RAZVOJ EVROPSKIH REGIJ IN TRAJNE TUJE NEPOSREDNE INVESTIGIJE1 dr. Marjan Svetličič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani UDK 339.727.22 JEL: F21, F23, O24, O52 Povzetek Anketa med evropskimi regijami je pokazala, da tuje neposredne investicije (TNI) lahko pospešujejo regionalni razvoj, če so vgrajene v razvojne programe regij. Čeprav ni univerzalnih receptov, je raziskava pokazala, da so spodbude za TNI relativno uspešnejše v razvitejših regijah/državah, medtem ko so v manj razvitih pomembnejše splošne ekonomske razmere. Investicijske spodbude so tudi manj uspešne v privabljanju trajnih TNI, saj obstaja nevarnost, da se TNI umaknejo, ko spodbude prenehajo. Spodbujanje trajnih TNI zahteva večji poudarek ekonomske politike na zadrževanju že prisotnih TNI in njihovo nadgrajevanje v dejavnosti višjih dodanih vrednosti pa tudi kot magnetza nove TNI. Politika spodbujanja trajnih oziroma trajnostih TNI bi morala skladno z razvojem in nujnostjo preobrazbe gospodarstva vključevati tudi spodbujanje razvoja lastnih multinacionalk. Ključne besede: trajne tuje neposredne investicije, regionalni trajnostni razvoj, EU, investicijske spodbude Abstract Empirical survey among EU regions demonstrate that foreign direct investment (FDI) can contribute to the sustainable development provided that FDI is integrated in national and regional development policies. Although there are no universal recipes it has been demonstrated that FDI incentives work better in developed regions while in less developed, economic fundamentals are more important. Incentives are also of limited value for polices to attract long-lasting/sustainable FDI since in such a way attracted FDI are more footloose. Enhancing long-lasting FDI imply emphasis on preserving existing FDI and its upgrading along the value chain as well as the magnet for attracting new FDI. Policies for promoting FDI should also include promotion of own multinationals, of outward FDI in order to enhance restructuring of the home economy. Key words: sustainable foreign direct investment, regional sustainable development, EU, investment incentives 1. UVOD Mnogo je bilo napisanega o tujih neposrednih investicijah (TNI). Eni jih brezpogojno zagovarjajo, drugi so proti njim. Popularnejše je biti proti njim kakor pa jih zagovarjati (gre za "one" čez mejo, ki niso naši), zlasti v času krize, ko mnogi v TNI iščejo krivce za (lastne) grehe. Pozablja pa se, da "naši" pogosto povzročajo več problemov in škode kakor pa tuji investitorji, že zaradi skromnejšega deleža v BDP. Empirične analize pretežno govorijo o pozitivnih razvojnih učinkih TNI v svetu nasploh in tudi v Sloveniji2. Ob tej splošni razpravi pa je mnogo manj znanega o učinkih TNI na trajnostni regionalni razvojoziroma o tem, kako doseči, da bodo TNI postale trajnejše in 1 Članek je sestavni del priprav na EREF 2010 - konferenco in delavnico v Gradcu in Novi Gorici ter dela programske skupine »možnosti in priložnosti Slovenije v pogojih globalizacije«, ki jo financira ARRS. 2 O učinkih TNI na slovensko gospodarstvo glej, na primer, Rojec in Šušteršič, 2002; Damijan in Rojec, 2004, za negativne učinke pa Mencinger 2007. postopno tudi trajnostne3. Zato se bomo v tem članku ukvarjali prav s tem. Poudarek bo na trajnih naložbah z idejami kako doseči tudi njihovo trajnostnost. Z vidika regionalnega razvoja in TNI je temeljna naloga ekonomske politike, kako tehtnico učinkov TNI nagniti v korist zmanjševanja razlik med regijami, v smeri pospeševanja trajnostnega razvoja in konvergence ter seveda, kakšne TNI so pri tem uspešnejše. So trajne ali še bolje trajnostne TNI pri tem uspešnejše? Najprej bomo pogledali, kakšni so sploh možni učinki TNI na regionalni razvoj. Nato bomo predstavili rezultate lastne ankete med evropskimi regijami in jih umestili v okvir rezultatov 3 Jasne definicije trajnih TNI ni. Bellak in Leibrecht jih opredelita kot tiste, ki dolgoročno ostajajo na določeni lokaciji (2007; 229). Gre torej za tiste TNI, ki ostajajo v državi dlje časa, ki ne premeščajo svoje aktivnosti iz države v državo, so zveste lokaciji (»foot stick«) »toda lahko spreminjajo predmet dodajanja vrednosti« (glej Bellak 2007: 3)- za razliko od tistih, ki se hitro premeščajo z lokacije na lokacijo (»foot loose«). Širše gledano pa so trajnostne TNI tiste, ki omogočajo, da bodo naši otroci in vnuki živeli vsaj podobno kakovost življenja, kakor jo imamo mi zdaj, če povzamem opredelitev trajnosti po P. Kleiindorferju (glej http://www.50globalviewpoints.com/full_articles/GlobalViewpoints_ November_2009.pdf. Trajnostne TNI so torej tiste, ki ne bi le ostajale na neki lokaciji dolgoročno, pač pa bi prispevale tudi ohranjanju okolja, enakomernejšemu (družbenemu) razvoju in njegovemu skladnemu upravljanju ter porazdelitvi plodov svoje dejavnosti med vse deležnike. drugih empiričnih študij, na koncu pa dali predloge, kako bi TNI lahko pospeševale skladnejši regionalni razvoj. 2. TEORETIČNI OKVIR IN REZULTATI DRUGIH empiričnih ŠTUDIJ Niti teorija niti empirične študije niso popolnoma enotne glede učinkov TNI na rast4 in razvoj, zlasti ko gre za smer vzročno-posledične povezanosti (glejLipsey 2002, Bloström in Kokko 1994). TNI lahko prispevajo k ekonomski rasti neposredno s pomočjo dodatnega kapitala in tehnologijo, znanjem in izkušnjami, menedžmentom ter dostopom do trgov. Posredno pa prispevajo z učinki prelivanja znanja (»spillover«) na domača podjetja v državah, kjer delujejo. Teorija prevladujoče trdi, da lahko TNI pod določenimi pogoji pospešujejo rast držav prejemnic investicijin držav investitoric (glej OECD 2006; 6). Colen in drugi trdijo, da obstaja močna pozitivna korelacija med TNI in rastjo, le da smer vzročno-posledične povezanosti ni popolnoma jasna. Ob pravih pogojih TNI pozitivno vplivajo tudi na produktivnost in človeški razvoj (Colen in dr. 2008; 38); na primer v kontekstu odprtega sistema ekonomskih odnosov s tujino, močne konkurence na domačem trgu itd. Predpogoj za učinke prelivanja znanja od tujih podružnic na domača podjetja je ustrezna absorpcijska sposobnost domačega gospodarstva in podjetij(glej Damijan in dr. 2003). Blomström in Kokko (1998) trdita, da »pozitivni učinki TNI rastejo z lokalnimi sposobnostmi ter konkurenco«. Toda v državah v razvoju obstaja tudi pozitivna korelacija med velikostjo tehnološkega razkoraka in učinki na preostalo domače gospodarstvo, trdi del razvojne ekonomike. V takih primerih pride do demonstracijskih učinkov TNI, saj »se lokalne firme lahko veliko naučijo od tujih. Potencial za dvig produktivnosti je pozitivno koreliran s tehnološkim razkorakom med tujimi in domačimi firmami v panogi«. (glej Meyer in Sinani 2009; 1076, 1077, ki citirata raziskave Findlayja 1978). Vendar pa avtor sklene, da ta hipoteza tehnološkega razkoraka velja le pod določenimi restriktivnimi pogoji (standardizirane in nelastniške tehnologije, možnosti obratnega inženiringa). To pomeni, da so učinki TNI različni na različnih ravneh razvoja gospodarstva države prejemnice in odvisni od razlike med ravnijo gospodarstva/podjetja, ki investira in države, v katero se investira. V naši analizi prevladujoče velja, da se z dviganjem razvojne ravni manjša tehnološki razkorak in posledično krepi absorpcijska sposobnost, sajobravnavamo evropske regije, pri katerih ni mogoče uporabiti ugotovitev Meyerja in Sinanija (2009) o demonstracijskih učinkih v primerih velikega tehnološkega razkoraka. Učinki so odvisni tudi od motiva investitorjev, vrste TNI (ali so tržno, surovinsko naravnane, ali želijo povečati učinkovitost, ali pa do njih 4 »En odstotek povečanja stanja vhodnih TNI je imel za posledico 0,01 % rast BDP v državah OECD v obdobju 1980-2004. Tudi koeficient za izhodne TNI je pozitiven in statistično pomemben na isti ravni.« (Ghosh in Wang 2009;12). pride zaradi strateških razlogov) in sektorja, v katerem delujejo (glejDunning in Lundan 2008, Evropska komisija 2006; 8). Študij o učinkih TNI na regionalni razvoj je mnogo manj in sklepi so še mnogo boljrazlični kakor pri analizi splošnih učinkov TNI na razvoj. Teoretično najbi TNI pospeševale razlike med regijami (glej Wei in dr. 2009; Bode in Nunnenkamp 2007), saj tuji investitorji iščejo priložnosti v razvitejših okoljih, med boljrazvitimi podjetji, ker so tam možnosti za uspešnost in dobičke višje. Seveda pa je treba upoštevati velike razlike glede na področje vlaganj in namen TNI. Glede regionalnih učinkov TNI je najbolj reprezentativna študija Evropske komisije (2006), ki je obravnavala kar 100.000 primerov TNI in njihove učinke na regionalni razvoj v 268 EU-27 regijah in na 2,2 milijona domačih podjetij v obdobju 1995-2004. Glavna ugotovitev je, da je lokacija investicije odvisna predvsem od značilnosti tujega investitorja in bistveno manjod lokalnih/ regionalnih pogojev, kakršni so velikost trga, raven razvoja, infrastruktura, drugi TNI, kompetence delovne sile ^ To je pomembna ugotovitev, saj zamejuje domet ukrepov politike privabljanja TNI. Glede regionalne alokacije TNI pa študija ugotavlja, da so atraktivnejše regije znotraj tistih držav, ki: 1. imajo dostop do velikih trgov (učinek velikosti trga), 2. mejijo z državo potencialno investitorico, s katero jih veže skupni jezik (učinek bližine in kulture), 3. jih odlikuje dobro znanje angleščine (internacionali-zacijski učinek), 4. imajo nizke davke (fiskalni učinek), 5. imajo zahtevne potrošnike z visoko kupno močjo (učinek BDP na prebivalca), 6. imajo nizko stopnjo brezposelnosti (kot kazalnik za prožnost trga dela) (Evropska komisija 2006; 6). Ko je odločitev o državi, v katero se bo investiralo, sprejeta, potem so privlačne regije, ki: 1. imajo velik delež TNI (signalizacijski učinek), 2. imajo dobro infrastrukturo, so lahko dostopne (učinek dostopnosti), 3. imajo dobro usposobljeno delovno silo (učinek kompetentnosti), 4. veliko vlagajo v raziskave in razvoj(inovacijski učinek), 5. so informacijsko in komunikacijsko razvite (IK-učinek) in 6. razpolagajo z velikim številom konkurentov, klientov in dobaviteljev na področju dejavnosti tujega investitorja (učinek aglomeracije/grozdenja) (Evropska komisija 2006; 6). Ti dejavniki pojasnjujejo, zakaj so: 1. največ TNI pritegnile španske, portugalske, grške in irske regije ter "nove nemške dežele". Vzrok so dobri lokacijski dejavniki, 2. manjkonkurenčne regije NUTS-2 iz EU-15, ki se soočajo s problemom brezposelnosti, pritegnile manj TNI kakor referenčna skupina (regije NUTS-2 iz EU-15). Vzroka sta dobri lokacijski pogoji ter bližina do velikih trgov, 3. nove članice EU ter Bolgarija in Romunija uspele pritegniti manj TNI kakor referenčna skupina. Vzrok so šibkejši nacionalnolokacijski dejavniki, 4. najmanj TNI privabile oddaljene, izolirane in manj obljudene regije. Glavno pojasnilo je oddaljenost od trgov (Evropska komisija 2006; 8). Glavna ugotovitev študije Evropske komisije (2006) je, da TNI igrajo pomembno vlogo v krepitvi tehnološke ravni, produktivnosti in konkurenčnosti regij. Upoštevaje pozitivne in negativne učinke študija ugotavlja, da so TNI na dolgi rok pospešile rast produktivnosti ter neto povečale povpraševanje po delu. Povečano povpraševanje po delu je odtehtalo odpuščanje delavcev, razen v kohezijskih regijah (Irska, Portugalska).5 Bližina trgov, iz katerih izhajajo glavni tuji investitorji, igra pri tem odločilno vlogo. Nato investicije v izobraževanje, raziskave in razvoj ter infrastrukturo. Rezultati ankete so izpostavili tudi vlogo agencij za pospeševanje TNI, pri čemer pa se je pokazalo, da specifične investicijske spodbude v obliki subvencij ali davčnih spodbud ne morejo nadomestiti zgoraj naštetih trdih dejavnikov lokacijske privlačnosti za TNI (infrastruktura, izobraževanje ^). Kot najmanj učinkovite so se pokazale fiskalne spodbude. 3. REZULTATI ANKETE MED AGENCIJAMI za PROMOGIJO TNI Internetno anketo je izvedlo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja (direktor dr. B. Cizelj) v obdobju februar-marec 2010. Obsegala je 16 vprašanj, ki so se nanašala na vlogo TNI v nacionalnem/ regionalnem gospodarstvu, učinke krize na tokove TNI, politiko držav/regijdo TNI in vlogo ustanov pri tem, učinkovitost posameznih ukrepov spodbujanja TNI, koristi in stroške TNI in vzroke zanje ter ukrepe, predlagane za zagotavljanje trajnih TNI, ki bi prispevale trajnostnemu razvoju držav/regij v prihodnje. Anketa je bila poslana na več kakor 600 naslovov v 34 držav EU ter v države zahodnega Balkana in Turčijo. Prejeli smo 40 odgovorov, od tega 38 veljavnih iz 34 držav (odgovarjale so predvsem nacionalne in regionalne agencije za promocijo TNI). Regionalne organizacije so prispevale čez dve tretjini odgovorov, zato rezultati kažejo močno regionalne interese in položaj. Med odgovori so le štirje odgovori nečlanic (iz H rvaške, Turčije, Švice in Srbije). Odgovori kažejo bolj javne interese, saj je tri četrtine odgovorov iz javnih organizacij. Slika 1: Ali je sedanja finančna kriza resno vplivala na prilive TNI v vaši državi/regiji? Da, zelo, tuji Investitorji so bistveno dezlnvestirall Da, znatno, tuji Investitorji so prenelnali z relnvestiranjem Ne zares, ampak Sploh ne, TNI nobenih bistvenih potekajo kot novih prilivov TNI običajno Vir: Anketa. 5 Vendar pa tuja podjetja lahko hitreje od domačih odpuščajo delavce (glej Evropska komisija 2006; 13). Njihovo delovanje lahko iztiska domače neučinkovite proizvajalce. Toda ti bi bili v pogojih odprtega lokalnega gospodarstva, če so nekonkurenčni, na srednji rok tako in tako prisiljeni prenehali delovati tudi v primeru, če do TNI ne pride. Edina razlika bi lahko bila, da se to lahko zgodi pozneje. Tabela 1: Glavne koristi TNI za državo/regijo prejemnico so: Število % Nove zaposlitve 31 82 % Priliv kapitala 24 63 % Dostop do novih trgov 18 47 % Prenos moderne tehnologije 16 42 % Okrepitev konkurence na domačem trgu 13 34 % Izboljšanje učinkovitosti menedžmenta 7 18 % Drugo 2 5 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. Rezultati ankete jasno kažejo, da vprašani menijo, da TNI igrajo pomembno vlogo v krepitvi konkurenčnosti regij: po mnenju 68 % vprašanih zelo pomembno, za 16 % pa pomembno vlogo. Več kakor polovica anketiranih meni, daje delež TNI v vseh investicijah pod želeno ravnjo, 13 % pa celo, da je bistveno prenizek. Anketirani pričakujejo povečanje pomena TNI po krizi. Odstotek tistih, ki menijo, da TNI imajo ali bodo imele pomembno vlogo v prihodnje, se je dvignil s 84 % na 95 %. Nihče pa ni menil, da TNI v prihodnje ne bodo igrale pomembne vloge. To je skladno s pričakovanji, da že v letu 2010, še bolj pa v letu 2011 multinacionalke načrtujejo povečevati TNI (Tuerk 2010). Najpomembnejši učinek krize na TNI ni dezinvestiranje oziroma umik obstoječih TNI, pač pa zmanjšan obseg novih investicij in zmanjšanjereinvestiranja. Dezinvesticije tujcev so bile problem le za 11 % anketiranih. V nasprotju s prevladujočim, toda napačnim, mnenjem, da je glavna korist TNI priliv kapitala6 in glavni problem odliv dobičkov, so anketiranci jasno izpostavili, da so glavna korist TNI nove zaposlitve. Če upoštevamo, da v pogojih krize in visoke stopnje brezposelnosti delovna mesta postajajo relativno pomembnejši učinekTNI kakor pa v pogojih, ko takih kriznih razmer ni in je zaposlenost na višji ravni, dobi ocena o pomenu novih zaposlitev preveliko težo. Na drugem mestu je priliv kapitala (verjetno precejpod vplivom kreditnega krča, sledijo pa dostop do novih trgov, prenos moderne tehnologije, okrepitev konkurence na domačem trgu itd.). Čeprav spodbujanje konkurence ni med glavnimi motivi privabljanja TNI, smo ugotovili močno pozitivno korelacijo med spodbujanjem konkurence na domačem trgu ter tesnejšim vpenjanjem TNI v nacionalne razvojne prioritete.7 Zanimivo je razkritje ankete, da Tabela 2: Glavni negativni učinki, slabosti TNI, ki ste jih izkusili, so: Število % Prevelika odvisnost od odločitev tujcev 18 55 % Zahteve po subvencijah s strani vlade 16 48 % Povečana odvisnost od tujih namesto domačih dobaviteljev 11 33 % Zmanjšanje konkurence na domačem trgu 9 27 % Povečanje brezposelnosti 7 21 % Iztiskanje domačih firm 6 18 % Zmanjšanje raziskav in razvoja 6 18 % Povečana odvisnost od izbranih izvoznih trgov 6 18 % Drugo 3 9 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. 6 Vsak študent ekonomije bi moral vedeti, da so finančno gledano krediti cenejši vir kapitala kakor TNI, saj tuji naložbenik poleg obresti, ki bi jih dobil v banki, ko vlaga, želi še nagrado za tveganje, v katerega se podaja. Zato so finančni stroški TNI po definiciji višji od kreditov. Seveda pa je z razvojnega vidika pomembno omeniti, da vsa tveganja porabe denarja iz naslova kreditov nosi posojilojemalec, pri TNI pa naložbenik. TNI so torej smotrne le v primeru, ko domačin nekega projekta sam ni sposoben izpeljati (pomanjkanje znanja, trga ^), tuji investitor pa to sposobnost ima. Če znanje ima, gre v banko, najame kredit in izpelje projekt. Pri tem mu ni treba plačati dodatne nagrade za tveganje, ki jo mora plačati tujcu. 7 Glej Svetličič in Kunčič 2010; 21. Tabela 3: Razlogi za neugodne učinke TNI so: Število % Naši predpisi in njihovo izvajanje ne ščitijo dovolj interesov domačega gospodarstva 13 42 % Neustrezna domača politika konkurence 10 32 % Zaradi šibkih pogajalskih spretnosti smo sprejeli neugodne pogoje, tujcem pa ni mar za naše ekonomske interese 10 32 % Pomanjkanje pravnega in političnega okvira k nam vodi bolj špekulativne naložbenike, ki želijo na hitro zaslužiti 10 32 % Neugodni osnovni ekonomski pogoji 8 26 % Pomanjkanje lokalnih dobaviteljev 6 19 % Drugo 4 13 % Prevelik tehnološki razkorak ovira absorpcijo tujega znanja 4 13 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. javne organizacije boljverjamejo v pozitivno vlogo spodbujanja konkurence na privabljanje TNI kakor pa zasebne organizacije (se zasebni subjekti bojijo konkurence?). V primerjavi z ocenjevanjem pozitivnih učinkov, kjer prevladujejo ožje pojmovani ekonomski učinki delovanja tujih vlagateljev, pa pri negativnih učinkih na prvih mestih izstopajo bolj psihološko/politične ocene. Anketirance je najboljmotila prevelika odvisnost od odločitev tujcev, prevelike zahteve po subvencijah, malo manj pa prevelika odvisnost od tujih dobaviteljev in njihov vpliv na zmanjšanje konkurence na domačem trgu. Naša anketa je, sicer šibko, potrdila dognanja (glej Moran 2006), da TNI ne iztiskajo domačih firm v državah v razvoju (DVR), pač pa da do tega lahko pride v razvitih državah. Pri tem je treba upoštevati razliko med učinki prevzemov in investicij na »zeleno trato«. Investicije na zeleno trato imajo praviloma za dolgoročno posledico odpiranje več delovnih mest kakor pa prevzemi obstoječih podjetij(glejEvropska komisija 2006; 4). Pri tem je seveda treba upoštevati, kajbi se zgodilo s prevzetim podjetjem, če ne bi bilo prevzeto. Če bi ob neprevzemu prišlo do zaprtja podjetja ali skrčenja delovanja (kar je pogost primer), bi kot posledica TNI že ohranjanje delovnih mest dejansko prispevalo k pozitivnim zaposlitvenim učinkom. Obenem je treba pri delovnih mestih upoštevati ne le njihovo število, temveč tudi njihovo kakovost. TNI lahko privedejo do ukinjanja slabo plačanih delovnih mest (tehnološka posodobitev)8 in ohranjanja ali odpiranja manjšega števila bolje plačanih delovnih mest. Iz tabele 3 izhaja, da anketiranci glavne razloge za nekatere negativne učinke TNI vidijo v neustrezni domači regulativi in ekonomski politiki, ki da premalo uspešno ščiti interese domače ekonomije, torej gre za razloge, ki niso lastni TNI samim. To potrjuje teoretična dognanja, da učinki TNI niso »od boga dani«, pač pa so tudi rezultat okolja/pogojev, politike (njenega Tabela 4: Ključni razlogi za prisotnost tujih vlagateljev v vaši državi/regiji (kot rezultat vaših ukrepov), izraženo v % Močno se strinjam Strinjam se Se niti strinjam niti ne strinjam Ne strinjam se Močno se ne strinjam Kvalificirana delovna sila 50 42 5 5 3 Dobra infrastruktura, pravna in logistična podpora 26 53 5 3 13 Zdravi splošni ekonomski pogoji / 76 16 3 5 Informacijske storitve 21 53 21 5 0 Finančne spodbude naložbam na zeleni trati 8 42 16 24 11 Fiskalne spodbude (na primer oprostitev davkov) 11 21 21 29 18 Vir: Anketa. 8 V pogojih, ko je ponudba delovne sile postala globalna bi do takega ukinjanja na dolgi rok prihajalo tudi brez TNI, le ob mednarodni trgovini. Enostavno povedano, na enostavnih delih razvite države z visoko ravnijo plač pač ne morejo več konkurirati s kitajsko, indijsko ali vietnamsko delovno silo. udejanjanje in konsistentnosti) v državah prejemnicah. Tudi z boljšimi pogajalskimi spretnosti bi lahko bistveno izboljšali koristi od TNI.9 Anketa tudi ni potrdila pogoste obtožbe tujih investitorjev, da zmanjšujejo obseg vlaganj v raziskave in razvoj. Tabela 4 kaže determinante privlačnosti držav/regij za TNI. Razkriva, da same investicijske spodbude ne igrajo glavne vloge. Mnogo pomembnejšo vlogo igra kvalificirana delovna sila, dobra infrastruktura in splošni ekonomski pogoji. Korelacijski koeficient med zdravimi ekonomskimi razmerami in finančnimi subvencijami ter fiskalnimi spodbudami je bil negativen (glej Svetličič in Kunčič 2010; 20). Zdi se, da države z investicijskimi spodbudami skušajo kompenzirati druge slabosti. Pri tem je zanimiva različna percepcija državnih in regionalnih agencij za spodbujanje TNI. Regionalne agencija bolj kakor državne verjamejo v dobro infrastrukturo kot ključni dejavnik privabljanja TNI. To je morda posledica dejstva, da regije v večji meri gradijo svojo privlačnost za TNI prav na geografskih prednostih, pa tudi dejstva, da imajo na razpolago manj vzvodov ekonomske politike za investicijske spodbude. Predstavniki regionalnih IPA pogosto trdijo, da potencialni investitorji želijo »češnje na torti« v obliki spodbud. splošnimi strukturnimi, ekonomsko-političnimi in socialnimi determinantami lokacijske privlačnosti za TNI. Ugodnejše, kot so te osnovne determinante privlačnosti v primerjavi s konkurenti, manj spodbude je treba ponujati. Slednje pa postanejo bolj pomembne, ko si za TNI konkurirajo po osnovnih pogojih zelo podobne regije. Toda tudi v tem primeru je treba oceniti, ali ne bi vlaganje v izobraževanje delovne sile, izboljšanje splošne infrastrukture, dodatna vlaganja v raziskave in razvojter ne nazadnje hitro zagotavljanje potrebnih informacij in enostavnost vlaganj delovalo pozitivnejše kakor pa fiskalne ali finančne spodbude. Mnenja o učinkovitosti investicijskih spodbud so precej različna. Eni menijo, da so pomembna determinanta prilivov TNI, drugi pa, da niso pomembna determinanta za lociranjeTNI. Takšna različnost mnenj ni značilna pri drugih lokacijskih determinantah TNI. Razlike v mnenjih so zlasti očitne pri fiskalnih spodbudah. Kar 21 % anketirancev v naši anketi trdi, da so tuji investitorji zainteresirani vlagati pri njih, čeprav sploh nimajo konsistentne politike do TNI. Nasploh pa večjo pozornost kot samemu oblikovanju politike velja posvetiti njenemu izvajanju. Tisti, ki verjamejo v finančne in fiskalne spodbude, so tudi prepričani, da so te ključne za privabljanje trajnih TNI. Institucije, ki se ukvarjajo s pospeševanjem TNI (ima jih večina anketiranih držav/regij), bi morale pri oblikovanju politike privabljanja TNI pazljiveje iskati ravnotežje med investicijskimi spodbudami in drugimi Kakor kaže tabela 5, se večina anketiranih strinja, da nosilci ekonomske politike s svojo politiko lahko vplivajo na tokove TNI predvsem z ustreznim sistemskim okvirom in usmerjanjem tujih investitorjev na prednostna razvojna Slika 2: Ali ima vaša država sistematično politiko do TNI (kot del razvojne strategije, za to skrbijo posebne agencije)? Zagotovo da Da, ampak Pravzaprav Ni posebno Nobenih sprejetiln nima področje posebnih poiitii