), da smo kar okoli 5 milijard evrov javnih sredstev porabili za dokapitalizacijo povečini štirih bank, ki sedaj izkazujejo dobiček v poslovanju! Tudi pri tem famoznem delu odpove zdrava pamet, saj bomo na primer s prodajo KBM kakšnemu morebitnemu kupcu iz tujine s poceni prodajo v bistvu »podarili« nekaj sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja!
Slovenska pamet lahko tudi odpove pri »pozivu« v enem od znanih tiskanih medijev; »Tajkuni, pridite po svoj denar!«. To bi lahko pomenilo, da bi tajkuni, ki so s svojimi finančnimi holdingi in manipulacijami finančno izčrpali ali celo uničili kar nekaj podjetij, ki jih je potem tako obubožana vzela pod okrilje DUTB (slaba banka), ta ista podjetja po mizerni ceni odkupili. Seveda, če jim sodišče ni že odvzelo nagrabljenega premoženja in če se niso že znašli na ! Dobu. S temi tajkuni pa moramo malce sočustvovati, saj so skoraj vsi močno zboleli.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finan-: čni komentator Mandrača.
Občinski svet
Boris Kobal bo vodil CKŠP
Tretja redna seja občinskega sveta ni prinesla velikih presenečenj. Županovi glasujejo, opozicija pa razpravlja. Svetniki so tako v četrtek izglasovali Borisa Kobala za v.d. direktorja CKSP-ja, Evgenij Komljanec bo še naprej vodil ZD, Istrabenz pa bo od Občine, preko sodišča, dobil “vloženo investicijo".
Občinski svetniki so se prejšnji četrtek sestali na 3. redni seji občinskega sveta Občine Izola. Seja se je začela s Predlogom sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med Občino Izola in Istrabenzom. Gre za zmedo, ki je nastala v času županovanja Brede Pečan v industrijski coni med Mehanom in Komunalo.
Občina je takrat prodala več zemljišč, ki pa so bila še vedno, menda zaradi birokratske napake, v zemljiški knjigi vpisana pod lastništvo Slavnika, ob tem pa so bila obremenjena s hipoteko. Istrabenz je kasneje večino teh zemljišč odkupil, danes pa mora, potem, ko je na sodišču izgubila bitko, Občina Izola poravnati nastalo škodo z 200.000 evri. O tem, kaj se je takrat pravzaprav dogajalo je bil na seji zelo izčrpen Alojz Zorko (IJN), ki je v tistem času bil stečajni upravitelj Slavnika, več o tem, kaj je povedal, pa je zapisano na naslednji strani. Svetniki so sicer županov predlog sprejeli.
Nadaljevalo se je z drugo obravnavo odloka o spremembah zazidalnega načrta Livade - Zahod, župan Igor Kolenc pa je že pred sejo z dnevnega reda umaknil četrto točko. Predlog letnega programa za šport.
Svetniki so podprli tudi Predlog sklepa o plačilu stroškov namestitve v nadomestni obliki bivanja in oskrbe izven mreže javne službe - stanovanjski skupini za osebe s težavami v duševnem zdravju, nekaj več razprave pa je bilo slišati ob Letnem poročilu o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta. Tukaj je Breda Pečan (SD) omenila, da tega pomembnega javnega dokumenta ni mogoče najti nikjer na spletni strani Občine, le v gradivu za občinsko sejo, pa še tukaj je dokument brez pripomb in popravkov. Aljoz Zorko (IJN) pa je opozoril, da program ni dovolj obsežen in ne predstavlja resnega pristopa do energetske sanacije.
Po nekaj točkah o prodaji nekaterih nepremičnin oziroma delov nepremičnin in vzpostavitvah statusa javnega dobra, je predlog za novo organizacijo Občinske uprave Občine Izola predstavil direktor uprave Marko Unterie-chner. Gašperja Čehovina (Izo-lani) je zmotilo predvsem to, da bi po novem imeli v Občinski upravi pisarno za komuniciranje
in kadrovanje v enem, medtem ko se je Manca Vadnjal (IJN) spraševala, kako to, da je po le nekaj letih po prvi reorganizaciji že potrebna nova. Ob tej točki je Unterlechner tudi omenil, da je v letošnjem proračunu 28.000 evrov namenjenih za karierno napredovanje.
Boris Kobal uradno v.d. direktorja CKŠP-ja
Kar nekaj vprašanj so imeli svetniki opozicije tudi ob imenovanju Borisa Kobala za v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve. Nekatere svetnike je motilo predvsem to, da je župan Kolenc predlagal Kobala potem, ko je bila njegova vloga na razpisu zavrnjena, medtem, ko so imeli štiri kandidate, ki so izpolnjevali pogoje, a na koncu vseeno niso bili izbrani. Kot je pojasnil sam Kobal, njegova vloga ni bila zavrnjena, temveč ni prišla niti v obravnavo, saj ni bila popolna, ker je pozabil na potrdilo ZPIZA o preteklih zaposlitvah. Župan pa je potrdil, da je zadovoljen s Kobalovo vizijo za izolski CKŠP. Vršilec dolžnosti bo Kobal za obdobje enega leta, v tem času pa, kot je poudaril Gašper Čehovin, si lahko tudi sami ustvarimo mnenje o tem, kako bo Kobal delal.
Boris Kobal se je predstavil kot izkušen kulturnik, večletni direktor ljubljanskega Gledališča, ki ima rad močno sinergijo med zaposlenimi in vodstvom. "Občutek sem imel, da Center deluje z dobro voljo, a nekoliko neorganizirano. Spodbuditi bomo morali posameznike in jim nuditi osebni razvoj.”
Ob imenovanju Evgenija Komljanca za direktorja zavoda Zdravstveni dom Izola je Jasna Istenič (Izdani) povprašala, ali ni morda konflikt interesov to, da Komljanec svojo koncesijsko dejavnost opravlja v Zdrav-
stvenem domu, kar pomeni, da sam s seboj sklene pogodbo za najem prostorov. Tudi o tem je nekaj več napisanega na naslednji strani.
Opozicija je izločena
Ob imenovanju Denisa Kozloviča, Jureta Žbogarja in Uroša Picigo kot predstavnike ustanovitelja v Svet javnega zavoda CKPŠ Izola in prošnji, da ostale stranke pošljejo vloge za še zadnjega člana Sveta, je Vlado Marič (DeSus) odgovoril s citatom novega ljubljanskega nadškofa: “Ni potrebno imeti nekoga spodaj, da bi bilo visoko”. To je povedal v povezavi z dejstvom, da se županova koalicija še vedno izogiba imenovanju opozicijskih predstavnikov v različne odbore in svete zavodov. “Opozicija ima za seboj 45% volivcev. Lahko tudi izjavite, da nam ni potrebno podati novih predlogov, da ne bo nobenih zmešnjav. Izberite nekoga izmed vas, ker kandidati, ki jih mi neuspešno predlagamo, mislijo, da jih imamo za norce. ”
Za konec veliko pobud in vprašanj
Ob koncu so svetniki opozicije podali več vprašanj in pobud, med katerimi je bilo več takšnih, ki se navezujejo na stanovanjsko problematiko oziroma zasedenost občinskih neprofitnih stanovanj. Branko Simonovič (DeSus), je tako prosil za spisek dodeljenih stanovanj v obdobju 2011-2014. Danila Markočiča (DeSus) je zanimalo, če je bilo res storjeno vse, da bi Eurofest ohranili v Izoli, saj je bila to ena največjih prireditev v mestu: “to pa je še bolj zaskrbljujoče ob dejstvu, da to še zdaleč ni edina velika prireditev, ki smo ji dovolili, da odide iz mesta v zadnjih letih. Spomnimo se naprimer veteranskega rokometnega festivala, turnir mini rokometa Izola cup, plesna prireditev Slovenia Open, srečanje mladih glasbenih Orkestrov orkester kampus. Oboa in fagot festival, kiparski simpozij in festival animiranega filma. ” Gašper Čehovin je dal pobudo, da bi v Izoli uredili prvo lutkovno gledališče v regiji, saj ima Izola že takorekoč vse, od pripovedovalcev, pa do lutkarjev, le primernih prostorov nima.
Jasna Istenič pa je postavila vprašanje glede problematike zaposlovanja delavcev na Komunali:
“Zanima nas, ali Komunala kdaj preverja boniteto s podjetji, s katerimi sodeluje in sklepa pogodbo, oziroma, ali preverjajo, ali imajo zaposleni pri pogodbenih podjetjih enake pravice in pogoje dela, kot redno zaposleni delavci pri Komunali Izola. Drugo vprašanje pa je, ali je direktor Komunale Izola seznanjen s številom delavcev, ki so zaposleni v pogodbenih podjetjih, pa z delodajalcem nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Govorimo o tistih delavcih, ki niso prijavljeni pa opravljajo delo u oblačilih Komunale Izola. ”	am
Nekoga so očitno zelo motili opozorilni znaki pred krožiščem z Južno cesto pa jih je pometal kar na cesto. Seveda bi se lahko zgodilo, da bi na tak znak zapeljal mopedist ali kolesar in potem bi bila nesreča neizogibna. Kdo ve, če je junak razmišljal o tem.
Občinski svet 2----------
Pokazal je s prstom, a diskretno
Na četrtkovi seji je svetnik Izola je naša Alojz Zorko ostalim prisotnim, pa tudi gledalcem pred televizijskimi zasloni povedal, kaj seje pred dvajsetimi leti dogajalo med Istrabenzom in Občino Izola.
Ne tretji redni seji je bilo slišati več zanimivih replik na različne točke. Med temi je vredno izpostaviti vprašanje Jasne Istenič liste Izolani, ki je župana Igorja Kolenca vprašala, ali ni morda direktor zavoda Zdravstveni dom Evgenij Komljanec v konfliktu interesov, glede na to, da ima v domu, ki ga sam vodi, tudi svojo koncesijo. Ob tem je zanimivo, da je nekdanja županja Breda Pečan povedala, da to ni prvič, da se to zgodi in o enakem vprašanju so razpravljali že v času, ko je Komljanec prvič vodil ZD Izola.
Jasna Istenič: Je možno, da je Evgenij Komljanec v konfliktu interesov, saj ima koncesijo
v	Zdravstvenem domu, ki ga vodi?
Igor Kolenc: Ne, ni.
Gašper Čehovin: Ne vem, kako ne bi bil, če je hkrati kupec in hkrati ponudnik?
Igor Kolenc: Kolikor je meni znano, ni. Predvidevam, da so vse preverili in temu primerno dali predlog. Do sedaj je že vodil ta zavod in ta problematika ni bila izpostavljena, zato pravim, da kolikor je meni znano, za težavo v tem smislu ne vem. Breda Pečan: Problem ni koncesija, problem je to, da koncesijsko dejavnost opravlja v prostoru, ki je last Zdravstvenega doma, in je podpisal najemno pogodbo z direktorjem Zdravstvenega doma, ki pa je on sam. Vmes smo imeli drugega direktorja, ampak, ko se je to prvič zgodilo, je Občina Izola vprašala na Ministrstvo za zdravje, če je to v redu in po dolgem čakanju je bilo rečeno, da ni ravno najbolj prav, ampak tako, malo ..okroglo na čošak“, kot se temu reče.
Igor Kolenc: Mislim, da ne moremo govoriti, da je malo tako, malo pa tako. Ali je ali ne. Glede na to, da do sedaj ni bilo težav... Glede na to, kar ste sedaj
vi	povedala, očitno je bilo to že obravnavano in kot takšno ni bilo ugotovljeno, da bi bilo s tem v zvezi kakšna težava.
Če je podpisovanje pogodbe s samim sabo za direktorja javnega zavoda dovoljeno ali ne, pa bodo verjetno morale odločiti inštitucije, ki so za to postavljene. Tokrat morda malo manj “okroglo na čošak”.
Kdo je zakuhal odškodnino Istrabenzu?
Ob drugi točki, predlogu sporazuma o ureditvi razmerij med Občino Izola in Istrabenzom, je za nekaj časa mikrofon sejne dvorane prevzel Alojz Zorko (IJN), ki je bil v času, ko se je problem začel kuhati, stečajni upravitelj Slavnika. Dogajalo se je v obdobju županovanja Brede Pečan.
Alojz Zorko: “Tukaj sva najmanj dva svetnika, ki zadevo poznava in ni ravno za brado povlečena. Stečaj Slavnika je iz leta 1992, leta 1996 je Občina tožila Slavnik za oslovsko senco, ki jo danes plačujemo. Slavnik se je pač knjižil, gospod Vlado Marič je povedal, da občinske službe tradicionalno delajo podobno s svojim premoženjem in niso skrbele, da bi se knjižilo, so pa zemljišča prodale. Ostali sta ti dve parceli, na katerih sta zgrajena zasebna, lastniška objekta. Gradbeno dovoljenje teh objektov je bilo izdano na podlagi kupoprodajne pogodbe med Občino Izola in lastnikom, in takrat je to bilo možno, ker si s pogodbo dokazoval lastništvo. Zemljiško-knjižni lastnik je bil Slavnik, tega pa ni nihče urejal. Približno tri leta po začektu stečaja sem prevzel funkcijo stečajnega upravitelja Slavnika. Vedeli smo, kakšno je stanje in poznali smo tudi zakonodajo, torej ne gre za to, kdo je lastnik za vsako ceno, ampak kakšna je zgodba, ki se lahko razreši, po takrat veljavni zakonodaji.
Občina bi lahko kupila
Zemljiško-knjižni lastnik je bil poznan in postopek, da se to vrne Občini je bil tudi ponujen.
Torej, trije lastniki, ki so bili lastniki tako, da so od Občine kupili zemljišče, ga plačali, a je zemljišče pod njihovim objektom bilo
knjiženo kot Slavnik, so v skladu s predlogom stečaja in stečajnega sodišča, to zadevo še enkrat kupili. Postopek je bil povsem logičen in je naslednji: stečajni upravitelj je s sklepom sodišča ponujal prodajo teh zemljišč, če govorimo o nemških markah, za 16 DEM po kvadratnem metru. Trije lastniki so to sklenili, so zemljišče odkupili in po zakonu, takrat veljavnem, so se izbrisale vse hipoteke po sklepu sodišča in so zadevo rešili 100%, ter podali zahtevek, da jim Občina vrne denar iz kupoprodaje.
Občini Izola je bila prav tako ponujena ta možnost. Oh, da nisem tega ponudil, ker obstaja lastniška pravica, ki so jo dosegli in vsem je bilo jasno, da jo bodo dosegli, vendar je to bilo neumno dejanje, ker bi lahko celotno površino, govorimo o 20 hektarjih, lahko dobili za 16 dem na kvadrat, kar bi bilo manjše zlo kot pa tožbe za lastninsko pravico. In tisti, ki je tožbo sprožil, je to vedel, in je šel zavestno vanjo. Nekdo bo pa že tej državi dokazal, da ima pravico.
250 Eurza kvadratni meter
Ozadje tega je bilo, jasno zapisano, na vsakem kvadratnem metru je bilo za 480 DEM hipotek. 480 DEM na vsakem kvadratnem metru, vključno s cestami. Ceste, javne površine, pa ne morejo že po takratni zakonodaji biti hipo-tekirane, kar pomeni, da se brez soglasja Istrabenza in ostalih lastnikov, dolg porazdeli na ostalih površinah. Ko smo to preračunali, je prišlo na več kot 550 DEM obremenitve na kvadratni meter površine, ki jo danes rešujemo.
In s tožbo, ki jo je dosegla Občina Izola, je šla točno v to katastrofo.
Zemljišča smo dobili nazaj, nikoli pa niso povedali, da so ta zemljišča obremenjena s to obremenitvijo. In to danes plačujemo in prav je, da to povemo, saj ni tako daleč nazaj, da ne bi vedeli, kdo je kaj vodil. In noben uspeh ni se z Istrabenzom pogajati in se hvaliti, da ste to znižali. Znižali ste samo zato, ker nimajo pravice zaračunati niti enega centa za obremenitve na javnih površinah, kar vedo tudi pravniki. In to je ta škoda in ta greh, ki ga danes Občina plačuje, v drugem krogu.
Manjka velikost parcel
Enega je v prejšnjem mandatu že plačala za podobno zadevo za Delamarisom. Ta dva lastnika nista želela pristopiti k ponujeni varianti, ker sta se izgovarjala, da mora to rešiti Občina in zaradi tega še danes nimata rešenih zadev. V tem poročilu, ki je zelo kratko, pa manjka površina, za katero se boste pogajali in sklepali sporazum. Če bi to bilo, bi vsaj vedeli za koliko se boste pogajali na tistih površinah, ki so opravičene plačila. Vse drugo je manever, izsiljevanje, tudi s strani Istrabenza. Mimogrede, Istrabenz je bil tako pameten, da ko je videl, da prihaja tožba, je te terjatve celo odkupil od šestih drugih lastnikov. Toliko so bili pametni.
Kup hipotek na parcelah
Na nekaterih parcelah je bilo po osem hipotekirancev, na drugih manj. Vse to so odkupili, mi je razložil kolega, ki me je nasledil. To pa zato, ker so vedeli, da bo tožba z Občino padla in najlžaje je dobiti denar od javne ustanove, torej od Občine. Od privatnika bi težko dobili takšen denar. Niso teh terjatev kupovali zato, da bi gradili, ampak zato, da bi zaslužili. In tukaj smo res v situaciji, ko katastrofalne odločitve Občine rešujemo in jih z nekimi sklepi legaliziramo, ne da bi nekdo imel vsaj slabo vest, da je to stanje povzročil in da je bil tako nezrel, da je šel v takšne katastrofalne odločitve.
Če bi dobili podatek, kakšna je površina teh dveh parcel in višina odškodnine, bi lahko izračunali, kakšna je odškodnina na kvadratni meter teh dveh parcel, ceste in javne površine pa ne morejo biti predmet odškodnine.”
Igor Kolenc se je s povedanim strinjal, ter poudaril, da zdaj samo rešuje to, kar je bilo narejeno že pred njim.
Dogajanje sicer sodi v čas, ko je bil Alojz Zorko razrešen z mesta direktorja izolske Komunale in je postal stečajni upravitelj Slavnika, ter se tako na specifičen način “vrnil” v Izolo.
AM

Četrtek, 19, marec 2015, št. 1095
------------------------------------------------------Samoorganiziranje
Najemnine poslej brez subvencij
Začel je veljati zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin in tako bo 1. aprila stopil v veljavo člen, ki ukinja pravico, da se upravičencem do subvencije tržnih in hišniških stanovanj prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine. Člen so takrat sprejeli kljub nasprotovanju ministrstva za socialne zadeve, ki se zaveda, kaj ta ukinitev subvencij v resnici pomeni.
Pravico, do subvencionirane najemnine so ukinili zato, ker menda število upravičencev do subvencije tržne najemnine zelo hitro narašča in na ministrstvu pričakujejo, da bo z ukinitvijo te pravice državni proračun prihranil 400.000 evrov, občine pa kar 1,6 milijona evrov. Ministrstvo za socialne zadeve je še pred sprejetjem zakona poudarilo, da gre v tem primeru za bistveno poslabšanje materialnega položaja socialno šibkih najemnikov: »Tržna najemnina je sestavljena iz subvencije neprofitnega dela najemnine in subvencije med neprofitnim in tržnim delom najemnine. Če se torej črta subvencija neprofitnega dela tržne najemnine, bo moral najemnik, ki sicer izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, a stanovanj občina ne zagotavlja, najeti stanovanje na trgu, pri čemer bo moral celotni neprofitni del najemnine kriti sam. Tisti najemnik, ki pa je v občini, ki zagotavlja stanovanja in ima popolnoma enake dohodke kot prvi najemnik, pa bo imel subvencionirano celo najemnino.«.
Vse občine so potrdile, da število upravičencev do subvencije najemnine narašča. Med ključnimi razlogi pa niso navajali višino subvencij, ampak v prvi vrsti vse večje socialne stiske, brezposelnost, pa tudi večjo obveščenost o možnosti subvencioniranja.
Kako bo v Izoli
Iz izolske občine so pojasnili, da o pravici do subvencije najemnine odločajo Centri za socialno delo. Sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin zagotavljajo v celoti občine, sredstva za subvencioniranje tržnih najemnin pa zagotavljajo državni proračun in občinski proračuni, vsak do ene polovice.
Subvencija neprofitne najemnine za najemnike neprofitnih stanovanj znaša do 80% najemnine, odvisno od dohodkov in premoženjskega stanja najemnika in ostalih oseb, ki z njim uporabljajo stanovanje.
Do subvencije tržne najemnine so upravičeni najemniki tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne presegajo dohodkovnega cenzusa in najamejo tržno stanovanje v občini stalnega prebivališča.
Subvencija tržne najemnine je sestavljena iz dveh delov:
-	en del predstavlja subvencija tržnega dela najemnine, torej razlika med priznano tržno najemnino, ki za občino Izola znaša 6,5 EUR/m2 in priznano neprofitno najemnino (3 EUR/m2)
-	drugi del subvencije je razlika med »polno« neprofitno najemnino in najemnino, ki so jo najemniki glede na dohodke še sposobni plačati.
Fiksnega cenzusa za upravičenost do subvencije ni mogoče določiti, saj se izračuna za vsak primer posebej in je odvisen od višine dohodkov gospodinjstva, velikosti stanovanja, višine najemnine in strukture gospodinjstva.
Subvencija nadomešča neprofitnost
S takim ukrepom so najemniki tržnih stanovanj lastniku stanovanja dejansko plačali toliko, kolikor bi plačevali za primerljivo neprofitno stanovanje, razliko pa jim je krila Občina. Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin s 1.4.2015 ne ukinja subvencij najemnikom tržnih stanovanj v celoti, temveč se ukinja samo drugi del subvencije - subvencija do priznane neprofitne najemnine.
Kaj to pomeni v praksi?
Občina Izola je v mesecu marcu za subvencije tržnih najemnin lastnikom 52 stanovanj (za upravičene najemnike) nakazala skupaj 13.770,57 EUR subvencij.
EPPUR GRE NAPREJ
piše: Barbara Motoh Bračanov
Od tega zneska je 5.703,96 EUR predstavljalo del subvencije k neprofitni najemnini, 8.001,66 pa del subvencije k tržni najemnini. Občina dobi iz državnega proračuna naslednje koledarsko leto povrnjenih 50% izplačanih sredstev subvencije k tržni najemnini.
Prihranek 50.000 Eur
Subvencije za posameznika v občini Izola znašajo od 118,00 EUR do najvišje izplačane 442,50 EUR.
Upravičenci, katerim so bile odločbe že izdane, bodo do izteka veljavnosti odločb prejemali subvencijo »po starem«. Vsi tisti, ki pa bodo vlogo vložili po 1.4.2015 bodo upravičeni le do dela subvencije k tržni najemnini. Ocenjujemo, da se bodo subvencije za tržna stanovanja v povprečju znižale za 40% oz. na letni ravni bo odhodek Občine iz tega naslova za približno 50.000 EUR nižji.
urin Občina Izola
Vsake toliko pride tisti trenutek, ko se zavem, da mi življenje ne gre ravno po planu; potem se spomnim, da v bistvu nimam plana, in vse skupaj postane boljše in lažje. Pa vseeno... Nekako se mi zdi, da če hodim v službo, naj bi dobila plačo, vsaj približno na datum, pa da nismo preveč zahtevni, vsaj vsak mesec enkrat. Saj veste, tisti čarobni trenutek, ko po nekih zakonih magije vstaviš kartico v režo bankomata, nekaj zapiska, se zasveti in ven prileze bankovec. Popolna čarovnija.
Ampak ni tako; dejansko prečkam cesto, ko vidim ta zlobni aparat, da mi slučajno na daljavo ne požre in prežveči kartice, saj dokler se je oklepam v denarnici, je nekako še upanje, da bo nekega dne čarobni prašek deloval. Do sedaj še ni; morda uporabljam napačne uroke in dlake napačne živali? Morda kuščarjev zob ni pravi? Ne vem, nekje se mi vedno znova nekaj zalomi.
Ko poslušam odgovore, zakaj je nemogoče.
da mi dobivamo plačo kot vsi ostali, sem nekako
3
na stopnji Aliče, ki se pogovarja z Norim Klobučarjem; ali pa morda na stopnji petošolca, ki se izgubi in pristane v univerzitetni predavalnici za kvantno fiziko. Tavam v popolni temi, iz ust se mi skorajda pocedi curek sline, moja glava postane težka in se nagne na stran - je moje, naše delo manjvredno? Morda ni potrebno?
Vem, da je država v krizi, da je občina v težavah, da celoten svet tone v neke čudne vode; pa vseeno - kaj je potrebno znova in znova varčevati na otrocih? Vsi ostali stroški so pomembnejši in bolj upravičeni, kot tisti, ki bi omogočali, da otroci današnjega dne postanejo odgovorni in razmišljujoči državljani jutrišnjega. Morda pa takšnih državljanov v bistvu nočemo? Moj um je ujet v zakone metafizike, medtem ko jaz in moji sodelavci hodimo v službo, dan za dnem, z nasmehom in z dobro voljo - in vmes beračimo za svoje plače ter se vsak zase poskušamo izogniti izterjavam, odklopom in izselitvam.
Petnajst let, tri župane in nešteto varčevalnih ukrepov kasneje imam še vedno rada svoje delo, in vem, da ga še vedno opravljam z srcem, enako kot moji sodelavci.
Krepat ma ne molat, bi rekli istrijani...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Novi časi
Z znanjem tudi do lepote
Dijakinje izolskega programa kozmetični tehnik so na državnem tekmovanju dosegle izvrstne rezultate, saj so se v Izolo vrnile z enim drugim in dvema četrtima mestoma. Tekmovanje je še enkrat pokazalo, da je kozmetika postala prava znanost s pridihom umetnosti in da so učenci izolske šole med najboljšimi v državi.
Na 2. državnem tekmovanju Z
znanjem do lepote, ki je potekalo v soboto, 14. marca, v Ljubljani na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo so dijakinje programa kozmetični tehnik pod mentorstvom Petre Mrhar in Kati Grom tekmovale v kategoriji celostne podobe na temo Antični stripovski junak, naravne mani-kire, permanentnega lakiranja ter v kategoriji ličenje na temo Fashion Glamour.
S skrbnimi pripravami in vloženim trudom so se tekmovalke na tekmovanju odlično odrezale. Dosegle so eno drugo in dve četrti mesti.
Na drugo mesto iz kategorije celostne podobe so se pod mentorstvom Petre Mrhar in Kati Grom uvrstile dijakinje 2. KI: Urška Janežič, Natali Oblak, Mateja Govekar, Lena Hočevar in Anja Ivanovič.
Na četrto mesto iz kategorije naravne manikire sta se pod mentorstvom Petre Mrhar uvrstili dijakinji 3. KT: Tjaša Kavaš in Anja Poličnik.
Četrto mesto iz kategorije ličenja sta pod mentorstvom Petre Mrhar dosegli dijakinji 4. KT: Karin Kažem in Tina Liza G rij.
V	kategoriji permanentnega lakiranja s Soak Off Gel sistemom sta pod mentorstvom Kati Grom sodelovali dijakinji 3. KT: Lorena Delbello in Martina Čeper.
V	kategoriji ličenja sta pod mentorstvom Kati Grom sodelovali dijakinji 3. KT: Emanuela Pučko Pratnemer in Ajda Albayrak. Ravnateljica šole, Adelija Perne je vsem udeleženkam tekmovanja, njihovim mentoricam čestitala za izjemne dosežke in jim zaželela še veliko podobnih uspehov.
VARČEVALNI SAH
piše: Rick Harsch
Mislim, da lahko v imenu vseh slabih in obupnih šahi-stov potrdim, da izguba kraljice na splošno pripelje do specifičnega oskrunjenja, ki ga lahko bolje opišemo kot skrajna resignacija. Pogosto se preprosto predamo. Grčija, ta čriček med vsemi državami, igra proti Nemčiji, čigar kraljica ima legendarno moč (nekateri pravijo, da lahko celo posnema konja). In to že dlje časa brez svoje lastne kraljice. Ampak končno je nemška kraljica padla v postavljeno past. Kot se pogosto zgodi, je v ta spopad skočila na glavo, pretirano samozavestno, toda vse prej kot nepremagljiva.
Vojne reparacije! Dobro odigrano, Grčija! Nemčija poražena na dveh frontah: treba je plačati svoje dolgove, kajne, „Capitalista“ Merkel? Ja. Vendar ne smemo za kazen preveč zaračunati, kajne Adolf?
Rick Harsch je pisatelj, ki že več kot deset let živi v Izoli, napisal je več romanov v angleščini, njegov zadnji, Kramberger z opico, pa je izšel tudi v slovenskem prevodu. V pripravi ima še nekaj literarnih del tako v angleškem, kot slovenskem jeziku, nad vse to pa postavlja baseball. Ravno to, da ga pri nas pač ni, ga večkrat postavi v položaj, da mora napisati nekaj vrstic, tudi za Mandrač.
Rotunda vabi na Swap party
V koprskem Središču Rotunda skupaj s kreativno ekipo NOWAst3 organizirajo izmenje-valnico oblačil, poimenovano “Swap party”. Gre za družaben dogodek, na katerem bodo gostili tudi “stilsko vzornico”, sicer televizijsko in radijsko voditeljico, Sašo Einsiedler. Vabimo vas, da se jim pridružite ta četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Swap party je zgodba o izmenjavi oblačil, modnih dodatkov in stilskih idej, prenovi garderobe in nenazadnje načinu življenja. Naša “swap formula” želi zadovoljiti tudi zahtevnejše ženske, ki si želijo edinstvenega stila in iščejo kakovostno garderobo, so zapisali organizatorji.
Psom nevarne gosenice
Iz ambulante za male živali Lara so nas obvestili o novi nevarnosti, ki preti hišnim ljubljencem, posebej psom, in čeprav se zdi nevarnost minorna pravijo, da so v letošnjem letu že imeli dva primera takšne bolezni. Zadnja leta v spomladanskem obdobju, namreč v Sloveniji beležimo povečano številčnost hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca. Gre za vrsto metulja, katerega dlakave gosenice ob stiku močno vplivajo na zdravje ljudi in živali.
Hrastov sprevodni prelec najraje napada starejše hrastove sestoje, predvsem na Krasu in v borovih gozdovih je mogoče naleteti tudi na pinijev sprevodni prelec. Dlačice teh gosenic so zelo strupene. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone.
Gosenice se sicer v sprevodih, po tleh selijo iz drevesa na drevo ali do listja, s katerim se hranijo. V tem času lahko pride do tega, da jih v svojem gobčku iz radovednosti, ali povsem nehote med brskanjem po travnati površini “okusi” tudi naš pes. Gosenice imajo drobne ožigalne in strupene dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, pri psih pa ima lahko stik še veliko bolj neprijetne posledice.
Kateri so simptomi, po katerih lahko posumimo, da je kuža prišel v stik s strupeno gosenico?
Stik s strupeno gosenico je v veliko primerih za psa zelo nevaren. Pes se bo kmalu po stiku z gosenico pričel nenadno in intenzivno sliniti, odklanjal bo hrano, imel bo povišano telesno temperaturo. Tudi bruhanje in (krvava) driska sta značilna simptoma, že v nekaj minutah po stiku z gosenico pa lahko pride do otekline jezika, v najhujšem in skrajnem primeru tudi do zadušitve.
Dlačice gosenic so tako zelo strupene, da lahko odmre tkivo na pasjem jezičku, veterinar mora nato odmrle dele jezika odstraniti.
Kako ukrepati v primeru, da pes poliže strupeno gosenico sprevodnega prelca?
Psu je potrebno čimprej z vodo temeljito izprati ustno votlino in gobček. Mnogi psi tega ne bodo dopustili, bodisi zaradi bolečin in pekočega občutka, ki jim ga bo stik s strupeno gosenico povzročil, ali zaradi svoje siceršnje nemirne narave. V tem primeru nam bo v pomoč brizgalka (brez igle), s pomočjo katere skušamo kar se da najbolje izprati strupeno snov v pasjem gobčku. Nato nemudoma odhitimo k veterinarju, ki se bo (glede na resnost poškodbe) odločil za nadaljnje ukrepanje.
vir: Lara in spletna stran Pes moj prijatelj
Ribja stran
Ribe so najboljše na preprost način
V sredo so v okviru projekta Enjoy tour v restavraciji Hotela Marina predstavili brošuro Ribiči priporočajo. Z brošuro, v kateri je zapisanih veliko zanimivosti okoli ribištva, avtohtonih rib in mehkužcev, ne manjkajo pa niti recepti, kako jih pripraviti.
V sredo je Snežana Levstik, svetovalka specialistka za ribištvo na Kmetijsko gospodarskem zavodu Nova Gorica predstavila brošuro Ribiči priporočajo. Na predstavitvi knjižice, ki jo lahko dobite kar v ribarnicah, so sodelovali tudi nekateri priznani kuharski mojstri, Uroš Štefalin iz Vile Podvin in Tomaž Kavčič iz gostilne pri Lojzetu, etnolog dr. Janez Bogataj, Alen Pušpan z gostilnice Bujol, ki je za brošuro pripravil recepte, jedi, ki temeljijo ravno na teh receptih, pa je pripravil Ivek Evačič iz Hotela Marina.
Kot je povedala Levstikova, je brošura nastala v okviru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v okviru projekta Enjoy tour in je plod domačega znanja.
Namen brošure je predvsem ta, da bi ribe približala Slovencem,
saj večina našega ulova sploh ne konča v naše želodce. Namen ni, še pravi Levstikova, da bi v Sloveniji vsi imeli vsak dan na jedlniku ribe, ampak vsaj, da bi si privo-
S pomočjo brošure Ribiči priporočajo lahko bolje spoznamo avtohtone ribe, pa tudi način, kako jih lahko pripravimo. Recepte, teh je v brošuri 26, je zapisal Alen Pušpan z gostilnice Bujol. Gre za preproste, a domiselne načine, kako pripraviti avtohtoni ulov. Iz te zbirke smo izbrali dva načina priprave, ki jih morda še ne poznate.
Marinirani morski pes (lahko tudi ugor)
Svežega morskega psa očistimo in olupimo, tako da kožo zarežemo na trakove in jo nato s pomočjo krpe potegnemo od glave proti repu. Olupljenega morskega psa narežemo na kotlete debeline 1-1,5 cm, tako da z nožem zarežemo v členke hrbtenice.
Pripravljene kotlete mariniramo v posodi: ribje meso pokapamo z oljčnim oljem, dodamo limonin sok, sol, poper, timjan, malo rožmarina in lovorov list. Nato jih damo za 2 uri v hladilnik.
Popečemo jih na žaru tako, kot ostale ribe. Žar najprej nakapamo z oljčnim oljem, dodamo zrno soli in nato nanj položimo kotlete. Popečemo jih tako, da meso lepo orumeni in se naredi skorjica. Med peko dodamo malo olja, da se meso ne presuši, in pazimo, da kotletov ne prepečemo.
Ko jih prebodemo, mora biti meso sočno in rožnato. Tako pripravljene kotlete lahko postrežemo z rezino limone ali z omako v ločeni posodici. Omaka je pikantna, saj ima meso morskega psa močan in izrazit okus. Za rdečo omako zmešamo domačo šalšo (paradižnikovo omako), feferon, poper, oljčno olje, balzamični kis in baziliko.


y


i -f
V!
J s

; 2;
W

	
■ t-
ščili svežo, sezonsko ribo, ki jo ulovijo naši ribiči. “Iščemo nove načine, kako kar najtesneje povezati ribiče in potrošnike po vsej Sloveniji”, pravi Levstikova, ki je posebej poudarila, da se moramo zavedati, da imamo šele danes pravo slovensko ribištvo. “Nekdaj se je ribištvo razvijalo okoli Trsta kot del Avstro-Ogr-ske, nato je postalo pomemben del Jugoslovanskega ribištva s celo predelovalno ribjo industrijo Delamaris, ki je lovila ribe vse do Visa, danes pa, po razrezu zadnjega para industrijske koče v letu 2012, je to končno postalo slovensko obrtniško ribištvo, ki deluje skoraj izključno v naših nacionalnih voda in od katerega živi več kot osemdeset družin. ” Snežana Levstik je dodala, da je bil proces prehoda iz industrijskega ribištva v obrtniško dolg več, kot dvajset let in res je, da se šele
v zadnjem obdobju zavedamo, da je to pravi domet ribištva za naše okolje, ter da se šele z obrtniškim ribištvom ohranja tradicija Izole kot ribiškega mesta.
Brošura Ribiči priporočajo, bo morda lahko pripomogla, da bo slovensko ribištvo začelo delovati predvsem za domači trg. Že zdaj veliko ribičev sodeluje z različnimi gostilnami, kjer kuharski mojstri še kako dobro vedo, kaj pomeni sveža riba na pladnju, projekt Kilometer 0 pa je v ribištvu, predvsem obrtniškem ribištvu, še kako prisoten.
Sicer pa se ribiči pritožujejo nad sezono, saj je trenutno ulov resnično slab. A pravijo pa, da je to morda poveazno s spremembami, ki se dogajajo v okolju. Ribištvo se, tako ali drugače, v Sloveniji in predvsem v Izoli ohranja. Ampak če si želimo, da bi naši domači, obrtniški ribiči, preživeli napad zbirokratizirane Evrope, moramo nekaj storiti tudi sami. Kdo ve, morda se med nedeljskim sprehodom privoščimo nekaj svežih cipljev, ki jih s pomočjo brošure očistimo, filiramo, osolimo, pokapamo z oljčnim oljem in na maslu popečemo do zlato rumene skorjice, ter ga domačim postrežemo z limono. Tako, kot priporočajo ribiči, am
■ H
L
- „, .
H’; >. w .v '
>	- V
-A ''p' : •>
-•v>. d i č/tb 'i

■y'i
L*'-
i <
*/ V 1 -
	
Fuži s tartufato in bakalajem
Fuže v slani vodi z malo olja kuhamo 7-8 minut. Medtem ko se kuhajo, v ponvi na oljčnem olju popražimo česen, ga zalijemo z belim vinom, dodamo žlico bakalaja (polenovke), pol žlice tartufate, po želji tudi malo parmezana. Nato dodamo odcejene fuže. Če je presuho dodamo malo juhe, v kateri so se kuhali fuži. Postrežemo.
52,


V
v
Rene je začel rokometaško kariero

Izolani zajezili Krko
Istrabenz plini Izola - Krka 28:25 (13:15)
Športna dvorana, gledalcev 200, sodnika: Teršek (Hrastnik) in Žitnik (Trebnje).
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 1, Madžarevič, Batič, Božič 11 (3), Stepančič 2, Kojič, Žgavec, Čosič 2, Selišnik 2, Vončina, Red-žič 5, Vukovič 1, Gomezelj, Velkavrh 4, Kevič.
Krka: Jurečič 4 (2), Didovič 2, Okleščen 8, Bevec, Rojc 4, Pršina, Štangelj, Irman 1, Jakše, Raso, Furdi, Smolnik 1 (1), Cvikl 1, Božič, Adamčič, Klobčar 4. Sedemmetrovke: Istrabenz Plini Izola 4 (3), Krka 4 (3).
Izključitve: Istrabenz Plini Izola 6, Krka 4 minute. Rdeči karton: /.
Po Ormožu je v Kraški padla tudi Krka! Forma naših fantov je udarila na plan ravno v pravem času, ko so zmage potrebne za dvig z nevarne cone na lestvici. K sreči v ekipi ni odsotnih, s tem pa se udejanjajo večkrat izrečene besede trenerja Boruta Hrena - »Če smo kompletni, lahko vsakega premagamo«. Srečanje je bilo težko, Izolani pa so do odločilne prednosti prišli v drugem delu zlasti na račun serije zadetkov Petra Božiča in obramb Blaža Vončine.
Tekma se je začela in končala v pozitivnem stilu: začetni udarec je namreč izvedel mali Rene Ta-lič, za katerim je uspešna operacija noge tudi zahvaljujoč zbranemu denarju v dvorani v Kraški. Domačini so bolje začeli dvoboj in po delnem izidu 4:0 v 13. minuti vodili z 9:5. Toda gostje so takoj s štirimi zaporednimi goli ujeli priključek na 9:9, nato pa si v končnici polčasa priigrali dva zadetka naskoka.
V nadaljevanju so Novomeščani svojo prednost dvignili na tri zadetke. In kot bi to naše rokometaše pošteno razjezilo, so slednji začeli svoj zmagoviti pohod. V desetih minutah so omenjeni zaostanek pretvorili v prednost štirih golov in proti šokiranim in nemočnim Krkašem povedli s 23:19. To je bila sijajna predstava Petra Božiča, ki je v tem delu dal sedem od svojih enajstih golov. Obramba - vključno z Blažem, je delovala čvrsto in učinkovito ter
prejete žoge spretno uporabila v protinapadih, ki jih je Božič serijsko in v mojstrskem slogu na veliko veselje igralcev in gledalcev pretvarjal v zadetke.
Krka je zatem dokazala, da njeno peto mesto na lestvici ni naključje. Minuta odmora je prispevala k temu, da so takoj trikrat zapored zatresli izolsko mrežo in osem minut pred koncem prišli do izida 23:22. Nastala je dilema v čigavo korist se bo zdaj nagnila tehtnica. Izolani so že velikokrat popustili ravno v zadnjih desetih minutah. Tokrat so zmogli dovolj moči in te napake niso ponovili. K temu je pripomogel tudi Blaž Vončina, ki je ubranil dva zelo nevarna napada gostov, s čimer je še okrepil borbeno nastrojenost svojih soigralcev.
Čas do konca je zatem na izolski strani potekal v delovanju dueta Selišnik-Božič. Aleš je izsilil dve naj strožji kazni ter v tem času prispeval dva pomembna zadetka, Peter pa je še trikrat premagal vratarja Krke, tako da uspeh Izole v izteku tekme ni bil ogrožen. Bravo fantje!
Včeraj (sreda) so Izolani gostovali v Celju pri trenutno vodilnih pivovarjih. Tako so ta vikend prosti, prihodnjo soboto pa se bodo v Kraški udarili s Sevnico. Sevničani postajajo nevarni, saj so v zadnjih krogih premagali Krško in Slovenj Gradec ter tako na dvanajstem mestu za dve točki zaostajajo za Izolo. Naši rokometaši si tako ne smejo privoščiti podcenjevalnosti, saj Posavcem ob Celju, Gorenju, Trebnjemu, Krki in Ormožu predstavlja tekma z Izolo morda edino možnost za točke in obstanek. Če bodo Sevničani v soboto doma premagali Ormož, bodo situacijo še dodatno nevarno zaostrili, saj bi se po točkah izenačili z Izolo.
Visoka zmaga na pokalni tekmi
Izola - Cerknica 8:0.
Z zmago napredujemo v finale pokala MNZ Koper kjer nas čaka trenutni drugoligaš Ankaran Ah Mas Tech.
Težko bi opisali pokalno tekmo in visoko zmago proti Cerknici. Naša ekipa ni prepustila ničesar naključju in dejansko odigrala s toliko moči, kolikor je potrebno za zmago, a razlika v kvaliteti je očitna, o čemer priča tudi sam rezultat. Videlo se je nekaj obrisov ekipe, ki bo vodilna sila v boju za drugo ligo z zdravo konkurenco v moštvu in na klopi. Z zmago si je Izola priigrala tudi nastop v Pokalu Slovenije v naslednji sezoni, ob tem pa nas v finalu Pokala MNZ Koper čaka tekma proti drugoli-gašu Ankaranu.
Strelci:
1:0 Finkšt Niki 2:0 Božič Marko 3:0 Zemljak Matej 4:0 Matej Peroša 5:0 Matej Peroša 6:0 Ivo Stipaničev 7:0 Sanjin Gavrič 8:0 Kotnik Andrej
Nadaljujemo s prijateljsko tekmo proti NK Lesce v nedeljo 15.3. ob 15:00, za tem pa sledi težko pričakovani začetek prvenstva 21.3. proti ekipi Brd.
V	soboto Izola - Ankaran
Izolske odbojkarice so tokrat klonile proti ljubljanskemu Vitalu, ki je na svojem terenu zmagal s 3:2. Posamezni nizi so se končali z 20:25, 25:22, 14:25, 25:22 in 15:8. Poraz je našim dekletom odnesel tretje mesto, tesna zmaga Ankarana proti ekipi Volleyball Ljubljana s 3:2 pa je prinesla spremembo tudi na vrhu lestvice, | kjer vodi Zgornja Gorenjska (44) 1 pred Ankaranom (43), kranjskim Triglavom (28) in Izolo (27).
V	soboto bo v Livadah ob 18.00 dvoboj obeh primorskih ekip Izole in Ankarana. Napeto bo, pridite!
Mladinke četrte, mladinci peti na DP
V	soboto in nedeljo je na Otočcu potekalo ekipni finale za mladinke in mladince. Na državni finale se je uvrstilo osem najboljših ekip pri mladincih in prav toliko pri mladinkah.
Mladinke so v predtekmovalni skupini dve tekmi zmagale in en dvoboj izgubile, ter se tako uvrstile med najboljše štiri ekipe. V nedeljo pa so izgubile obe tekmi in tako zasedle četrto mesto, kar je za mlado ekipo Arrigonija dober uspeh. Državne prvakinje so postale igralke Interdiskonta iz Raven na Koroškem.
Rezultati:
Arrigoni: Ptuj 5:1 Arrigoni: Interdiskont 2:5 Arrigoni: Muta 5:2 Arrigoni: Mengeš 3:5 Arrigoni: Logatec 1:5 Vrstni red: 1. Interdiskont, 2. Mengeš, 3. Logatec, 4. Arrigoni, 5. Ptuj, 6. Križe, 7. Letrika - Vrtojba, 8. Muta.

Mladinci so v predtekmovalni skupini dve tekmi izgubili in eno zmagali Tako se niso uvrstili v “fi-nal four”. V nedeljo so igrali razi-gravanje od 5. do 8. mesta. Obe tekmi so prepričljivo dobili in tako zasedli peto mesto. Državni prvak je postala ekipa novomeške Krke.
Rezultati:
Arrigoni: Kerna Puconci 3:5 Arrigoni: Vesna Zalog 5:3 Arrigoni: Logatec 3:5 Arrigoni: Muta 5:1 Arrigoni: Rakek 5:1 Vrstni red: 1. Krka, 2. Kerna, 3. Logatec, 4. mengeš, 5. Arrigoni, 6. Vesna, 7. Rakek, 8. Muta
toGHME
Prva regata z novo jadrnico
Vasilij Žbogar se je po krstu nove jadnice preselil v Valencijo, kjer trenira in testira jadrnico. Ta del priprav je sestavljen iz kondicijskih treningov in jadranja. Danes je Izolan nastopil tudi na trening regati in v konkurenci 17-ih jadralcev suvereno zmagal v prvem plovu, v drugem pa ni nastopil. “Odločili smo se, da jadram samo na prvi regati, saj sem sredi priprav in veliko delam tudi v telovadnici. Sem pa z današnjo regato zelo zadovoljen, saj je bila jadrnica zelo hitra. V prejšnjih dneh je bilo vetra bolj malo in sem imel kar nekaj težav s hitrostjo, danes pa je pihalo med 10 in 12 vozlov in jadrnica je bila zelo hitra, "je po vrnitvi na kopno povedal Žbogar, ki ni mogel skriti zadovoljstva. Z dobrim jadranjem je dobil še dodatno motivacijo in upa, da mu bo tudi v prihodnjih dneh šlo tako dobro.
Sicer pa je o novi barki povedal tako-le: "Danes jeza novo jadrnico sedmi dan treninga, občutki pa so pričakovano mešani. Jadrnica je za vozit precej drugačna od prejšnje, kar sicer nisem pri-
čakoval. Po manjšem vetru bo k večji hitrosti pripomogla sprememba tehnike, pri srednjem vetru, kar smo tudi imeli, pa je izredno hitra in na treningih sem dominiral. Seveda z majhnimi popravki v tehniki bo šlo še boljše. Na žalost nismo še imeli močnejšega vetra, nad 15 vozli, ampak napoved za naslednje dni je dobra, tako da bomo kmalu vedeli, kako hitra je ta barka tudi v teh pogojih. ”
Branko Brčin na J70 Calvi Netvvork v Miamiju tretji
2. marca se je v Miamiju zaključil šestdnevni Bacardi Miami Sailing Week, na katerem je nastopilo 164 jadrnic v razredih Zvezda, J70, Viper 640, VX One in M32. V ekipi italijanske jadrnice J70 Calvi Netvvork lastnika in krmarja Carla Alberinija na mestu taktika z uspešnimi nastopi nadaljuje član JK Pirat Branko Brčin, ki je zmagi na nedavnem Quantum Key West Racing Weeku dodal še en lep uspeh, tretje mesto v floti 46 monotipnih jadrnic tega vse bolj priljubljenega razreda. V ekipi je jadral še en slovenski jadralec, Karlo Hmeljak.
Trije regatni dnevi so jadralcem razreda J70 ponudili različne jadralne pogoje. Prvi dan je bilo vetra več, do 13 vozlov, in ekipa Calvi Netvvork ga je odlično izkoristila ter zaključila v vodstvu. Dobro so se znašli tudi drugi dan, ko je bilo vetra komaj za vzorec, do pet vozlov, in vodilni položaj le še utrdili.
Žal pa je bil prav na zaključni dan regate veter močno spremenljiv in sredi predzadnje regate obrnil kar za 40 stopinj. Brankova ekipa se je znašla na napačni strani regatnega polja in končala močno zadaj, na 17. mestu. Zmaga v zadnji regati ni bila dovolj, da bi Calvi Netvvork (30 točk) slavil tudi v skupnem seštevku. Prvo
mesto so tako morali prepustiti brazilski posadki Bruschetta (27 točk), na drugo mesto se je uvrstila mehiška Flojito Y Cooperan-do (29 točk).
Pred regato v Miamiju so na Calvi-ju zamenjali jambor in jadra, tako da so dneve pred regato, sicer namenjene treningu, izkoristili za testiranje novih nastavitev.
Branko Brčin: »Kar smo na regati želeli preveriti glede nove opreme, smo uspešno izpeljali in vse je šlo dobro. Tudi kjer smo pričakovali težave, jih ni bilo, tako da sem zadovoljen. Žal pa sem slabo ocenil vetrni zasuk v eni regati, kar nas je stalo zmage. Vseeno moramo biti zadovoljni, stopničke so odličen rezultat.« Naslednja regata posadke Calvi Netvvork je druga regata tega razreda v Evropi (prvo bodo spustili, ker je jadrnica na poti iz Miamija), 25. in 26. aprila v San Remu.
Tmscs
V ponedeljek 16.marca so taro-kaši odigrali 11.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Na vsakem turnirju odigrajo 3 kola po 15 iger.
Tokrat je vseh 6 možnih točk zbral Boris Debeljak z dobro razliko + 1399, drugo mesto je osvojil Anton Kosič s 5 točkami in razliko + 690. Tretje mesto je zasedla Novka Jenko s 4,5 točkami in razliko + 320.
Po skupnem seštevku na vrhu razpredelnice ni prišlo do sprememb. Še vedno vodi Cveto Ličen, ki je zbral 47,25 točk in razliko + 7655, sledijo Marija Bolje s 44,25 točkami in razliko + 3949, Anton Sevčnikar z 39,25 točkami in razliko +5580, Igor Meze s 37,75 točkami in razliko +1271 ter Anton Kosič s 36,75 točkami in razliko + 2800. Razlika od 3. do 6. uvrščenega se zmanjšuje tako, da bodo prihodnji turnirji zelo zanimivi.
Turnirji v taroku so vsak ponedeljek v hotelu Delfin s pričetkom ob 16.00 uri.
DSEimD KHIHItGO
V petek, 20. marca 2015, z začetkom ob 17. uri, bodo Inštitut za kineziološke raziskave Znanstve-no-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in organizatorji Banka Koper 2. Istrskega maratona v Kopru pripravili enajsto, zadnjo tekaško delavnico pred BK2IM, posvečeno neposrednim pripravam na tekaški nastop. Boštjan Šimunič bo predaval o prilagoditvi vadbe pred nastopom, Felicita Urzi pa bo predstavila prehranjevanje in hidracijo med maratonom. Udeleženci delavnice bodo nato od predstavnikov BK2IM izvedeli za nekatere podrobnosti glede izpeljave prireditve in letošnje novosti. Delavnica bo na običajni lokaciji, v prostorih Srednje tehniške šole Koper na Šmarski cesti 4, Koper, v predavalnici AMF1 - prvo nadstropje. Delavnica bo brezplačna.
Istrski maraton išče prostovoljce
Istrski maraton, ki ima letos start in cilj v Izoli (12. april 2015) vabi k sodelovanju prostovoljce -usmerjevalce.
Organizatorji drugega Istrskega maratona, ki bo letos štartal v Izoli in tukaj bo tudi cilj vseh treh tekov vabijo prostovoljce, ki bi pomagali pri usmerjanju tekačev, da ne bi zašli z označenih poti. Ekipe, ki bodo skrbele za okrep-čevanje so že pripravljene, zdaj pa potrebujejo še blizu 80 posameznikov, ki bodo dobili ustrezne oznake (majice) in bodo usmerjali tekače vzdolž proge. Kdor bi želel pomagati kot prostovoljec - usmerjevalec naj se prijavi na elektronski naslov organizatorja; prostovoljci@istr-ski-maraton.si ali po telefonu na 068/151-300
K
19.3. četrtek
19.00 Mestna knjižnica Izola
Pripovedovalski večer IZ ISTRE V ISTRO OKOLI SVETA
Festival spodbuja ohranjanje ljudskega pripovednega izročila, spodbuja in širi pripovedovanje zgodb v različnih okoljih, ob različnih priložnostih in ustanovah. Ljudske slovenske, istrske, indijske, ruske, japonske in ameriške pravljice bodo pripovedovale Aljoša Križ, Kristina Menih in Patricija Sosič Kobal.
20.3. petek
20.00 Manziolijeva palača Izola
ETHNOINSULA 2015 VLENIA LUCISANO
VLENIA LUCISANO - vokal/kitara, ENRICO PORAZZI - kitare/loop station, RICHARD ARDUINI -tolkala.
20.00 Kulturni dom Izola
LEZBA
Komična drama Martine Ipša / Po izredno odmevni premieri, kjer je igralka za svojo predstavo požela stoječe ovacije, se seli tudi na Obalo. V predstavi se bo Martina Ipša do obisti razgalila, popeljala nas bo skozi vse trenutke iskanja same sebe. Predstava ni provokacija, temveč osebna izpoved avtorice, ki je šla čez proces odrivanja same sebe, svoje drugačnosti, čez sram in težave in vse to skozi smeh in zabavo.
21.3. sobota
I
10.00	Mestna knjižnica Izola
Mikrorojstvo, projekcija dokumentarnega filma
Raziskave kažejo, da je na in v našem telesu več bakterijskih kot človeških celic. Zato mikroorganizmi, ki prekrivajo naše telo močno vplivajo na naše zdravje. Film Mikrorojstvo (v izvirniku Mi-crobirth) prikazuje pomen mikrobioma za človekovo zdravje in o zanj ključnem obdobju okrog rojstva. Način kako se rojevamo, se je v zadnjih 30 letih dramatično spremenil. Dokumentarni film Mikrorojstvo se poglobi v najnovejše znanstvene raziskave, ki razkrivajo pomen dogodkov na mikroskropski ravni, ki se odvijajo v obdobju okrog rojstva, in ki imajo lahko dolgoročni vpliv na človekovo zdravje ter na zdravje vsega človeštva. Film je preveden v slovenščino. [Trailer: http://www.oneworldbirth.net/microbirth/]
17.00	Kulturni dom Izola
Ribič in njegova hčerka
Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega društva Mari O Net.te
22.3. nedelja
18.00 Kulturni dom Izola

FEMMINE DA MORIRE ...NON E' STATA COLPA TUA!
Glasbeno-gledališki dogodek posvečen boju proti nasilju nad ženskami gledališke predstava skupine LA BOTTEGA. Režija Filippo Facca.
24.3.	torek
med 9.00 in 12.00 Kulturni dom Izola
Območno srečanje gledaliških skupin Nastopili bodo učenci OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc in Gledališka skupina ŠIMC Piran
26.3.	sreda
19.00 Mestna knjižnica Izola
predavanje Giordano Bruno, pogumno, svobodno, Smelo in odločno.
Giordano: "V vsakem človeku, v vsakem posamezniku, gledamo svet, vesolje."
V srečanju se bomo pomudili ob nekaterih mislih Giordana Bruna, doma iz Nola pri Neaplju, velikega učenjaka in reformatorja, in se vprašali, kaj nam danes v aktualnem tukaj in zdaj, učenjakove misli lahko sporočajo. Giordanov nauk in življenje sta nam lahko spodbuda in ognjevit podnet, s pogumom in močjo, da bi našli in hodili pot skozi ogenj, skozi duhovni ogenj, k uresničitvi naše naloge učlovečenja. Da bi ga slišali, je moral Giordano nastopati smelo, izzivalno in odločno. Predaval bo dr. Klaus Bioelau v sodelovanju z Zlato Fon.
28.3.	sobota
med 10.00 in 13.00 Plesna dvorana Kulturnega doma Izola
Plesna delavnica KUD Erato
Vabljeni na odprte plesne vaje Plesnega studia Erato. Udeležba je brezplačna!
17.00 Kulturni dom Izola
Območno srečanje gledaliških skupin Mali strah Bav Bav
Vabljeni na premiero nove gledališke igre Gledališča Steps Izola
19.00 Manziolijeva palača Izola
REFOSCUS MUNDI
Ob 11.30 simpozij, od 15.00 dalje degustacija in delavnice posvečene naši avtohtoni sorti trte.
29.3.	nedelja
med 10.00 in 13.00 Plesna dvorana Kulturnega doma Izola
Plesna delavnica KUD Erato
Vabljeni na odprte plesne vaje Plesnega studia Erato. Udeležba je brezplačna I
Hangar bar
19.03	Jam session (improvizacija)
20.03	Can of bees (garage, blues, punk)
Kava Bar Tisa
21.03.	ob 21.30 PIZZA CONNECTION
Galerija Alga
razstava
MARTA FREI
BACK TO BLUE - NAZAJ V MODRO
Galerija Insula
razstava
FULVIA GRBAC
»IN RUBIŠ«
Razstava bo na ogled do 5. aprila 2015.
Galerija Plač Ljubljanska32 razstava grafičnih, kiparskih in slikarskih del mladega Izolskega oblikovalca
Marko Žerovnik
Iskanja
Sončna dvorana Izola
raziva Izola, mesto ustvarjalcev
Galerija Loža Koper
Otvoritev razstave v petek, 20.3.2015, ob 18. uri
Sodobna umetnost v keramiki
Bienalna razstava Sekcije za keramiko, porcelan In steklo Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti - ULUPUH
Kavarna Zvon
Razstava INES FUGINA MALNAR
Mestna knjižnica Izola
zbirka starih gumbov, sponk in fibul ter plemiških oblek. Razstavo sta pripravila Marija in Janez Janežič / Rihard Knez iz Strunjana na slikah upodablja istrsko pokrajino, ki jo nosi v srcu od rojstva. Sicer je tudi avtor pesniške zbirke Življenje / Erika Gregorič z natančnostjo upodablja junake risank, ki jo navdihujejo od otroštva. Uporablja mešano tehniko in pušča prosto pot ustvarjalni domišljiji / Vlado Bernetič razstavlja fotografije z naslovom Utrip morja.

www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 20.3., ob 20.00: komična drama Martine Ipša LEZBA. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
•	sobota, 21.3., ob 17.00: lutkovna predstava za otroke v izbedbi društva Mari O Net.te RIBIČ IN NJEGOVA HČERKA. Org; CKŽP Izola in JSKD Ol Izola.
Vstopnina: 4 €.
■	nedelja, 22.3., ob 18.00: glasbeno-gledališki dogodek v izvedbi Gruppo teatrale La Bottega FEMMINE DA MORIRE. Org.: Sl Dante Alighieri Izola. Vstop prost.
•	torek, 24. 3., ob 9.00: OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2015. Org.: JSKD Ol Izola in CKŠP Izola. Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Marca je na ogled razstava slik Marta Frei: BACK TO BLUE - NAZAJ V MODRO.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 19., in petek, 20.3., ob 18.00: kanadska drama MAMICA:
•	četrtek, 19.3., ob 20.30: FILM JE ZAKON!: znanstveno-fantastični CHAPPIE, na ogled še v petek, 20., soboto, 21., in torek, 24. 3., ob 20.30 ter v nedeljo, 22.3., ob 18.00;
•	sobota, 21, in nedelja, 22.3, ob 16.00: KI/VOVE77?N/G4: animacija POBEG S PLANETA ZEMUA;
•	sobota, 21, torek, 24, in sreda, 25.3, ob 18.30 ter nedelja, 22.3, ob 20.30: drama
ŠE VEDNO ALIČE
•	ponedeljek, 23.3, ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komedija BIRDMAN;
•	ponedeljek, 23.3, ob 2030: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama GOLOB JE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU:
■	sreda, 25.3, ob 20.30: KINO V ŽIVO in CAPRISOVA PREMIERA: dokumentarec PLES Z MARIJO.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
JT* * www facebook.com/kuLturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/arLizota	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-lzola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051 /396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Pridite pohvaliti knjižnico !
Mestna knjižnica Izola je nagrajenka Andragoškega centra Slovenije za posebne strokovne in promocijske dosežke na področju vseživljenjskega učenja ter pri bogatitvi lastnega znanja in znanja drugih za leto 2014. Priznanje bji bodo podelili 15. maja 2015 - ob otvoritvi Tedna vseživljenjskega učenja 2015.
Ob predstavitvi letošnjih nagrajencev bo posnet tudi kratek predstavitveni film, v katerem bodo zajete tudi izjave uporabnikov naše knjižnice. Ker skupaj z nami ustvarjate (našo) zgodbo o uspehu, vas vabimo, da se nam pridružite v knjižnici v petek 27. marca 2015 med 11. in 12. uro ali popoldne med 15. in 17. uro Za filma, ki bo predvajan na podelitvi potrebujemo odgovor na vprašanje kaj vam pomeni knjižnica.	kolektiv mki
64.000 Eur za prireditve
Občina Izola je objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2015. Sofinancirane bodo prireditve, katerih cilj je povečanje obiska ter promocija in turistični razvoj občine.
Kot prireditev se šteje enodnevni ali večdnevni javni dogodek namenjen širši javnosti, katerega vsebina se nanaša na eno ali več področij navedenih v javnem razpisu:
A.	Prireditve z mednarodno udeležbo. V ta sklop sodijo večdnevne prireditve in dogodki, ki dopolnjujejo kulturno, športno-rekreacijsko in družabno življenje v mestu, spodbujajo mednarodno povezovanje in prispevajo k večji prepoznavnosti mesta ter ne predstavljajo rednega programa delovanja prijavitelja.
B.	Otroške prireditve, ki so namenjene predvsem otrokom ter se izvajajo na odprtih javnih površinah.
C.	Prireditve na podeželju, ki se izvajajo na podeželju ter promovirajo kulturno in etnološko dediščino izolskega zaledja.
D.	Ostale prireditve, ki se dogajajo na javnem, odprtem prostoru, prispevajo k promociji mesta in pozitivno vplivajo na prepoznavnost v lokalnem in mednarodnem okolju.
Višina razpisanih sredstev znaša 64.000 evrov.
Na razpis se lahko prijavijo društva, zavodi, gospodarske družbe in registrirane fizične osebe, ki izvajajo prireditve na območju občine Izola, s katerimi vplivajo na razvoj turizma.
Prijavitelji morajo oddati vloge kot priporočeno pošiljko ali osebno v vložišče Občine Izola na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8,6310 Izola najkasneje do 13. aprila do 12. ure.
Uresničujmo, z energijo varčujmo
Učenki Valerija Miklobušec in Marusha Jovič Simič iz 7. a razreda OŠ Vojke Šmuc Izola sta v okviru nagradnega natečaja »Uresničujmo, z energijo varčujmo!« posneli kratek film in bili nagrajeni z energetsko varčnim namiznim računalnikom z monitorjem. Nagrade so razglasili in podelili na zaključnem dogodku, ki je bil v dvorani Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki, v četrtek, 12. 3. 2015.
Mentorica učenkama je bila učiteljica Orjana Barič.
piše: Erik Toth
Ta teden se v Art kino Odeon seli naj novejši film režiserja znanstveno-fantastičnih filmov, Neilla Blomkampa, z naslovom Chappie (Chappie, Neill Blomkamp, 2015). Slednji je že tretji tehnično dovršeni izdelek režiserja v zadnjih šestih letih. Blomkamp pa je nase opozoril leta i 2009 z briljantnim socialno-kritično precej obarvanim Okrožje 9.
Postavljeni smo v Johannesburg, v bližnjo prihodnost, kjer se je kriminal tako razpasel, da so se oblasti lotile uvajanja novih strategij : varnosti in boja zoper kriminalne združbe. Usmerili so se v izgradnjo ro-i botskih policistov, ki so se nemudoma izkazali za pravšnjo rešitev in povr-) nili mir v mestu, pa tudi njihovega snovalca, znanstvenika Deona Wilsona ' (Dev Patel), postavili med vodilne ustvarjalce v podjetju, kjer robotske ki-: feljce izdelujejo. Toda Wilsona nekega dne ugrabijo, ko se je ravno loteval vnašati novo obliko umetne inteligence v enega izmed izključenih robotov - nenadoma se znanstvenik in manjša tolpa tatov znajde s popolnoma j novim prijateljem, ki spoznava svet, kot običajen otrok. Imenovali so ga ) Chappie.
Film je tehnično izjemno dovršen, tako kot režiserjevi predhodni izdelki. Področje specialnih efektov je brezkompromisno in dokazuje izredno napredovanje tehnologije na področju filmskih efektov ter krasno sposobnost re-j žiserjevega vključevanja tehnološkega znanja (ter napredka) v lastne izdelke. Težava tiči predvsem v nizkem nivoju pripovedi, klišejski zgodbi in ponavljajoči se temi, ki smo jo v ;• vseh možnih oblikah že videli.
Blomkamp nekako nadaljuje svojo tendenco opozarjanja na socialno problematiko v Južni Afriki (tokratno se konkretno usmeri v mesto Johannesburg, ki je poznano po težavah s kriminalom), ki pa se tokrat izkaže za nekoliko poceni in pričakovan prijem. Najbrž je veliko oboževalcev Blomkampovega debitantskega Okrožja 9 računalo na nadaljevanje le-tega, vendar, žal, so pridobili samo še eno povprečno zgodbo o reševanju ‘črne ovce’ iz krutih okov družbe.
Film pa bi lahko tudi označili kot mešanico zgodb, ki jih najbrž vsi poznamo: Blomkamp je združil Robocopa, v najstniških letih, in Pygmaliona nove dobe, ki pa ni, v tem primeru, najbolj posrečena pote-■ za.
Chappie se precej odmika od znanstvene fantastike in se na ta način drži prave usmerjenosti žanra, ki sloni na družbena kritiki in izpostavljanju problemov, za katere se po navadi ne stori veliko in se jih zgolj ‘odmika’. Pač, v nekoliko neobičajni obliki, ki pa se precej bolj približa publiki.
Chappie je gledljiv, dinamičen, najbrž aktualen in zanimiv, predvsem s tehničnega vidika, vendar z vidika zgodbe in socialnega podtona pa je precej splošen, ne ravno inovativen in ‘že viden’. Se pa bo glavni lik prikupil vsakomur.
Projekcija filma se v Art kinu Odeon prične v četrtek, 19. marca, v sklopu filmskih večerov FILM JE ZAKON! Na sporedu bo do naslednje srede. Dovolj časa za ogled.
Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa oprav-; Ija doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze na Primorskem. Z Mirno Bujič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, ki je doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno 1 sodeluje tudi z Mandračem.
M/MUDR/M? 12	„	Četrtek, 19. marec 2015, št. 1095
---------------------------------------Zgodovina in Kultura--------
Simbolika psa - Kaštelir nad Kortami
Za ljubiteljskega arheologa Heinricha Schlimanna sem prvič slišal v sedmem ali osmem razredu osnovne šole, ko sem v reviji Življenje in tehnika prebiral članke o njegovem odkrivanju Troje. Branje teh prispevkov je bilo zame kot branje kriminalke. Zgodba o tem odkrivanju je še danes zanimiva.
Heinrich Schlimann ni poznal Indiane Jonesa, jaz imam to srečo, da poznam zgodbi obeh.
Odločitev, da avanturisti obiščemo Korte, me je ponovno posadila pred računalnik. Tokrat sem se po prvih informacijah, pridobljenih iz Pucerjeve knjige »Popotovanje po Slovenski Istri«, odločil, da bom teren v zaledju obiskal kot ljubiteljski »arheolog«.
Moram priznati, internet je zakon. Vpišeš v brskalnik »Kaštelir Korte« in že imaš pred seboj nabor vseh možnih naslovov in povezav, ki se ukvarjajo s to temo. Takoj sem vedel, da sem na pravi poti. Pred menoj so se nanizali naslovi: Prebujeni Kaštelir - Kaštelir odkriva zgodovino - Kašlerski gonič - Kontinuiteta poselitve na gradiščih med slovensko obalo in Postojnskimi vrati - Gradišča odsevi...
“Kašler” nad Kortami Kaštelir nad Kortami - Zakopal sem se v literaturo in začel odgrinjati plasti »prsti«, pod katerimi je skrita in zapisana zgodba tega arheološkega najdišča. Po podatkih Instituta za arheologijo - SRC SAZU najdišče prvi omenja Marchesetti C. leta 1903. Na strani je sledeč opis: Kaštelir (269 m) nad Čedljami se vzpenja severozahodno od zaselka Dvori (Korte). Ovalno ploščad vrh hriba omejuje na vzhodni, vstopni strani močan nasip, osrednji prečni, ca 8 m visoki nasip deli ploščad na dva enaka dela. Prerez nasipa (v letih 1960, 1961) je pokazal, da je bil sestavljen iz 8 zapored nastalih suhih zidov v neenakomernih razmikih, ki so bili zapolnjeni z zasipom. Najstarejša faza je iz halštat-skega obdobja...
Leta 2004 je bil začet raziskovalni projekt »Kontinuiteta poselitve na gradiščih med slovensko obalo in Postojnskimi vrati«. Pod naslovom »Prebujeni Kaštelir« iz leta 2010 sem našel na spletni strani UP ZRS Inštituta za dediščino Sredozemlja članek o izkopavanjih. V njem je Kaštelir nad Kortami opisan kot prazgodovinska višinska naselbina na prvih obronkih Šavrinske-ga gričevja. Izkopavanja so začeli pred dvema letoma, aprila 2010 pa so izvajali večje zaščitno arheološko sondažno izkopavanje na južni terasi tik pod vrhom griča. Našli so veliko število artefaktov. Arheološke najdbe, ki so jih našli, segajo vsaj od zgodnje bronaste dobe (okoli
2000 pred n. š.) pa vse do zgodnje rimskega obdobja (2. - 1. stol. pred n. š.). Med najpomembnejše najdbe sodi figurica bronastega psa, ki ga lahko na podlagi prvih paralel datiramo v mlajšo železno dobo.
Kašlerski gonič
Izjemno arheološko odkritje »Kašlerski gonič«, je bil naslov prispevka o novi pridobitvi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu.
V tekstu najdemo naslednji opis: »Pod novodobno plastjo nasutih kamnov, ki so verjetno služili za utrditev in drenažo terase, je bila odkrita zaplata prsti z ogljem, v kateri je ležala dobro ohranjena bronasta figurica psa. Na značilnost figuralike mlajše železne dobe opozarjata spojeni prednji in zadnji nogi, za-nkasto zvit rep, dokaj realistično oblikovana glava in trup z nakazanimi mišicami ter v sklenjen krog oblikovan rep«. V nadaljevanju tudi izvemo, da je simbolika psa v številnih mitologijah sveta zapletena, povsod pa prevladuje njegov simbol kot poznavalca tuzemskega in onstranskega človeškega življenja. Figurico psa iz Kaštelirja so poimenovali »Kašlerski gonič«.
Vse je zbrano
Tako, sedaj pa po vrsti: imamo prazgodovinsko arheološko najdišče Kaštelir iz bronaste dobe (2000 pred n.š.) s čudovitim panoramskim razgledom (360°), imamo bronasto figurico »Kašlerkega goniča«, staro okrog 3000 let, ki je označena kot izjemna najdba, kot navaja PM »Sergej Mašera« v Piranu, imamo KS Korte, v kateri deluje Kulturno društvo, ki skrbi za muzejsko sobo, imamo Občino Izola, pod katero spada KS Korte, in imamo domače in tuje »radovedneže« (turiste), ki bi si želeli to, o čemer pišem, tudi ogledati.
Varstvo času primerno
V zgodbo vstopa sedaj nov igralec. ZVKDS - OE Piran je leta 2008 pripravila »Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Izola«. Med načeli, ki izhajajo iz zagotavljanja celostnega varstva dediščine, je na zadnjem mestu zapisano, da je potrebno zagotoviti varstvo in prenovo objektov kulturne dediščine v prostoru na tak način, da ji zagotovimo ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja. Poudarek v elaboratu je na trajnostni rabi dediščine in obravnavanju dediščine kot dejavniku kakovosti prostora ter kot blaginje in priložnosti za razvoj.
Izolske poti
Julija 2011 je bila po naročilu Občine Izola izdelana študija »Dokument identifikacije investicijskega projekta Izolske poti«, izvajalec pa je bil IRPEK d.o.o.
Med razlogi za investicijsko namero je navedeno, da je v občini evidentiranih 95 enot kulturne dediščine, ki niso samo v Izoli, temveč so razpršene po širšem podeželskem področju občine. Povezovanje naravnih in kulturnih spomenikov v enoten in celovit sistem je zato najboljša rešitev. Izolske poti bodo omogočile poleg rekreativnega vidika tudi boljše možnosti za spoznavanje kulturne dediščine. Temeljni cilj investicije je z ureditvijo poti približati širši javnosti v celoto povezane lokalne kulturne in naravne znamenitosti, kot značilnost izolskega podeželja.
Projekt je končan
V nadaljevanju je obrazložena varianta »Izolske poti« z investicijo, ki bo zagotovila v dokumentu navedene pozitivne učinke. V »Sončnem delu poti« (trasa: Šared - Malija - Cetore - Korte - Šared) je predviden tudi postanek v Kortah z ogledom Kaštelirja, cerkve sv. Antona, kmečkega dvorca, zadružnega doma itd. Med drugim je navedeno, da bi naj bile ob poti na lokacijah postavljene klopi, mize, ploščadi, koši za smeti, usmerjevalne table, označevalne table z zemljevidom ... Vrednost investicije v celoti, vključno z DDV, znaša nekaj manj kot 200.000 Eur. Terminski plan izvedbe: začetek oktober 2011 - konec maj 2012.
Indiana Jones v akciji
Korte smo avanturisti obiskali 25. oktobra 2012. V stavbi Kulturnega doma Korte nas je sprejela prijazna gospa Morato in nas najprej peljala v muzejsko sobo Kulturnega društva Korte, kjer smo dobili prve informacije o zanimivostih iz zgodovine kraja. Gospa nam je dejala, da smo eni redkih, ki jih te stvari zanimajo, in se je z nami podala tudi do cerkve sv. Antona Puščavnika. Potem ko sem videl v muzejski sobi figurico »Kašlerskega goniča«, sem se nehote prestavil nazaj v zgodovino in si poskušal predstavljati, kaj se je v teh krajih dogajalo v tistem času.
Po ogledu Kort smo se odpravili še sami na Kaštelir. Z avtom smo prišli po sledenju majhnih rumenih tablic z napisom Kaštelir v bližino lokacije. Potem smo peš nadaljevali do arheološkega najdišča. Znašli smo se na vrhu vzpetine z lepim razgledom, z ostanki kamnitih zidov, poraščenih s travo in grmovjem, brez označevalne table z informacijo o lokaciji, brez klopi, brez mize, brez koša za smeti... Skratka, pozni zajtrk je bil postrežen na ploščatem kamnu, sedeli smo na kamnih in pogovarjali smo se o tem, kakšne zanimive stvari o tem arheološkem najdišču je možno izvedeti, če obiščeš PM »Sergej Mašera« v Piranu, muzejsko sobo KD Korte, greš v knjižnico in pobrskaš po internetu. V Pokrajinskem Muzeju Koper za 19 Eur lahko kupiš tudi repliko »Kašlerskega goniča«. Skratka: Mnogo babic, kilavo dete!
Š.P. in spletna stran www.avantura-istra.org
Četrtek, 19. marec 2015, št. 1095
X
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Sole bodo imele lastne šolske vrtove
Ministrtsvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s šolskim letom 2014/15 uvaja nov spremljevalni ukrep Sheme šolskega sadja in zelenjave: projekt Šolski vrtovi v Shemi šolskega sadja in zelenjave.
Letošnjo pomlad bo 63 osnovnih šol, med katerimi bodo tudi izolske, svojo šolsko dejavnost obogatilo z delom v šolskem vrtu.
Evropska shema šolskega sadja in zelenjave je ukrep Skupne kmetijske politike, ki ga Slovenija uspešno izvaja že od leta 2009. V njem vsako šolsko leto brezplačno razdelijo skoraj 600 ton svežega sadja in zelenjave približno 140.000 učencem v šoli, kar pomeni 90% vseh osnovnošolcev.
Za izvedbo projekta Šolski vrtovi v Shemi šolskega sadja in zelenjave je bil izbran Inštitut za trajnostni razvoj, ki ga šole že poznajo po projektu Šolski eko vrtovi. Izvajalec bo za vsako šolo skupaj z učitelji in učenci pripravil načrt vrta, šoli dobavil vrtno orodje, semena in ostali potrebni material za vrtnarjenje. Z učitelji in učenci bo pomagal
Invalidi so zborovali
V prijetnem ambientu gostinske šole so se v soboto, 28. februarja, na letnem občnem zboru, zbrali člani Društva invalidov Izola. Uradni del so popestrile pevke v spremljavi Marjetke Popovski s kitaro. Člane in številne povabljene goste so seznanili z delom v preteklem letu in letošnjim planom aktivnosti društva. Po uradnem delu je sledila večerja, potem pa so se plesa željni zavrteli ob glasbi in se v prijetnem klepetu družili med seboj.
Za druženje bo seveda še veliko priložnosti ob številnih dejavnostih, ki jih organizirajo skozi celo leto.
Franc Poropat, predsednik
postaviti šolski vrt ter poskrbel za praktično in teoretično izobraževanje učiteljev o trajnostnem načinu vrtnarjenja. Stroške projekta s 83 % financira Evropska unija, ostalo Republika Slovenija.	m kg
Skodelice kave za Aurorin nasmeh
Med 16. in 22. marcem bo kava v lokalu Costadoro Caffe in Kavarni Triglav v Kopru še slajša. Z vsako popito skodelico boste pomagali deklici Aurori Hrvatin iz Izole, svojo pomoč pri strežbi kav pa bodo ponudili tudi voditelji Radia Capris.
Radio Capris in Lions klub Portorož Zarja v prihodnjem tednu pripravljata dobrodelno akcijo Podarimo nasmeh deklici Aurori. Vsak obiskovalec omenjenih koprskih kavarn, ki bo v tednu med 16. in 22. marcem spil kavo, bo v dobrodelni sklad prispeval 0,20 evra, pri nakupu pločevinke 250 g kave pa kar 1,5 evra. Sladkosnedi se boste lahko posladkali s kosom posebne torte Costadoro, s tem pa bo sklad bogatejši za 1,5 evra. Vsak delavnik med 9.00 in 10.00 vam bodo kavico v Kavarni Triglav stregli člani ekipe Radia Capris ter tako podprli skupna prizadevanja za pomoč mali Aurori.
Za zaključek dobrodelne akcije pa bo poskrbel Lions klub Portorož Zarja. V soboto, 21. marca, v hotelih Lifeclass Portorož prireja dobrodelno večerjo, katere celoten izkupiček bo namenjen Aurori. Zakaj Aurora potrebuje našo pomoč? Sedemletna Aurora je razvojno zaostala, invalidna, naglušna in delno slepa. Poleg tega ima diskine-tično-hipotonični sindrom. Njena nega je zahtevna, predvsem pa velik finančni zalogaj za družino Hrvatin. Potrebujejo vse od prenovljene kopalnice, do prilagojenega avtomobila, postelje in vozička. Vsaka pomoč bo tako zelo dobrodošla.	szj
Vandali nad znane Izolane
Člani likovnega društva LIK smo v letu 2013 pripravili projekt, s katerim smo na vidnem mestu, to je na sprehajališču ob Veslaškem klubu Izola, predstavili s šablonami izdelane znane Izolane in to predvsem kulturne delavce in športnike. Vem, da smo kakšnega po pomoti izpustili, vendar upam, da ni bili to razlog, da se nekatere table vandalsko odstranijo in poškodujejo. O tej spremembi sem bil pred kratkim obveščen, vendar je bilo za dve tabli prepozno, tretjo sem uspel nazaj pritrditi.
Pogled na ograjo ni lep. Imaš občutek, kot da gledaš invalida. Kaj dosti si tisti, ki je ALU table ukradel, finančno ne bo opomogel, je pa ukradel del naše izolske zgodovine, ki smo jo likovniki predstavili širšemu občinstvu.
Zorko D.
Bodan Cebohin - Čebo
(19.3.2014 - 19.3.2015)
Za Bogdana, ob obletnici slovesa.
Vsaka slika ima svoje barve, ki obarvajo nam spomine Tvojo držim v rokah, gledam jo, ko sonce zahaja
Kako hitro se dan obrne v noč V noč, ko si nas v črno obarval In solze dobile so svojo moč A tvoj spomin jih bo izžgal
In ko si govoril si izbiral modro In ko si pihal, si dihal zeleno In ko si ljubil, si risal z rdečo In ko si odšel pustil si nam mavrico
Tam visoko na nebu si jo izrisal Nad morjem, nad Izolo.
Romina
IMELI SMO DRUGAČNO OTROŠTVO
piše: Aleksandra Krejči Bole
Mi, vaški otroci, ki smo rojeni po Drugi svetovni vojni, smo imeli dobro in zdravo otroštvo. Vse ulice in zakriti kotički vasi so bili naša igrišča in zavetišča. Starši niso vedeli za njih. Naša igra in smeh sta se slišala po celi vasi. Najhuje nam je bilo, ko smo slišali glas mame, ki nas je klical na kosilo ali večerjo. Takrat je prišel konec naše igre in smo kar odšli domov. Ni bilo prerekanja, prepričevanja staršev, največkrat je to bila mama, če bi še malo podaljšali naše igranje in druženje s sošolci in prijatelji.
Kosilo je bilo pripravljeno, postreženo in še toplo. Ni dišalo po pečenki, razen ob nedeljah, je pa bilo za nas lačne otroke okusno. Mati je najprej napolnila očetov krožnik, potem smo prišli na vrsto otroci. Njen krožnik je bil prazen. Sebe je zmeraj zadnjo postregla. Pred začetkom kosila smo r ~77MGMKI se vs' prisotni umirili, s kratko molitvijo zahvalili Bogu za dane dobrine in začeli jesti. Med jedjo sta se mati in oče pogovorila, če je bil kakšen problem ali zadeva o kateri %	f,' se je bilo treba odločiti. Nas otroke to sploh ni zanimalo.
#||0 Misel, da nas po krajšem počitku čakajo nove, vaške avan-JfeŠ ture, je bila dovolj pomemben izziv, ki nas je osrečil in UH*—izpolnjeval dneve brezbrižnega otroštva.
Današnji dan. Sem sama mati in žena. Skuham kosilo. Posode so polne raznoraznih jedi in prilog. Je tudi slaščica. Pred tem sem pridrvela iz službe, zavila v najbližjo trgovino in naložila dve polni plastični vrečki živil. Kar težki sta. Doma ni žive duše. Otroci jedo kosilo v Pionirskem domu. Ne glede na to dejstvo, ko pridejo domov so še vedno lačni in radi pojejo še kaj dobrega. Z veseljem gledam kako jedo. Še bolj sem vesela, če vse kar sem skuhala pojedo. Sama ne jem kosila, počakala bom moža. Brez veliko besed, pojeva kosilo, ki sem ga že dvakrat pred tem segrela. Počutim se utrujeno. Še otrokom bom morala pomagati pri pisanju domače naloge. Včasih dobijo takšne naloge, da jih še sama, kljub primerni izobrazbi, ne razumem.
Ampak vse to delam z ljubeznijo, ker sem mati in žena. Nosila sem lastne otroke. Dala sem skozi vse značilne težave nosečnosti od slabega počutja in bruhanja prvih par mesecev do čudovitega občutka, ko prvič začutiš premik otroka, ki ga nosiš pod srcem.
In potem pozabiš vso utrujenost, vse dnevne obveze in težave, pozabiš vse pomanjkljivosti in prikrajšanosti, ki ti jih vsiljuje današnji način življenja. Prav ta način življenja te ropa družinskega življenja, tiste harmonije, veselja in miru, ki sem ga čutila kot otrok. Ni več toliko časa za družino kot so ga nekoč imeli moji starši. No, ja. Sem še zmeraj mati in žena. Tega mi ne more vzeti noben zakon ali preimenovanje v starš 1 ali starš 2.
j Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. 0 sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da s sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
Zahvala!
Stevo Pahek - Nani
(1957 -2015)
Z eno od Nanijevih pesmi, bi se radi zahvalili Vsem, ki so s svojo podporo in mislimi prižgali lučke, med prehodom skozi ta mračen, a hkrati dragocen čas.
Družina Krog življenja
Nekdo stoji pred visoko zgradbo, sam potrt človek v mestu, sreča se v izložbeni šipi ne da spoznal bi svoj obraz.
Nekdo je srečal svojo mladost mlad, radoveden obraz, se zadovoljno nasmejal iln odšel svojo pot.
Nekdo v samoti je živel, tišina bila maje napev, napev brez čustev in brez sanj življenje večno prazen dan.
Nekdo si ustvarjal je življenje, skrival tiho je trpljenje, se večkrat vprašal je zakaj si ne bi ustvarjal rajši raj.
Krog, krog, krog življenja...
Nani
Spomini ----------------------------------
Odšla je
NIVES MIKOLIČ
(1968 -2015)
Montaža Nives Mikolič, montaggio di Nives Mikolič - tako ostajaš za vedno podpisana pod številne prispevke, reportaže, oddaje v arhivih koprske televizije in Televizije Slovenija, na kateri si preživela skoraj dve ustvarjalni desetletji. Tvojim sodelavcem pa ni in ne bo treba brskati po arhivih, da bi ohranili spomin nate. Po televizijskih prostorih, čeprav te zaradi bolezni že kar nekaj časa ni bilo z nami, še odzvanja tvoj smeh. Nalezljiv in zdravilen v časih, ko za smeh ni prav veliko razlogov.
Pogrešali bomo tvoje veselje, iskrivost in - lahko bi rekli - otroško na-vihanost v tvojih očeh, pa neposrednost in pozitivno naravnanost. Te nisi izgubila niti v svoji najhujši življenjski preizkušnji, nisi se predala malodušju, pač pa si se polna načrtov borila do konca. In svoj optimizem in voljo delila tudi s svojimi televizijskimi prijatelji.
(sodelavci TV Koper Capodistria)
Nives v slovo
Človek je že odgovoril na mnoga vprašanja, ki ga težijo v življenju. So pa tudi taka, pred katerimi obmolkne in ne najde odgovora. Eno takih je vprašanje smrti mladega človeka Boga in sebe sprašujemo: ZAKAJ?
...in na prvi pogled se nam zdi vse temno, brez luči, brez smisla.
Toda v Sv. pismu beremo, da je pred Gospodom en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Nedoumljivo merjenje časa po našem človeškem vedenju, vendar, ko globlje prodremo v skrivnost smrti, kristjani verujemo in upamo v večno življenje in pričakujemo, da bomo nekoč dobili odgovore na vsa naša vprašanja.
Če bi solze lahko sprale bolečino, ki se je nabrala v naših srcih, bi bili pomirjeni. Žal solze bolečine ne morejo sprati...
Čeprav se poznava že iz otroštva, sva tesnejše stike navezali prav v času tvoje bolezni. Ko si izvedela za zahrbtno bolezen, si se pogumno soočila z realnostjo in bila si trdno prepričana, da jo boš premagala. Borila si se z vsemi močmi in iskala rešitev tudi v alternativni medicini. Na tej poti ob neizmerni volji in ljubezni do življenja si se veselila vsake ovire, ki si jo premagala in je prinesla začasne izboljšave.
Dan za dnem si črpala moč tudi v neizmerni ljubezni in požrtvovalnosti mame, očeta in sestre Doroteje, ki so ti noč in dan zvesto stali ob strani in ti pomagali. Želeli so biti s teboj in ob tebi in te niso hoteli dati v bolnišnico.
Ob zadnjem srečanju, ko so ti že pojemale moči in si premogla le rahel stisk roke, sem s spoštovanjem in občudovanjem stala ob tvoji bolniški postelji in živo začutila neizmerno ljubezen tvojih najbližjih. Tvoja družina je naredila zate prav vse kar je bilo v njihovi moči in še več, do tvojega zadnjega diha. Kakšen zgled ljubezni za vse nas.
Počivaj v miru.	Nelida
Bogdan Čebohin Čebo
(1959 -2014)
Žalostno leto je za menoj, dragi tata. Leto, odkar si za vedno odšel. In še vedno me že misel nate spravi v jok, hkrati pa me krepi in jača. Hvala ti za vse, česar si me naučil.
Pogrešam te tata in vse bi dala, da bi te lahko ponovno objela.
tvoja Kristina
Izola, marec 2015
M/moK/M: 15
Četrtek, 19. marec 2015, št. 1095
-------------------------------------------------------------- Predzadnja

C^OOfflOKMUM!
Niso vsega krivi Izolani
Na območju Izole so policisti in kriminalisti dne 15. 3. 2015 obravnavali 24 letnega Koprčana, ki je imel pri sebi 4 manjše zavitke alu folije s prahom bele barve, PVC vrečko z 22 tabletami bele barve in PVC zavitek s prahom bele barve. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, mu je bila odvzeta prostost.
Preliminarni test za identifikacijo prepovedanih drog je pokazal, da je Koprčan posedoval 3,20 grama prepovedane droge amfe-tamin, dvaindvajset tabletk Ecsta-sy, v katerih se nahaja prepovedana snov MDMA ter 0,33 grama prepovedane droge kokain.
V nadaljevanju je bila na podlagi pridobljene odredbe opravljena hišna preiskava na naslovu stalnega prebivališča in vozila, kjer je bilo najdena in zasežena še manjša količina prepovedane droge (tablete, kanabis).
Zoper 24 letnega Koprčana bo podana kazenska ovadba. Za tovrstno kaznivo dejanje je predpisana kazen zapora od enega do deset let.
BB I. BBS S
V isti noči so policisti zasegli prepovedano drogo še trem osebam: -21 letnemu Koprčanu manjša količina bele prašnate snovi, za katero je povedal, da gre za kokain
-	30 letnemu Koprčanu manjša količina bele prašnate snovi
-	24 letnemu Laščanu manjša količina bele prašnate snovi.
Zoper navedene sledi hitri postopek zaradi kršitve Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Za tovrsten prekršek je predpisana denarna kazen.
Brez vozniškega in brez avta
Policisti so zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo zaustavili voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli dokumentov so ugotovili, da voznik ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja in mu je bilo zato zaseženo vozilo. Vozniku je bila zaradi uporabe mobitela med vožnjo izrečena globa in podan obdolžilni predlog na sodišče za prekrške Piran, kjer bodo odločili o nadaljnjem postopku zaseženega vozila, ki se začasno hrani na deponiji izvršitelja.
Self Service
Ob 12.30 uri je moški, star 25 do 30 let, visok 180 cm, na bencinskem servisu v Izoli v dve posodi natočil 48 litrov dizelskega goriva in peš odšel stran, ne da bi plačal gorivo. Podjetje je oškodoval za 58 evrov.
Morje dela, odgovorni pa ne
Izolski Petelinji rt, po domače svetilnik, je odprt proti severu in zato burja tam povzroča kar nekaj težav. Na spodkopavanje nasutja pod cesto in stopnicami, ki vodijo do obale, smo v Mandraču že pisali, zdaj pa je položaj, vsaj po naši oceni že kritičen. Za utrditev brežine ne bo več dovolj nekaj karjol zemlje in betona ampak se bo treba sanacije lotiti strokovno in hkrati do okolja prijazno.
Prve kamnite stopnice drži skupaj par cm betona in sreča.


Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
-	Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 m2 za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Slikar srednjih let, samski, urejen, iščem garsonjero ali majhno bivalno enoto v Izoli za daljše obdobje, Tel. 041 231 890
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, za daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
ODDAMO
-	oddam etažno 4 sobno stanovanje, centralno ogrevano, z vrtom. Hiša je na mirni lokaciji na podeželju, v okolici Črnega Kala, blizu otroškega igrišča in avtobusne postaje. Tel. 031 339 091
-	Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v Livadah za daljše obdobje. Informacije na: 051 671 872
-	Oddam opremljeno enoinpolsobno stanovanje v starem mestnem jedru Izole. Stanovanje je opremljeno, klima. tel 041 406 830
-	Oddamo enosobno stanovanje v za daljše obdobje. 05 641 72 24
litim®
-	Ugodno prodam čoln s kabino (pasa-ra) Kvarnerplastika 4,99m z zunanjim motorjem Jamaha 9.9. in dodatno opremao. Plovno dovoljenje do avgusta 2017. Čoln ima komunalni privez v Izoli. Tel: 031 323 243
-	Prodam osebni avto Citroen ZX karavan, registriran do 17. 12. 2015. Cena 1.000 Eur. Tel.: 031 847 394.
-	Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316
-	Najamem manjše kmetijsko zemljišče v Izolskem zaledju. Tel: 031 532 701
-	Poceni prodam (20 Eur) elektro varilni aparat 220V - 380V (elektroda do premer 6). Tel: 05 64 15 728
Tudi usoda drugih kamnitih stopnic je negotova. V primerjavi s prvimi, kjer je morje spodkopalo zemljo z obeh strani je tukaj odneslo “le” zemljo z ene strani, zato pa že odnaša tudi prve stopnice, ki povezujejo cesto in obalo.
Končno je tudi Izola dobila svoj kal. Nastal je v parkcu rta Velikem trgu, kjer so začasno odmontirali vodomet, zato voda ne kroži. Žabe zbirajo se rade.
d

+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.



ir Sv>6?|si
^ V
- ..
-"i
' X v--"- •* V

. , fM '
vj||,	%
•i vf.ii ;w
Lv -A v Jy: 11
.v. -T ■•«!■{’
-
-	ureditev meje	- vpis stavbe v kataster stavb
-	parcelacija	- legalizacija črnih gradenj
-	izdelava geodetskega načrta	- pridobivanje gradbenih in
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj
-	izravnava meje	- pridobitev hišne številke
-	zakoličenje objektov	- komparacija
-	evidentiranje stavbe	- pravno svetovanje
0\lV)Wk'|j
REKLAMNE ZASTAVE in v ZASTAVE ZAMENE SKUPINE
100tZ bobni ai
NA«PI-SI SVOJO ZASTAVO
040/432-943 www.sheet-happehs.cow