Poitnina plačana ▼ gotovini. V Ljubljani, dne 22. januarja 1923. Letnik V. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. pkrajinske uprave za UST Slovenijo. Vsebina: h «Službenih Novln kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 54. Zakon o postopanju pri d btvi državnih imo>in v svrhe agrarne reforme. 55. Zakon o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrov Ijeev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne ref. >rme 56. Zakon o ustanavljam u agrarnih zajednic (kot zadrug). 57. Začasni pravilnik o uporabljanju znakov za obeleževanje vodne poti. 58. Naredna o pobiranju vodovodne naklade v Ljubljani v letu 1923 Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Ra glasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. is Iz „Službenih Novin kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca". Številka 8 z dne 11. januarja 1923.: Ukaza Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 6. januarja 1923., s katerima se postavljajo: za ministra za trgovino in industrijo Derviš Omerovič, minister na razpolagi in narodni .poslanec; za ministra brez portfelja Ahmet Š e r i ć, bivši narodni poslanec; za ministra za polje: cistvo in vode dr. ćivo Šupilo, minister brez portfelja. Objava generalne rudarske direkcije ministrstva »a šume in rudnike, da sta postavljena za začasna rudarsko-računska asistenta v XI. činovnem razredu: Ljudevit Šinkovec, absolvent velike realke v Idriji, pri upravi rudnika v Vrdniku in Albin Š m i d, absolvent velike gimnazije v K anju, pri upravi «o-Urne v Kreki. Številka 10 z dne 13. januarja 1923.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 1. decembra 1922., s katerim se postavlja pri kraljevskem poslaništvu v Berlinu za tajnika II. razreda po uredbi dr. Ivan Perne, tajnik IV. razreda istega poslaništva. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 31. decembra 1922, s katerim se postavljata: za velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilko B a 11 i č, zastopnik pokrajinskega namestnika v Ljubljani; za velikega župana mariborske oblasti dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik v p. — oba s plačo po 10.000 dinarjev na leto. Številka 11 z dne 15. januarja 1923.: Objava generalne rudarske direkcije, da je Ivan 8 a d u, pisarniški pristav okrožnega rudarskega «rada v Celju, upokojen. Zakon i o postopanja pri delitvi državnih imo-vin v svrhe agrarne reforme. Zakoni in kraljevske uredbe. 54, Mi AletesemcJe*» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je ■zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo jo imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je pravilnik ö postopku pri delitvi državnih imovin v svrhe agrarne reforme z dne 19. novembra 1920., št. 20.768, seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št 29, «Službene Novine® št. 195/21., izpremeniti in da ee glasi: i Člen 1. Ministrstvo za agrarno reformo, odnosno njegovi organi, morajo pri delitvi državnih erarnih imovin (zemljišč) v svrhe agrarne reforme vpoštevati gospodarsko stanje državnih imovin, ki se dele glede agrarne reforme na tri kategorije: 1. ) na imovine, odnosno dele imovin, ki so jih že dali v začasni zakup organi ministrstva za agrarno reformo po predpisih in nartdbah agrarne reforme; 2. ) na imovine, ki se doslej niso vpoštevale za svrhe agrarne reforme, pa se oddajajo ali so se oddale po občih pogojih za dajanje državnih zemljišč v zakup skladno z zakonskimi predpisi zakona o državnem računovodstvu; 3. ) na imovine, ki se oskrbujejo v režiji državnih oblastev. Člen 2. Pri delitvi državnih imovin, omenjenih v členu 1.) točki a), v svrhe agrarne reforme je usvojiti to-le postopanje: 1. ) O ugotovljeni nadaljnji potrebi zemljišča, dela državne imovine, morajo izvrševalni organi ministrstva za agrarno reformo , skladno s pri: piši in odredbami agrarne reforme, s pismenim odlokom poročati pristojnemu državnemu organu, ki upravlja to zemljišče. 2. ) Ta pismeni odlok se mora poslati pravočasno, in sicer do dne 1. avgusta za zemljišča, zasejana z onimi posevki, katerih žetev se opravlja meseca julija, in do dne 1. oktobra za zemljišča, zasejana s posevki, katerih žetev se opravlja ponaj-več meseca septembra. 3. ) V odloku je beba točno označiti število ka-tastralnih parcel in velikost zemljišča, ki ga pridržuje ministrstvo za agrarno reformo za delitev v svrhe agrarne reforme; istotako pa eventualno tudi velikost zemljišča in število katastralnih paicel, ki se ne dajo v zakup po pogojih agrarne reforme. 4. ) V odloku organa ministrstva za agrarno reformo je treba razen tega označiti, kateri vasi in kateri kategoriji interesentov (siromašnim poljedelcem ali dobrovoljcem) se daje državno zemljišče v zakup, kakor tudi višino zakupnine in ostalih bremen (prispevek za vodne zadruge, merski stroški), ki odpadajo na zakupnike. 5. ) Denar, pobran na račun zakupnin za ta državna zemljišča, skladno s pravilnikom o razpisovanju in pobiranju zakupnine in ostalih dohodkov agrarne reforme z dne 12. septembra 1920., hranjen v okrožnem (županijskem) agrarnem uradu, se mora poslati v enem mesecu najbližjemu davčnemu uradu kot dohodek te državne imovine; odbiti pa je četrtino zakupnine, s katero prosto razpolaga ministrstvo za agrarno reformo. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9. decembra 1922. (Prilog XXXIX. — 1922.) Ministrstvo za agrarno reformo sestavi koncem vsakega meseca obračun teh zakupnin ter ga odda pristojnemu ministrstvu. Člen 3. Pri delitvi državnih imovin, omenjenih v členu 1., točki b), je treba postopati tako le: 1. ) Organi ministrstva za agrarno reformo, agrarni poverjeniki, odnosno agrarni uradi, morajo pred dnem 1. septembra v tekočem letu naznaniti s pismenim odlokom pristojnemu državnemu organu, na katero zemljišče, z označbo k a tast ral nih parcel in velikosti posestva, reflektira ta organ, da ga odda po predpisih agrarne reforme. 2. ) Če je na tem zemljišču zakupnik z rokom, ki ni potekel v tej sezoni ali v tem letu, mora ministrstvo za agrarno reformo, odnosno morajo njegovi organi razvezati zakupno pogodbo med dotičnim) zakupniki in pristojnim ministrstvom, odnosno njegovim organom, po § 15. ali 16. zakona za pripravo agrarne reforme s pismenim odlokom, ki »e mora vročiti tudi zakupniku in pristojnemu državnemu oblastvu obenem, z omenjenim odlokom, po katerem se jemlje to zemljišče v delitveno postopanje. 3. ) Pristojni državni organ vroči odlok ministrstva za agrarno reformo, odnosno njegovih organov, svojemu pristojnemu ministrstvu in zemljiškemu po- I sestniku, ki mora v 15 dneh sprejeti na znanje to odločbo; potem šele se prične delitev, j Dokler traja ta ISdnevni rok in dokler eventuai-' no minister za agrarno reformo ne odloči o protesta in o pritožbi pristojnih državnih oblastev, ne »mejo organi ministrstva za agrarno reformo izvrševati i svojih odločb. j 4.) Samo parcele, označene v pismenem odloku, ! se smejo dajati v zakup po predjisib agrarne reforme; ostale jKtrcele pa so proste zakupovanja po pogojih agrarne reforme ter se dajo v zakup skladno ( z zakonom o državnem računovodstvu, i Odločbe organov ministrstva za agrarno refor-1 mo, izdane [tožno meseca septembra ali če pozneje, ne morejo ustaviti oddaje v zakup po občih zakonskih predpisih za zakupovanje, katerega postopanje že teče. 6.) Z denarjem, nabranim na račun zakupnin s teh državnih zemljišč, je postopati po členu 2., ■točki 5. člen 4. Državne imovine, obdelovane v režiji državnih oblastev, kakor tudi njih deli z visoko poljedelsko ali drugo kulturo, se ne smejo odsvajati in tudi ne zasegati za agrarno reformo brez predhodne dovolitve pristojnega ministrstva. Organ ministrstva za agrarno reformo se mora, če je kaj reflektantov po pogojih agrarne reforme na dele teh imovin, obrniti na ministrstvo za agrarno reformo ter obenem označiti preliminarno velikost zahtevanega zemljišča in katastralne parcele. Ministrstvo za agrarno reformo pošlje ta preliminar pristojnemu ministrstvu, in sicer do dne 1. julija, če gre za zemljišča, zasejana s posevki, katerih žetev se opravlja meseca julija, in do dne 1. septembra, če gre za zemljišča, zasejana s posevki, katerih žetev se opravlja meseca septembra. Pristojni minister mora v 15 dneh odločiti o teh zahtevah. Z deli zemljišča teh imovin, ki so že zakupljene po pogojih agrarne reforme v letu 1919./1920., je postopati po odredbah člena 2. Zakon o brezobrestni!! posojilih združba® naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme. Člen 5. Državne imovine, omenjene v členu 1. pod točkama a) in b), se zasegajo za agrarno reformo kakor vsa zasebna veleposestva, ki jih lastniki dajo, j Člen 1 odnosno eo jih dajali v zakup ali ki so fevdalnega! ali dotacijskega značaja, in sicer do onih površin,1 Brezobrestna posojila iz državnih sredstev smejo ki se smejo po predpisih agrarne reforme od pose- ^>0 odločbi ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1920. štev uporabiti za svrhe agrarne reforme. 1 združbe naseljenih dobrovoljcev in polje- delcev, pa tudi združbe drugih interesentov agrarne Člen 6. reforme, ako so te združbe protokoiirane pri pri- Državne imovine, omenjene v členu 1., točki c),1 kovinskem sodišču na podstavi enotnih se smejo jemati v delitveno postopanje za svrhe^ (kot zadru^ agrarne reforme samo, če so v istem okraju, srezu, i 2 isti občini ali istem mestu že porazdeljene vse imo-1 vine v zasebni lasti do odrejenega maksimuma, ki I Ako hoče ena izmed omenjenih združb dobiti ga je po predpisih agrarne reforme pustiti lastniku, posojilo, se mora s posebno prošnjo neposredno ali če ta obdeluje posestvo v lastni režiji, ali odnosno P° krajevnih aii oblastnih organih obrniti na mi-do onih površin, navedenih v členu 5., če dajo last- ni-strstvo za agrarno reformo, ni ki posestvo v zakup. Člen 7. V prošnji mora zlasti razložiti: 1.) koliko posojilo zahteva; ^ . 2.) koliko bi uporabila od te vsote: Je^y.^itVeA?' a> ^ nabavo semenja, žita za hrano, obleke drugih življenskih potrebščin; postopanje, če je kje v zasebni lasti imovina, iste velikosti, ki je reflektanti po pogojih agrarne reforme ne bi hoteli sprejeti iz utemeljenih razlogov, kakršni so razdalja 10 km od kraja, pod vodu ost zemljišča ali opuščenost, tako da bi ji bilo treba, večjih melioracij. ; člen 8. Prepovedano: je dajati v podzakup državno zem-ijišče, dano v zakup po predpisih agrarne reforme in skladno s § 16. zakona za pripravo agrarne reforme. Če se ugotovi, da se je dalo zemljišče v pod- r zakup, se tako zemljišče brez odškodnine odvzame uradu, pri katerem se je kredit otvoril, za dovolitev izplačila; združbi na znanje; organu ministrstva za agrarno reformo, pri katerem se je nakazalo združbi dovoljeno posojilo. Ko prejme združba to odločbo, mora na njenem prepisu s svojim podpisom potrditi, da sprejema, posojilo ob pogojili odločlre in da se zavezuje, izpolnjevati te pogoje. Podpisana odločba se vroči odrejenemu organu ministrstva za agrarno reformo (člen 4., št. 2.), pri katerem je posojilo nakazano. Tedaj sme, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji odločbe in kolikor so dospeli roki in obroki dovoljenega posojila, združba razpolagati z delnim ali z vsem posojilom. V ta namen mora organu ministrstva za agrarno reformo vročiti priznanico, podpisano po pravilih in kolkovano po zakonu, z dokazili 0 uporabi posojila. Organ ministrstva za agrarno reformo mora preizkusiti pravilnost priznanice in predloženih dokazil o uporabi posojila; če se uveri, da je vse pravilno, odredi na priznanici, naj pristojni finančni urad izplača vsoto, in vrne priznanico zdražbi, da prejme denar. Potem mora organ ministrstva za. agrarno reformo takoj o tem poročati ministrstvu in poročilu o prvem izplačilu priložiti odločbo, podpisano po združbi, prepis priznanice in dokazila o uporabi posojila, pri naslednjih izplačilih pa samo prepis priznanice in dokaz o uporabi. Člen 5. Posojila se smejo dovoljevati samo v namene, o ustanovni zakupniku in pod zakupniku ter se izroči pristojnemu državnemu oblastvu, da ga da v zakup po občiii zakonskih predpisih skladno z zakonom o državnem računovodstvu, kolikor nima državna reforma drugih še neudovoljenih potreb. Člen 9. Roki, označeni v členih 2., 3. in 4., se ne tičejo ekonomskega leta 1920./1921. li roki, kolikor se tičejo zemljišč, danih v štiri- skupščini, ako vse to ni bilo že prej predloženo; letni zakup izza dne 3. septembra 1920., veljajo : 4.) overovljeni prepis zapisnika o skupščini, ki samo za ponovno oddajo v zakup po doteklem za-j je pooblastila upravni odbor, da obremeni združbo; KUPU- „ 5.) imenik članov s površino zemlje, ki je po- en * ! sameznim dodeljena; Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše | 6.) overovljeni izpisek iz glavne knjige, ako je in ko se razglasi v «Službenih Novinah». (združba že poslovala; Našemu ministru pravde priporočamo, naj raz- j 7.) statistične podatke o imovinskem stanju glasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za članov, ako so ti podatki že zbrani; njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj 8.) «matico» z originalnimi podpisi onih, ki pod-pbstopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pisujejo združbeno firmo; : 9.) originale ali overovljene prepise načrtov, ( projektov, proračunov, izkazov o potrebščinah, ofer-tov, faktur, pogodb in drugih spisov, ki se tičejo uporabo posojila. Vse te priloge overja združba tako, kakor je s pravili predpisano za podpisovanje njene firme. b) za nabavo vprežne in plemenske živine; c) za nabavo poljedelskega orodja, poljedelskih na- ■ prav in strojev; j č) za nabavo stavbnega gradiva za zidanje stano- na1vedene v Clenu 2-’ St- toSkah a> b> c> 6 te£a vanskih hiš in drugih gospodarskih poslopij; zakona; dovol^no .P080^. Pa se sme uporabljati 0. . . samo v te namene in v visim, ki je za posamezne 3. ) po Katerem organu ministrstva za agrarno namene odrejena, v odločbi ministra za agrarno re- reiormo naj se ji nakaže dovoljeno posojilo; ; formo 4. ) navesti mora vse socialne in ekonomske raz- če bi se pozneje izkazalo, da je treba vse loge in momente, ki so odločilni za presojo o potrebi posojilo aii del posojila, ki je odrejeno v ta ali oni namen, uporabiti v drugo s vrbo, se sme to ' zgoditi Posojila pod 2.) a se smejo dovoliti samo prvo samo, če temu pritrdi minister za agrarno reformo Jeto po naselitvi, pozneje pa samo ob slabi letini s posebno odločbo, ali uimah. Člen 3. Prošnji je treba priložiti: 1. ) overovljeni prepis pravil; 2. ) overovljeni prepis sodne rešitve kolaciji; 3. ) overovljeni prepis zapisnika Člen 6. Če minister za agrarno reformo v odločbi,, s katero je dovolil posojilo, ni odredil drugih rokov j ali odplačil, mora združba posojilo vračati v uastop-o proto- nih rokih in odplačilih: pokoravajo. V Beogradu, dne 20. maja 1922. Aleksander s. r. Videi in pritisnil državni pečat i, Vsakega poi leta po dnevu izplačila Od posojila po § 2 , št. 2., se mora v odstotkih vračati: a) za seme, žito, obleko in druge življenske Po- trebščine b) za plemensko in vprežno živino c) za orodje, priprave in stroje č) za gradivo za . zidanje hiš in zgradb čuvar državnega pečata minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 55, Mi Alelcsa,ncler> X., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem hi vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVlil. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo ministra za agrarno reformo o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z dne 12ega oktobra 1920., št. 17.321* — seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št, 34, «Službene Novine» št. 195/21. — izpremeniti in da se glasi: * Uradni list pod št. 456 iz leta. 1920. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 5% 10% 15 % 20 »/o 25 % 25 % 5% 10% 15% 20% 20 % 30 % 5% 5% 5 % 5 % 15 % 15 % 20 % 30 % - |f - 1% — S-« — ' __ .s-g- — £% - Il 1% §3 * U/li| Predpisi dl ena «. tega rakona, „ ; in skrajševanju rokov in odplačil se uporabljajo m ee tri mesece po roku ne vrne Vplačila, | anal°gno tudi na razm8Iie z:lrllžhe Proti dolžnikmn. pa no zaprosi in tudi ne dobi podaljšave; •posojilo, če združba: 1.) ne uporabi posojila za odrejene namene; 3. ) če se združba pri poslovanju ne ravna po ■strokovnih navodilih in nasvetih odseka za zadružništvo; 4. ) če združba ne daje nadaljnjega jamstva za varnost posojila; 5. ) če ministrstvu ne predlaga podatkov in dokazil, ki jih zahteva, ali se brani, organom ministrstva dovoljevati pregled in mu dajati poročila o delu, poslovanju in imovinskem Stanju svojem in vsakega svojega člana; 6. ) če izpremeni pravila ali poslovnik brez pismene dovolitve ministrstva ali če neče v pravila ali v poslovnik sprejeti predpisov, ki bi jih ministrstvo zahtevalo; 7. ) če ne izpolnjuje predpisov zakona, pravil, poslovnika, sklepov svoje skupščine in predpisov tega zakona. Člen 8» Za prejeta posojila jamči združba po predpisih svojih pravil in po zakonu. Člen 9. Nabave, kupljene in preskrbljene s temi posojili, sme združba odstopati in prodajati edinole članom. Samo če se mora nabava kupiti ali preskrbeti v večji količini, nego služi članom, sme združba ta preostanek za gotovino prodati nečlanom po ceni, ki je najmanj za dva odstotka višja od cene, odrejene za člane. Združba mora takoj povrniti tako pobrano vsoto. člen 10. Člen IG. Združba mora odpovedati predjem dolžniku: 1. ) če ministrstvo za agrarno reformo posojilo odpove združbi: 2. ) če dolžnik prestane biti član združbe; 3. ) če ne daje zadostnega jamstva za varnost predjema; 4. ) če v dveh mesecih po roku ne izvrši dolžnega odplačila, pa ni naprosil in tudi ni dobil podaljšave; 5. ) če je poizkusil odsvojiti, zastaviti ali kako drugače obremeniti predmete, ki jih je dobil na upanje, ali zemljo, pa za to ni prejel dovolitve od združbe; 6. ) če se zadolžuje brez nujne potrebe in brez vednosti združbe. Člen 17. Dolžnik ne sme ne obremenjati ne zastavljati ne zadolževati ali oddajati na upanje dobljenih predmetov, istotako ne dodeljene zemlje, ako ima pravico, razpolagati z njo, če mu tega združba ni pismeno dovolila. Člen 18. Dolžnik lahko poravna svoj dolg ne samo v gotovini, ampak tudi s svojimi pridelki ali z delovno nih zajednic z dne 9. novembra 1920., št. 19.828, ««znamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 36, «Službene Novine» št. 195/21., spremeniti in da se glasi: Zakon o ustanavljanju agrarnih zajednic (kot zadrug).* Člen 1, Agrarne zajednice (kot zadruge) so ekonomske združbe interesentov agrarne reforme naseljenih do-brovoljcev, poljedelcev. Za ustanavljanje in poslovanje teh združb so odločilni predpisi zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah, ki veljajo v posameznih oblastih naše kraljevine. Za Staro Srbijo in Macedonijo veljajo poleg tega predpisi zakona o naseljevanju novih južnih krajin. Člen 2. Te združbe se smejo ustanavljati samo v onih krajih, kjer je vsaj deset naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev ali interesentov agrarne reforme, ki so voljni, stopiti v članstvo zajednice. V Stari Srbiji in Macedoniji je ujmrabljati predpise prej citiranega zakona, po katerih so naselniki dolžni, stopiti v članstvo in ostati v članstvu, dokler ne postanejo močjo, ako ima združba možnost, da s tem zadosti lastniki njim prepuščene zemlje; drugače izgube potrebam drugih svojih članov ali da s tem odplača pravico do zemlje, posojilo ministrstvu za agrarno reformo, če bi le to s tem lahko zadostilo potrebam drugih takih združb. Člen 19. Nabave j» ee Člen 3. Vsem podrejenim organom tega ministrstva in vsem ostalim resničnim prijateljem naroda je dolžnost, stremiti za tem, da se čim prej v vseh krajih Ako je tako ustanovljena -cena nižja od cene na najbiižjem tržišču, sme združba ki ipnino zaraču-niti do deset odstotkov kot provizijo. ive se odstopajo članom po kupnini kateri1 Zaružba, ki Je prejela posojilo iz državnih sred- ‘V7k T "V“" v pribijajo dejanski ««T*. £/4**" «"vT* 7T" “ *«T» "»«« nabavo prenos prevoz, zavarovanite natovoritev dovoliti pregled vsega svojega poslovanja in stanja, . , a ^ .. P raztovoritev porazmestitev čuvanje 'razdelitev in kadarkoli ministrstvo to zaideva. Ministrstvu mora " p°m°? z.a nabavo VSeg.a onega’.kar Jlin 8iu‘ tehtanje ’ ’ pošiljati poročila, predloge, mnenja i. dr., ki jih d moč. Na odplačila v gotovini se zaračuna va članom I ■' orišem poslovnega leta bilanco s poročilom same polovica provizije, ki je eventualno odrejena j ° P°* ovanJu; po členu 10. V gotovini pohrane vsote mora združba i ■) overovljene prepise zapisnikov o glavnih takoj vrniti za odplačilo posojila. ! skuPsčinah> v osmih dneh po vsakem zborovanju; Ostalim članom, ki ne morejo plačati gotovine,! o.) statistične podatke koncem vsakega poslov-oddaja združba nabave na upanje po predpisih ?_ega eta .° ''novinskem stanju svojih članov, pa svojih pravil in svojega poslovnika. Roki in odplačili se ravnajo po rokih in odplačilih iz člena 6. tega zakona in po gospodarski moči posameznega dolžnika. Če se iz razlogov posameznikove gospodarske moči rok ne more več znižati ali odplačilo ne zvišati, sme združba roke za namene člena 2., št. 2,s točk a, b, c, znižati za eno leto, odplačila pa zvišati za največ pet odstotkov, za namene pcxl č pa roke znižati za deset let in odplačila zvišati za en odstotek. Člen 12. tudi o svojem stanju in prosio vanju. Člen 20. Združba sme članom-dolžnikom na izdane pred-1 pokoravajo, jeme po členu 11. računiti največ dvoodstotne obresti na leto. Obresti se pobirajo obenem z od--plačila ali pa v naprej, kakor odredi združba. Obresti se uporabljajo za poravnavanje režijskih -stroškov združbe; kar ostane, istotako po členu 10. pobrane provizije in zviški po členu 9. se vlagajo v njene rezervne sklade. ra zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; njegovi predpisi pa se upo-i abl ja jo tudi na ona posojila, ki so bila združbam že pred tem izplačana ali dovoljena. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj nt. .... . . • > - ,«.<«<> po njem, vsem in vsakomur pa, naj so mu LÄJÄ'nS’T’fi,4' « !* člen 4. Zato je treba sklicati na skupščino vse interesi-rane osebe ter jim raztolmačiti potrebo in važnost združevanja vobče, zlasti pa združevanja v zajednice. Pri tej priliki jim je treba podrobno raztolmačiti [navila zajednice, zlasti pa [Kavice in dolžnosti članov, istotako zakon o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev in poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme. V Stari Srbiji in Macedoniji jih je treba opozoriti na posledice, ki jih zadenejo po citiranem zakonu, če ne stopijo v članstvo zadruge. člen 5. Ako jih vsaj deset pristane na to, da stopijo v članstvo zadruge, je treba takoj ali, če to žele, na drug dan sklicati skupščino za ustanovitev zajednice. O tej skupščini se mora sestaviti zapisnik po obrazcu 1. (ki je sestavni del tega zakona), in sicer v dveh originalnih izvodih. člen 6. Kdor pristane na ustanovitev zajednice, mora V Beogradu, dne 20. maja 1922. Aleksander s. r. .Videl in pritisnil državni pečat Člen 13. Združba ne sme nikoli v gotovini dajati članom predjemov iz državnega posojila. Če dovoli članu predjem, da kupi kaj, česar združba nima v zalogi ali česar združba no more nabaviti, sme dovoliti članu, da sam nabavi dotično blago; toda predjem se mora izplačati onemu, od katerega je kupil, ko se združba uveri, da je član resnično kupil in nabavU dotično blago. Člen 14. Člani-dolžniki morajo dajati združbi priznanico za dolžno vsoto, in sicer samo s svojim podpisom ali pa s podpisom enega ali več solidarnih porokov in plačnikov, če združba zahteva, mora dolžnik čuva- državnega pečata minister pravde: dr. L. Markovič s. r. j Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 56? Ml Aleksan dež» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, sestavni del tega zakona). Ko vei podpišejo pristopnico, jo morata podpisati dve pismeni priči. Kdor stopi v članstvo zajednice pozneje, mora podpisati posebno pristopnico. Člen 7. One, ki so podpisali pristopnice, je treba vpisati v poseben seznamek (obrazec 3., ki je sestavni del tega zakona). V ta seznamek se mora vpisati, koliko je kdo izmed njih vplačal na račun deležev ali za vpis. Vpisnina se mora vsekakor plačati takoj, če pa je količkaj mogoče, tudi vsaj del deležev. ’ Pri tem je treba poudarjati, da to zahteva zakon in da je treba imeti vsaj toliko denarja, kolikor ga mora biti za protokolacijo zajednice. člen 8. Ustanovne skupščine se smejo udeležiti samo oni, ki So podpisali pristopnico, ki so vpisani v seznamek in ki so plačali vpisnino. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9. decembra 1922. (Prilog XXXIX. — 1922.) Člen 9. Ustanovna skupščina mora v prvi vrati izvoliti | enega izmed 'onih, ki so podpisali pristopnico, za i predsednika skupščine. Predsednik imenuje zapis-1 nikarja izmed onih, ki so podpisali pristopnico, po- j tem pa izvoli skupščina izmed onih, ki so podpisali pristopnico, dva overovatelja zapisnika. Člen 10. Skupščina mora potem prestopiti na pretresanje pravil. Enotna pravila so že izdelana; treba jih je pročitati, ponovno raztolmačiti in dati potrebna po jasnila. Ker morajo pravila ustrezati zakonu — sicer jih sodišče ne bi protokoliralo — pa tudi zaradi potrebne enotnosti si je treba prizadevati, da sprejme skupščina enotna pravila, ki so izdelana tako, da ustrezajo vsem zakonom, pa tudi vsem razmeram in potrebam. Neizpolnjena mesta v pravilih se morajo takoj na skupščini izpolniti s tinto. Pri tem je treba pa-, žiti na to-le: ' a) Za sedež zajednice se mora izbrati kraj, ki je najbolj dostopni vsem članom in ki je najbliže komunikaciji (železnici, pristanišču ali cesti). b) Obseg zajednice, t. j. krajev, iz katerih se sprejemajo člani zajednice, mora biti čim manjši, da j je poslovanje s člani lažje. Vendar pa sme biti za začetek obseg zajednice tudi večji, celo ves srez (okraj), vse okrožje ali vsa županija, da je mogoče pomagati čim več interesentom. Pozneje, S ko se ustanovi večje število zajednic, naj one, ki jim je obseg prevelik, utesne svoje območje. Najidealneje bi bilo, ko bi obsezaia zajednica samo eno vas ali eno selo; ko bi pa bilo v tej eni vasi ali tem enem selu preveč članov (n. pr. nad 200), bi bilo treba v tej vasi ali tem selu ustanoviti dve zajednici ali več. Tedaj bi se zajednice, da jih je mogoče razločevati, označile s številkami, n. pr. prva, druga itd. c) Naloge zajednice pod 1.) do 5.) morajo ostati ne-izpremenjene, one pod 6.) pa se smejo popolniti, izpremeniti, izpustiti ali izpopolniti; vendar bi bilo dobro, tudi to pustiti neizpremenjeno, ker iz tega ne more nastati škoda, nego korist. Nikakor pa ne «mejo biti naloge zajednice političnega značaja, ker je to z zakonom prepovedano. č) Neomejeno jamstvo elanov [h o ti državi mora ostati neizpremenjeno, ker bi drugače zajednica ne mogla dobiti od države posojila, brez tega pa bi težko zadoščala svoji nalogi. Jamstvo članov proti ostalim upnikom sme biti neomejeno ali omejeno — po razmerah in potrebah. Najbolje je odrediti omejeno jamstvo s trikratnim zneskom podpisanih deležev, č) Posamezni delež bodi čim večji, ker je treba, da razpolaga zajednica s čim večjo lastno glavnico. Truditi se je, da znaša posamezni delež vsaj 100 dinarjev (400 kron), da ga imovitejši člani vplačajo takoj; siromašnejši pa ga lahko vplačujejo v obrokih. Vpisnina mora znašati zaradi velikih ustanovnih stroškov vsaj 10 dinarjev (40 kron) za vsak delež. Ko se odreja višina deležev in vpisnine, je treba poudarjati, da morajo tudi člani prispevati, kolikor morejo, za, uspešno delovanje in razvoj zajednice. Samo oni, ki so voljni prispevati, kolikor morejo, imajo pravico zahtevati, da jim daj država podporo. Kdor se neče žrtvovati za sebe samega, nima pravice zahtevati, da bi ga podpirali drugi. Koliko deležev podpišejo posamezni člani, to se ravna po površini zemlje, ki jim je dodeljena. Vsakomur je na izvolji, in to jim je treba priporočiti, da podpiše čim več deležev; to velja zlasti za imovite. d) V članstvo smejo stopiti vsi oni, ki imajo potrebna svojstva im pravilih — ne glede na to, ali so naselniki ali interesenti agrarne reforme; pri tem pa je treba poudarjati, da si zgolj z vstopom v članstvo nihče ne pridobi pravice do zemlje. e) V upravni odbor je treba izmed že vpisanih članov izvoliti predsednika, podpredsednika in vsaj še enega člana. Najbolje je, ako je vseh skupaj pet članov; lahko pa jih je tudi več, ako je to potrebno, toda manj nego trije člani ne smejo biti. Predsodnik in podpredsednik morata biti pismena; dobro pa je, ako so pismeni tudi drugi, č’ je količkaj mogoče. Za poslovodjo je treba izbrati koga, ki ne sme biti član zajednice, ki je izvežban, prost in voljan, opravljati vse posle, najsi bi se mu morala odrediti tudi nagrada. Nadzorstveni odbor mora biti sestavljen največ iz treh oseb, ki morajo biti člani zajednice; po možnosti naj bodo pismene. Uspeh zajednice je zavisen od izobrazbe, volje, sposobnosti in poštenosti upravnega odbora, zajedničnega poslovodje in nadzorstvenega odbora; zato je treba izvoliti najsposobnejše, najrazumnejše in najbolj poštene, drugače je ves trud zaman, f) V zadnji paragraf pravil je treba vpisati ime in priimek izvoljenega predsednika in podpredsednika upravnega odbora in zajedničnega poslovodje. Tako sprejeta pravila morajo vsi člani, če je sedež zajednice v mejah Srbije ali Črne gore iz leta 1914., podpisati pred policijskim oblastvom (sreskim načelništvom), ki overi njih podpise! V ostalih krajinah ni treba podpisovanja članov in tudi ne ove-rovljanja njih podpisov. Zadosti je, da podpišejo pravila predsednik ustanovne skupščine, zapisnikar skupščinskega zapisnika in overovatelja zapisnika. Tako podpisana pravila se imenujejo originalna pravila. Dobro je sestaviti dvoje originalnih pravil. člen 11. niči, Križevcih, Novi Gradiški, Pakracu, Rumi, Senju, Sisku, Stari Pazovi. na Sušaku, v Vinkovcih, Virovitici, V uk o vam in Zemunu). člen 16. Ko jc prijava vročena sodišču, je izvršeno vse, česar je treba za prvi trenutek. Zajednica je usta-I novljena, vendar p*a ne sme začeti s poslovanjem, j dokler je sodišče ne protokolira. Izvoljeni upravni j odbor pa mora v tem času sporazumno z organom I tega ministrstva pripraviti vse, česar je treba za, i poslovanje. V prvi vrsti je treba takoj naročiti štam-pilijo s točno firmo (naslovom) zajednice, obenem pa potrebno blazinico z barvo. Poleg tega je treba nabaviti tri navadne knjige za zapisnike o skupščinah, sejah upravnega odbora in sejah nadzorstvenega odbora. Istotako je treba nabaviti navadno trgovsko knjigo, v katero vpisuje poslovodja prejeti in izdani denar, in sicer mora vselej vpisati vsaj tole: kdaj, od koga je prejel denar ali komu ga je izdal, za kaj in koliko; za vsako izdano vsoto mora imeti račun ali priznanico. Pozneje, ko se nabavijo vse potrebne knjige, se to vknjižuje vanje, kakor je treba. Ko so pravila sprejeta, mora izvoliti skupščina upravni odbor, poslovodjo in nadzorstveni odbor. S tem ustanovna skupščina dovrši svoj posel. Zapisnik o skupščini se mora sestaviti v dveh izvodih in oba izvoda morajo, ko se prečitata in odobrita, takoj na skupščini podpisati predsednik skupščine, zapisnikar in overovatelja zapisnika. Sprejeta pravila, zapisnike o skupščini in o pri-stopivših članih, seznamek članov, vplačani denar in eventualno vse druge spise mora predsednik skupščine takoj vročiti izvoljenemu predsedniku upravnega odbora. e Člen 12. Prisotni organ tega ministrstva mora vzeti prepis pravil, zapisnika, imenika članov in eventualno drugih spisov ter vse to takoj s svojim poročilom vred izročiti pristojnemu uradu, ki vse skupaj nemudoma odpošlje ministrstvu. Člen 13. Najkesneje v osmih dneh po ustanovni skupščini se mora pristojnemu trgovinskemu sodišču predložiti prijava za protokolacijo. V ta namen je treba spisati prijavo (obrazec 4., ki je sestavni del tega zakona) ter ji priložiti original in prepis pravil, en original zapisnika o ustanovni skupščini in en imenik članov. Predsednik in podpredsednik upravnega odbora in poslovodja morajo oditi s tem na sodišče, da podpišejo pred sodiščem prijavo, originalna pravila in da dado overiti prepis pravil. To sme izvršiti v Srbiji in Črni gori sreski načelnik, v drugih krajinah pa notar (javni beležnik). Sodišče, odnosno sreski načelnik, ali notar overi podpise na pravilih, prepis pravil in podpis prijave. Zato je treba plačati takse in pristojbine, ki jih zaračuni sodišče, sreski načelnik ali notar. Člen 14. Člen 17. Ko dospo rešitev sodišča, da je zajednica proto-kolirana, se sme in mora pričeti delo, pri čemer je treba paziti, da se točno izvršujejo predpisi pravil in zakonov. Sodno rešitev, original pravil, zapisnik o ustanovni skupščini, pristopnice in imenik članov je treba dobro hraniti. Vsa pisma in vsi spisi zajednice morajo imeti štam pilijo, pod njo pa podpis predsednikov in podpredsednikov ali enega izmed njiju in podpis {Kolovodjev. Treba ni dodajati «predsednik» itd.; zadošča le podpis. Upravni odbor mora takoj imeti sejo. V njej: a) sklene, kdo prevzemaj pošto za zajednico, ter o tem pismeno obvesti pristojni poštni urad; b) pozove člane, naj vplačajo nevplačane deleže, odredi, kateri člani lahko v koliko in kakšnih obrokih stopnjema odplačujejo deleže in kateri jih morajo plačati naenkrat; c) pregleda vse prejemke in izdatke zajednice od ustanovitve do tega dne; č.) odredi dan, ko naj se vrši skupščina, in pripravi poročilo in predloge za skupščino. V poročilu mora označiti dan in številko sodne rešitve ‘ o protokolaciji zajednice; število vpisanih članov in deležev; vsoto, pobrano za deleže, in vpisnino, koliko in za kaj je od tega potrošeno, nadalje koliko denarja je v gotovini in pri kom je denar. Nadzorstveni odbor se mora sestati na sejo, izvoliti predsednika in podpredsednika ter pregledati dotedanje denarno poslovanje upravnega odbora. O vsaki seji se mora v za to odrejeno knjigo vpisati poseben zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni člani. V zapisnike je treba vpisovati vse sprejete sklepe čim krajše in čim jasneje. Ko je to dovršeno, se mora prijava z vsemi orne-, njenimi prilogami vročiti pristojnemu sodisču s pri-1 poročenim pismom po pošti ali osebno proti potrdilu. Obenem se mora plačati predpisana taksa za pri- j javo in vplačati denar za objavo protokolacije; v ta namen je treba priložiti prijavi besedilo objave (obrazec 5., ki je sestavni del tega zakona). Ker so takse za razne krajine in istotako odškodnina za objavo različne in ker se to jako {»gostoma menjava, se mora organ tega ministrstva pri trgovinskem sodišču točno infonnirati o vsem in j dati predsedniku, podpredsedniku in poslovodji na- j tančna navodila, 'da se protokolacija ne zakesni. Najbolje je, ako prisotni organ ministrstva s predsednikom in ostalima vse to dovrši in uredi ter izroči sodišču. Pri tej priliki lahko naprosi sodnika, naj izda čim prej rešitev o protokolaciji; lahko ga tudi opozori na važnost teh združb, ki jim daje j država posebne podpore. Člen 15. Člen 18. Onega dne, ki ga odredi upravni odbor, se mora vršiti skupščina, ki razpravlja v prvi vrsti o poročilu upravnega odbora ter mu, če je vse v redu, da razrešnico za dotedanje poslovanje. Potem mora skleniti, v kateri smeri naj se prvenstveno vrši poslovanje upravnega odbora, in pooblastiti upravni odbor, do katere vsote in za kaj sme zadolžiti zajednico pri državi. Zapisnik o skupščini se mora vpisati v za to nabavljeno knjigo; navajati pa mora dnevni red, imena vseh prisotnih članov in sprejete sklepe. Podpisati ga morajo predsednik, zapisnikar in overovatelja. V Hrvatski in Slavoniji in v Vojvodini se mora en original zapisnika takoj po fiku; ščini poslati pristojnemu trgovinskemu sodišču s spremnim dopisom, in sicer priporočeno. Člen 19. Prijava za protokolacijo se pošilja: v krajinah j Srbije in Črne gore pristojnemu prvostopnemu sodišču; v Dalmaciji pristojnemu okrožnemu kot trgovinskemu sodišču; v Sloveniji pristojnemu dežel-; nemu ali okrožnemu kot trgovinskemu sodišču; v Bosni in Hercegovim pristojnemu okrožnemu kot trgovinskemu sodišču; v Vojvodini pristojnemu sodnemu stolu kot trgovinskemu sodišču; v Hrvatski in Slavoniji pa pristojnemu sodnemu stolu kot trgovinskemu sodišču ali pristojnemu kotarskemu kot trgovinskemu sodišču (v Bakru, Brodu, Daruvaru, Djakovu, Karlovcu, Ko pri v- Po skupščini se mora upravni odbor s posebno prošnjo obrniti na ministrstvo za agrarno reformo za posojilo iz državnih sredstev. Za prošnjo je trena sestaviti in ji priložiti vse ono, kar je predpisano z zakonom o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljce1/, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme. Člen 20. Koncem vsakega trimesečja morajo zajednice v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini poslati pristojnemu trgovinskemu sodišču seznamek članov, ki so v mi- mlerci ti-imesečju pristopili in izstopili; koncem leta pa mu morajo poslati abecedni imenik vseh članov, ki so tega dne včlanjeni v zajednico. Zajednice v Srbiji in Črni gori morajo poročati pristojnemu sodišču, če kdo izmed članov izstopi, umre ali se izključi. Člen 21. To so samo prvi in najbistvenejši predpisi, ki se morajo izvršiti. Nadaljnje formalnosti in navodilo o nadaljnjem poslovanju se izdelajo naknadno; če pa se pokaže, da je treba in mogoče, se bodo prirejali posebni tečaji za poslovodje zajednic. Vendar se je treba za vsak nasvet, vsako navodilo, vsako podporo ali intervencijo neposredno ali ali krajevne organe ministrstva, in zajednica dobi, i kar zahteva. Člen 22. Ta zakon more obsezati samo temeljne formalne predpise; dejansko delovanje in iniciativo dejanskega delovanja pa morajo pričeti zajednice same ali podrejeni organi ministrstva, zakaj samo njim so znane prave razmere in potrebe v posameznih krajih in krajinah. člen 23. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih No vinah». Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za posredno obrniti na to ministrstvo ali na oblastne I njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj | Obrazec 1. Zapisnik o ustanovni skupščini agrarne zajednice (kot zadrnge) v................ ......................., ki se je vršila v............................. dne...........................19... Sklicatelj skupščine............................obširno razloži po- trebo in važnost, da se ustanovi agrarna zajednica (kot, zadruga) . . . . ..................• • •» ter pozove nato prisotne, naj stopijo v članstvo «ajeduice 1. s podpisom pristopnic. Ko je to izvršeno, pozove sklicatelj podpisnike pristopnic, naj izvrše 2. volitev predsednika skupščine. Nato se enoglasno izvoli za predsednika skupščine............... .................., ki imenuje za 3. zapisnikar] a ...................................ter pozove skupščino, naj 4. izvoli dva overovatelja zapisnika. Enoglasno se izvolita........................................... Ko sta overovatelja sestavila 5. imenik vpisanih članov in deležev, ki je priložen temu zapisniku, ugotovi predsednik, da je stopilo v članstvo .............članov z (s)..........deleži, in ker to število zadošča, otvori 6. razpravo o pravilih. Ko se je prečital paragraf za paragrafom in ko se je o vsakem razpravljalo in glasovalo, da predsednik na glasovanje vsa pravila, ki jih skupščina enoglasno sprejme. Predsednik nato izjavi, da je s tem ustanovljena agrarna zajednica (kot zadruga) v.............................. Potem izvrši skupščina 7. volitev upravnega odbora. Enoglasno se izvolijo: 1. ) za predsednika.................. iz.......................... 2. ) za podpredsednika ....................iz................... 3. ) za člana................................. 4. ) za člana..............................jz................... 5. ).......................................iz................... Izvoljeni izjavijo, da sprejmejo izvolitev. Nato izvrši skupščina 8. volitev zajedničnega poslovodje in enoglasno se izvoli za poslovodjo................................... v........................., ki izjavi, da sprejme izvolitev. 9. Skupščina pooblasti predsednika in podpredsednika upravnega odbora, da izposlujeta s poslovodjo protokolacijo zajednice pri pristojnem trgovinskem sodišču. Nato se izvrši 10. volitev nadzorstvenega odbora ter se enoglasno izvolijo v nadzorstveni odbor: .................................iz................... .................................iz................... .................................iz................... •................................iz................... Id izjavijo, da sprejmejo izvolitev. Ker je s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik skupščino. Zapisnik je prečrtan, odobren in podpisan v dveh originalnih izvodih Overovatelja: Predsednik: Zapisnikar: postopajo po njem, vsem in vsalcomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 20 maja 1922. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno, skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Obrazec 2. Pristopnica, s katero izjavljamo podpisani (s križem zabeleženi), da stopamo v članstvo agrarne zajednice (kot zadruge) v...........................ter zato pod- pisujemo j mstvo za obveze zajednice po zakonu o zadrugah in po pravilih, ki so nam znana; nadalje izjavljamo, da se bomo pokoravali pravilom kakor tudi poznejšim izpremembam in dopolnitvam in sklepom glavne skupščine. V................................., dne.....................192... Zaporedna ! številka Ime in priimek Število podpisanih deležev Podpis j kot trgovinskemu sodišču v . S 4 prilogami. 1) ...............iz................ kot predsednik upravnega odbora; 2.)...............iz.............. kot podpredsednik upravnega odbora; 3)................iz.............. koi poslovodja prijavljajo za protokolacijo novousta- novljeno agrarno zajednico (kot zadrugo) v............................ . Kr. sodišče! Dne........................19... se je vršila ustanovna skupščina agrarne zajednice (kot zadruge] v............ ..............., kakor se to vidi iz zapisnika, priloženega pod a). Skupščina je sprejela pravila, ki so priložena pod b) v originalu in pod c) v overovljenem prepisu. Na skupščini so bili izvoljeni v upravni odbor: 1.) za predsednika..............................iz..................., ki bo sopodpisoval za zajednico tako: 2.) za podpredsednika........................iz ki bo sopodpisoval za zajednico tako: 3) 4) 5. ) 6. ) Za ostale člane upravnega odbora so bili izvoljeni: ............................ iz ... . .............................iz ... . ............................ iz ... . ............................ iz ... . Za poslovodjo je bil izvoljen 7.) ki bo podpisoval za zajednico tako: 1.) 2.) 3. ) 4. ) 5. ) YT prilogi pod č) vročamo seznamek (imenik) članov s številom podpisanih deležev. Na podstavi tega prosimo in predlagamo: 1. ) n.ij se v trgovinski register vpiše (protokolira) novoustanovljena agrarna zajednica (kot zadruga) v............................; 2. ) naj se v isti register vpišejo imena članov upravnega odbora in ime poslovodjevo kakor tudi podpisi predsednika, podpredsednika in poslovodje; 3. ) naj se o tem izda z zakonom predpisana objava ter razglasi v „Službenih Novinah“; za to prilagamo............................', 4. ) naj se nam izda rešitev o tem in naj se nam z rešitvijo vred vrne original pravil s klavzulo o protokolaciji. V.........................., dne....................19... Predsednik: Podpredsednik: Poslovodja: Letnik V. Imenik elanov agrarne zajednice (kot zadruge) Obrazec 3. Poklic Število pod- pisanih deležev Plača za deleže kot vpisnino 1 Površina ; zemlje, j Pri-ki mu je pomba dodeljena i Obrazec 4. Vpis firme. 1. ) Datum družbenih pravil: ..........................19... 2. ) Firma in sedež zadruge: Agrarna zajednica (kot zadruga) v . . . ..........................s sedežem v.............................. 3. ) Predmet podjetja : Zadruga ima namen, s skupnim in vzajemnim delovanjem in prizadevanjem svojih članov olajševati njih nas Ijevanje ter izboljševati njih kulturno in gospodarsko stanje, zlasti pa gledati na to, kako bi se čim pravilneje, hitreje, laže in uspešneje izvedle naloge agrarne reforme tey likvidirale imovinske razmere in obveze, ki so nastale med državo in ■člani z izvajanjem agrarne reforme. 4. ) Trajanje zadruge: Zajednica je ustanovljena na nedoločen čas. 5. ) Podpis firme: Pod napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno firmo zadruge se podpisujeta predsednik in podpreds dnik upbavnega odbora ali eden izmed njiju in poslovodja. Predsednik upravnega odbora je ... . .........................., podpredsednik ............................in poslovodja.............................. 6. ) Razglašanje zadružnih objav: Vse objave zajednice se nabijajo na vidnem mestu v poslovnem lokalu zajednice. 7. ) Jamstvo članov: Za obveze zajednice proti državi jamčijo čl ni neomejeno (solidarno) z vso svojo imovino; za obveze zajedn ee proii drugim upnikom pa jamčijo omejeno, in sicer ne samo s podpisanimi deleži, nego vrhu tega še z (>)...................kratnim zneskom podpisanih deležev. Vos:ini9zm delež znaša ; . kron ter se plačuje i 4 i i i ; ; i : ; ; i i i I t s I i » i * * * ................. Matica. Oferszce 5. 1. ) Naslov združbe:.................................................. 2. ) Sedež:............................, občina:.................. . srez:_.................... . . ., pošta:...................... brzojavna postaja: ......................., železniška postaja:........... pristanišče:...................., trgovinsko sodišče:........................ finančna uprava (delegacija):...................................... 3. ) Namen:........................................................... 4. ) Datum ustanovitve:............................-19 5. ) Datum in številka sodne rešitve in protokolacije: . (registra ministrstva za agrarno reformo). 6. ) Jamstvo: proti državi: ................................... proti ostalim upnikom:............................. 7. ) članski delež znaša .... dinarjev ter se plačuje ... ........................; vpisnina znaša..............dinarjev . . . 8. ) Upravni odbor: Predsednik:..............^ podpredsednik:.................................., ostali člani: . . . izvoljeni dne ............ 19.. . 9. ) Poslovodja: ................................, izvoljen dne ........................ 19... 10. ) Nadzorstveni odbor: Predsednik:......................... ., podpredsednik: .........................., ostali člani:............. .........................., izvoljeni dne.....................19... 11. ) Statistika: Število članov . . , dodeljenih jim je .... hektarov zemljo, poleg tega imajo še ... ..................ter posedujejo skupaj .... hektarov; podpisali so...................Članskih del žev v n« mina'nem znesku .... dinarjev, vplačali pašo že ... . dinarjev. 12. ) Drugi važni podatki: . . ..................... 13. ) Pooblastitev za zadolžitev do ... . dinarjev se je sklenila na skupščini z dne ..............................19. .; od lega je do sedaj izplačanih dinarjev . . . ., kredit je otvorjen pri.............................. 14. )..................................................................... .................... dne . . . . >’- . . . 19. (Štarapilija in podpis vseh podpisovalcev firme.) Navodilo: „Matica“ se mora poslati v dveh izvodih: 3 ) takoj po ustanovitvi skupno s prepisom pravil, pn p som rešitve o protokolaciji in prepisom zapisnika o ustanovni skupščini; 2.) če se zahteva kr dit ali svišba kredita; 3.) če nastane kakršnakoli izprememba v vsebini „Matice“, Uredbe osrednje vlade. 57. Na podstavi člena 3., točke 3., in členov 26. in 66. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode predpisujem sporazumno z ministrom za promet št. 36.184/22. z dne 28. oktobra 1922. nastopni Začasni pravilnik o uporabljanju znakov za obeleževanje vodne poti.* 1. Obče odredbe. 1. ) Namen obeleževanju je ta, da ladje lahko brez nevarnosti vozijo in se orientirajo na vodni poti. 2. ) Po tem pravilniku se obeležujejo Dunav, Drava in Tisa, kolikor so te reke internacionalizirane. Istotako je uvesti to obeleževanje po plovitvenih potrebah na neinternacionaliziranih rekah. 8.) Najmanjša plovna globina Dunava mora biti 2 m, na krajih s kamenitim dnom pa 2-10 m. 4. ) Najmanjša širina plovne poti na Dunavu je 50 m. 5. ) Če nanesejo okolnosti, da postane globina ali širina plovne poti manjša od odrejene, veljajo specialne naredbe, ki jih izdaja po potrebi in po razmerah ministrstvo za poljedelstvo in vode spoiaz-umno z ministrstvom za promet. 6. ) Obeležujejo se v prvi vrsti težki prehodi. Če se vrši redna nočna plovitev ali če bi se morala taka plovitev uvesti na teh težkih prehodih, se mora vršiti obeleževanje z nočno razsvetljavo signalov. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 284, izdanih dne 18ega decembra 1922. 2. Znaki obeleževanja. 7. ) Znaki obeleževanja so plovni in obalni Lahko o stalni ali pa začasni. 8. ) Plovni znaki kažejo meje plovne poti ali po-amezne ovire za plovitev. 9. ) Plovni znaki obeleževanja, ki kažejo meje rodne poti, morajo biti nameščeni tako, da ladja, d vozi na plovni jioti poleg znakov na strani, ozna-ieni z njih karakteristiko, ne nasede. 10. ) Stalni plovni znaki (plutače) se razlikujejo K) obliki in barvi, pa tudi po luči, ako služijo za ločno obeleževanje. 11. ) Plutače, ki jih mora puščati plovec na devi, to vozi po vodi navzdol, imajo stožkasto obliko ter norajo biti rdeče pobarvane. Ponoči imajo zeleno uč (tip L). 12. ) Plutače, ki jih mora puščati plovec na desni, to vozi po vodi navzdol, imajo kroglovito obliko ter norajo biti črno pobarvane. Ponoči imajo belo luč ;tiP ii.). 13. ) Plutače, ki kažejo zvezo ali bifurkacijo (cepitev), se oznakujejo s kombinacijo črne in. rdeče 3arve ter so sestavljene iz dveh stožcev, spojenih s vrhovoma (tip III.). Ponoči imajo kombinirano belo in zeleno luč. 14. ) Plutače, ki kažejo stalna nevarna mesta ter se lahko puščajo na levi ali na desni strani, se oznakujejo s kombinacijo bele in črne barve ter so sestavljene iz dveh stožcev, spojenih z osnovnima ploskvama (tip IV.). Ponoči imajo kombinirano belo in zeleno luč. 15. ) Začasni plovni znaki, ki se ne razsvetljujejo, imajo lahko obliko soda, bruna s ploščo itd. Sod ali plošča se mora pobarvati rdeče ali črno, kakor ju pač pušča plovec na levi ali na desni, ko vozi po vodi navzdol. 16. ) Dovoljuje se začasno uporabljanje «zajcev» in «bab». 17. ) Ostali signali kažejo ali smer poti ali globin© poti na pragih ali pa prepoved prehoda na posameznih mestih. 18. ) Kažipoti, napravljeni za to, da kažejo smer* so sestavljeni iz dveh obalnih stebrov, postavljenih v ustrezni smeri z oznakami v obliki črnega trikotnika z navpičnim belim pasom. Najmanjši razstoj stebrov znaša 20 m. Oznaka na bolj oddaljenem kažipotu se prireja najmanj 1-60 m više od oznako na kažipotu do reke; obe oznaki morata biti prirejeni na višini večji od 0-80 m, tako da se lahko razločno vidita s kapetanskoga mostu navadne ladje. Ponoči se razsvetljujeta z belo lučjo. 19. ) Kažipoti, napravljeni za to, da kažejo izpre-membo v smeri poti, nosijo ročico, pobarvano rdeče in belo. Ponoči se razsvetljujejo z belo lučjo. 20. ) Obalni signali, napravljeni za to, da kažejo globino na pragih, nosijo za vsak meter globine kvadrat, za pol metra trikotnik, za vsak decimeter I pa kroglico, vse belo in rdeče pobarvano. Ce je tre-! ba, se razsvetljujejo ponoči z belo svetiljko, ki mora I biti urejena tako, da razsvetljuje signal, da pa se z ladje ne vidi. 21. ) Signal za prepoved prehoda je steber z ročico, ki nosi kroglo, prevlečeno z rdečo barvo in opremljeno z belim pasom. Ponoči ima rdečo luč. 22. ) Za signale z baloni, po katerih se ravnajo ladje v posebno tesnih prehodih, so predpisane specialne naredbe. 23. ) Prehodne odprtine na mostovih se oznakujejo podnevi s kvadratno tablo 1 X 1 m, diagonalno belo in rdeče pobarvano, ponoči pa z zeleno sve- ; tiljko. 24. ) Za lažje orientiranje na rekah služi kilome-traža, ki je opremljena s številkami od Suline proti vodi navzgor. Kilometrska numeracija se osnakuje z barvo na črni tabli kilometrskega stebra. Dimenziji table sta 1-40 in 1 m, višina nad terenom znaša 4-5 m. Stotinke in tisočinke se oznakujejo z; inanj-Simi Številkami na levom zgornjem oglu table. 3. Postavljanje in vzdrževanje znakov. 25. ) Znake, navedene pod 11., 12., 13., 14., 18., 19., 20. in 21., postavljajo dotični hidrotehnični oddelki, a sporazumno s pristaniškimi kapetanijami, če kapetanije to zahtevajo. 26. ) Zgoraj omenjene znake vzdržuje v pravilnem stanju in svetiljke prižiga stražarsko osebje dotičnih hidrotehničnih oddelkov. 27. ) Ce plovni ali splavni objekt ob prehodu premakne ali poškoduje znak, mora poveljnik objekta znak takoj postaviti na njegov prostor ter popraviti ali povrniti storjeno škodo. 28. ) Prepovedano je ne samo vezati čolne, splave itd. na signale, nego tudi zahajati tja in se kopati v bližini 5 m. 29. ) Če ladijsko osebje opazi, da je znak pokvarjen ali poškodovan, mora takoj na to opozoriti stražarsko osebje hidrotelmičnega oddelka na licu mesta ter to prijaviti pristaniški kapetaniji. 30. ) Če se signal poškoduje, mora stražarsko osebje takoj izslediti krivca. O krivcu, ki se je izsledil, ali, če ga ni mogoče izslediti, o dogodku je takoj poslati izčrpno poročilo šefu hidrotehničnega oddelka, ki pošlje predmet pristaniški kapetaniji v nadaljnje poslovanje. 4. Zaključne odredbe. j Prošnji je priložiti: 1. ) rojstni list; 2. ) domovinski list; 3. ) zadnje šolsko izpričevalo; 4. ) izpričevalo uradnega zdravnika, da je prosilec duševno in telesno popolnoma zdrav; 5. ) nravstveno izpričevalo. Prosilci, ki so že dovršili 20. leto starosti, morajo tudi dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni. Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, dne 15. januarja 1923. Razglasi zdravstvenega odseka • za Slevenijo. Št. 861/23. Razglas. V novootvorjeno bolnico za ženske bolezni se začno sprejemati bolnice dne 2 3. januarja 1 9 2 3. ob osmih. Bolnica obseza porodniščnico in ginekološki oddelek (ženske bolezni). Zdravstveni odsek za Slovenjo v Ljubljani, dne 17. januarja 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Za delegata: Bonač s. r. Razglasi drugih uradov in ohiastev, Št. 467. Razglas. Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev-veroučiteljev, učiteljev na ekskur* ndnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del za čas od dne 1. januarja 1921. do dne 31. julija 1922. (Kreditov za potnine in prehrano še nima.) Da bo mogoče zaosta o nagrade čim pr<-j nakazati, se pozivljejo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po teh vzorcih: ^ Prijava za nagrade za verouk na................................................................. 31. ) Vsi plovni objekti z lastnim motorjem morajo imeti v inventarju po en izvod tega pravilnika is tabelami znakov. 32. ) Ta pravilnik velja od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 2. decembra 1922.; DR br. 7903. Minister za poljedelstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. Uredile pukraiinske uprave za Slovenijo. 58. Haredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o poblr nju vodovodne naklade v Ljubljani v letu 1923. Na podstavi § 81. ljubljanskega občinskega reda dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme mestna občina ljubljanska v delno kritje stroškov za vzdrževanje in obratovanje občinskega vodovoda pobirati v letu 1923. posebno 12%no (dvanajstodstotno) vodovodno naklado od povprečja najemščin v dvoletju 1921./1922. V Ljubljani, dne 16. januarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Ime veroučiteljevo, njega priimek in bivališče (pošta) Število dejanskih ur Katere Nagrada (ne izpolni stranka) Še nenaka- šola v (na) in sicer za dobo je prejel do sedaj za ta čas zani znesek (ne izpolni stranka) Pripomba 1 1. ) od dne 1.1.1921. do dne 30. IV. 1921. 2. ) od dne 1. V. 1921. do dne 31.XII. 1921. * Prijavo mora poslati vsak dušni pastir-veroučitel j, tudi oni, ki so že prejemali meseč- j no plačo za 20 in več tedenskih ur. : j ■ 3.) od dne 1.1.1922. dodue3l.VII.1922. 1 Skupaj . . Št Kraj, dne . . Podpis veroučiteljev. . . 1923. Šolsko vodstvo v (na) dne Pečat. Podpis. II. Prijava za nagrado nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del. Ime in priimek učiteljice ženskih ročnih del Službeni kraj Ali je mesto sistemizirano Ali je učiteljica izprašana Število dejanskih učnih ur Katere zneske | Nagrada je prejela (ne izpolni do sedaj I stranka) za ta čas 1 Zaostanek (ne izpolni stranka) Pri- pomba na šoli v (na) in sicer ločeno za dobo ! J 1 do dne 30. IV. 1921. Razglasi dslegaoiie ministrstva financ! v Ljubljani. 2 ) od dne 1. V. do dne 31. XII. 1921.' št. 140/pr. ox 19*23. Natečaj. H V področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani je izpraznjenih več mest davčnih praktikantov z začetnim adjutom letnih 600 Din in pripadajočimi draginjskimi dnevnicami. Vpoštevajo se samo prosilci, ki imajo najmanj nižjo srednješolsko izobrazbo. Prednost imajo prosilci z več nego štirimi razredi srednješolske izobrazbe. Prošnje s prilogami, pravilno kolkovane, naj se vlože v 14 dneh od dne te objave pri podpisanem predsedstvu. Št............... tsolsko vodstvo v (na) dne.................... Pečat. 3.) od dne 1.1.1922 dodueSl. VII. 1922. Skupaj . . 19.3. Podpis. Podpis učiteljičin. Kraj, dne 1923. Prijava sa nagrado asa nadštevilne ure na ekskurendnih šolah................................. Ime učiteljevo in njega priimek (ali opravlja vodstvene posle na domači šoli) Služ- beni kraj Eksku- rendna šola Število dejanskih tedenskih ur na domači šoli na eksku- rendni šoli Število dejanskih ur na ekskurendni šoli, in sicer ločeno za dobo Koliko tednov je trajal pouk na eksku-' rendni šoli Število nad-številnih ur (ne izpolni stran- ka) Katere Na-zneske grada je prejel za ta čas (ne iz- Zao- stanek (ne polni izpolni stran- ka) stran- ka) Pripomba I.) od dno 1.1.1921. do dne 30. IV. 1921. 2. ) od dne 1. V. 1921, do dne31.XII.1921, 3.) od dne 1.1.1922. do dne 31. Vil. 1922. Skupaj Pri številu dejanskih tedenskih ur je treba navesti, koliko znaša povprečno po urniku dejanska učna obveznost na domači ia koliko na eks urendni Soli sa dotično osabo. Šolsko vodstvo v............................. tfne ..................... 1923. Pečat Podpis. Št. Podpis eksknrendisega učitelja-Kraj, dne ...................... 1923. Okrajni šolski svet v .... ................. dne ........................... , 1923. Podpis. IV. Prijava za nagrade za nadštevilne ure na oddelkih za oddaljene o'roke.............. 5.^’if ■ ,u . i Ime učikljevo Število tedenskih učnih ur Število dejanskih ur na oddelku za oddaljene otroke Koliko tednov je trajal pouk na oddelku za oddaljene otroke Število Katere zi-eske je prejel za ta čas Nagrada (ne izpolni stranka) Za osta- i I in njega I priimek (ali opravlja vodstvene posle) Službeni kraj na na- vadni šoli na oddelku za oddaljene otroke nadštevib nih ur (ne izpolni stranka) n.k (ne izpolni stranka) Pri- pomba 1) od dne 1. I. do dne 30. IV. 1921. , hi 2 ) od dne 1. V. do dne 31. XII. 1921. . * • 3.) od dne 1. L do dne 31. VIL 1922. ' ' J ; ' Skupaj . • št. ... . Šolsko vodstvo v ...... ................ dne................. 1923. Pečat Podpis. št. . . - Okrajni šolski svet v , 'dne .... Podpis učiteljev. Kraj, dne . . . . ...................1923. Podpis. Dušni pastirji-veroučitelji nnj poš'jejo svoje prijave neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, odseku za, pokrajin ko upravo, oddelku II. (poslopje pokrajinske uprave»; ostale prij ive se morajo poslati po uradni poti. Vsaka prijava mora imeti eno celo stran pole prosto za uradne zabeležke. Posebin ga razpisa višji šotki svet ne bo razpošiljal; zato naj sprejmejo prizadeti uradi iu dotično učne osebe ta razglas tnkoj na znanje. Obenem opozarja višji šolski svet, da se izvrše izplačila najprej onim, ki pošljejo pravilno izpolnjene prijave; šele potem se bodo vračale nedostatne v izpopolnitev. Višji šolski svet v Ljubljani, dne 16. januarja 1923. Predsednik: dr. Beuk s. r. Preds. 90/4/23—1. S—S Razpis. Pri okrožnem sodišča v Mariboru se oddasta dve mesti višjih pisarniških oficialov v IX. činevnei» razredu, odnosno se oddado tudi enaka nižja mesta v X. in XI. činovnem razredu istotam ali drugje, ki se utegnejo izprazni*! tekom razpisa po prenaestitvah ali imenovanjih ali kako drugače. Prošnje naj se vlože do dne 18. februarja 192 3. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 7. Predsednlštvo okrožnega sodišča v Maribora, dne 14. januarja 1923. Št 24.744. m Objava. Na podstavi členov 128. in 129. čari nekega ssa-kona bo ljubljanska glavna carinarnica dne 2 4. januarja 192 3. prodajala v svojem skladišču «A»: 2 oboja F L, težka 202 kg, s tremi motocikli Lastnik blaga F. A. Uher v Ljubljani. — Cenilna vrednost: 15.000 Din. 0 tem se obveščajo interesenti. Iz pisarne glavne carinarnice I. vrste v Ljubljani, dne 13. januarja 1923. Razne objave. 97 Vabilo na prvi redni občni zbor Zadružne banke» d. d. v Ljubljani, ki bo dne 4. februarja 192 3, ob enajstih v bančnih prostorih v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1921. in predložitev bilance z zaključkom s dne 31. decembra 1922. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance za leto 1922. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 4. ) Sklepanje o fuziji s Slovensko banko v Ljubljani. 5. ) Slučajnosti. • « « V smislu § 14. pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri Zadružni banki v Ljubljani najkesneje šest dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic (ali pa začasna potrdila za najmanj 10 delnic). V Ljubljani, dne 18. januarja 1923. Upravni e vel. 102 Vabilo na ustanovni občni zbor Tovarne ogledal in brušenega stekla „Kr»ist»l‘S d. d. v Maribor«, ki bo v soboto dne 3. februarja 1 9 2 3. ob Sost-] najstih v prostorih Zadružne gospodarske banke, I d. d. v. Ljubljani. D n e v ni red: j i.) Volitev predsednika zboru in dveh skmina-! torjev, ki poslujeta obenem kot overovatelja zapis-I nika. 2. ) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končni določitvi vsebine družbenih pravil. 3. ) Volitev petih članov upravnega sveta. 4. ) Volitev treh članov nadzorništva. Zadružna gospodarslta banka, d. d. v Ljubljani. 86 Razid društva. Delavsko telovadno društvo «Sloga* v Mariboru se je po sklepu občnega zbora * dne 14. januarja 1923. prostovoljno razšlo ter ce je priključilo «Delavskim telovadnim enotam ,Svobode’». Nikola Živkovič s. r., dosedanji predsednik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani