jutra Izmenjava listin u francosko Isigeslovanskl pogodbi KRALJ ALEKSANDER IN PREDSEDNI K DDUMERGUE ŽE PODPISALA POGODBO. BEOGRAD, 28. novembra. Izvod francosko-jugoslovanske pogodbe, ki ga je podpisal kralj Aleksander, je že odnesel naš poseben kurir v Pariz. Pogodba je izdelana na pergamentu in opremljena z velikim, zlatim državnim pečatom z jugoslovansko trobojnico. Pogodbo izroči naš pariški poslanik dr. SpalajkovR osebno zunanje mu ministru Briandu in bo spravljena v arhivu palače francoskega zunanjega ministra. Drugi izvod podpiše predsednik francoske republike Doumergue že tekom današnjega dne in ga odnese istotako poseben francoski diplomatski kurir v Beograd. Ta izvod pogodbe bo imel zlat pečat francoske republike s francosko trobojnico in ostane v političnem arhivu našega zunanjega ministrstva. V torek, dne 29. t. m. bo izročen končno legaliziran prepis pogodbe taj ništvu Društva narodov, ki ga bo takoj registriral. Pogodba stopi v veljavo dne 29. novembra in bo objavljena takoj po registraciji pri Društvu narodov istočasno v Parizu, Beogradu in Ženevi najbrže že to sredo ali pa četrtek. Valik vlom v Mariboru TRGOVEC ROBAUS NA KOROŠKI CESTI OŠKODOVAN ZA 70.000 Din. -OVRATNIKOM ZAŠITI BANKOVCI. — MEDNARODNA VLOMILSKA JICA, — EN VLOMILEC ŽE POD KLJUČEM. - ZA TRO< Zanimive številk** KOLIKO PLAČAMO DAVKOV IN K OLIKO PRIŠTEDIMO V SLOVENIJI Te dni so bili objavljeni statistični podatki, koliko je bilo v denarnih zavodih Slovenije s pričetkom tega meseca hranilnih vlog, na drugi strani pa, koliko se je od 1. jan. do 31. avg. t. 1. plačalo v Sloveniji na raznih davkih. Te številke so tako zanimiva, da je vredno, da si jih nekoliko od bližje pogledamo. Statistika o hranilnih vlogah v denarnih zavodih Slovenije pravi, da je bilo z navedenim dnem v kreditnih zavodih Slovenije naloženih GOO milijonov Din, v hranilnicah 600 milijonov Din, v bankah &00 milijonov Din, toraj skupaj dve in pol milijarde Din. Statistika tudi pravi, da je višina hranilnih vlog v Sloveniji že dosegla predvojno višino. Zanimivo bi bilo, ako bi se mogla tudi še napraviti točna statistika o tem, kateri sloji danes najbolj nalagajo svoje pri-štedenje. Eno lahko vsekakor sklepamo iz gornjih številk in potrjujejo ta sklep tudi dejstva; da je videti izboljšanje naših kreditnih razmer napram letom 1925 in 1926; dalje da je prenehalo zapravljanje in razsipanje denarja, ki se je razpaslo med nami prva leta po vojni in da se je pričelo štedenje; in končno da se je utrdilo zaupanje v stabilnost naše valute. To so vsekakor razveseljiva znamenja, ki nam vkljub še vedno trajajoči težki splošni gospodarski krizi morajo dajati upe na splošno izboljšanje razmer. Statistika o davkih, ki jih je plačala Slovenija do konca avgusta letošnjega leta, je pa zanimiva z druge strani. Kaže namreč zopet v številkah neprimerno visoko obremenitev Slovenije v primeri z ostalim delom države. Poglejmo: neposrednih davkov in doklad se je vplačalo v vsej državi 417,200.000 Din, od tega v Sloveniji 57,800.000 Din, toraj skoro V« vseh v državi vplačanih neposrednih davkov in doklad; izredne doklade 500% in 30% v vsej državi 190 milijonov, od tega v Sloveniji 25,100.000 Din, toraj zopet skoro V»; invalidskega davka od Din 78,600.00 v Sloveniji 12,400.000 Din, toraj nekaj nad V«; komorske doklade v vsej državi 39,100.000 Din v Sloveniji 5,900.000 Din, toraj %h\ davka na poslovni promet v vsej državi 114,.500.000 Din, v Sloveniji 27,900.000 Din, toraj V*; davka na ra-čno delo v vsej državi 14 milijonov Din, v Sloveniji 4,300.000 Din, toraj */*. Te številke govorijo glasno in jim ni Potreba dodajati nadaljnega komentarja. Spričujejo pa tudi, kako potrebna je v naši državni politiki koncentracija vseh onih poštenih elementov, ki hočejo, da se končno izvede enakopravnost v pravicah in dolžnostih in da se preneha kovanje kapitala iz pridnosti in štedljivosti našega slovenskega ljudstva. Radi previsoke uvozne carine, ki so jo določile sosedne države za uvoz vina iz naše države, vino ne more skoro nikamor iz naše oblasti in je izvoz seveda minimalen. Kar se izvozi, je v glavnem vino dvolastnikov. 92 naših državljanov iz srezov Dolnja Lendava, Murska Sobota in Maribor ima na Madžarskem oziroma v Avstriji 47.6897 ha vinogradov, ki so letos pridelali okrog 1483 hi vina. To vino se lahko uvozi v našo državo odnosno v našo otflast carine prosto. Letos pa se to gotovo ni zgodilo, ker so zunaj cene za vino mnogo boljše. Državljani iz Avstrije odnosno Madžarske, ki jih je 347, imajo 472;4915 ha vinogradov v srezih Dol. Lendava, M. Sobota, Ljutomer in Maribor. Ti so letos pridelali skupno krog 9.628 hi in sicer Avstrijci 9414 hi, Madžari pa 2l4 hi. Tudi to vino bo skoro gotovo šlo izven naše države, kjer so za 50% boljše cene za vino. V gori navedenih številkah nista všteta sreza Čakovec in Prelog, odkoder ni točnih podatkov. Tu še treba pripomniti, da se je od meseca maja do konca oktobra 1.1. uvozilo v področje mariborske oblasti 2491 h! dalmatinskega vina, 39311 hi banaškega in 168.74 hi hrvaškega vitla. Največ tega vina gre v Maribor, Celje, Žalec, Ruše, Dravograd, Pekel, GuŠtanj in Ptuj. Pri pregledu japonskih čet. Iz Tokija poročajo, da se je pri cesarskem pregledu japonskih čet pripetil nenavaden dogodek. Ko je mikado pregledoval razne formacije svojih trup, je vojak Taisaku izstopil iz vrste in se hotel približati monarhu s puško v roki, na katere ostrini je bila nataknjena prošnja. Predno pa je prišel pred monarha, je bil ustavljen in takoj predstavljen vojnemu sodišču. Taisaku je izjavil, da pripada sekti Suihciša in da je hotel mikadu predati Prošnjo, v kateri se Veličanstvo naproša, da oprosti njegove sorojake vojaških obveznosti. Vojno sodišče je voiaka aorostilo. Maribor, 28. novembra. V noči od sobote na nedeljo so mednarodni vlomilci na izredno rafiniran način vdrli v trgovino mariborskega peka Karla Robausa na Koroški cesti 28. Navrtali so železno blagajno in odnesli gotovine in dragocenosti v skupni vrednosti 70.000 Din, ter izginili brez sledu. Prva je zapazila zločin prodajalka v zgodnjih jutranjih urah, nakar je bila o za gonetnem vlomu obveščena policija, ki je takoj ukrenila vse potrebno, da storilce čim preje izsledi. Preiskava je ugotovila, da so okrog 2. ponoči slišali sumljiv ropot, na kar pa ni nihče polagal večje važ nosti, dočim so zločinci nemoteno in na prav strokovnjaški način vršili svoj posel in ga tudi izvedli. S ponarejenimi ključi so odprli hišna vrata in nato vrata v pekarno, kamor se prispe .z dvorišča. Iz pekarne vodi dohod v trgovino, kjer je velika NVertheim-biagajna. Zločinci so navrtali jekleno steno ^krog glavnega zapaha in odtrgali precejšen del plošče zlomili vezi in prišli do denarja. Odnesli so vso gotovino v znesku 37.000 Din in raznih dragocenosti v vrednosti 33.000 Din, torej v skupni vsoti o-krog 70.000 Din, kar je brez dvoma največji vlom, ki je bil izvršen v Mariboru v poslednjih letih. Svedrovci so na spreten način posuli blagajno in okolico, kjer bi se lahko ugotovili prstni odtisi, z moko in tako zabrisali vsakršno sled. Toda moka je bila na tako vešč način posuta, da se ie dalo sklepati, da jo je posul pek-strokovnjak. Pri odhodu z bogatim plenom so neznani storilci zopet zaklenili vrata pekarne in tudi vežna vrata, kar je tatvino prikrivalo prav do belega dne. Izvedba zločina je dala takoj misliti, da je bil vlom izvršen s sodelovanjem neko-: ga, ki je bil o razmerah v hiši dobro poučen. Takoj je bil osumljen Dunajčan Hans Armond, ki je bil leta 1923. zaposlen pri Robausu. Pristojen je sicer v Veliko Kikindo v Banatu, a se je smatral za ččai le z žefez^ko Rogatec-Kraoina? V Krapini se ie 24. t. m. vršil pri sodišču narok z onimi interesenti na hrvatskih strani, preko kojih zemljišč bi naj vodila nova železniška zveza Slovenije s Hrvatsko. Sodišče je določilo višino cen teh zemljišč pri onih, ki z dosedanjo cenitvo niso bili zadovoljni. S tem je odstranjena zadnja zapreka za nadaljevanje gradnje železnice. Gradnja sicer lepo napreduje, novi železniški nasip je v glavnem že ograjen, tudi je že prebit prvi manjši predor v dolžini 150 metrov. Gre sedaj za prebitje mnogo daljšega predora. To delo bo zelo mučno, ker v rove ne pride dovolj svežega zraka. Do konca novembra prihodnjega leta mora podjetje delo dovršiti, tako da bo železnica v smislu pogodbe dne 1. dec. 1928 izročena prometu. Krapina postane s tem dnem središče med Mariborom in Zagrebom na progi, ki bo za okrog 80 km krajša nego je ona preko Zidanega mosta. Prispevajte za spomenik KraijoPelru v Mariboru Dunajčana, ter je bil že večkrat kaznovan. Iz prejšnjih let je bila prav znana afera njegove soproge, ki je brez sledu izginila. Policija je takoj izdala okrožnice, ki so bile razposlane še tekom dopoldneva na vse večje policijske in orožniške urade. Naključje je hotelo, da je bil Armond že v Spilju, ko je hotel prekoračiti avstrijsko mejo brez potnih listin, od orožnikov a-retiran in s prvim vlakom prepeljan v Maribor, kjer ga je obmejna policija izročila policijskemu komisarijatu, ki ga je bil takoj zaslišal. Armond se je delal nevednega in je tajil soudeležbo pri vlomu. Policija ga je natančno preiskala in ni izsledila nobenih znakov, ki bi pričali o njegovi krivdi. Pri ponovni telesni preiskavi pa so detektivi otipali v kožuhovinastem ovratni-, ku njegove zimske suknje trdo podlago in prerezali šive. Iz ovratnika je padlo več skrbno zloženih tisočdinarskih in stodinarskih bankovcev. S tem je bila njegova krivda dokazana, kajti skupna vsota je znaša'a 16.400 Din, ki si jih o-sumljenec nikakor ni mogel pridobiti na pošten način. Pri nadaljnem zasliševanju je Armond priznal soudeležbo in izpovedal, da sta vlom izvršila dva mednarodna vlomilca, dunajska svedrovca, katerih imena pa ni vedel navesti. Dalje je zatrjeval, da ju je po izvršenem vlomu čakal pri Treh ribnikih, kjer sta mu izročila tretjino skupnega plena in izginila v noč, dočim je sam odšel peš proti. avstrijski meji z namenom, da jo skrivoma prekorači, kar mu pa ni uspelo. Koliko je resnice na stvari, policija doslej še ni ugotovila in nadaljuje zasliševanja. Vsekakor je računati, da bo jetnik izdal tovariša, kajti malo verjetno'je, da bi vso krivdo prevzel nase. Tokratni zločin Armonda je ponovno zbudil spomin na njegovo izginulo ženo. Ni izključeno, da se bo uvedla ponovna preiskava, ki bo mogoče razčistila tudi to tajinstveno zadevo. Pogreb rumunskega diktator Joana Bratiana se je vršil v nedeljo v Bukarešti z velikanskimi svečanostmi ob soudeležbi ogromne množice naroda iz vseh pokrajin države. Po mestu so vihrale črne zastave, žalne službe božje se je razen pokojnikove rodbine udeležila kraljeva rodbina, re gentski svet, vsi državni dostojanstveniki. Žalne govore so imeli: imenom vlade minister prosvete, zastopniki senata, zbornice in narodne se-ljačke stranke, ki so vsi proslavljali velike zasluge pokojnega državnika za ustvaritev Velike Rumunije in ga nazivljali njenega ustanovitelja. Pogrebu je prisostvovalo na desettisoče ljudi, ki so mo'če izkazovali zadnjo čast velikemu pokojniku. Truplo so prepeljali v Florico, kjer so ga položili v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku. NASA DELEGACIJA ZA ŽENEVSKO KONFERENCO. BEOGRAD, 28. novembra. Za vodjo naše delegacije na pripravljajoči se razo-rožitveni konferenci v Ženevi je bil imenovan dr. Lazar Markovič, za lane pa bri gadni general Mihajlo Nenadovič, stalni delegat pri Društvu narodov Kostantin .Fotič in fregatni kapetan Marjaševič. PoŠInfna ptalftrfti v IfoTovfn? Leto I. (VIII.), štev. 173 Maribor, pondeljek, 28. novembra 1927 Telefon; razun nedelje in praznikov vsak dan ob 46. »*i Rafiun pri po&eet* Sak. ta«, v L}«b*j£rat St 11.409 meaeSno, prsje*na« » uprtri stf p« poit tO Dtn. na chun pa 10 Dtp 440 Uprava 465 Uredništvo »« uprava* Maribor, Aleksandrova cesta št.IS Ogtaai po tarifa Ogtaaa aprajama tudi ogtuel oddelek „Ju*ra- v LjobHoat, PMiameaa attoa M. 4 Z Mariborski V C t K S i K Juli; 'V"Via ribafu, dne 28. XL 1927; Maribor za slovensko vseuiHiiie Mar ibarski in TUDI IfcARIBOR JE IZREKEL SVOJ VETO PROTI NAMERAVANI UKINITVI POSAMEZNIH FAKULTET V LJUBLJANI. UpoStevajoč poziv Sveta slušateljev ljubljanske univerze in v svesti -si nove resne nevarnosti za obstoj ljubljanskega vseučilišča je tudi Maribor spregovoril včeraj svoj odločni »veto« proti nameravani ukinitvi posameznih fakultet na naši univerzi. Ker se je vršilo istočasno več drugih prireditev in je bil protestni zbor šele v soboto določen, res ni bilo na shodu takega obiska, kakor ga važnost stvari zahteva. Vendar je bila mala dvorana Narodnega doma nabito polna in še na hodniku pred njo je bilo precej občinstva. Poleg meščanov je bilo opaziti zlasti tudi mnogo delavcev iz Studencev. Zborovanje je otvoril ob 10. uri bivši podpredsednik SSLU, abs. pravnik g. Ciril G o 1 o u h, ki je v svojem uvod nem govoru označil težke naloge Sveta slušateljev, ki bi lahko storil mnogo mnogo več za soeijalni napredek ljubljanskega visokošolca, ako.bi se mu ne bilo treba boriti po cele mesece vsakega leta za sam obstoj neokrnjenega slovenskega vseučilišča. Navedel je med drugim nekaj drastičnih primerov, kako se v Beogradu zapostavljata ljubljanska in zagrebška univerza, kjer dajejo prednost pred njima celo absolventom inozemskih vseučilišč. Za SSLU je govoril nato njegov bivši preglednik abs. pravnik g. Odon P 1 a n i n š e k, naglašajoč vso ničevost razlogov, ki se navajajo za potrebo okrnjen ja našega 'najvišjega kulturnega zavoda — simbola naše svobode in enakopravnosti. V daljšem lepem iti vsebinsko zanimivem govoru je nato drugi odposlanec SSLU, pravnik g. Miloš Sta-r e. predočil zborovalcem borbo naših prednikov za lastno vseučilišče, njegove prve in večkratne početke pred več kot dve sto leti. dalje v dobi Ilirije in še parkrat v Avstriji — dokler nam ni dala univerzo svoboda naroda. Dokler gre po statističnih podatkih od vsakih tisoč dinarjev državnih izdatkov v grlo korupciji 137 Din, za ljubljansko medicinsko fakulteto pa 6 par, ni in ne more biti govora o potrebi redukcije univerze radi »štednje«. Minister v p. g. dr. Kukovec se je pridružil protestu, izjavljajoč da so razlogi za ohranitev popolne univerze v Ljubljani absolutno tehtnejši od nasprotnih, kar more ugotoviti tudi sam, ki je večkrat soodločal pri podobnih važnih vprašanjih. Narodni poslanec g. P e t e j a n je izjavil, da bo kot socijalist in Slovenec storil vse, kar bo v njegovih močeh, da prepriča odločujoče faktorje v Beogradu o neumestnosti in neupravičenosti nameravane ukinitve poedinih fakultet na ljubljanski univerzi. V imenu predsedstva SDS za mariborsko oblast se je pridružil protestu g. prof. dr. Strmšek, za NSS g. načelnik Mohorko in za Hrvatsko Ma tico lekarnar g. A1 b a n e ž e. Pismene izjave solidarnosti v protestu so poslali: Pokrajinska organizacija so-cijalistične stranke v Mariboru, izvršilni odbor Slov. ljudske stranke v Mariboru in Starešinska zveza akad. društva »Triglav« v Mariboru. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija. ki protestira proti kakršnikoli okrnitvi ljubljanske univerze in zahteva finančno možnost za razširjenje oddelkov na tehniški ter izpopolnitev medicinske fakultete. Ob 11. je bila zaključena lepa manifestacija Mariborčanov za slovensko Almo mater. MarifoorsSco gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 28. novembra. Gostovanje v Ptuju. (»Čardaška kneginja«). Torek, 29. novembra ob 20. uri »Bajadera«, ab. D. Kuponi. Sreda, 30. novembra ob 20. uri »Igra s smrtjo«, ab. A. Kuponi. Opera pripravlja »Madame Butterfly« in opereto^ »Takrat v starih časih...«, drama pa Šekspirjevo komedijo »Kar hočete«. V kratkem se zopet ponovi priljubljena opereta »Logarjeva Krista«. Program novinarskeoa koncerta ki se bo vršil na praznik narodnega uje-dinjenja v Gotzovi dvorani, vsebuje slede če zanimive točke: tl. a) St. Premrl: Zakaj? b) Dr. Fr. Kimovec: Ti boš pa doma ostala. Poje mešan zbor Glasbene Matice, pevovodja ravnatelj Josip Hladek-Bohinjski. 2. a) O. Dev: Pojdem v rute. (Koroška narodna), b) Št. Mokranjac: Srbske narodne pesmi II. c) E. Adamič: Večerna pesem. Poje mešani zbor >Mari-' bora«. Pevovodja Janko Gasparič. 4. a) F. Vilhafr: Na vrelu Bosne, b) J. Ju-vanec: Pastir. Poje moški zbor »Jadrana«. Pevovodja I. Lah. 5. a) V. Vodopivec: Fantovska pesem, b) M. Sachs: Ljubici pod oknom, c) , Fr. Marolt: Boleraz. (Slovaška narodna). Poje moški zbor »Drave«. Pevovodja prof. I. Schweiger. 6. Fr. Canič: Majka (balada za bariton-solo). Poje operni baritonist Fran Ne-ralič (na klavirju gdč. Minka Zacher-lova). 7. Prof. Herman Frisch: Nastopi z lastno skladbo na klavirju. komiteja zapostavitev spomenika kralju Petru v Mariboiu, ki se vrši potom'Ljubljanske kreditne banke in našla vse v najlepšem redu. Komite razpolaga sedaj do vključno 10. oktobra s vsoto U9.298 Din in je imel za nabranjc te vsote samo 4.586 Din 79 par stroškov. Komite zasluži za požrtvovalno dedovanje vsekakor najlepše priznanje in vsestransko podporo. Prosimo občinstvo, da pri nadaijnem zbiranju prispevkov v ta velepatrijotični namen to upošteva. — 120.000 Din za kraiiev SDomenik v Mariboru Te dni sta mestni računski svetnik g. Fran Štor kot delegat mestnega magistrata v Mariboru in g. Ivan Volčič, svetnik finančnega ravnateljstva v Mariboru, pregledala dosedanje dena>w»e poslovanje Samomor * studenškem sozdu Samomorilec se je ustrelil in nato padel s skale v Dravo. Delavci so ga potegnili na suho. V soboto zvečer so našli delavci, ki lovijo les v Dravi, na neki oviri viseče mrtvo truplo, ki so ga takoj potegnili iz vode in pozvali studenške orožnike k ugotovitvi identite neznanca. Z nekega lističa, ki ga je imel utop ljenec pri sebi, so kmalu dognali, da gre za Roberta Ogrizka, čigar osebnih podatkov pa še niso mogli ugotoviti. Zato so prepeljali začasno preko noči mrtvo truplo v mrtvašnico na studenško pokopališče, včeraj dopoldne pa dognali nove podrobnosti. Pri naknadnem pregledu mrtveca so našli orožniki..da ima v prsih smrtonosno rano. Skoro z gotovostjo se lahko sklepa, da se je Ogrizek ustrelil sam in nato padel s skale v studenškem gozdu v Dravo. Neki orožnik je izjavil, da je srečal v soboto popoldne Ogrizka, ki ga je nekam čudno divje in zmedeno gledal.Imel je gotovo že takrat samomorilni namen. Orožja sicer še niso našli, a ga varnostni organi marljivo iščejo. Podrobnosti o življenju samomorilca bodo ugotovili tekom današnjega dne. lTTOXn FH j| ,iLl o U ni i m o ■ * inpn | , Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika‘ v Mariboru, Aleksandr.35 331,ELO rmpm nijuoa Otvoritev knjigarne Tiskovne zadruge v Mariboru. Danes je bila otvorjena na Aleksandrovi cesti št. 13 podružnica ljubljanske Tiskovne zadruge. Knjigarna je nedvomno najlepša v našem mestu in bogato založena s slovenskimi in nemškimi knjigami. Odlikovanje ravnatelja dr. Tominška. Včeraj dopoldne je v slavnostni dvorani gimnazije veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schaubach slovesno izročil ravnatelju gimnazije g. dr. Josipu Tominšku red sv. Save III. razreda, s katerim ga je kralj odlikoval za njegove velike prosvetne zasluge. Odlikovanju so prisostvovali poleg profesorjev gimnazije številni pedagogi, Člani Glasbene Matice, planinci in drugi sodelavci ter znanci slavljenca____ Demokratski sestanek sklicuje za danes ob 20. Gospodarsko politično društvo za I. okraj v dvorano g. Kosiča, gostilna Vetrinjski dvor. Ker je na dnevnem redu referat in nato debata o važnem narodno-gospodarskem vprašanju Maribora, so vabljeni somišljeniki vseh okrajev mesta. Koncert kraljeve garde v Mariboru. V petek, dne 2. decembra bo koncertiral v Mariboru celokupni, 120 odličnih godbenikov broječi orkester kraljeve garde pod osebnim vodstvom referenta vseh vojnih muzik, višjega kapelnika Pokorni-ja. V pondeljek, dne 5. decembra pa bo imel. Maribor priliko slišati po daljšem presledku slavne in svetovno priznane Zi ko.vce, ki žanjejo pri vseh koncertih v tu-in inozemstvu prave triumfe. Za koncert kraljeve garde so vstopnice že v pred prodaji. — Razstava osnutkov za spomenik kralju Petru. Včeraj dopoldne je odbor za posta vitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju otvoril v dvorani »Uniona« razstavo o-snutkov za spomenik in grafičnih del domačih umetnikov prof. Cotiča, Mežana, Kosa, Trstenjaka in Pirnata, ki so raz stavili okrog 50 slik in 2 groteski. Osnutkov za spomenik je 12, odbor za oepno se pa namerava sestati po razstavi, ki bo odprta teden dni, — če se natečaj za o-snutke za širšo tekmovanje ne bo še enkrat razpisal, kar bi bilo gotovo priporočljivo. Ob otvoritvi razstave je svirala vojaška godba. Prvi dan je bila razstava dobro obiskana, kar daje upanje, da bodo razstavljene slike našle tudi kupce. — Iz Vodnikove družbe nam poročajo, da se ekspedicija knjig bliža koncu. Odposlane so knjige za vse ustanovnike, za člane v Ameriki, v mariborski in ljubljanski oblasti. Sedaj se odpošiljajo knjige na' poverjeništva izven Slovenije in na direktne člane. Zadnje naknadne prijave so se mogle še upoštevati. Odslej se more dobiti le še 3 knjige brez Vodnikove pratike. Ponovno opozarjamo in prosimo naj vsakdo, ki hoče biti član Vodnikove družbe, takoj plača članarino, da se mu ne bo zgodilo tako kot mnogoštevilnim priglašencem, ki šo prišli sedaj prepozno in ne morejo dobiti več vseh knjig. Vodnikova družba tiska le toliko pratike, kolikor je priglašenih članov. Vsi večji kraji v Sloveniji imajo svoja poverjeništva, javna poverjeništva se nahajajo razven tega v Ljubljani, Mariboru in Celju. V Ljubljani so glavna poverjeništva: Knjigama Tiskovne zadruge. Šentjakobska knjižnica, Simon Gregorčičeva in Dvorska knjižnica. V Mariboru knjigarna Tiskovne zadruge (podružnica) na Aleksandrovi cesti ter Ljudska knjižnica in v Celju Ptujsko prometna pisarna. Poročila iz vseh strani javljajo, da so člani z, letošnjimi knjigami izredno zadovoljni. — Uradni dan komisarja za agrarne operacije, Ker je prvi četrtek v decembru praznik narodnega ujedinjenja, sebo vršil uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti v soboto dne 3. decembra od 10. do 13. ure v palači velikega župana v Mariboru, soba št. 5, pritličje na desno. — Sokolsko društvo v Mariboru priredi v sredo 30. L m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma akademijo v proslavo narodnega praznika. Prireditev je vstopnine prosta. ^ Zmaga jugoslovanskih nacijonalistov v Zagrebu. Pri včerajšnjih volitvah v Jugoslovan« sko-akademsko podporno društvo v Za« grebu, za katere je vladalo med občinstvom ogromno zanimanje, je zmagala lista jugoslovanskega - nacijonal nega bloka (samostojni demokrati, Triglavani in Or-junaši), ki je dobila 741 glasov. V manjšini je ostal s 714 glasovi hrvatski blok. Po volitvah so se vršile po mestu demon, stracije in spopadi med obema skupinama, a je policija z energičnim nastopoma demonstrante kmalu razkropila. — Stanovanjski zakon. Novi stanovanjski zakon in k njemu pripadajoči pravilnik sta še marisikateremu nejasna. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico bo zato svojim članom obadva razložilo na javni seji dne 30. novembra (sreda) ob 8. zvečer v mali unionski (Gotzovi) dvorani. — Dostop imajo samo člani s člansko izkaz« nico. — Odbor. Transport nagega invalida v rešilnem avtu. V soboto zvečer se je 271efni invalid Leopold F. iz Kočevja v neki. gostilni v Melju opijanil in pričel razgrajati. Ko-ga. je stražnik privedel na ulico, še mu je invalid zopertavil in se pričel slačiti. Bil je tako nasilen, da mu stražnik njegove namere ni mogel preprečiti, temveč je zavaroval javno moralo pred pohujšanjem na ta način, da ga je potegnilV bližnjo vežo in skril radovednežem njegovo nagoto. Telefonično je nato stražnik pozval rešilno postajo, ki je nagega .invalida prepeljala v bolnico, od tam na zooet v policijske zapore. Poslan bo v pristojno občino. — Nočni napad. Neznana storijca sta na. prometni ulici napadla v minuli noči hlapca Jakoba F. in delavca Simona M. brez vsakršnega vzroka. Simonu je napadalec s trdim predmetom prizadjal 5 cm veliko rano sredi čela, dočim je njegov bojeviti tovariš z nožem preklal Jakobu zgornjo ustnico. Močno krvaveča so na rešilni postaji prevezali in ju poslali v bolnico. Nesreča starega hlapca, fgnac Satler, 69!etni hlapec iz Brester-nice, se je težko ponesrečil, ko je v gozdu s svojim gospodarjem podiral debla. Nekaj debel sta srečno podrla, zadnji štor se je pa tako nepričakovano zaokrenil, da je starega hlapca podrl na tla. Mož s! je zlomil pri tem desno nogo in na levi strani nekaj reber. — Nesrečno naključje s sekiro. Delavec Herman Steher na Teznem je sproti zlagal drva, katera je njegov brat sekal. Po nesrečnem naključju se je pa bratu sekira izmuznila iz rok ter odletela ter padla sklonjenemu Hermanu na. desno nogo nad kolenom. Herman leči svojo globoko rano v bolnišnici. — Ponesrečen otrok. Doma v Strosmajerjevi ulici si je zlomila levo roko poldrugo letna Mira Kram berger. Dete se je igralo in po nesreči padlo. Tatvine. V soboto ob 6. zjutraj so neznani storilci ukradli mesarju Hellerju iz Ptuja iz mestne klavnice 82 kg težkega očiščenega prašiča, vrednega 1235 Din. — V soboto proti večeru je tat koles izmaknil Tomažu Lasiču vredno 1000 Din. —Na Koroškem kolodvoru so v delavnicah državnih železnic v zadnjem času pokradli 20 medenih strojnih ležišč, v vrednosti 5000 Din. Storilcem so na. sledu_____ Zlobne poškodbe. V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci na treh krajih v Mariboru s kamenjem razbijali okna. Ob 3. uri so razbili tri šipe v Slovenski ulici 29, kapelniku Schonberju Maksu in mu povzročili 500 Din škode. V Trubarjevi ulici so ob 4.15 razbili tudi tri okenske šipe in ravno tako pri spedicijski tvrdki Schen-ker. Plesna konkurenca. V sredo, 30. novembra se vrši v Palais de danse velika plesna konkurenca v valčku, tanga, Charlestonn z vrednostnimi dobitki. Priključena je Igra na roulet-o in jax plesi. Začetek oblO. url Lože se Stehta? rezervka^— }Jš4 V MariOdftt, dne M. ±527. Indijski vladarji KRALJA BISEROV IN DIAMANTOV.— VESELI MAHARADŽA. • VIŠJI DUHOVNIK — M. GANDHI. NAJ- Svetovni potnik Anton KundingerJz Krkonošev je prepotoval Azijo. Naj-aatje se je mudil v Indiji, kjer je obiskoval vse indijske vladarje in velika-le. Ko je prepotoval 500 milj skozi huščavo Sindi, se je iz Lahore napotil v Kašmir, kjer je bil gost kašmirske-ga maharadže, ki velja za najbogatej-lega indijskega kneza. Ta knez je po-šial znan tudi v Evropi in sicer kot tenak neke sodnijske afere v Londonu Sod imenom »mister A«. Tako so ga v Londonu iz obzirnosti imenovali, ko še je pa vrnil v svojo domovino, je tnoral dolgo časa delati pokoro radi londonskih dogodkov. 1 Kot drugi je sprejel svetovnega potnika maharadža Patiale. Ta je znan radi eksotičnega luksuza in radi velike gostoljubnosti. Za goste je zgradil veliko palačo, kjer najde vsak gost po načinu svoje domovine opremljene^so-be. Knez ima navado gostom na čast prirejati velike love. V Dholpuru pa vlada maharadža, ki velja za indijskega »kralja biserov«. Evropska fantazija si ne more naslikati bogastva in blišča njegovih zakladov. Biseri v-seh velikosti in bar-venih razlik, biseri tajnostne zgodovine, biseri, ki še niso krasili ženskega vratu, biseri, biseri in zopet biseri. Počasi začne človek računati, rad-bi približno ugotovil vrednost velikanske zbirke draguljev, a vse zastonj: bogastva se ne da preceniti. Maharadža Datije je pa veseljaška prikazen med indijskimi knezi. Njegovo največje veselje so dolgotrajne pojedine z obilno pijačo. Pravijo, da je od pijače omamljen od zore do mraka leto in dan. One, ki hočejo v avdi-jenco, sprejme prvi minister ter jih z raznimi pijačami tako dolgo pripravlja, da jim vse mrgoli pred očmi. Gosti namreč ne smejo vladarja neprijetno iznenaditi s svojo treznostjo. Veseli maharadža, ki ima deset tisoč mož vojske, je pa nekoč bogzna v kakem razpoloženju začel vojni pohod proti Angliji. Pohoda je bilo seveda takoj konec in maharadžo so za nekaj časa internirali v Afriko. Tam so takoj spoznali, da mu je vse prej na mislih, kakor pa upiranje. Pustili so ga zopet na vladarski prestol, ki se ne naslanja na bajonete, marveč na velike baterije vinskih in likerskih steklenic iz angleške zaloge. Maharadža Pane pa velja za »krajca diamantov«. Posebnost njegove dežele so tudi črni jeleni, ki so po dru god že iztrebljeni, črne jelene, ki so najhttrejša in najprevidtiejša divjačina, lovijo z leopardi Lovec leopardu zaveže oči ter mu jih odveže šele tedaj, ko najde sled ^črnih jelenov. Leopard se kakor puščica zakadi za divjačino in ko jo zaloti, se ji od zadaj zagrize v vrat. Od jelenove krvi je leopard tako pijan, da si da zopet zavezati oči in zapreti v kletko. Šatapurski maharadža je modrijan častitljive starosti. S svojimi, gosti se je razgovarjal o umetnosti stare Indije, razkazoval jim je svojo bogato zbirko umetnin in zgodovinskih vrednosti. Za slovo in spomin je podaril vsakemu z dragulji obšite sandale. Kraljica Bhopala je moderna dama, odložila je pajčolan, njen sin pa velja za prvovrstnega polo-igralca. Za prvo lepotico Indije pa velja hči kapur-talskega maharadže, princesa Brinda. Odgojena je zapadno-evropsko in je odklonila do sedaj še vse snubce indijskih dvorov. V romantičnem gorskem zatišju Al-bu pa živi duševni vladar najvišji budhistični duhovnik Indije. Ta mož nima ne krstnega, ne rodbinskega imena. Smisel njegovega imena je to, kar mi razumemo pod besedo »bog«. Ko ga je svetovni potnik obiskal, se je ravno pripravljal na 23dnevni post. Ves ta čas ne pije, ne je, ne govori in se tudi ne gane. Obiskovalcem je napisal v spominsko knjigo Stavek, ki izraža v prevodu sledeče: »Biti bogat ali pa kralj, ni sreča. Dovolj je — biti dober človek.« V Kalkuti so potniki posetili duševnega voditelja .300 milijonov Indijcev Mahatmo Gandhija. Gandhi nima svojega doma, doma je pa povsod — danes tu, jutri tam in vsak Indije si šteje v veliko čast. če mu sme dati streho. Gandhi nima sluge, nima tajnika in nima niti obleke, razven pasu, sandal in dolge bele halje. V razgovoru z Evropejci je silno previden in obiskovalcem je bilo naročeno, naj govorijo z njim le vsakdanjosti ter naj se popolnoma izogibljejo politike. Na vprašanja, ki so bila preplitva, indijski modrijan ni dal odgovorov. V spominsko knjigo se je pa podpisal ter pristavil: »With much love« — (»Z veliko ljubeznijo«). Šport Taiinstvena drama v Parizu V Parizu se je odigrala pred dnevi ta-jinstvena rodbinska drama, koje skrivnostne vzroke bodo žrtve gotovo ponesle v grob. V aristokratskem razkošnem stanovanju v četrti Muette jetže več let stanoval bivši švedski konzul Harold Gerbst s soprogo in njeno • mater jo. Konzulu je bilo 49 let, dočim njegova žena še ni prekoračila tridesetega leta. Za časa bivanja v Franciji se je, Gerbst posvetil industriji, dočim je njegova soproga, gospa Stinna zdo znana v literarnih in novinarskih krogih v Stockholmu, kajti dopisovala je švedskim časopisom pod pseudonimom »Iliane«. Zakonoa sta živela jako udobno in ste razpolagala tudi z avtomobilom, ki sta ga nedavno prodala. Na dan tragedije se je rodbina zabavala z igranjem kari m.po igri odšla k počitku. Kaj se . je pripetilo med zakoncema \asneje, se ni1 moglo ugotoviti in se najbrže tadUne bo. Naslednjega dne so. ju našli mrtva vinjeni spalni sobi. Na svoji posteljij?. ldg|!fe ona s prestreljenim sencem, dočhu*je konzul s prestreljeno lobanjo težah poleg nje. V rokah je krčevito stiskaj: sgvolver. Preiskava je ugotovila, da^G^r|>st v. snu ustrelil ženo, nato pa izyi*^?stewomor. Iz dnevnika *ptenhwfce koče. Med mnogimi posvetitvami in verzi,-ki jih napišejo naši planinci v dnevnik neke planinske koče, „ najdete nad - polnim pod-pisom tudi ono znano? , S »Na planine! pačmi gRdta* ...« . Takoj pod ta vt*jrz pa je' napisala nežna damska roka,f rie/ dfa-bi - se;bila podpi-tsala: "'V' SK Svoboda :SK Železničar 4:0 (1:0). Ob ugodnem vremenu in na idealnem terenu 1SSK Maribora se je včeraj popoldne odigrala zaključna prvenstvena tekma v jesenski nogometni sezoni med Svobodo in Železničarji, v kateri je tehnično boljše moštvo Svobode v nepričakovano visokem razmerju porazilo ne-vigranega protivnika. Ob nastopu sta moštvi veljali za enakovredna nasprotnika, potek tekme pa je dokazal, da je materi-jal Svobode prednjačil moštvu Železničarja, ki je s ponovno pregrupacijo docela porušil kontakt med posameznimi deli moštva, ter olajšal delo borbenega protivnika, ki ni zamudil nobene prilike. Železničar, ki ni nastopil ravno v slabi postavi, je ob pričetku prevladoval in vztrajal v lahki premoči, postal pa je žrtev lastnega tempa dočim je Svoboda tem po stopnjevala. Pri Železničarju, je bil napad najboljši del moštva, zlasti srednji napadalec in krili, ki sta uspešno prodirali, vendar zvezi nista niti taktično niti tehnično mogli zadovoljiti in nosita največ odgovornosti za neuspeh. Krilska vrsta je igrala podrejeno ulogo. Opomogla pa si je, ko se je Korošec vrnil iz napada na mesto centerhalfa, toliko bolj pa je->opešal napad. V ožji obrambi je bil najboljši Vauda, ko pa je odšel v napad, je Svoboda imela lažje delo. Vratar ni pokazal ničesar. Svoboda je kombinatorno zadovoljila. V napadu sta se odlikovala center in leva zveza. Desno krilo je z driblanjem zadrževalo prodore, sicer bi z odločnejšo igro mnogo več prispevalo k uspehu. V krilski vrsti se je odlikoval Oman, dočim sta branilca vršila vzorno obrambno delo in sigurno zavračala napade Železničarja. ki so bili v prvem polčasu prav pogosti. Najboljši na polju je bil vratar Mernik, ki je naravnost nemogoče žoge pobiral z nog in ponovno dokazal izreden talent, ter za drzne robinzonade žel obilo priznanja. Potek tekmovanja je bil jako živahen. Prvi polčas je imel Železničar več od Končno stanje jesenskega prvenstva v Mariboru. 1 V jesenskem prvenstvenem tekmovanju!] si je Maribor priboril prvo mesto in vodi, z dvema točkama pred Rapidomi ima to-j rej največ izgledov v pomladanskem pr- ; venstvenem tekmovanju in se s sigurnostjo računa, da si bo za leto 1927-28 pri- f boril prvenstvo okrožja. 1. Maribor 10 točk*-19^:0. 2. Rapid 8 točk 22:2. ,-;.r 3. Ptuj 5 točk 7:10. ' ?(.£ 4. Svoboda 5 točk 7 :13. 5. Železničar 2 točki 5:15. 6. Merkur 0 točk 3:23. Lipa Friderika Velikega se mora natakniti prometu. V Potsdamu je nastala ogorčena borba radi zgodovinskega spomina, ki je v zgodovini Prusije velikega pomena. namreč radi tristoletne lipe, ki je /poleg mlina Sanssouci še edini znak Rezidence Friderika Velikega. Tristoletno drevo bi moralo postati žrtev modernega prometa, kar je razburilo vso javnost. Na omenjeno lipo je narod obešal različne prošnje, ki jih je kralj po tradicionalnem običaju snemal in po možnosti pravično in kraljevsko reševal. Trdi se, da je promet v Potsdamu tako šibek, da lipa še ce-lih petdeset let ne bo v oviro, čeprav stoji sredi ulice. Ograjena je z železno ograjo, vendar je na obeh straneh dovolj prostora za pasažo avtomobilov. Del prebivalstva je za ohranitev zgodovinskega drevesa, drugi del pa utemeljuje odstranitev z naralčajočim prometom in priporočajo, da ji se dre vo presadilo na drugo mesto. Kako bo spor končal, je trenutno še odprto vprašanje. 4000 let star kruh. Profesor James M. Breasted, ki je po nalogu orijentalskega instituta či-kaškega vseučilišča pričel z izkopavanji v Egiptu. ,ie našel v neki doslej nepreiskani prastari grobnici med ostalimi relikvijami komad kruha, ki je po zanesljivih ugotovitvah star okrog.,4000 let, ker izvir.a iz leta 2500 do 2000 pred Kristom./Kljub štiritisoe-letjem je kruh dobro ohranjen, ker je bil zavit v mumijsko: platno. Ta kruh: je gotovo najstarejši na svetu in je že razstavljen v naravoslovnem muzeiu. BSK prvak v Beogradu. V Beogradu si je jesensko prvenstvo j priboril BSK ki vodi z M) toČka.mi (21: pred Jugoslavijo 10 točk (27:7). 3. Je stvo 6 točk (13:11), 4. Sokol 3 točke] (8:16), 5. BUSK 2 točkk^:20), 1 točko (7:22). ’ ; Gradjanski prvakov Zagrebu. 1. Gradjanski 9 točk 23:13 (s Croatio je včeraj igral neodločno 3:3), 2. Crostia/ 8 točk 7 (13:7), 3. Hašk 8 točk' (14:9), ;J« Viktorija 7 točk (14:16), 5. Concordia$6j točk (12:11), 6. Železničar-2 točki (7:K$I* ,7. Derby 2 točki 4‘;l5, Lep uspeh Ptujčana v Zagrebu. Včeraj je Gradjanski priredil steeple chase na 3 km progi. Prvi je prispel cilj Predanič ASK v času 12 min. 15 Sledil mu je Walner (SK Ptuj) v času 42 kar je vsekakor prav lep uspeh. 3. Vu kovič (Hašk) l2;44j2. Od 24 prijavljeni konkuretov jih je steptalo 14. 5. igre, proti koncu pa je Svoboda prešla v kb. Slovan, 7. Hertha, 8. F40, 9.- S] ofenzivo in z zaporednimi streli iz neposredne bližine dosegla prvi goal tik pred' zaključkom. V drugem polčasu .ie prevladovala Svoboda in v presledkih dosegla tri goale, drugega bi bil lahko sodnik preprečil, ker je bila žoga iztrgana vratarja iz rok. Kljub temu je zmaga Svobode zaslužena. Z včerajštthn ponesrečenim startom (pride Železničar na predzadnje mesto, dočim je Svoboda v točkah dohitela Ptuj — zaostaja pa v razmerju goalov — ter zasedla četrto mesto. Dunajska prvenstva — Admiva jesenski prvak. .-■*&' ' r- -J i »iJs: Včeraj sbje Admira z zmago nad VUwp no zasigurala vodstvo v tabeH, Sledetjj Vienna 3. Austria, 4. Vacke*, klub, 10. Hakoah, 11. wAg, KčBAC, •Simmering. Nedeljske prvenstvene končale: Admira—Vienna 4:2, ■Hertha 2:0, Avstria—ISakoah 4:4, cker—WAC. 4:3 (3:4), Slovan— khtb 3:3. Ostale tekme. Praga: Sparta—Ferenzvarosz (1:0), Slavija—Viktorija Žižkov prvenstvena. Ba dimpeštsri barija 2:0 (2:0). TAC (Dtotai)- Govefcar: Rokovnjači Človeka objemlje sentimentalnost, ko gleda to romantično dramatizacijo brez pretenzij, brez literarnega pomena in globine; kaj so vendar ta in druge Govekar-' jeve »narodne igre« ljudi združevale, jih, navduševale in kakšno nalogo na deželi; dovršile! Danes so nam kot reminiscenca? na preteklost in kot kos zgodovine. Vprizorrtev je bila zanimiva. Železnik je spreten režiser, zlasti scene z množicami so bile živahne in: resnične, le pretepi so bili preveč narejeni. JPred vojno so se,študentje pri dramatičnem društvu resnično stepli, da so jih morali razdvajati, ko je bil zastor že padel!). Škoda, da je režiser romantično vsebiao vzel v'konvencionalni naturalistični okvir. žj4i se mi, da bi se stvar zelo efektno dala vprizoriti na način, kakor je Bratina insceniral Milčinskega »Mogočen prstan«.. G r o m igra vedno tako, da se nikoli ne da reči, da je bil slab in nikoli ne, da je, bil brez pridržka dober. Včasih postane za nekaj časa plitek, premalo koncentriran, naenkrat pa je zopet z vso vnemo v igri. Njegov Nande je bil vkljub vsemu čisto prijetna figura. Zakrajškovaje bila kot vdova realistična in se ne da misliti, kako bi bila drugače mogla ulogo izvršrii.; Z&nimiva jedila vloga’S t o p/a r j aprednost;ima, davje lep oderski pojav. Nisem ga-še vi-" debv tako dobrLvlogi. Izgubil je^so ono* leaenost in nerodnost, ki se je sj^er: opaža© pri-njem. Tudi v govoricPhb-kazal svojega običajnega dilentantizma. Štefana v doj^i karakteri-!?1 zacfji, čeprav še ne teko plastično,- kot se (teta vloga izrabiti, vendar pa toliko, da od njega upravičeno lahko pričal mo dobrega igratca, ako setbale tH intenzivnemu študiju in delu in ako našel režiserja, ki se bo zanj Vodstvo naj Stoparja preizkusi več večjih ulogah. Ž eTe z n i k sam/de bh igah in pokazal svojo nespo«ao rutina V pastirčku smo videli gransko zaokrožen in'lep tip. Dober je bil S k rblfovš-k o*v zen, tako v maski, kakor v igri. Tudi‘D a-nešev čevljar; žal da ni/kuplete pel več, ko je bil že enkrat začel ptUsactob« nih motivih. S t a r č e va-je nastopila temperamentno, z lepim in močnim glasom.,K ta-' '1 j.e v a je vedno resna in stremeča? Z vso čustvenostjo je živela v vlogi Polonc^,? Lubejeva pa ji jevza o