Štev. M O Ljubljani, s ponedeljek, dne 3. julija 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K26'— za pol leta „ „ 13"— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ ,, 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 101— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod fez „__ dvoriš?e nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednISkega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Clpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — i Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Revolucionarno gibanje nu Ruskem. Vojaški upor v Rusiji je pokazal, da se maje oni steber, na katerega se je absolutizem najbolj opiral — da so v armadi in v mornarici revolucionarni elementi. Tak upor, kakor se je izvršil na vojni ladji „Potem-kin" pač ne more imeti nobenega uspeha in kaže, da ti uporniki nimajo one prevdarno-sti, ki bi jih privedla do smotra. — Saj je uprav blazno, če se upre moštvo vojne ladje, ki nima nikakih sredstev, da bi se v uporu tudi vzdržalo. Globoka in splošna je nevolj-nost, ljudje so polni revolucionarnih idej, a manjka jim one energije in inteligence, da bi svojo namero izvedli. Zato se ni čuditi, da je carska moč tudi sedanji upor v Odesi, v Lodzu in drugih mestih deloma zatrla. Pa ogenj, ki tli pod pepelom, bo bruhnil skoro gotovo pri prvi priliki zopet na dan. Da se bo slednjič birokracija morala privaditi na misel, da ni ona edina poklicana misliti za vse ljudstvo, to je pa gotovo, ker se ljudska misel dviga in sili povsod na dan. V Peterburgu se je zbrala nedavno pravoslavna duhovščina. Znano je, da hrepene ruski popi po neodvisnosti od uradništva. Danes ima policaj v ruski cerkvi večjo oblast, nego škof. Poniževalne vezi birokra-ško-bizantinskega cezaropapizma tlačijo rusko cerkev, ki vidi vzrok svoji zaostalosti za katolicizmom ravno v tem nenaravnem položaj u. Na omenjeno zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi nekaj škcfov, pa pride ne-naloma vladni komisar, naznani, da vlada ne pusti zborovati duhovnikom, in jih pozove, naj se razidejo. In šli so — na policijsko povelje . . . Tudi peterburški metro polit Antonij je padel v nemilost, ker podpira željo duhovščine, naj se namestu biro-kraškega »Svetega sinoda", ki ni nič drugega, nego vrhovni policijski organ nad cerkvijo, uveljavi zopet starodavni ruski pa-triarhat, ki ga je Peter Veliki zatrl. In tudi zastopniki velikih mest, „gorod-skija golovy", večinoma zapadno izobraženi možje, ki so videli življenje po drugih državah, zahtevajo ustavo Sicer jih je mnogo iz strahu pred vlado svojo obnovljeno zahtevo zopet preklicalo, ko so videli, da car ne vidi rad takih izjav, a njihove misli se niso izpremenile. Tako gre polagoma vse rusko javno mnenje proti vedno določenej-šemu cilju konstitucionalne ustave. Ne smemo pa prezreti, da je tu zadaj tudi mednarodno židovstvo, ki podpira revolucionarno gibanje z denarjem in tiskom. Judje upajo, da po revoluciji dobe enakopravnost v Rusiji, se vsilijo v parlament in v javne službe in tako dobe vodstvo v roke. Tako se združujejo najrazličnejše sile, da pretresajo orjaško Rusijo. Nad njo pa bedi car v skrbeh, ne vedcč, kaj bi storil, komu bi zaupal. Boji se ustave, ker ne ve, s kakšnim ljudskim zastopstvom bi moral deliti vladarsko oblast. In taki upori ga le še bolj plašijo in opravičujejo one, ki odsvetujejo od ustave, misleči, da je rešitev edino le v samodrštvu. * V Sevastopol sta priplula ruska parnika „Sviatogo" in „Rosija", ki sta pobegnila iz Odese, ko se je pojavil ondi požar. Parnika poročata, da je gorelo v luki osem parobrodov raznih družb. Ruski finančni minister je premestil podružnico drž. banke iz Odese v Kijev. V noči od 30. junija do 1. julija je bil po odeških ulicah več ur trajajoč boj. Množica je plenila in vrgla pred tuje konzulate bombe. Prodiranje vsta-šev je vstavilo vojaštvo ; ki je nato vhod v luko strogo zastražilo. Ko so dne 1.1, m. vstaši hoteli v luko, so vojaki takoj pričeli streljati. 46 oseb je bilo ubitih, 300 ranjenih. Na tisoče vojakov hodi po mestu. Posadka je pomnožena za 10 000 mož. PrekisodvOdesije obsodil nad sto oseb na smrt. Tudi več vojakov je obsojenih na smrt Ze dne 30. junija je bilo v mestnem parku ustreljenih 50 obsojencev, ki so se udeleževali požigov in ropov. Ruska poročila o „Potemkinu" so se do danes dopoldne glasila: Pobunjeni mornarji na »Potemkinu" so se udali na milost in nemilost admiralu Kriegerju, ki je priplul s črnomorskim bro-dovjem pred Odeso. Mornarje so uklenili in jih porazdelili na ladje črnemorskega bro-dovja. Iz Rima poročajo, da so prijeli na krovu„Potemkina" tudi odbor, kije vodil prekucijo v Odesi. Odeški guvernerje gospodar položaja. Odeški listi, ki so došli 1. t. m. v Peterburg, so poročali, da je priplul „Knjaz Potemkim" 27. junija brez častnikov v odeško pristanišče. Mornarji so prinesli truplo nekega mornarja na suho, katerega je ustrelil poveljnik, ker se je pritožil po naročilu moštva zaradi slabe hrane. Truplo so preiiesli v neko lopo ruske parobrodne družbe, nakar se je zbrala druhal, ki je oplenila lope in skladišča. Odnesli in uničili so blaga v vrednosti več milijonov K. | Nato so zažgali velikanska skladišča in ! preprečili gašenje. O podrobnostih odeški listi niso poročali. Pobunjeni mornarji so umorili šest častnikov, devet so jiQ izkrcali v Odesi, o usodi ostalih častnikov na „Po-temkinu" ni še znano ničesar. Večji del črnomorkega brodovja sejepovrnilžel. t. m. nazaj v sevastopol. V London so došla predvčerajšnjim poročila o nadalnjih zarotah mornarjev na bojni ladji „Jurij Pobjedonoscev", katere častnike 30 po številu, da so uporni mornarji zvezali, druga poročila so pa trdila, da je došlo pred Odeso pet oklopnic s po-bunjenimi mornarji. Nekatera poročila sploh t a j e, d a b i se bil „P o t e m k i n" ž e u d a 1. Ta poročila pravijo, da je »Potemkin" priplul v krog ruskih ladij iz Sevastopola ter se pripravil na boj, potem so pa ladje iz Sevastopola zopet odplule. Urad. brzojav poroča, da je v Odesi zadušena vstaja. V Peterburgu sodijo, da je bila zarota na „Potemkinu" dobro pripravljena. Istočasna vstaja mornarjev v Libavi in Kronstadtu to dokazuje. Vstaja na „Potemkinu" je bila tudi najbrže v zvezi z vstajo mornarjev na ladjah Roždestvenskega in Nebogatova. Več ladij s pobunjenimi mornarji se je udalo brez boja Japoncem. Socialisti so dolgo časa delovali med mornarji ruske mornarice, ki so bili tembolj dostopni njihovi agitaciji, ker so pritirali kmete s silo na ladje, kjer so morali postati mornarji. Vojaški krogi v Peterburgu izjavljajo, da nameravajo najstrožje postopati s pobunjenimi mornarji. Na smrt bo obsojena vsa bivša posadka na „P o t e m -k i n u 8 5 0 m o ž , ker so obtoženi vstaje in umora častnikov. Druga poročila pa trde, da do tega ne bo prišlo, ker bi povzročila smrt 850 mož vojne mornarice še večjo ne- i zadovoljnost v armadi in mornarici. »Naprzod" poroča, da je spadal dne 27. junija ustreljeni mornar Omelcuk med najdelavnejše socialno demokraške agitatorje med moštvom črnomorske mornarice. Bil je samouk in abstinent in j« voddaj so sklenili, da delovanje narodnega sveta ne bo omejeno, kakor so prvotno mislili. V Kronstadtu stavkajo pristaniški delavci. Stavkujoči, ki jih je več tisoč, zahtevajo zvišanje plač. Proti članom finančnega ministrstva se prične sodnijska obravnava zaradi podkupljivosti. Malone vsi ministri bodo zaslišani kot priče. UstreljenAvstrijec vLodzu. Med nemiri v Lodzu je bil ustreljen med drugimi avstrijski podanik, v Bjali rojeni trgovec Konig, ki je gledal z okna boj med vstaši in vojaki. Konig zapušča vdovo s tremi mladoletnimi otroci. Hišne preiskave v Varšavi. Ponoči od petka na soboto je izvršila policija jako veliko hišnih preiskav, med drugimi tudi pri pisatelju Dombrowskem. Policija je prijela 70 oseb, ki pripadajo večinoma inteligenci. Boji na Kavkazu med Armenci in T a r t a r i. V Genovo (Genf) so došla poročila o krvavih bojih med Armenci in Tartari v bahnoraškem vagonha-badskem okrožju. Tartari, močni 7000 mož, so poizkušali napasti Vagonhabad, a vstaški Armenci so jih odbili z velikimi izgubami. Število padlih cenijo na 600 mož. Razrušili so enajst tartarskih vasij in prebivalce ostro kaznovali, ker so se udeležili plenenja. Armencem sovražnega generala Alikanova je nadomestil v erivanskem okrožju princ Louis Napoleon, ki ima povelje, da napravi zopet red v pobunjenih kavkaških pokrajinah. Prebivalstvo zaupa princu, ki je znan po strogi nepristranosti. Ker policija zasleduje armenska skladišča za orožje, je izdal armenski vstaški odbor oklic, v katerem grozi s smrtjo vsakemu policijskemu uradniku, ki bi poizkušal Armence razorožiti. Elizavetpoljski guverner grof Lutzan je vložil prošnjo za odstop, ker ne mara podpirati vlade v meščanski vojski. Genevski vstaški odbor je dobil obvestila, da pod pira peterburška politična policija panislam-sko gibanje. Delavska dem ons trac i j a v Peterburg u. V soboto so bile velike demonstracije pred poslopjem pristaniškega urada. Delavci, ki so delali pri utrdbah, so trdili, da jim niso izplačali polne plače. Ker jim ravnatelj pristaniškega urada ni hotel ugoditi, so nameravali navaliti na poslopje. A predno so mogli izvršiti svoj načrt, je nastopil močan kazaški oddelek proti delavcem, jih razgnal in jih več ranil. Zdaj straži poslopje pehota, ker se bojč novih napadov na poslopje. Parlamentarni položaj. Državni zbor bo imel še tekoči teden seje, potem bo zasedanje odgodeno, na kar prične državni zbor zopet zborovati meseca septembra. V sredo se bo vršila seja načelnikov državnozborskih klubov. Lihi bodo zahtevali, da se še v tej seziji postavi na dnevni red laška pravna fakulteta. Mladočeški izvrševalni odbor je sklenil v soboto v Pragi, da ne sme biti rešena trgovinska pogodba z Nemčijo v tekočem zasedanju. Nemci groze, da ne bodo pripustili nobene seje v češkem deželnem zboru, ako sedaj preprečijo Čehi rešitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Nekateri menijo, da mladočeški poslanci na Dunaju ne bodo postopali povsem v smislu praškega izvrševalnega odbora. Spor med vladarjem in Mažari. V soboto je pozval Fejervary k sebi voditelje opozicije, da jim naznani vladar- jevo željo, naj bi se sestavilo pailamentarne ministrstvo. Košut je izjavil, da niso prišli t Fejervaryju kot ministerskemu predsedniku, marveč le zato, ker jim ima nekaj povedati v vladarjevem imenu. Nikakor se >a ne on in tudi ostali voditelji ne morejo spuščati v kaka pogajanja s Fejervaryjevo vlado, ki je neparlamentarna in protiustavna. Ravno to sta izjavila tudi Banffy in Appo-nyi. Fejervary je naznanil, da obstoje ne-sporazumljenja med vladarjem in večino ogrskega državnega zbora le v vprašanjih, ki se tičejo armade, ker ima v notranje političnih in gospodarskih vprašanjih ogrski državni zbor proste roke. Vladar je voljan rešiti vprašanje o skupnih vojaških znamenjih. Tudi pri unanjih zastopstvih se uvedejo skupne zastave in grbi. Vladar je že dovolil, da se sme uporabljati mažar-ščina pri vojaških sodiščih, kakor je tudi že vrejeno vprašanje o dopisovanju vojaških oblasti v mažarščini. Ker manjka še približno 3000 ogrščine zmožnih častnikov, še ni mogoče uvesti mažarščine za polkovni, poučni in službeni jezik. Zahteva za ogrski p veljni jezik ni utemeljena v nobenem ogrskem zakonu, ker razločuje ogrska zakonodaja cesarsko armado in ogrsko deželno brambo. Nastala bi v armadi velika zmešnjava če bi se dovolil mažarski pove-lini jezik, ker bi potem to zahtevali tudi Čehi, Poljaki in drugi. Končno je prosil voditelje opozicije, naj izločijo iz svojega načrta vojaško vprašanje, da omogočijo parlamentarno vlado iz večine. Voditelji opozicije Košut, Banffy, Zichy, Andrassy in Aponyi so izjavili, da ne nadaljuje pogajanj. Po posvetovanju so obiskali Fejervaryja: Andrassy, dr. Daranyi in Rakovszky in se razgovarjali ž njimi o položaju nad pol ure. Ker se je izjalovil Fejervaryjev poizkus, ostane položaj do jeseni neizpremenjen. Slovanske vzporednice v Sleziji. Nemci so pričeli odločno gonjo sploh proti slovanskim vzporednicam v Sleziji, dasi odstopi Thun in se premeste češke vzpo rednice iz Opave v Poljsko Ostravo. Nemci zahtevajo popolno odpravo slovanskih vzpo rednic v Sleziji. Boji na Kreti. Iz Kandije poročajo o boju med vstaši in ruskim vojaštvom. Ruska topničarka »Hrabri" je obstreljevala Colimbari, italijanske ladje so izkrcale topove. Iz Carigrada poročajo, da je obstreljeval »Hrabri" kre čanske vstaše pri Plataniji, zahodno od Ka-neje, ker so streljali na ruske čete. P o -ložaj na Kreti je jako resen. Francoski predsednik na potovanju. Iz Madrida poročajo, da bo došel francoski predsednik Loubet v Madrid najbrže 23. oktobra. Na Španskem namerava ostati štiri dni Nazaj na Francosko odpotuje po morju. En dan se bo mudil tudi v Lisboni, kjer bo gost portugalskega kralja. Maroko. Francoski ministrski predsednik Rou-vier je naznanil nemškemu poslaniku Ra-dolinu, da Francoska načeloma pritrdi konferenci, ki se bo pečala z maroškimi zadevami. „Univers" priporoča španski vladi, naj se približa glede afričanske politike Nemčiji. Ločitev Švedske od Norveške. V obeh švedskih zbornicah so vložili predlog, naj se dovoli vladi 100.000 kron, ki naj jih porabi za to, da izvrši potrebne varnostne odredbe. Švedsko brodovje je od-plulo danes pod poveljstvom kontreadmi-rala Dirsena na zahodno švedsko obrežje. Brodovje obstoji iz šestih obrežnih oklop-nic »Earan", »Wasa«, »Thor«, „Oder", »Ko-penhagen" in „Malinzetten", dveh rušilcev torpedovk in osem torpedovk. RusKo-iaponsKa vojska. Velikih vojaških operacij ne bo? Peterburg, 1 junija. Od rezervistov, pravkar poklicanih pod orožje, jih bo le malo šlo na bojišče. Uporabili jih bodo, da zaduše notranje nemire. Ker jim pa ne zaupajo preveč, jih bodo neprestano premeščali in menjavali poveljnike Domnevajo, da ne bo več velikih vojaških operacij. General Linjevič ostane bolj pasiven. Premirje na bojišču? N e w Y o r k , 30. junija. (Reuterjevo poročilo.) V Washingtonu se čuje na mero-dajnem mestu, da so obravnave glede premirja na bojišču v teku. V Washingtonu so mnenja, da bodeta premirje sklenila Linevič in Ojama. Ruska pomožna križarica „Terek". Amsterdam, 30. junija. »Telegraf" javlja iz Batavije : Rusko pomožno križarko „Terek" so morali razorožiti in spraviti iz nje vso opremo, ker stavkajo kitajski kuliji, ki jo v Tandjoeng-Priouku niso hoteli naložiti s premogom. Mirovno vprašanje. B e r o 1 i n , 2. jultja. »Berliner Ztg." poroča iz Pariza : Ruski poslanik pri Kvi-rinalu, sedaj v Contrex\rillu bivajoči M u -r a v i e v , si je izprosil kratko dobo, da premisli, bi li sprejel Lambsdorlf>vo ponudbo, da zastopa Rusijo na vvashingtonski konferenci. Muraviev hoče predvsem vedeti, kdo mu bo pri tej službi, ki zanj pomenja veliko odgovornost, stal ob strani. Poslanik N e 1 i d o v ostane v Parizu. Car mu je še pred kratkim izrazil svoje zaupanje. Ruski mornariški kazenski zakonik in Nebogatov. Peterburg, 1. julija. Generalni štab izjavlja, da bodo Nebogatov in poveljniki ladij „(jar Nikolaj I.", .Orel", „Admi ral Senjavin" in »Adm. Apraksin", ko se povrnejo na Rusko, sojeni po § 279 mornariškega kazenskega zakonika ki določa za kazen smrt ali pa degradacijo. Admiral Skrydlov o položaju. Pariš, 1. julija. Admiral Skrydlov obžaluje, da Rusija ni znala uporabiti ugodni trenotek, da bi vsprejela mir in potem sklenila zvezo z Japonsko. Sedaj jo je prehitela Angleška. Admiral je dejal, da je sicer Vladivostok izvrstno utrjen, da pa ni ravno nepremagljiv. Zopet nov generalni inšpektor! Peterburg, 30. junija. Generalni poročnik Ostrograds ky je mesto velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča imenovan za generalnega inšpektorja konjenice. Rusko uradništvo proti vojski. Moskva, 30. junija. Uradniki kalu-škega zemstva nočejo, da se jim odtegne od mesečne plače določene odstotke za vojne namene. Mobilizacija. Peterburg, 30. junija. Carska na-redba odrejuje, da se pokličejo pod orožje rezervisti v 124 okrožjih peterburške, moskovske, kievske in vilnske gubernije. Mo-bilizujejo pa bolj zaradi notranjih nemirov. Linjevič in Saharov ne marata Grippenberga. V vojaških krogih se pojavljajo pomisleki proti imenovanju generalnega inšpektorja vojske Grippenberga. Očito je, da vedna in vedna imenovanja škodujejo vojski in otežijo poveljniku nalogo. Ko je car vprašal Linjeviča, če želi, da imenujejo Grippenberga za poveljnika, mu je Linjevič brzojavil: »Jaz tega ne želim". Iz Londona pa poročajo 2. julija: Vojni minister Saharovje odložil svoj p o r t -f č 1, ker ne odobruje novoustanovljenega brambenega odseka in imenovanja glavnega nadzornika armade. Brambeni odsek ovira delovanje ministrstva in po nepotrebnem požira denar, ker imajo njegovi člani, med njimi predsednik veliki knez, velike plače. ^ lficeadmiral Čuknin o črno-morskem brodovju. Dunaj, 3 0. junija. Zadnje dnevno povelje viceadmirala C u k n i n a , vnetega in marljivega pomorskega poveljnika pravi med drugim: Častniki in pomorščaki ne izpolnjujejo najna-vadnejših pravil in disciplinarnih naredb. Častniki se ne držijo nobenega reda pri stražah in obhodih na ladjah in v vojašnicah. V Odesi popivajo častniki s pomorščaki in težaki, vse se konča s poboji in tepeži. Cesto-krat se dogaja, da se patrulje same o p i j e j o in jih morajo druge patrulje odresti v vojašnico. Vojakom nikdo ne preskrbi vojaške vzgoje, med šaržami pa nikdo ne spoštuje avtoritete. Admiral pravi, da mnogo prestopkov ne zvedo niti neposredni predstojnik, kamoli on. Gibanje na mandžurskem in korejskem bojišču. G u n č u 1 i n , 27. junija. »Oginskij« poroča »Nov. Vrem.": Na mandžurskem bojišču ni posebnih izprememb, na Korejskem pa nadaljujejo Japonci z ofenzivnim prodiranjem. Prišli so že do C a č u d e g i, 20 vrst zahodno od Puriena. H a r b i n . 28 junija. »Nov. Vremja« poroča: Vjete Hunhuze so izročili kitajskemu generalu Dušiočenu, šefu kitajskega diplomatičnega zbora. Danes je izšla prva številka „Vestnika krasnago kre-sto na dalnem vostoke". (Vestnik rdečega križa.) Iz Vladivostoka in Habarovskega odhaja mnogo oseb na Rusko. Admiral Skridlov o položaju. Peterburg, 1. julija. Admiral Skridlov se je izrazil napram zastopniku »Novosti", da se mu zdi neverjetno, da bi Japonci hoteli priti v Baltiško morje. To je fantastiška povest. Dalje je dejal, da mu je čušimska katastrofa doslej še nepojašnjena uganka; iz nje ne razvidi drugega, nego to, da so bili Rusi v njej gmotno in moralno uničeni. Tudi mu je nejasna zadnja Linevi-čeva brzojavka. O sklepu miru meni, da bodo Japonci z ozirom na ruski odgovor zmerni v svojih zahtevah. Lambsdorffse umakne Alekse-jevu ? Peterburg, 2.julija. »Peterburgskij Lištok" zagotavlja, da bo minister za zunanje zadeve, grof Lambsdorff zaradi bolehnosti odstopil. Od oficijelne strani poročajo „L;stoku", da bo stopil na Lambsdorff jvo mesto prejšnji namestnik v vzhodni Aziji, generalni adjutant Aleksejev. To imenovanje bi bilo pač čudno, če se pomisli, kakšne »zasluge« si je Aleksejev pridobil v Aziji. Štajerske novice. š V obmejni občini Sčav-nici, v gornjeradgonskem okraju so bile v soboto 1. julije občinske volitve. Sam Wratschko iz Ore-hovec je prišel pomagat svojim pristašem kot častni občan. Udeležba je bila jako velika. Slovenci so v vseh treh razredih slavno zmagali, B r a č k i j a n c i, ki so imeli skozi 6 let občino v rokah, pa so popolnoma propadli. Veselje in navdušenje med Slovenci velikansko ! Ta zmaga je velepo-menljiva. Slava zavednim narodnjakom na Sčavnici! Obširneje bomo še poročali. š Žalec. Pevsko društvo »Edinost" priredi dne 23. t. m. ljudsko veselico na vrtu g Karla Janiča v Žalcu ter prosi slavna društva, naj se s svojimi prireditvami blagohotno ozirajo na ta dan. Podrobni vspored se priobči pravočasno. š Promocija. Gosp. Franc Pichler, c. kr. avskultant pri graškem deželnem sodišču je bil dne 23. t. m. na graškem vseučilišču promoviran dr om prava. š Gradec. Akad. tehn. društvo »Tabor« priredi v sredo, dne 4. julija ob 8. uri zvečer pri .divjem možu" Jakomini-gasse 3 slavnostni večer v spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in dvajsetletnice one zaslužne družbe, ki nosi njuno ime ter vabi s tem najprisrčneje vse graške Slovence k mnogobrojni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. š Smrtna kosa. V Gorenji Pol-skavi je umrl zadet od kapi veleposestnik g. I. S o r š a k , v St. Ilju je umrl obč. svetnik g. Florijan M a i e r. š Iz Maribora jo je popihal 40-letni Ivan Schuntner in odnesel 1200 kron poneverjenega denarja. Dnevne novice. Kako se dela pri nas s kmetijskimi društvi! Kmetijsko društvo v Dolenji Dobravi je imelo včeraj svoj občni zbor. Ker pa leži ena knjiga še pri deželnem sodišču v Ljubljani, se računski zaključek ni mogel dogotoviti in je vsled tega občni zbor preložen. Tu se je pa zgodilo nekaj, kar je le pri nas mogoče: Zupan je prišel z žandarmerijo v kmetijsko društvo in seje polastil ključev! Ljudstvo je silno razburjeno nad tem. Seveda se bodo storili vsi pristojni koraki, da se varuje postava in pravica. Kanonično sta bila umeščena dne 1. julija: g. Gregor J a k e 1 j na župnijo Šempeter pri Novem mestu in g. Ivan D o 1 i n a r na župnijo Kresnice. Podeljena je župnija R i b n o pri Bledu g. Valentinu Oblak, kaplanu v St. Juriju pri Kranju. Umrl je 2. t. m. preč. gospod Ur banGolmajer, častni kanonik, župnik dekan itd., vitez Fr. J. reda, ustanovnik zavoda „Elizabetišča« v Tomaju v starosti 85 let. Bolehal je dolgo vrsto let. Pogreb bode dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne. Peti splošni avstrijski katoliški shod se bo vršil od 18. do 21. novembra na Dunaju. Bavil se bo le s praktično aktuelnimi vprašanji. — Za priorja bolnice usmiljenih bratov v Gorici je zopet imenovan č. oče Salezij Heilinger. Prior uživa simpatije celega mesta in ga čisla vse brez razlike strank. Pod njegovim vodstvom se je bolnica zelo povzdignila. Med drugi« se je zgradila in opremila z vsemi modernimi potrebščinami operacijska soba. Vojaške vaje na Krasu. 6 stotnij 47 pehotnega polka in 29 lovski polk iz Gradiške in Ronchija se poda na vojaške vaje na Kras. Č<;te bo nadzoroval Chavann. — „Stajerc" o Domžalah. Že v soboto smo poročali, da so Nemci razdajali v Domžalah cele kupe »Štajerca«, ki se laže o domžalskih dogodkih, kar se da. Iz Domžal nam z ozirom na to laganje „Sta-jerčevo" poročajo še sledeče: V Domžalah ije tekla kri, toda le zaradi čudnega postopanja orožnikov. — G. Sedej ni ne vpil, ne prijel puško orožnikovo, ampak stal popolnoma miren. Orožniki so brez povoda sunili Sedeja s kopitom, ko se je obrnil, ga pa je orožnik povrh še v stegno zabodel. To priča g. Janez Kvas, posestnik v Storab, ki je ves prizor videl in ve za to, da Sedej ni prijel za puško, kakor hoče c. kr. vlada. Dopis v „Stajercu" pa je sramoten in dopisun bi boljše storil, če bi take dopise obdržal zase Saj se ptiča po perju spozna. Seveda se je moral „Stajerc" tudi škofa lotiti. Mi smo bili pri pridigi v Mengšu in v Goričici, pa zato vemo, da škof ni govoril pičice tega, kar se mu podtika. „Sta-jerčev" dopisun meni, da naj bomo Tirolcem hvaležni. O tem naj v svoje dobro molči. Predno Tirolcev ni bilo, so Domžalci zaslužili tri ali štirikrat v»č kot sedaj, ko živijo bedno življenje, dočim tujci kopičijo denar in si zidajo graščine in vile. Odločno moramo zavrniti napad „Stajerčev" na kamniške goste. Ti niso prav nič ščuvali in mi se jim na obisku prisrčno zahvaljujemo. Se večkrat naj nas pridejo obiskat, kajti v tem ©žiru menda pa tudi še nismo odvisni oc dovoljenja privandranih tujcev. „Stajerc", to nesramno liberalno-nemškutarsko glasilo, pa nam bi še rad pridigoval in piše o Kristusovem miru. Mi bi ga že radi imeli, toda sloge nočejo nekateri tujci, ki se čutijo kot „Htfrrenvolk". To je seveda lahko, ker so prišli k nam s kakimi 1000 kronami, z njimi nakupovali posestva, jih s 500 K dobička prodali in potem nakupovali in prodajali, dokler so obogateli od domžalskih žuljev. Kar se pa tiče streljanja orožnikov, je neki Tirolec sam s svojo družino vred priča, da so orožniki streljali na Slovence. Bomo še prišli na dan z njegovim pričevanjem in pričevanjem njegove žene! Prifrčala je mimo obeh kroglja, odbila s kostanja listje, tako da so vsi prestrašeni zbežali v sobo Kroglja je šla malo nad glavo njegove žene črez listje. — Tujci so zvabili v svoje mreže nekaj nezavednih dninarjev, ki služijo pri njih svoj trdi kruh in ne marajo delati kmetu, dasi bi bili boljše plačani. Hlapca in dekle ni dobiti za kmetijo, dasi bi jih zelo rabili, ker vse vre v tovarne. Junija meseca, ko nehajo s tovarniškim delom, pa nikdo ne mara na polje, ker niso privajeni kmečkemu delu. Na kmetih dajo delavcu poleg mezde dosti jedi in še pijače, pri tujem tovarnarju pa le malo plačo. Dekleta ©i 15. do 20. leta dobijo 15 do 25 kr. na dan, pa z njimi še surovo postopajo. Ce zajč to boro plačo, pa nima ne za obleko, ne za obuvalo. Malokatera je tako srečna, da pride po treh letih k stroju, kjer zasluži malo več, so pa tudi take, ki že 10 let služijo za to plačo 15 krajcarjev. — Mi priporočamo krajnemu šolskemu svetu, naj prosi okrajnega, da uvede zadnje leto v ponavljalni šoli pouk o šivanju slamnikov na stroj, vsaj po dve uri na teden, da bi potem ne bila uboga dekleta prisiljena zaradi neizurjenosti v strojnem šivanju robovati Tirolcem. Seveda so ta dekleta polgruntarska, kjer doma poleti pridelajo, da imajo za borno domače življenje, tistih 15 krajcarjev pa je za olje in jesih. Kaj pa, če gre grunt rakom žvižgat ? Zato je pisarjenje „Stajerca" podlo — tisti, ki razmer ne pozna, naj molči o njih in naj ne sramoti po nepotrebnem Dom-žalcev. — Obsodbe radi dogodkov v Domžalah. V soboto je bila v Kamniku obsojena cela vrsta oseb, ker so pri domžalskih dogodkih baje klicale „Živio". Okr. glavarstvo se je pri tem poslužilo § 11 policijskih naredb, češ da so z »Živio« klici dotičniki motili svoje bližnje v poseti. Ta je imenitna! Tako bi smeli klicati na naši zemlji samo Nemci svoj „heil1', Slovencu pa naj bi bila zamašena usta? O tem še ni izpregovorjena zadnja beseda Kakor se nam poroča, se je obsojalo kar vprek, ne da bi se vpraševalo za priče. Obsojen je tudi neki popolnoma gluh mož, ker je stal popolnoma miren v sprednjih vrstah. Tirolci so imeli fotografa, ki je skupino pred njihovim vrtom fotografiral. Sedaj so oni, ki so stali spredaj in naj so bili tudi popolnoma mirni .veliki zločinci". — Iredenta v Pulju. Pulj, 1. julija. Vsakdo ve, da se imajo puljski Italijani za vse zahvaliti c. kr. mornarici. Ta jih je podpirala v politiškem oziru s tem, da jim je dajala zaslombe in dejanjskih glasov pri volitvah, povzdignila je mesto, ki je bilo prej zamazano in osirotelo, kot vsa italijanska istrska mesta ob obali; oskrbela je Pulju nad vse potrebni vodovod in razdajala vodo za najnižjo ceno. Sedaj pa Italijanom tudi mornarica ni več po volji morda za ta, ker nič več tako očito ne preganja Hrvatov, kot jih je doslej. Ireden-tovci so kar čez noč začeli vpiti, da hoče mornarica vse ponemčiti. Zakaj pa se niso Lahi sporazumeli s Hrvati in Slovenci, ki jih je vse polno v Pulju, in nastopili skupno proti Nemcem ? Res je, da bo mornarica sedaj odpustila iz arzena!« 900 delavcev, toda le zaradi pomanjkanja dela. Seveda je med temi tudi nekaj socialnih demokratov, ki v arzenalu širijo iredentstvo in upornost; sa, ni mornarica tako neumna, da ne bo porabila prilike in se iznebila predrznih kriča-čev. Lahi in socialisti so se v službi arze-nalovi kolikortoliko pošteno preživeli, vsa bolje, kakor če bi bili ostali ribiči in fa kini. Zato pa naščujejo delavstvo, prirejajo shode in pobirajo težko prisluženi denar delavcev za svojo socialnodemokraško bisago. Pritožujejo se, da mornarica hoče s svojo ljudsko šolo in realko ponemčiti Pulj. Ko pa so hoteli Hrvatje imeti šol, so se vsi Lahi vzdignili proti temu kot en mož. Mornarica je šolo ustanovila za otroke svojih uslužbencev, častnikov in podčastnikov, Lahi iz mesta pa so hodili in še sedaj hodijo prosit mornariško šolsko upravo s povzdignjenimi rokami, da sprejme mestne otroke v nemško šolo, kjer se navadijo vsaj kaj olike. V laški mestni šoli tako vsi podivjajo in postanejo iredentje. Sedanji puljski radikalni nacionalci, najbolj zagrizeni ire-dentovci, Seraschin, Rismondo, Rossi, Cos sovel in Artuzi so bili prvi, ki so svoje otroke dali v nemško ljudsko šolo. Mornarica je obogatela povečini vse puljske trgovce in obrtnike, o tem vedo največ povedati gg. Antonelli, Pons, Guizza in Gor-lato. Če ima mornarici za svoje člane kon-sumno društvo, je to čisto prav, vsaj tako se ubrani oderuštva laških trgovcev. Kon sumno društvo pride ravno tako prav Lahom, kakor Nemcem in Hrvatom. Mornarica ima „kazin®", toda Italijani imajo tudi svojega, poleg tega še čitalnico in politiško društvo. Demokratje pa imajo tisto svobodo, kakršno imajo povsod v Avstriji. Nikdo jim ne izkrivlja lasu, ne mornarica, ne puljska laška duhovščina, ki je v boju zoper propagando popolnoma brez moči. Mornarica je celo podpirala „Eco di Pola", sedaj pa „Giornaletto", najhujša iredentov-ska glasila. In končno: Če se mornarica čuti za dejanjsko vladarico mesta, je to um-Ijivo in Italijani so tega sami krivi. — Lepši dnevi za bedno Istro. Istrska posojilnica v Pulju je imela 25. t. m. svoj redni občni zbor. Napredek tega zavoda, ki je eden prvih in največjih korakov za gmotno in moralno rešitev bednega istrskega kmeta, je velik. Denarni promet v Pulju znaša 1876.446-18 K, v pazinski podružnici pa 1,065.345 21 K, torej skupno 2,941.787 39 kron. Hranilnih vlog je bilo v obeh posojilnicah 1.317.915 89 K. torej so narasle od 1. 1903 za 301 073 82 K. 6'sti dobiček obeh posojilnic znaša 3881 37 K. Ta se je razdelil tako-le: 1500 K v rezervni zaklad, 700 K dijaškemu pomožnemu društvu v Pazinu, 900 K družbi sv. Cirila in Metoda, dijaškemu domu v Pazinu pa 200 K. 581.37 kron se pripusti starešinstvu, da žnjimi nagradi uradnike. Naposled so pa odkazali še 100 kron isterskemu puljskemu Sokolu V upravni odbor so izvoljeni: dr. Laginja, dr. Zuccon, Mardešic, Pavešic, Dujmovic. — V Trstu se je zastrupil siromak Alojzij Železnik. — Žalostna vožnja. S parnikom „Almissa" je došel iz Dalmacije Josip An-čic, mož one Katarine Ančiceve, ki je bila zarsdi dedščine umorila strica duhovnika. Mož, ki je pomagal pri umoru, je bil ob sojen na smrt, pa od Veličanstva pomi-loščen na dosmrtno ječo. Ž njim vred sta došla tudi Ivan Radosajevic in Adolf To-masovic. Prvi je obsojen na šestletno, drngi pa zaradi umora na dvajsetletno ječo. Vsi ti trije bodo zaprti v koprsko ječo, odkoder se dva najbržeje ne bosta več vrnila. — Na Bledu je bilo od 21. do 28 junija 282 tujcev. — Kriza v puljskem magistratu noče ponehati. Položaj je tak, da mora odstopiti župan, dr. Stanich, ako hoče biti dosleden Pravijo, da namerava vlada imenovati komisarja, razpustivši mestni zbor, ki ni kos svoji nalogi — Dr. Scheicherja so res napadli zgolj socialni demokratje, kakor je dognala preiskava. Napadalca sta socialno-demokraška delavca Franc Buchner in Janez Augustin. Dr. Scheicherju je slabše. Bolečine v glavi so hujše. Langobardsko groblje v Lajhu. Dosedaj so prekopali 140 grobov. Mašli so zopet mnogo znamenitosti. Knez Ernest Windischgriitz si je ogledal v laboratoriju kranjske lekarne v Lajhu izkopane starine. — Hrvaški akademiki iz Dalmacije bodo imeli dne 16. in 17. t. m. sestanek v Dubrovniku. — Prememba posesti. Gospod Leopold Puhar je prodal za 20000 kron svojo hišo v Kranju št. 118 na Glavnem trgu gospodu Karolu Polajnarju, kavarnarju v Kranju, ki bo ondi izvrševal fijakarski obrt. — Šolske vesti. Imenovan je za nadučitelja učitelj g. Jožef Bernot v Velikem Podlogu, za def učitelja na šoli v Ribnici prov. učitelj g. Anton Kadunc v Strekljevcu, za def. učiteljici prov. učite- teljici gdč. Jožefa Primožič v Črnomlju in E 1 v i r a V i p a n c pri Sv. Križu. Prestavljene so def učiteljice gdč. Roza Merva iz Ihana na Jesenice. M a-rija F a j d i g a iz Doberniča v Trebnje, Marija Barle iz Suhorja v Prečno, Ana Podrekar iz Metlike na Vič, Ernestina Oman iz Begunj k Devici Mariji v Polju, Leopoldina Tomšič v Ribnico. Upokojena sta učitelj gosp. Jožef Pintar začasno in nadučitelj Franc Stoječ na Vrhniki definitivno. — Morilec priznal. Iz Novega mesta poročajo, da je roparskega umora na posestniku Juršiču osumljeni Turk deloma priznal svoje dejanje. Jutri bo nova sod. komisija na licu mesta. — Klal požar je povzroči! škodo 500 kron v stanovanju Franca Mau-renčiča na trgu Tommaseo v Gorici. Ker je ogenj podtaknjen na sumljiv način, so prepovedali Maurenčiču, oddaljiti se iz Gorice. — Velikanski obok, na katerem bo slonel železniški most pri Solkanu, je že dovršen. Ta dogodek so slovesno praznovali. — Imenovanje. Dvornim tajnikom v VII. plačilnem razredu je imenovan Slovenec g. dr. Anton P o v š i č, ki je pri-deljen najvišjemu sodišču na Dunaju 7 Jubilej 35letnega službovanja. Te dni je praznoval v Trstu nad zornilc in podnačelnik tržaške železniške postaje goriški rojak g. Andrej Žbona, 351etnico svojega službovanja. — S klopi je padel in se ubil 81etni sin posestnika Kavčiča v Vrsniku pri Zireh, ko sta bila oče in mati v cerkvi. — Na Stolu je bila včeraj komisija za zgradbo nove slovenske planinske koče. — Interesantna vojaška vaja. Iz Gradca poročajo, da bodo letos lani ne posebno uspelo vajo prehoda artiljerije preko gore R a x ponavljali. Vaja se prične sredi julija in bo trajala okolu 14 dni. — V Ameriki ubit. V premogovniku Forest City Pa je bil ubit Slovenec Janez Kresa 1. — Slavnosti Hrvatov. Dae 9 t. m bo blagoslovljenje nove zastave hrvaškega pevskega društva „Banovec" v Petrinji. — Pevsko društvo „ S 1 o g a " v Zagrebu slavi 12, 13., 14. in 15. avgusta svojo 3 0 1 e t n i c o. Slavnosti se udeleže tudi tržaški Slovenci. — Hrvaški naprednjaki so pretekli petek ustanovili v Zagrebu .Hrvatsko naprednjačko nakladno i tiskovno dio-ničarsko društvo". Njihovo glasilo „PokretK bo z dnem 1. oktobra pričel izhajati kot dnevnik. Akcijski kapital znaša 50.000 K. — Nagla smrt. Včeraj zjutraj je opravila Lenka Soboda iz Podgrada v Dolu spoved in sv. obhajilo ter začela moliti sv. križev pot, že pri drugi postaji pa omedli in pade na tla. V par minutah je bila mrtva. — V Celovcu je umrla prednica ondotnega uršulinskega samostana M. G a -briela Lachner. — Izredna vročina. Včeraj opoldne je bilo v Krškem v sobah meščanske šole 25—27, a v toplomerju meteorologične postaja 32 stopinj v senci. Istinito izredna vročina. — Velika slavnost tržaških Slovencev. Na slavnosti lOletnice pevskega društva .Kolo", ki se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. na vrtu „Narod. doma" pri sv. Ivanu, bo sodelovalo 13 pevskih društev! — Pokopali so minuli četrtek v Kranju gospo Marijo Orel, p. d. Fi-drovko. — Na Jesenicah so pokopali gospo Ano Hafner roj. Pogačnik, v Smihelu pri Novem mestu pa Ivana K n a f e 1 c a , pomožnega uradnika. — Samoumor na pokopališču. V Gradiški se je na pokopališču ustrelila mlada vdova obč. tajnika Ivana VI a c o r, kateri se je pred šestimi meseci ustrelil na istem pokopališču. Sedaj je bila brez sredstev, v službo je pa niso hoteli nikjer sprejeti, ker je bila jetična — Konec zobotehnikov. Minister notranjih zadev je naznanil posl. dr. Heilingerju, da je zakon o ureditvi zobotehnikov že izgotovljen S tem zakonom se odpravi obrt zobotehnikov ter preide v roke diplomiranih zdravnikov. — Ubil se je v Trstu Josip baron Albert G 1 a n s t a 11 e n , c. kr. višji finančni komisar, star 41 let Padel je s konja. — Slovani na gimnaziji v Trstu. Slovanskih dijakov je bilo na c. kr. gimnaziji v Trstu koncem šolskega leta 1904-05 eno tretjino t. j. 152, Lahov 152, Nemcev 141. — Defravdacija v Zagrebu. Ravnatelj pomožnih uradov hrvaške deželne vlade Karaturovič se je sam javil sodišču z naznanilom, da je iz zaklada zaloge šolskih knjig od leta 1898. dalje po-neverjal večje vsote denarja. — Mati umorila svojih petero otrok. Iz Gucumcari, New Mexico po- ! ročajo: Zena George Campbela, katere mož je zn<>n živinorejec, zblaznela je nenadoma na svojem štiri milje od tu oddaljenem posestvu in je izkušala umoriti svojega moža. Ta pa je zbežal, da bi našel pomoč: žena pa je med tem ustrelila vseh svojih pet otrok in naposled še sama sebe, tako da je mož, vrnivši se domov, našel celo družino mrtvo. Ljubljanske novice. lj Ljubljanski obč. svet ima redno sejo v torek, dne 4 julija 1905 ob šestih popoldne v mestnej dvorani. — Med drugim je na dnevnem redu volitev sedmero članov obrtnega zakona. — Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. v zadevi uličnih napisov; 2 o oddaji jubilejske ustanove za ženitno opravo; 2. o podaljšanji neke dijaške ustanove. — Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu samostojnega odseka c. kr. kmetijske družbe za prispevek k darilom za povzdigo konjereje; 2. o prošnji vodstva I. mestne deške ljudske šole za prispevek v svrho prireditve razstave učil; 3. o magistratovem nasvetu v zadevi prodaje smrek iz tivolskega gozda; 4. o županovem dopisu v zadevi izdaje spominske knjige o razvoju mesta po potresu 1. 189 5. 5. o prošnji mestnih delavcev za zboljšnje d n e v š č i n e. Stavbnega odseka poročila: 1. o prošnji Češko-vih dedičev za podrazdelitev stavbnih parcel štev. 103/1 in 103/3 kat. obč. sv. Petra predmestje I del na tri stavbišča; 2 o prošnji Fr. Pusta za razdelitev parcel št. 177/5, 178/3, 125 in 126 katast. občine Poljansko predmestje na pet stavbišč; 3. glede poprave obrežnega zidu na prostoru prejšnje Mayer-jeve hiše. — Policijskega odseka poročilo o prošnji društev ljubljanskih komisijnarjev in postreščkov za preuredbo cenika — Šolskega odseka poročilo o nakupu 1000 izvodov brošurice: „V boj proti alkoholni kugi!« za razdelitev med šolsko mladino Direktorija mestne elektrarne poročila: 1. o obračunu troškov za lani postavljena dva nova parna kotla; 2 o prošnji delniške družbe „Narodna Tiskarna" za znižanje cene električnemu toku, ki ga ona jemlje za razsvetljavo in v motorne namene; 3. o dohodkih in troških električne cestne železnice v 1. 1904. lj Občni zbor „Deželne zadruge dimnikarjev" na Kranjskem, kateri se je vršil včeraj popoldne v A. Rasbergerjevih restavracijskih prostorih, je bil precej dobro obiskan. Udeležilo se ga je 17 članov. Občni zbor je otvoril predsednik, ki je pozdravil navzoče ter predstavil zastopnika obrtne oblasti, mestnega komisarja g. Semena. Zapisnik lanskega občnega zbora se je odobril. Računski zaključek za leto 1904. izkazuje 128 K dohodkov in 220 34 K troškov. Sklene se: prispevek zadružnih članov zvišati za leto 1905. na 4 K; zunanjim odbornikom se dovoli povračilo železničnih troškov. Neupravičeno odsotnim članom od občnega zbora se v smislu pravil naloži globa po 10 K.— Eaoten tarif za Kranjsko se bo vpeljal, ko se dobi izjava posameznih občin, kar bo seveda skrb deželne vlade in deželnega odbora. Sprejme se predlog, da se deželna vlada naprosi, odrediti, da se pri sleherni podelitvi kake koncesije vpraša dimnikarska zadruga za mnenje. Na predlog gospoda Iv. Kregarja kot načelnika zadruge kovinskih ebrtov, ki je navzoč mesto načelnika obrtnih zadrug, se sklene, da pristopi zadruga k obrtni zvezi kranjskih zadrug in k bolniški blagajni mojstrov. Posamezne pritožbe posameznih članov so se upoštevale kot upravičene in bo v tem oziru storila zadruga, oziroma nje odbor tako pri deželni vladi, kakor pri deželnem odboru potrebne korake, da se napravi red zlasti na deželi, kjer je ta obrt izpostavljen uprav drzni samovoljnosti posameznih hišnih gospodarjev itd. Predno je načelnik zaključil občni zbor, oglasil se je še gospod dimnikar Spitzer z nekaterimi opazkami, s katerimi pa je propadel. lj Umrla je soproga c. kr. orožni-škega straževodjo v pok. gospa J o s i -p i n a H u t t e r, roj. S c h w a r z , stara 52 let. — Na Karlovski cesti št. 24 je umrl JanezBaudek. lj Huda vročina. Na Hrastniku je bilo včeraj popoldne 40 stopinj vročine. — V Ljubljani jo je bilo 36 stopinj. Danes popoldne je bilo v Trnovem 38 stopinj C. lj Prešernova veselica. Kogar-ioli ustaviš v mestu in na deželi, nobeden nima druzega v mislih, nego bodočo Prešernovo veselico. Ni čuda, kaj tacega še ni videla majka Slovenija. „Zvezda" bajno okrašena in razkošno razsvetljena, v njej sestri cvet slovenske žene, paviljoni za pivo, vino, sladkarije, rožice, godbe, petje, ples, šrameljni, potujoči pevci, slepi guslarji, hu-moristični karamiji, korzo, vrhu vsega pa še pravcati „Wurste!prater z varjetejem, glediško šmiro, vrtiljakom, šaljivim muze- jem s posebnim Prešernovim oddelkom — to bo tak dirindaj, kakršnega še nismo doživeli. Poleg tega izide še posebni šaljivi list, „Goljfiva kača", ki ga polne najboljši slovenski humoristi. Ce vse to ne privleče naše publike, kaj naj jo potem sploh še? Kamentara ni treba. St. peterska ženska in moška družnica sv. Cirila in Metoda slavite god sv. blagovestnikov naših običajno tudi letes jutri, v torek, ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Petra svečano sv. mašo, katero ob asistenci služi podružnični predsednik, župnik gospod Malenšek. Vsi p. n. člani se pozivljejo najvljudneje, da prisostvujejo tej cerkveni slavi kar najmnogobroj-neje. Vabi pa se sploh vse čestitelje sv. solunskih bratov, osobito pa še vse zavedne narodnjake razsežne domače župe nebeškega ključarja, da se izvolijo v velikem številu vdeležiti tega pomenljivega obrednega spomina. lj Nesreče. Ko je včeraj popoldne čakala pred trnovsko cerkvijo na vozu 23 letna delavka v tobačni tovarni Antonija Vokalova na krst, se je naenkrat sptašil konj in zdirjal čez most. Vokalova je pri tem skočila iz voza in tako nesrečno padla, da se je na glavi hudo poškodovala. Bruhnilo ji je bila tudi kri iz nesa in ušes. Prepeljali so jo na odredbo zdravnika g. dr. Zajca v dež bolnico. — Včeraj popoldne je padel s škarpe poleg Pollakove tovarne na Sv. Petra nasipu paznik v prisilni delavnici Ferdinand Sluga ki se je tako poškodoval, da so ga morali peljati z rešilnim vozom v dež. bolnišnico. lj Ogenj v „Splošnem kon-sumnem društvu". Včeraj po šesti uri zjutraj je naznanil čuvaj na Gradu z dvema streloma, da gori v soc. - demokraš-kem konzumnem društvu na Sv. Petra nasipu št. 45. Oddelek požarnega in reševalnega društva je ogenj, ki je napravil do 3000 kron škode, pogasil. Društvo je bilo zavarovano pri „Riunione Adriatica" za 10.000 kron. Kako je ogenj nastal se še ni dognalo. lj Predvečer praznika sv. Cirile in Metoda v Ljubljani. Piše se nam: Kres na ljubljanskem Gradu je vsled velikega smerečja v bližini prepovedan. Ali bi se ne dalo urediti, da bi bil ta večer vedno sijajno razsvetljen stolp ljubljanskega gradu, da bi se svetil daleč na okolu? In društvena godba? Naj priredi ta večer mi-rozov, kakor stori to godba v Kamniku. Kaj pa slovenska pevska društva? Ker se na Gradu ne sme kuriti kresa, naj bi priredila vsako leto 4. junija zvečer mestna občina na Gradu velik umetalni ogenj, da budi tako narodno zavest ljubljanskih Slovencev! Ali ni mogoče tega izvršiti že letos? lj Onesvestila se je predvčerajšnjem prodajalka gdč. Smerdu v trafiki na južnem kolodvoru. Prepeljali so jo domov. Vplivala je na njo preveč velika vročina. — Danes dopoldne se je pa onesvestila delavka Marija Trohova. Hotela je iti k zdravniku in je med potjo stopila v neko gostilno, kjer se je zgrudila. Morali so jo prepeljati v deželno bolnišnico. lj Poskušen samoumor. Včeraj zvečer je skočila vpokojena delavka v tobačni tovarni Marija Zorčeva v Gradašico na Viču z namenom se usmrtiti. Ljudje, ki so to opazili, so jo potegnili iz vode. V vodi je izgubila zadnji desetak, ki ga je imela. Usmrtiti se je hotela radi neke dedščinp. 1] Razpis. Na dan obletnice poroke Njene c in kr. Visokosti gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije razdeliti je 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je pri mestnem magistratu do 24. julija t. 1. lj Sam svoj morilec? Pred par dnevi je bila mestna policija brzojavno obveščena, da je v Ljubljani neki človek, ki je sumljiv, da je umoril 271etnega umetnega ključarja Franceta P. iz Oelsa na Morav-skem in mu pobral 1000 kron denarja in njegove dokumente, s katerimi se predstavlja za pravega P. Mestna policija je morilca izsledila v osebi pravega P., ki je izpovedal, da je denar zapravil na Reki in Opatiji. Ko se je njegov oče o tem obvestil, je poslal sin« toliko denarja, da se je lahko odpeljal domov. lj Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v Svicariji. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. iz Beneške Slovenije. (Izvirna poročila.) Nova maša. V nedeljo, 18 junija, je slovesno daroval svojo prvo sveto mašo č. g. Josip Domeniš. Med beneškimi Slovenci je nova maša še vedno izreden in jako slovesen praznik. Domenisova rodbina pri Trpečih je rodbina duhovnikov ; novo-mašnik ima dva strica in enega bratranca v duhovskem stanu. K novi maši je prišlo čez 150 povabljencev, izmed katerih marsikatera odlična oseba. Veselja ni manjkalo ; vse pa je imelo domači, slovenski značaj. Slavoloki so bili odičeni s slovenskimi napisi in pri banketu je bilo slavljencu na čast deklamiranih več jako lepih slovenskih pesmi. Druga slovesnost je bila pa dne 25. junija pri Sv. Lenartu. Položili s« temeljni kamen za novo župnijske cerkev. Blagoslovil ga je sam nadškof. Priložnostni cerkveni govor pa je imel, namesto mil. g. nadškofa, monsgr. Pelizzo, rektor videm-skega semenišča, kateri je v poljudni slovenščini razložil mnogobrojnemu ljudstvu pomen tega cerkvenega obreda. Vreme je bilo krasno in navdušenja ni manjkalo. Avstrijski vojaki čez mejo. Ravnokar sem čital v „Patria del Fnuli", da je na Matajurju prestopilo mejo in prišlo do vasi Ložec šest avstrijskih vojakov, češ, da so zgrešili pot. Po nekaterih pojasnilih vrnili so se na avstrijska tla. Sumi se, da so nalašč napravili izlet v poizvedovalne namene Ž njimi je bil tudi neki častnik. Po svetu. Tako šolo bi tudi Slovenci potrebovali. O čemur se pri nas še govoriti ne more. ker se nam zdi nedosegljiv ideal, to so že Nemci uvedli v prakso. To je ustanavljanje takih šol, ki dajejo otrokom za življenje dovolj izobrazbe in vaje v zem-ljedelskih opravilih. To so sole, ki so na posestvih, pri katerih gospodarijo učenci sami. To misel je prvi uresničil dr. LV f V V \v/. VY <\w, srr/. <'.\* ^ ■/-> V>.\.V/>Vi>.NV>?.V. -/".S ^A> / \\.\ ■ 1XV11 • • 11 • v < -.-TA v V . •/i>.V>V—> >.V. •/•».\>.V.Vi!\ .. < / A <