teto LXIX Štev. 6 a
V Ljubljani, v četrtek, O. januarja 194t
PoStnina plalana v gotovini
Cena 2 din
Od 1. dOTi dal|*
naročnina mesečno 80 din, za inozem-•tvo BO din — nedeljska izdaja ce-ioletno 06 din, za Inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/IIT. Tel. 40-01 do 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rač.: Ljubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 P od ru ž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Kaj hoče Siam
Medtem ko letala z naraščajočo ljulostjo svojih napuoov na središča civilizacije, industrije in vojnega materiala pripravljajo odločujoči spopad med Anglijo in Nemčijo in se na jugu bijejo bitke za prevlado v območju Sredozemskega morja tako na albanskih gorah, kakor na obali Libije, se na Daljnem vzhodu ali jugovzhodu zaenkrat odigravajo burni dogodki samo ob obali južnokitajskega morja in sicer ob porečju Jangcekjanga med Japonsko in Kitajsko na eni ter med francosko Indokino in kraljestvom Siamorn na drugi strani. Razume se, da sta oba ta konflikta v zvezi z vojsko v Evropi in da sta s tega stališča ne samo zanimiva, ampak z vsem, kar jimu utegne še sle-niti, tudi važna za razvoj bodoče podobe sveta vobče
Znano je, da je japonska strahotni poraz francoske armade na evropskem bojišču izrabila v to, da oslabi Francijo v njeni najbogatejši koloniji Indokitaju, kjer je bila japonska armada že davno zasedla veliki otok tlajnan v Tonkinškem zalivu. Šele poraz Francije spomladi letošnjega leta je omogočil Japonski, da ta otok v polni meri uporabi za to, da bi mogla iz pristanišč Indokitaja prodirati v južnokitaj^ko provinco Jiinnan, skozi katero pelje iz angleške Birme moderna avtocesta v Čungking, kjer se nahaja rezidenca in generalni štab Čankajšeka. Prav za prav je bil namen Japonske, da zasede vsaj severno Indokino, če ne vso, tega pa ni mogla storiti, ker ji je na ena strani francoska kolonialna vlada in armada nudila zadosten odpor, na drugi strani pa se vlada v Tokiu ni upala izzvati odkritega spopada z Anglijo in Zedi-njenimi državami Severne Amerike, saj l>i japonska okupacija Inookine ogražala ves kolonialni imperij teh dveh držav v Tihem in Ind-skem oceanu. Zdi se, aa tudi Nemčija v tem oziru Japonske ni preveč podpirala z ozirom na maršala Petaina, čigar lojalno zadržanje je za Nemčijo pri njenem sporu za življenje in smrt z Anglijo neprecenljivega pomena. Japonska je dosegla samo to, da ima njena armada nekaj oporišč v severni Indokini, ozir. v pristanišču Tonkingu, odkoder lahko z letali vsaj kolikor toliko obvladuje zračni prostor nad prometnimi zvezami, po katerih Čankajšek dobiva orožje iz angleške Birme.
Težave, katere je Japonska na ta način prizadela francoski indokitajski koloniji, je izrabilo kraljestvo Siam ali Tajland, kakor se danes imenuje v diplomatskem političnem svetu. Sedanja francoska indokitajska kolonija je bila svoj čas posest več domačih vladarjev, ki so v teku 19. stoletja drug za drugim prišli v odvisnost od Francije, medtem ko je Siam kakor po čudežu ostal edina neodvisna država na zadnje-indijskem polotoku. Med Siamom in francosko kolonialno vlaao pa je bil ves čas spor zaradi obmejnih pokrajin, zaradi katerih so se v prejšnjih stoletjih indokitajski vladarji prepirali S siamskim dvorom v Bangkoku. Siamsko kraljestvo, ki se je v zadnjih desetletjih močno moderniziralo, je sedaj te več sto let stare spore pogrelo, ker si pač ni moglo misliti boljše prilike, da se poveča na račun poražene in ponižane Francije, Nekateri so domnevali, da Siam dela na to v tihem sporazumu z Japonsko, ker je znano, da je bila japonska propaganda: Azija AzijcemI zajela tudi Siam. Pokazalo pa se je, da temu ni tako, ker siamske zahteve tuai Japonski, ki je z generalnim guvernerjem in vrhovnim poveljnikom Indokitaja sklenila vseskozi zadovoljivo pogodbo, niso všeč, saj motijo dobre odnošaje, ki so se začeli po tej pogodbi razvijati med francosko kolonijo in japonskim cesarstvom, in zapletajo položaj na Daljnem vzhodu bolj, kakor si želi Japonska. Kdo Siam diplomatično podpira, se je jasno razvidelo novembra meseca lanskega leta. ko se je izvedelo, da sta Anglija in Združene oržave Severne Amerike mobilizirali ves «voj diplomatski aparat v Bangkoku, da preprečita sklenitev pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju med Siamom in Japonsko. Iz tega je bilo takoj razvidno, da sta obe velesili interesirani na tem, da bi Japonska imela v Siamu nasprotnika, ki bi jo lahko ogražal na levem boku, to je ob obali južnokitajskega morja. Siam naj bi na eni strani predstavljal resno oviro japonskim načrtom v Kitaju, na drugi pa naj bi bil strašilo Pe-tainovi Franciji, da more izgubiti svojo najbogatejšo kolonijo, če bi se njena politiko preveč oodaljevala od smernic, ki so vodile Francijo od leta, ko je bila sklenjena takozvana velika antanta z Anglijo.	*
Da za Siamom stoji Anglija, je pokazalo tudi dejstvo, da je angleška vlada, meJtem ko se francoski indokitajski generalni guverner trdovratno brani, da bi Siamu količka j odnehal, odstopila Siamu na meji z britansko kolonijo Birmo nekaj ozemlja ob reki Saluenu, ki si jih Siam tudi tam prisvaja. Vendar pa sodelovanje med Anglijo in Birmo nikakor ni tako obsežno, kakor se je splošno domnevalo. Tisti sporazum o prijateljstvu in nenapac.anjil namreč.- ki sta ga Anglija in Amerika skušali preprečiti, se je decembra 1940 med Siamom in Japonsko le sklenil. V tej pogodbi je tudi rečeno, da bo v slučaju, če bi ena izmed pogodbenic bila od kogar koli že napadena, druga pogodbenica ostala nevtralna in ne bo nasprotniku nudila nobene pomoči. Iz tega, kakor tudi iz drugih okolnosti, se razvidi, da se Siam noče z neazijskimi velesilami preveč vezati in da ni pripravljen žrtvovati svojih oobrih odnošajev z japonsko Saj ni dolgo, ko so siamski politiki izjavili, da so z
Angleške čete obkoljujejo Tobruk
Bitka za to mesto se bo najbrže razvila še!e čez nekaj dni
London, 8. jan. AA. Reuter. V londonskih vojaških pooblaščenih krogih izjavljajo, da sedaj ni še točnih poročil, kako je Tobruk odrezan od zvoz na zahodu. Britanske enote se nahajajo vzhodno od pristanišča in zahodno od pristanišča ter je popolnoma nemogoče, da bi kakšen večji oddelek sovražnikovih čet zapustil ali pt vkorakal v Tobruk.
Kairo, 8. jan. t. Reuter. Poročila, ki prihajajo z bojišča, vedo povedati, da se sedaj zbirajo angleške čete pri Tobruku tako, da se lahko reče, da je Tobruk prav za prav že obkoljen. Prav tako so prispela poročila, da je presekana zveza To-bruka proti zahodu, in sicer so angleške čete ponekod zasedle to cesto.
Kairo, 8. jan. Reuter. Medtem ko glavnina britanske imperialne vojske napreduje proti Tobruku, bo morebiti, kakor pn napadu na Solum in na Bardio. nekaj dni zatišja, dokler ne bodo izdelani popolni načrti za napad. V vmesnem času pa poteka transport za preskrbo prednjih enot, kar poteka v redu in navzlic veliki oddaljenosti od postojank, ki se stalno povečujejo. Na cesti skozi puščavo se stalno vidijo cele reke voz, ki vozijo vodo, hrano in strelivo. Ta pot se vleče v doliini 300 km v ogromni libijski puščavi od Marsa Ma-truha pa do piednjih britanskih čet.
Angleške vojne ladje niso bile potopljene
London, 8. jan. A A. Reuter, V merodajnib londonskih krogih sporočajo, da so neresnične vesti, da bi bile potopljene tri britanske vojne ladje, ki so bombardirale utrdbe Butdije. Prav tako so neresnična poročila o tem, da bi bila potopljena neka druga ladja in da sta bili težko poškodovani dve križarki, ena podmornica, en rušilec, ena oklop-nica in en monitor.
Kairo, 8. jan. AA. Reuter Neki visoki častnik britanskih letalskih sil je izjavil, da so britanski bombniki na vseh bojiščih v Grčiji in na Srednjem vzhodu do decembra izvedli 1827 napadov, in sicer 621 samo v Libiji; dalje je ta častnik izjavil, da operirajo sedaj prva ameriška letala v sestavu britanskih letalskih sil na Srednjem vzhodu, vštevši tu tudi letala tipa Glen Martin, ki so izvedla že pomembne ogledniške polete. Ostala ojačenja prihajajo mnogo hitreje kakor pa pred dvema mesecema.
Angleške izgube pri Bardiji
Kairo, 8. jan. t. Reuter. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno v Kairu, pravi, da so angleške čete danes, v sredo, nadaljevale s svojim prodiranjem proti Tobruku. Uradno poročilo tudi pravi, da znašajo izgube angleških in avstralskih čet v bitki pri Bardiji manj ko 600 mož. Na sudanski meji in na meji Kenije se je nadaljevalo živahno delovanje patrol.
General Bergonzoli pobegnil
Kairo, 8. jan. t. Reuter. Angleško poveljstvo javlja, da generala Bergonzolija, glavnega poveljnika italijanskih čet v Bardiji, še niso našli. — Domnevajo, da je general Bergonzoli v zadnjem trenutku pobegnil na motornem čolnu, ki je bil posebej pripravljen za ta slučaj Vendar pa angleške oblasti iščejo sledi za pobeglim generalom.
Dodatno se je še izvedelo, da se je general Bergonzoli izmuznil med angleškimi prsti v zadnjem trenutku, vendar pa je poprej predal poveljstvo višjemu častniku.
Prav tako je pobegnil pred nevarnostjo jetni-štva neki drugi višji generalštabni častnik. Toda
sedaj so ga angleški oddelki dohiteli in ujeli nekje severno od Bardie.
Rim, 8. jan. Štefani »Popolo di Romat piše danes, da ni v ospredju bitke okoli Bardije ne general Wavel, niti general Wil3on, ampak general Bergonzoli. Radijsko postaje in časopisi po vsem svetu priznavajo in poveličujejo njegovo herojsko osebnost. General Bergonzoli. ki je tudi znan pod imenom »Barba di Elettricita« (električna brada), je branil Bardijo celih 25 dni z zmanjšanimi svojimi četami proti 250.000 možen angleške vojske, proti angleškemu sredozemskemu brodovju in proti velikemu številu bombnikov. To Junaštvo je legendarno in se je dokazalo že v svetovni vojni, v vojni v Španiji pa se je tako odlikoval, da je dobil visoka vojna odlikovanje Vendar pa ne nosi nobenega teh znakov na svojih prsih, ampak samo pet ran iz vojne. Kadar kakšna država lahko računa na take može, kakor so bili general Maletti, ki je padel na čelu svojih čet pri Sidi Baraniju, tedaj se ve, da ta država ne more izgubiti vojne.
Rim, 8. jan. AA. Štefani. »Messaggeroc piše, da gre Anglija za tem, da ne doseže toliko vojni uspeh, kakor da zada udarec in oslabi moralno odpornost italijanskega naroda Toda prvi italijanski odgovor na to vojno je bn herojski odpor posadke v Bardiji. Sijajna obramba vojakov generala Bergonzolija proti sovražniku ki je bil v premoči, dejansko pomeni, da se je v zvezi s prvimi angleškimi uspehi pri bitki v Marmariki pri italijanskem narodu okrepilo geslo, da se sploh ne popušča, in še bolj se je razplamtela vera v končno zmago. Odpor v Bardiji je izzval občudovanje pri sovražniku in to daje polno priznanje zlasti kot znak vztrajne vzdržljivosti italijanskega naroda na vseh bojiščih v tej vojni. Na diugi strani pa je pogum vojakov pri Bardiji potijen tudi s sklepom ministrskega sveta, ki podčrtava neomajno zvestobo Italije do osi in odločnost, da so borha nadaljuje brez oddiha, da bi Italija dobila svoje mesto v novi Evropi in da bi se svet osvobodil angleškega plulokratslva.
Nemški ekspedfcijski zbor v Italiji
Berlin, 8. jan. AA. Štefani. V zvezi z oil-pošiljatvijo nemškega ckspedicijskega zbora v Italijo pripominja »Volk. Beobaeliter«, tla to dejanje ne pomeni samo kretnje prijateljstva in tovarištva do zavezniške Italije v veliki skupni borbi, temveč se da to tolmačiti tudi z dejstvom, da je Nemčija zainteresirana na porazu skupnega sovražnika tudi na Sredozemlju, kjer je Anglija postala močna in jo jc zato treba od tam odstraniti.
Italiiansko volno poročilo
Nekje v Italiji, 8. jan. A A. Štefani: Službeno poročilo 215 glavnega stana italijanskih oboroženih s: sc glasi'
V Kirenaiki akcija patrol in topništva med Bardio in Tobrukom. Naša letala so torpec'.ira!a neki sovražnikov rušilec pri Solumu. Patrole lovskih in bojnih letal so streljale s strojnicami in ■bombardirale sovražnikove mehanizirane oddeike. Sovražnikovo letalstvo je izvedlo številne polete nad raznimi kraji Kirenaike in nad mestom Tri-polisem, kjer so 4 mrtvi in 25 ranjenih. Neko sovražnikovo letalo je bilo v borbi zbito od našega lovskega letala.
N« grškem bojišču: Delovanie lovskih letal, ki so povzročila sovražniku težke izgube in preprečila njegove napadalne poskuse na naše prednje postojanke. Angleška letala so večkrat bombardirala naše sanitarne oddelke, vendar pa žr-
tev ni bilo. Zbita so bila tri sovražnikova letala, ki so goreča padla na tla. Naše pomorske enote so z očitnim uspehom bombardirale kraje in ceste na sovražnikovi obali. V Vzhodni Afriki ie bil preprečen poskus sovražnika, da bi bombardiral nek kraj v Eritreji in sicer z naglo intervencijo lovskega letalstva.
R mski tisk: Italija ne bo klonila
Rimski tisk priobčuje o ministrskem svetu, ki je bil 7. t. m., sledeče.
Sklep ministrskega sveta pomeni, da l>o Italija ostala neomajno zvesta paktu osi in trozvezi. Kljub izgubam, ki jih italijanska vojna poročila odkrito in pošteno priznavajo, razpolaga Italija z zadostnimi silami in sredstvi, da nadaljuje z nezmanjšano energijo borbo za življenje in smrt s sovražnikom. Nezgode, ki jih pozna vsaka vojska, ne bodo uklonile Italijanov, da se ne bi borili za svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Sovražnik naj se ne nadeja, da bo narodni ponos v borbi med revežem in bogatinom padel v prah. Angleška propaganda je v zmoti, če si domišlja, da so Italijani pobili in da bi se mogli ločiti od svojih zaveznikov. DoČim Anglija še do danes ni povedala svojih vojnih ciljev, ve ves svet, da se Italija bori zato, da se reši poniževalnega položaja, na katerega je obsojena zaradi imperializma države, ki se po krivem imenuje demokracija, v resnici po pomeni krivično nadvlado maloštevilno bogatinske kaste nad vsem svetom. I
Mirnejši dnevi na zahodu
Berlin, 8. jan. AA. DNB: Nemški hitri čolni so izvedli včeraj napad na neki britanski konvoj, katerega so spremljale močne pomorske enote. Več ladij je bilo ob tej priliki vrženih iz konvoja.
Berlin, 8. januarja AA. DNB: Neki nemški bombnik je potopil danes dopoldne v Atlantskem oceanu 400 km zahodno od Irske neko 8000 tonsko ladjo, ki je plula v Anglijo.
Amsterdam, 8. januarja DNB: Angleška radijska postaja je objavila, da je London imei najdaljši preplah za letalski napad v zadnjih tednih. Isto poročilo pravi, da so se sovražna letala stalno pojavljala nad angleškim glavnim mestom Včeraj so sovražna letala napravila na neko mesto v vzhodni Angliji štirikrat zračne napade.
London, 8 januarja t. Aes. Presa: Na kosilu Londonskega kluba je danes prvi govoril H. Rustin,
Grško bojišče:
Letalski napad na Elbasan in Korčo
Atene, 8. jan. t. Reuter: Grško uradno poročilo
ki ga je objavilo vrhovno poveljstvo, pravi, da so angleški bombniki v torek uspešno bombardirali vojaške naprave <n skladišča v Elbasanu. Med napadom je padal droban sneg, prav tako je ponekod med poletom tudi deževalo. Vidnost in orientacija je bila zelo slaba, vendar pa so velike eksplozivne bombe padale na glavne cilje. Letala so metala tudi zaži-galne bombe Vsa letala so se vmila na svoja oporišča, kljub hudemu protiletalskemu streljanju topov.
Atene, 8. januarja Reuter: Sporočilo grškega ministrstva za javno varnost od 7. januarja zvečer se glasi:
Oddelek sovražnikovih letal je bombardiral danes Korčo in je zahtevalo bombardiranje med prebivalstvom več kakor 100 žrtev. Porušenih je bilo 40 hiš, pa tudi mestna katedrala je utrpela znatno škodo. Včeraj je eno sovražnikovo letalo napadlo
Japonsko popolnoma solidarni, da je treba ustanoviti v Aziji nov politični red, čigtir glavna točka je, kakor vemo, da bi sc Ajija osamosvojila od tujih velesil. Seveda pa iiore Siam ostati slejkoprej v najboljših odnošajih z Veliko Britanijo in z Ameriko... Siamsks v'ada pač igra dvojno igro, v kateri je njen namen edino le ta, da se kolikor mogoče bolj okoristi z zadrego Francije pa s prijateljstvom tako Anglije na eni, kakor Japonske na drugi strani.
Kako se bo končala ta zadeva, še ni mogoče uganiti. Eno pa je gotovo, r.a Francija ne bo odnehala. Zato prevladuje mnenje, da bodo velesile, ki podpirajo danes Siam, same izprevi-dele, da ne delajo prav niti v svojem interesu, niti v interesu evropskega sveta, činar ugled v Aziji itak pada bolj in bolj.
malo ribiško ladjo blizu nekega otočka v Egejskem morju in s strojnicami streljalo nanj. Ubit je bil en ribič.
Snočnje uradno sporočilo vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil št. 74 pa se glasi: Zmanjšano delovanje patrol Ujeli smo nekaj sovražnikov.
Washington, 8. januarja AA Reuter: Na vprašanje v zvezi s poročili, da so Združene države dale Grčiji na razpolago 100 letal, je predsednik Roose-velt odgovoril, da mu ni znano, če je to točno.
Bern, 8. januarja AA. Hava6: »Neue Ziircher Zeitung« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Aten in razlaga različne ukrepe grške vlade v zvezi z vojno. Grška vlada je zaukazala mobilizacijo kmetijstva, kar naj ima namen, da se obdela vsa plodna zemlja. Ukinjen je davek na proizvodnjo za časa vojne za vse kmečke družine, katerih sinovi so pod orožjem. Da bi odstranila nevarnost širjenja požarov v zvezi z bombardiranjem, bo morala vsaka hiša imeti na razpolago v rezervi 750 litrov vode. Prav tako bodo morali pripraviti pitno vodo za primer uničenja glavnega rezervoarja. Ze v prvih dneh spopadov je vlada zagotovila zadostno količino živil za potrebe prebivalstva. Za, razdelitev teh živil skrbi posebna organizacija. Družine mobiliziranih vojakov, ki nimajo večjega imetja, so proste davkov za časa vojne in v primeru potrebe prejemajo državno pomoč. Mobilizirani delavci prejemajo polovico redne mezde. Organizirana je bila tudi loterija z mesečnim žrebanjem v korist pokritja vojnih izdatkov.
Belgrad, 8 ian. m. Z grško italijanskega bojišča so danes dopoldne prispela v Belgrad poročila, ki pravijo, da so grške čete, močno okrepljene napadle italijanske postojanke, in prisilile italijanske čete, da so se umaknile v notranjost Albanije. Napadi so se vršili v dolini reke Škumbe. Povsod drugod so bile vojaške krajevne akcije. Italiiansko letalstvo je včeraj močno napadlo Korčo. Pobitih in ranjenih je bilo do 150 oseb.
ki je v svojem govoru povedal svoje vtise, ki jih je prinesel pravkar iz Romunije, kjer je bil šest let zaposlen v petrolejsk« industriji.
Rustin je rekel v 6vojem govoru, da bo letošnja zima za prevoz petroleja iz Romunije v Nemčijo neugodna in Donava, največja prometna žila, je že zamrznjena. Nemčija ima sedaj pravico odpeljati skoraj vse zaloge petroleja, ki se pridelajo v Romuniji, toda po računih Rustinovih bo Nemčija v tej zimi zmogla prepeljati samo 15% predvidene količine.	•
Rustin je še rekel, da je bilo razpoloženje včasih v Romuniji bolj za Anglijo, kakor pa je sedaj. Značilno pa je, da se tudi sedaj v Romuniji nadaljujejo sabotažna dejanja in da jih je po Rustino-vem mnenju vedno več.
Za Rustinom je govoril bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, ki je rekel, da se je živčna vojna v Evropi začela s češkoslovaško krizo. S'cer pa meni, da se položaj razvija približno tako, kakor v letih prve svetovne vojne od 1914—1918. Kar drži in veže samo sila skupaj, se ne more ohraniti, meni dr. Beneš.
London, 8. januarja t. Reuter: Poročilo admira* litele objavlja, da je ponoči prišlo v sovražnih vodah do spopada med angleško in nemško podmornico. Nemška podmornica je nenadoma prišla na. površino in oddala prvi 6trel na angleško podmornico »Turna«. Toda »Turna« je takoj odgovorila in je gotovo zadela podmornico na stolp, Toda la poškodba ni bila huda, nakar ie »Turna« skoraj eno uro zasledovala nemško podmornico. Toda kmalu so prišle druge edinice sovražnega brodovja pod-mc.tnici na pomoč. »Tuma« je najbrž potopila eno sovražno ladjo iz te skupine. »Tuma« ni bila poškodovana in se je lahko umaknila.
'London. 8. januarja, AA Reuter: Na pristojnem mestu v Londonu se izve, da britanska letala v noči med torkom in sredo niso izvedla nobenih poletov,
Ulster podpira Anglijo
London, 8. januarja. AA. Reuter: Predsednik vlade Severne Irske, Andrevv, je naredil aluzijo na nesporazume, ki po njegovih besedah obstoje v Združenih državah glede stališča Severne Irske. Minister je rekel med drugim:
Irska je nevtralna država, vendar je za vlado in ljudstvo Severne Irske nevtralnost nemogoča stvar Mi smo skupaj z ostalimi deli britanskega imperija združeni pri vodstvu vojne. Nato je minister izjavil, da je do nevključitve Ulstra v sistem obvezne vojaške službe prišlo po sklepu vlade združenega kraljestva in rekel: Irska vlada je ostro protestirala pri britanski vladi, da bi bila Severna Irska obsežena s sistemom vojaške službe in je bilo zato rekrutiranje v Ulstru po želji britanskega ministrskega predsednika izvedeno na temelju prostovoljnega prijavljanja obveznikov. Državljani Ulstra služijo v velikem številu in z velikim uspehom v vseh enotah britanskega imperiiU«
Nemški tisk odločno zavrača Roosevelfov govor
»Slovenci so vzgled«
Belgrajska »Samouprava« prinaša dolg članek o strankarskem življenju v Jugoslaviji s posebnim ozirom na JRZ. V članku se peča tudi z nasprotni- g mi strujami, tudi s komunističnimi, nakar naglaša potrebo notranjega zbiranja v vrstah JRZ, kjer priporoča, nSj bi se zlasti spoštovala avtoriteta, naj bi bili deležni spoštovanja tisti preskušeni srbski politiki, ki delujejo v tej stranki Nato pa prehaja na misel, naj bi Srbi posnemali vzgledno delovanje Slovencev v JRZ; »Mislimo na vzgled, ki ga nam dajo naši bratje Slovenci, med katerimi gre delo v krilu stranke JRZ tako modro in gladko izpod rok, da naši prijatelji v Sloveniji drže v svojih rokah niti vseh socialnih in celo socialno-gospodarskih pobud ter rešujejo vsa pereča krajevna vprašanja v zadovoljnost vsega naroda. Brez strahu in napak delajo sistematično pri reševanju vseh svojih krajevnih (občinskih, okrajnih in banovinskih) vprašanj, s čemer so Slovenci dali vsej državi ne le vzgled velikanske strankarsko-politične, marveč tudi socialno politične zavednosti. Njihov vzgled gledati in ga posnemati, je zato potreba, ki nam je nujna ter jo priporočamo vsem nam « — Nato list naglaša, da jc JRZ zadnja leta povezala s svojim imenom dve politični potezi: sporazum na znotraj ter nevtralnost na zunaj, kar je zvezano z imenom Dragiše Cvetkoviča.
Za avtonomijo Bosne in Hercegovino
Muslimani obhajajo te dni svoj veliki praznik bajram. Zagrebški »Obzor« je ob tej priliki izdal zanje posebno bajramsko prilogo ter napisal nekaj političnih in drugih člankov o zahtevah Bosne in Hercegovine. List med drugim prinaša članek Ha-mida Kurbegoviča, ki razlaga, zakaj so muslimani za posebno avtonomijo Bosne in Hercegovine. Med drugim pravi: »Muslimani so prvi postavili zahtevo po avtonomiji Bosne in Hercegovine v njenih zgodovinskih mejah. V tej svoji zahtevi niso ostali sami, ker to zdaj zahtevajo že tudi Hrvati katoliške vere kakor tudi pravoslavni Srbi ter zagovarjajo prav tako kakor muslimani, la zahteva temelji na stvarnih interesih ter je docela gospodarsko-političnega značaja. Zato inora biti zazumljiva prav tako Srbom kakor tudi Hrvatom. Mi hočemo, naj bo Bosna upravljana iz Sarajeva, iz svojega srca ter od tistih svojih sinov, ki najbolje razumejo vse njene potrebe. Ti bodo tudi najlaglje našli pot do njenega popolnega razvoja. Hočemo, da se Bosna upravlja za Bosno!« — O tem vprašanju prinaša »Obzor« še svoj politični članek, kjer se ukvarja z vprašanjem, kako bi bilo na razne načine mogoče rešiti vprašanje Bosne, katero hočejo Srbi zase, Hrvati tudi zase, medtem ko so Bosanci sami po večini za avtonomno Bosno. List nato pravi: »Ce pa to vprašanje gledamo s splošnega stališča Jugoslavije, ga je mogoče rešiti zgolj s kompromisom. Ko bi Bosna bila prideljena srbski enoti, bi dejansko dobili veliko Srbijo, banovina Hrvatska pa bi bila le krna dežela v zemljepisnem gospodarskem in prometnem oziru. S tem bi ne bil izigran le sporazum od 26. avgusta 1939, marveč bi bilo tudi onemogočeno nadaljnje pravilno ure|evan|e razmerja med hrvatskim in srbskim narodom « Nato list naglaša, da utegne to vprašanje skoro biti na dnevnem redu ter priporoča, naj bi se rešilo tako, da bi Bosna in Hercegovina postala avtonomna dežela v okviru Jugoslavije.
Nemško glasilo za novo leto
Glasilo Nemcev v Sloveniji »Deutsche Nach-richten«, ki izhaja v Zagrebu je v svoji številki od 4. t. m. v novoletnem članku prineslo več misli o nemškem narodu, zlasti na potek sedanje vojne v letu 1940, nakar sklepa svoje razmišljanje s temi stavki: »Mi Nemci v Jugoslaviji smo leta 1940 stopili dober korak naprej. Zbrali smo se in svoje vrste krepko strnili. Najsi so zunanje oblike naše skupnosti še pomanjkljive, notranje pa smo si drug drugemu bližji kakor kdaj poprej. Ka) neki pomenijo Zunanjosti in oblike? Misel skupnosti vseh Nemcev tega sveta se ne briga za zunanjosti in ovire. Naj si tako imenovane demokratske sile še tako prijadevajo, da bi pot nemškega naroda za večne čase naravnale skozi temo — imamo mi svoje zagotovilo, da bo zarja zmagujočega sonca skoraj vzšla nad našim narodom Isto sonce miru pa bo sijalo tudi nam Nemcem, dobrotno bo pošiljalo svoje krepilne žarke prav tako nam — kakor bratom in sestram v Nemčiji.«
Demokratske koncentracije ne bo
Sofijski list »Zarja« je 29. decembra prinesel poročilo, češ da "se v Jugoslaviji pripravlja koncentracija vseh demokratskih struj, v katerih bi zlasti sodelovale skupine Dragoljuba Jovanoviča, dr. Iliča, dr. Ribarja in socialista Nedelika Divca. V članku je omenjeno tudi ime zcmljoradnika Životu Milojkoviča. Zato je ta zdaj v svojem glasilu »Težačko pravo« napisal članek, kjer pravi: »Meni sploh ni nič znanega o tem, da bi kdo delal za kako demokratsko koncentracijo v Jugoslaviji ali za ustanovitev kake nove stranke. To tudi nikomur drugemu v državi ni znano, ker na tem nihče ne dela ter tudi pogojev ni za kako tako prizadevanje. Ko bi pa kdo tudi hotel kaj takega doseči, bi se jaz s tako akcijo nikakor ne mogel strinjati* ker sodim, da bi bilo zbiranje demokratskih sil na taki podlagi, kakor jo navaja sofijska »Zarja« ne le nemogoče, temveč tudi škodljivo. To bi prav za prav ne bilo zbiranje, temveč razbijanje demokratskih sil v naši državi. Najmanj pa bi se mogel strinjati ali sprejeti kako tako koncentracijo demokratskih sil v Jugoslaviji ali kako tako novo stranko, ki bi stala pod vodstvom dr. Dragoljuba Jovanoviča...«
Saboterji na Hrvatskem
Hrvatski list »Hrvatsko Jedinstvo« prinaša članek, kjer govori o potrebi edinosti med hrvatskim narodom. Pravi, da Hrvatje s sporazumom sicer niso dosegli vsega tega, kar so želeli, da pa bodo že še dosegli. Sedanji režim na Hrvatskem pa je prežet popustljivosti in humanosti, katero nekateri imajo za slabost. »Saboterji so na vseh straneh: na levici in desnici, pa tudi med tistimi, ki se delajo nekake pomagače in posredovalce med Hrvati in Srbi. Toda ti so zdaj postali docela odveč, ker je sporazum že sklenjen.« Nato pa li«t znova naglaša, da morajo Hrvati v teh časih ostati strnjeni.
Hrvatsko-nemško društvo v Osijeku
V Osijeku so imeli »društvo prijateljev Nemčije«, ki mu je predsedoval g Matija Kovačič, urednik »Hrvatskega lista« Te dni je to društvo, ki je imelo 250 članov, imelo svoj občni zbor. Predsednik je na občnem zboru predlagal, naj društvo spremeni svoja pravila in ime ter naj se društvo poslei imenuje »Hrvatsko-ncmSko društvo«. Ta predlog je bil sprejet, nakar je bil za predsednika spet izvoljen Kovačič,	#
Berlin, 8. jan. AA. DNB. Tukajšnji listi ostro kritizirajo govor, s katerim je predsednik Roose-vult začel 77. redno zasedanje kongresa.
»Berliner Bttrsen Zeitung« pravi med drugim, da v ameriški politični zgodovini ni bilo doslej takšnega preobručanja zgodovinskih dogodkov in presoje na najodgovornejšem mestu. List ostro na-jiada poskus, da bi avtoritativne države prikazali kot neke vrste zarotnike proti Ameriki. Članek jiravi, da je predsednik Roosevelt s tem svojim govorom še nadurilil svojo izjavo, ki jo je dal po božiču. List posebno nastO|>a proti trditvi predsednika Roosevelta, da versajska pogodba ni bila tako nepravilna, kakor je bilo po njegovi trditvi nepravično pomirjevanje Evrope, ki se je začelo z munehenskim sestankom, članek pravi, da se za predsednika Roosevelta ne more leči, da bi bil dobro poučen o evropskih vprašanjih in da mu je treba zaradi tega tembolj zameriti takšno izjavo. Članek prav tako nastopa proti stavku v Roosevel-tovem govoru, da Nemčija enostransko v svojo korist tolmači mednarodno pravo. Na koncu pravi članek, da bo zgodovina šla preko te izjave državnika, ki je pokazal, da mu ni za zgodovinski sporazumni mir. V podobnem duhu pišejo tudi drugi večerni listi.
»Berliner Lokal Anzeiger« pravi med drugim, da je šel predsednik Združenih držav prav do skrajnosti pri vmešavanju v evropska vprašanja in da je opustil Monroejevo doktrino in vsa druga temeljna načela ameriške politike. List posebej opozarja na stavek Rooseveltovega govora, da Amerika ne bo priznala vsiljenega miru pod geslom neke vrste osvoboditve.
»Berliner Naclitausgabe« pravi, da predsednik Združenih držav lahko govori, kar hoče, kajti v vojni odločajo dejanja, ne pa besede.
»ilamburger Freindenbialt« imenuje Roosevel-tov govor za nenavaden državni akt. List pravi, da je devet desetin tega govora izraz predsednikovega sovraštva do totalitarnih držav, ena desetina govora pa je posvečena vprašanjem, ki so zares bistvenega pomena za ameriški narod.
Berlin, 8. jan. AA. DNB. Nemška diplomatsko-polilična korespondenca objaviia članek o govoru, s katerim je Roosevclt odprl 77. zasedanje kongresa. Članek pravi, da govori predsednik Roosevelt
o ogražanju zahodne polkrogle. vendar pa ni v stanju, da bi svojo trditev podkrepil le z enim samim majhnim dokazom. Toda ltoosevelt sploh ne govori o sredstvih, s katerimi bi se dala odstraniti ta dozdevna nevarnost, temveč enostavno priznava odkrito to dozdevno nevarnost, ker je ta nevarnost predpogoj za vso njegovo politiko, torej predpogoj za izzivanje doslej med seboj se ne sovražeči!) Združenih držav in držav osi. Roosevelt, pravi dalje članek, bi rad na ta način vtaknil svoje prste v tuje stvari in povzročit sovraštvo z državama osi 9 tem, da se vmešava v evropska vprašanja Ce bi 9e kdo iz Evrope vtikal v vprašanja zat.odne polkrogle, bi v Ameriki to označili kot zlučin. Članek dalje pravi, dr predsednik Združenih držav stalno označuje za napadalca tisto državo, kateri je Anglija napovedala vojno. Okoliščine, ki so onemogočile življenje v Evropi, so okoliščine, ki so n. pr. povzročile tud: svetovno in gospodarsko krizo, vendar pa to za Roosevelta ni nič drugega kakor neznatne pomanjkljivosti versajske pogodbe. Zanj je »svobodni svet< očitno tisti, katerega bi želel vzpostaviti on, namreč svet na temelju versajske pogodbe. List govori pikro o trditvah Roosevelta, da se Anglija vojskuj« za svobodo in, opozarja med drugim na usodo 10U in 100 milijonov Indijcev. Članek pravi, da bi Roosevelt rad svet osvobodil bede in stiske, pozablja pa, da se Anglija vojskuje z blokado, t. j. s s-edstvom za moritev in izgladovanje žen in otrok, in sicer ne samo proti svojim vojaškim nasprotnikom, temveč tudi proti nevtralcem in celo proti včerajšnjim vojnim zaveznikom. Članek dalje pravi, da sicer Roosevelt po njegovih lastnih besedah ne da dosti na odredbe mednarodnega prava. Člankar pravi, da se za temeljne človeške pravice, ki naj bodo za vsakogar enake, in za pravice na življenje prav za prav bore le države osi. Te države se bore za svobodo morja, za cilj, ki je bil vedno močna sestavina ameriške politike in za katerega današnji predsednik Združenih držav očitno nima dosti razumevanja. Na koncu pravi članek, da državi osi ne sprejmeta nobenih naukov od strani, ki nima nobenih pravic in nobenih interesov v njunem življenjskem prostoru. Državi osi nadaljujeta z borbo, ker sta prepričani, da bo šele zmaga nad Anglijo vsemu svetu prinesla resnični mir.
Napredovanje	v
rezervnih častnikov
Z veljavnostjo od 6. septembra 1931 za kape-tana 1. razreda: Demšar Janko, Plevnik Ivan, Tram-puž Rafael, Roglič Ivan, Zupan David, Ivančič Adoll, dr. Kalan Janko; za nižjega vojaškega teh. uradnika III. razreda: Korenini Karel.
Z veljavnostjo od 17. decembra 1933 za poročnike: Tokin Vladimir, Snajder Josip, za inž. poročnika teh. stroke mornarice Slana Franc.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1934 za poročnike: Završnik Albin, Žitnik Maks, Cerkvenik Edvard, Reš Ivan, Kocijan Danilo.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1935 za poročnike Grabnar Vincenc, Vertačnik Franc, dr. Salek Drago, Voršič Josip.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1936 za poročnike: šajtar Ivan, Pregelj Bogomir; za nii. voj. uradnika III. razr. Klein Julij.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1937 za poročnike: Kovač Nikolaj, Pilgram Vladimir, Horvat Ego, Marinčič Rudolf, Kuharič Martin, Mileker Franc, Štorn Miloš, Zavašnik Rudolf, Mihelič Franc, Engelsberger Stanko, Lenart Martin, Cuč-nik Viktor.
Z veljavnostjo 1. dec. 1938 za fregatnega poročnika Stepančič Slavko.
Z veljavnostjo od 31. decembra 1938 za jx>-roenike: Bolta Alojz, Šinkovec Viktor, Remec Egon, Kopač Franc, Stanič Berivoj, Hudales Franc, Ivo Škerl, šterk Vladimir; za niž. voj. uradnike III. razreda: Barle Nikolaj, Škarabot Franc, Legat Uroš.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1939 za poročnike: Poljanec Anton, Štular Franc, Pogačnik Ivan, Bregar Ivan, Terpin Rihard, Primožič Rudolf, Šve-gelj Štefan, Knor Vladimir, Bahar Jakob, Simon-čič Ivan, Dovžan Franc, Bajec Viktor, Pavlič Miroslav, Pogačnik Simon, Preželj Vincenc Kerin Alojz, Pivko Svetopolk, Kobal Branko, Deter Franc, dr. Kline Erik, Hefler Edvard; za niž. voj. uradnika III. razreda: Spindler Dušan, Majhen Aleksander, Konič Vladimir, Svetličič Bogomir.
Z veljavnostjo od 1. aprila 1940 za niž. voj. uradnika III. razreda Krča Ivam.
Z veljavnostjo od 6. septembra 1940 za podpolkovnika Perhavec Jakob, Ševčik Josip; za ka-petana I. razreda Resnik Rudolf.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1940 za kape-tana L razreda dr. Jemec Edvard.
Z veljavnostjo od 31. avgusta 1940 za majorje: Drnovšek Janko, Lipovščak Ivan, dr. Neubauer Robert.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1939 je napredoval za rez. avtomobil, podporočnika dijak narednik Megušar Maks.
Z veljavnostjo od 1. decembra 1940 so napredovali dijaki naredniki za rez. peh. podporočnike: Prijatelj Marjan, Tušnik Alojz, Trenz Ivan, Mo-dec Josip, Muc Miloš; za topniškega podporočnika: Lešanc Herman, Orešič Viljem, Horvat Josip, Za-kotnik Alojzij, Kočar Anton Prelec Martin, Ma-tek Nikolaj, Koščina Josip, Sodnik Boris, Boban Ferdo; za vozniške podporočnike: Mance Milivoj, Modrič Ivan, Fink Želimir, Bahon Branko, za inž. podf>oročnika: Novak Marjan, za avtomobil, podporočnika: Marušič Rikard, Svetlin Arno.
Drobne novice
Helsinki, 8. jan. AA. Štefani. Finski ladji »Liza«, katero je bombardiralo neznano letalo v Baltiškem morju se je posrečilo pripluti v nemške vode, vendar se je tu v bližini same obale potopila. Posadka se je rešila.
Texas, 8. jan. A A. Havas: V Texasu besni najstrašnejša epidemija griže, kar jih je bilo v zadnjih 20 letih. Računajo, da je zbolelo 50.000 ljudi.
Vicliy, 8. jan AA. Ilavas. Admiraliteta sporoča, da je bilo zaradi Izpopolnitve stalnega moštva sklenjeno, da 6e znova sprejme moštvo v vojno mornarico.
Bukarešta 8. jan. AA. DNB. Vlada je vpeljala nov izredni davek na surovi petrolej. Z dohodki iz tega novega davka bodo popravili škodo, ki jo je potres povzročil javnim zgradbam in pe-trolejskim vrelcem
Bukarešta 8. jan AA. DNB. Izšla jo uredba, ki razširja splošno prepoved izvoza še na nekatere druge proizvode, med drugim na vosek, izdelke iz voska, na otrobe ln dru^o.
Carigrad. S. jan. AA l)NB. Predsednik turške republike Izmet Ineni je prispel « svojo Hm. žiuo v Carigrad, kjer bo prebil bajraniske prazni-
ke. Ineni je Izrabil ta obisk in izvršil inšpekcijsko [Kitovanje po Trakiji. Zaradi bajramskih praznikov so tudi drugi člani vlade prispeli v Carigrad.
Beyrouth, 8. januarja. DNB: Polkovnik ameriške vojske Donovan, ki potuje po Evropi v posebnem poslanstvu in o katerem z ameriške uradne strani ni bilo ničesar objavljenega, je iz Londona z letalom dopotoval v Kairo.
Washington, 8. januarja. DNB: Predsednik Roosevelt je včeraj zanikal novico, češ da bi se ameriške čete morale izkrcati na Oronlandiji.
Newyork, 8. januarja. AA. Štefani: Iz Mehike poročajo, da je notranje ministrstvo sporočilo, da se bo začela anketa o vseh tujcih, ki se sedaj mude v Mehiki.
Helsinki, 8. januarja. AA. DNB: Finski parlament ima vsak dan po dve seji, da bi končal delo v zvezi z zakonskimi predlogi, ki so niu bili predloženi, da bi 15. januarja lahko zaključil svoje zasedanje. Redno sjjomladansko zasedanje finskega parlamenta se začenja 1. februarja.
Dilbao, 8. jan. AA. DNB. Včeraj je poštni par-nik »Magallanes« s številnimi potniki in tovorom odplul v Havano in Veracruz.
Stockholm, 8. jan. DNB. Kakor se je iz Dublina zvedelo, je irski vojni minister sklenil zapreti jahalno šolo irske vojske. Konje, ki so iz omenjene šole sodelovali pri raznih velikih evropskih in ameriških dirkah, bodo prodali.
Lizbona, 8. jan. AA. Reuter. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta v Londonu Hopkins je prispel danes »Clipperjemt v Lizbono, od koder bo jutri nadaljeval svojo pot v London.
IVashington, 8. jan. AA. Reuter. Kontreadmi-ral John Tovvers je sporočil pomorski komisiji predstavniškega doma, da se bo mornarica Združenih držav letos povečala za 400 letal. Tovvers je pristavil, da bo ameriška mornarica že januarja jetos dobila 334 novih letal, kar pomeni dvakrat več, kakor pa je dobila decembra.
Rojstni dan kraljice Marije
Belgrad, 9, januarja, m. Jutri praznuje Nj. Vel. kraljica mati Marija svoj 41. rojstni dan. V dvorni kapeli bo zahvalna služba božja. V maršalatu dvora pa bodo izpostavljene knjige za vpis čestitk. V Naroonem gledališču bo ob 10 dopoldne velika dobrodelna prireditev na čast kraljičinem rojstnem Gnevu, v korist obolelih otrok.
Letalski alarm v Bstoliu
Bitolj, S januarja, m. Danes dopoldne ob 10.20 je bil dan znak za nevarnost pred letalskim napadom. Opazili so namreč letalo, ki je letelo v našem zračnem prostoru nad Kaj-makčalanom. Takoj sta se dvignila dva naša lovca in pregledala naš zračni prostor. Tuje letalo se je umaknilo čez goro Babuno in odletelo v Albanijo Takrat, ko je bil oan znak za napad, so bile ulice radi praznika zelo živahne. Ljudstvo se je preplašeno razbe/alo po zakloniščih. Alarm je trajal samo nekaj minut.
Število hrvatskih izseljencev
»Seljački dom« razmotriva vprašanje hrvatskih izseljencev, za katere se bo morala banska oblast čedaljebolj brigati. Bnnska oblast bo pošiljala izseljencem učitelje, pomagala zgradili šole in pošiljala stalno pomoč prosvetnim društvom, posebno pa si bo prizadevala, Ha oeca naših naseljencev ne bo pozabila materinskega jezika. Potem prinaša »Seljački dom« statistiko hrvatskih izseljencev V USA in v Kanadi je jio enih računih 600.000 Hrvntov, jx> drugih pa celo milijon, v srednji Ameriki 16.000. v Južni Ameriki pa 160.000. torej v Ameriki vsega skupaj 776 000. V Afriki je nad 5000 Hrvatov, v Avstraliji okrog I5.(XM). V Aziji žfivi Hrvatov 225.000 (ki so povečini muslimani), v Novi Zelandiji pa 5000. Torej je Hrvatov na vseh kontinentih, izvzemši Evropo, nad en milijon. Ako k temu prištejemo 100.000 hrvatskih izseljencev po evropskih državah in 350.000 hrvatske manjšine, potem je vseh Hrvatov, ki ne žive na teritoriju banovine Hrvatske, poldrug milijon.
Za red v Siriji
Beyrcuth, 8. januarja. DNB. Francoski vrhovni komisar general Dentz je včeraj sprejel v Damasku zastopnike tiska in jim izrekel svoje priznanje za lojalnost. Dentz je podčrtal, da bo sirsko prebivalstvo v sodelovanju s francoskim prebivalstvom in s francosko vojsko na Bližnjem Vzhodu delalo za ohranitev notranje in zunanje varnosti. Na koncil je Dentz opozoril na nevarnost širjenja raznih tujih propagandistlčnih novic in na nevarnost tendenčnih poročil, ki se širijo v notranjosti Sirije.
Poplave v Kaledoniji
Sidney, 8 jan. A A. Reuter: Zaradi hudega deževja v vseh delih nove Južne Kaledonije so hudourniki na mnogih krajih prebili nasipe in preplavili okrog 50 krajev. Poplavljena so mnoga železniška križišča na zahodu in severovzhodu in je zaradi tega prišlo do velikih motenj v železniškem prometu. Mnoge ceste so preplavljene in zaradi vode na poljih je nastala veiika škoda.
Razkol v ljudski fronti v čileju
Santiago dc Chile. 8. januarja. A A. DNB. V čilski ljudski fronti je prišlo do odkritega preloma. Odbor ljudske fronte je dobil zahtevo od socialistične levičarske stranke, da naj se komunisti izključijo iz skupine levičarskih strank. Toda odbor je odklonil ta predlog in vodstvo socialistične stranke je zaradi tega sklenilo, da se umakne iz ljudske fronte, ki je »pobarvana s komunističnimi idejami«. Istočasno je vodstvo socialistične stranke poslalo vsem ostalim strankam v ljudski fronti vabilo, da naj se osnuje nova levičarska skupina. Sklep socialistične 6tranke pa ne pomeni, da bi socialisti opustili misel o na-nadaljnem sodelovanju v okviru čilske vlade in bodo socialistični ministri šo naprej ostali na svojih položajih.
Boji v Afriki
Japonska opozarja na ameriško izzivanje
Tokio, 8. januarja. DNB. Govor predsednika Roosevelta pred ameriškim kongresom označujejo v japonskih listih kot poskus predsednika Zoruženih držav, da ni raci svojo državo potegnil v novo svetovno vojno.
»Tokio Asahi Simbun« piše, da je Rooserelt v svojem govoru uporabljal nelogične argumente in pristavlja, da mora Japonska posvetiti naj-resnejšo pozornost Rooseveltovi izjavi v zvezi z oboroževalnimi načrti Združenih dr/nv.
»Jomiuri Simbun« imenuje Rooseveltov govor izzivanje in smatra, da je hotel Roosevelt z njim vsiliti vojno svetu.
»Hoči Simbun« poudarja, da varnost Zdru-/ei.ih drživ ni bila nikdar ogrožena in da so Združene države prispele v svoj sedanji fioio-žaj, ki ga lahko označujemo z zaostritvijo med USA in državami osi. er.ino zaradi svoje vsestranske pomoči Angliji. S tem so se Ti odnosi znatno zaostrili in nastali je možnost za spopad v Tihem oceanu. Rooseveltovo izjavo, da je varnost Amerike in demokracije ogrožena s spopadi, ki se odigravajo laleč od ameriških meja, označuje list kot pretirano nervoznost in pristavlja, da mora biti Japonska za vrak primer pripravljena. Odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko od strani USA, zveze Anglije. Avstralije in USA na Tihem oceanu in stalna podpora maršala Čanska.jška pomenijo pooslrene sovražno stališče Združenih oržav,
»Tokio Niči Niči« piše, da trditev Roosevelta o intervenciji za obrambo svobode ni nič drugega kakor povod, po katerem naj bi se porabila proti državam osi sila za ohranitev starega kapitalističnega reda. List končno opozarja na katastrofalne posledice Rooscveltove politike.
Papež za žrtve vo;ne
Mons. Besson, škof lozanski, ženevski in friburški, poroča v tedniku »La Semaine Ca-tholique de la Suisse« o razgovoru, ki ga je imel na avdienci pri papežu Piju XII. V teku tega razgovora, ki se je sukal seveda v prvi vrsti okoli sedanje vojske, je škof Besson zvedel, kaj je vse storil papež, da bi se olajšala usoda vojnih žrtev. Veliko si prizadeva papež Pij XII. za Poljake. Njegova želja, da bi imel na Poljskem svojega predstavnika, ki bi vodil zadeve vere in dobrodelnosti, se ni izpolnila. Pač pa je papež mogel organizirati pomoč poljskim beguncem po različnih državah Evrope in Amerike. Nedavno se je po pobudi sv. očeta v Argentiniji zbralo veliko obleke, obuval in zdravil za poljske begunce po najrazličnejših krajih sveta. Primeroma največ je mogel papež storiti za poljske begunce v Italiji, kjer gre oblast papežu v tej zadevi posebno na roko. Apostolska nunciatura pri italijanski vladi je središče velike dobrodelne akcije za nesrečni poljski narod. Iz Italije se tudi pošiljajo knjige poljskim ujetnikom v Nemčiji. Škofje v zasedeni Poljski so tako imenovani denar sv. Petra razdelili vsega med vojne žrtve. Isto je odredil papež v Belgiji in na Nizozemskem. Sv. oče organizira tudi pomoč drugim vojnim ujetnikom, bodisi nemškim in italijanskim, bodisi francoskim. Ta pomoč se razteza na Indijo, Egipt, Palestino in Avstralijo, da ne omenjamo evropskih dežel. Papeževi nunciji so na ta način mogli povsod preskrbeti za to, da so vojni ujetniki imeli bolj prijazne božične praznike. V Vatikanu posluje osrednji informacijski urad, na katerega dnevno prihaja do 1000 pisem, v katerih sprašujejo ljudje po svojcih, ki jih je vojska raztepla po vsem svetu. Vatikan zbira te informacije pismeno od svojih nuncijev in predstavnikov po vsem svetu, pa s pomočjo vatikanskega radia. Tako prihajajo informacije iz vseh cerkvenih središč po širnem svetu o ujetnikih, beguncih in interniranih in sc takoj sporoče tistim, ki sprašujejo po njih. Ta skrb je naletela v sedanji vojski na neprimerno večje težave kakor v minuli. Med vzroki je. pomanjkanje živil in oblačilnega blaga, zamotani devizni in bančni promet, blokada, ki bolj in bolj otežuje pomorske zveze pa tudi nejevolja nekaterih držav, ki take dobrodelne akcije ne gledajo rade. Temu poročilu dostavlja škof Besson, da se papež zaveda, kakšne strahote bi vojna mogla še prinesti, da pa je po njegovem prepričanju tudi veliko razlogov, ki dovoljujejo bolj optimistično gledanje na bodočnost.
Tokio, 8. januarju. Reuter. Vsi tokijski listi se strinjajo v tem, da pomeni Rooscveltova poslanica kongresu dejansko vojno napoved državam osi. »Niči Simbun« z ogorčenjem ugotavlja, da je treba Rooseveltovo poslanico smatrati za znak, da bodo Združene države postale orožarna demokracije in da se njegov govor nanaša tudi na Japonsko v zvezi z vojno na Kitajskem. l ist predvideva, da bodo Združene države s svojo »frenetično pomočjo« veliki Britaniji prisiljene uradno stopiti v vojno. Na koncu list sklepa, oa je Japonska trdno odločena preprečiti vsak poskus Združenih držav, da bi prebile japonsko blokado na Kitajskemč »Noči Simbun« pravi v svojem komentarju, da se ves svet po Rooseveltovi poslanici nahaja na pragu nove vojne, kakršne zgodovina ne pozna,
Navodila japonskemu narodu
Tokio, 8. januarja. AA. DNB. Med včerajšnjo avdieneo pri cesarju je japonski vojni minister general Tojo predložil poročilo o »navo-dilili za suhozemsko vojsko«. Ta navodila bodo začela veljati z dnem 8, januarja, t. j. na peto obletnico vojne.	_
Navodila je namreč mikndo včeraj ooobril.
Vojni minister general Tojo je izjavil, da bodo ta-navodila usmerila duha cesarske vojske v smeri priti velikim nalogam, da bi se izgradil velikoazijski prostor Japonska vojska mora s tem duhom končno zmasati. General Tojo je rekel, da mora biti vse ljudstvo prežeto s tem vojaškim duhom, da se premagajo težke bodoče vojaške naloge. Glavna načela teh navodil so: disciplina, tovarištvo, vera v bogove, ljubezen 00 domovine, požrtvovalnost, ofenzivni duh, in vera v končno zmago.
Spori med Japonsko in Anglijo
Tokio, 8 januarja, DNB. Po novicah iz zanesljivih virov se je izvedelo, rla je japonska vlada sklenila izvajati protiukrepe v vseh slučajih. ko bi angleške oblasti brez razloga ali pa nezakonito nastopale proti japonskim državljanom, japonskemu gospodarstvu ali pa japonske-
matici. ftuluy/
Kdo bi tako kupoval, namesto da M vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno ffifi le kvalitetno TU N G SRAM- KRYPTON " žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROSKI!
mu brodovju, Kakor poroča agencija Domej, se je japonska vlada postavila na stališče, da dosedanji angleški ukrepi pomenijo popolno kršitev mednarodnega prava, ker je Japonska nevtralna država.
Spopadi na siamski meji
Bangkok, 8. jan. AA. Reuter: Spopadi na si-amsko-imlokitajski meji pridobivajo vsak dan na ostrosti. Zadnje dni je bilo več spopadov med si-amskimi in indokitajskimi oddelki, prav tako pa se je udejstvovaio tudi letalstvo.
Tokio, 8. jan. AA. DNB. Iz Ilanoja poročajo, da so siamska letala napadla Basar, Pakso, Stun-getrem in Mekongi. Razen tega so oddelki siam-ske pehote prestopili mejo severno od Basala.
Amerika bo pošiljala živila v nezasedeno Francijo
Nekaj parnikov je že na poti s hrano za otroke
London, 8. januarja, t. Associated Press: Med Anglijo in Ameriko je bil sklenjen sporazum o tem, da bo ameriška vlada lahko pošiljala živež in ostale potrebščine v nezasedeno Francijo, in sicer pod vodstvom in nadzorstvom ameriškega Rdečega križa.
Posebne ladje bodo skozi angleško blokado prevažale predvsem konzervirana živila, ki imajo mnogo vitaminov. V Londonu poudarjajo, da je bil ta sklep sprejet samo zaradi tega, da bi bilo pomagano francoski deci, sicer pa ta odredba prav nič ne izpreminja angleškega sklepa o celotni blokadi vse Francije. V Londonu menijo, da je zadostno poroštvo dejstvo, da je razdelitev teh živil prevzel ameriški Rdeči križ.
Nekateri parniki so že odpluli iz Amerike s tovorom v neko špansko pristanišče. Parniki so opremljeni s posebnimi znamenji.
Vse to delo za pomoč francoskim otrokom vodi ga. Schiaparelli, ki se je medtem že vrnila iz Amerike v Pariz. Ce bodo sedaj parniki, ki so na poti, srečno pripluli v evropsko pristanišče, tedaj bodo poslali po isti poti še več parnikov s še večjim tovorom.
London, 8. januarja, t. Reuter: Danes je bilo objavljeno, da je angleška vlada na predlog ameriške vlade odgovorila pritrdilno in dovolila prevoz živil iz Amerike v nezasedeno Francijo, toda ta prevoz in delitev živil mora nadzorovati ameriški Rdeči križ. Angleške blokadne oblasti bodo odslej puščale te parnike s tem tovorom.
Petain ima za seboj štiri Francije
Bern, 8. januarja. Havas: Dopisnik lista »Ga-zette de Lausanne« ugotavlja iz Vichyja, da je šest mesecev po sklenitvi premirja francosko edinstvo popolno. Dalje pravi dopisnik, da ima maršal Pe-tain za seboj štiri Francije: zasedeno Francijo, iz katere stalno prihajajo zagotovila zvestobe šefu države, zlasti pa od tistega dne, ko so ljudje razumeli, da nihče ne more ugovarjati Peainovim odločitvam. 2. Svobodni del Francije, ki je ob priliki potovanja šefa države pokazal vso svojo ljubezen in občudovanje do maršala. 3. Ujetniško Francijo: 2 milijona mož, ki vsak dan dajejo izraza svojega zaupanja do maršala. 4. Imperialno Francijo, katere najlepši deli so pokazali svojo zvestobo in svoje zaupanje v usodo metropole. Na koncu pravi dopisnik:
Zavedajoč se te francoske enodušnosti pa si
nepristranski opazovalec ne bi mogel lahko predstavljati, kakšno korist bi imela Nemčija, ako bi izvršila grožnje, katere ji nekateri pripisujejo — napačno po mojem mnenju — ker francoska metropola, ki ji je pristopna, predstavlja samo majhen del ozemlja z one strani morja, kjer plove francoska zastava.
Weygand v Rabatu
Rabat, 8. januarja. Havas: Generalni delegat francoske vlade v Afriki, general Weygand je prispel včeraj v Meknes, od tam pa je nadaljeval pot proti Rabatu. V tem kraju bo ostal več dni. Med svojim bivanjem se bo general Weygand udeležil proslave bajramskih praznikov skupaj z generalom Noguesom in bo obiskal tudi maroškega sultana.
ff
Journal de Geneve o po!oža|u Italije in njenih armad
Švicarski »Journal de Geneve« piše glede italijanskih neuspehov v Libiji, da vodstvo italijanske države nikakor ne prikriva resnice, ker Mussolini ve, da nobena stvar ne slabi odpornosti naroda bolj, kakor če se mu prikrivajo neprijetne stvari, katere potem itak izve. Italijanski tisk je od samega začetka vojske opozoril narod, da bo vojska huda in da v njej ne bo manjkalo neuspehov. Zato se vodstvo italijanske države ni vdajalo malomeščanskemu optimizmu, ampak je rajši jx>vdarjalo žrtve, ki jih bo treba doprinesti za končno zmago. Zaupanje naroda si je mogoče pridobiti vsajno, če se mu stvari povedo take, kakršne so v resnici. Že poročilo maršala Grazianija Mussoliniju je bilo popolnoma odkritosrčno, kakor se spodobi za pravega vojščaka.
Italijanska armada je bila presenečena po silovitosti in premoči angleškega napada. Angleži sami priznavajo hrabrost nasprotnika, čigar poraz nikakor ne more ponižati narodnega ponosa Italije in njene pripravljenosti, da doprinese za domovino še težje žrtve. V Libiji so Italijani dobili prvo partijo, drugo pa so izgubili. Ta partija je važna, ker bo zelo otežkočila novo ofenzivo proti Egiptu in Suezu, toda na druci strani bodo sedaj Angleži v bolj neugodnem položaju, ker se oddaljujejo od svoje baze. V puščavi pa je to prvenstvenega pomena.
Težave, na katere je italijanska armada naletela v Albaniji, so vplivale tudi na libijsko bojišče, ker so se Angleži lahko usidrali na Kreti, odkoder ogražajo oskrbovanje Grazianijeve armade. V Albaniji je italijansko vodstvo zagrešilo preveč lahkomiselno gledanje na nasprotnika. Ker je italijanska diplomacija računala na
Io, da Grčija ne bo tvegala vojske, je v Albaniji zbrala nezadostne sile. Ko so Nemci od Belgijcev in Nizozemcev zahtevali, da se izlepa vdajo, so obenem na meji zbrali veliko armado, če bi no bil sprejet njihov ultimatum. Italija pa tega ni storila. Kakor vidimo se italijanska armada v Albaniji hrabro obnaša in zlasti njen častniški zbor ne zaostaja ne za nemškim ne za angleškim. Grki pa so takoj nastopili s številnejšo armado, ki ima seveda tudi to prednost, da se bori za obrambo svoje gomovine. Vojska v Libiji je drugotnega pomena. Prvenstvenega pomena pa je vojska v Albaniji, v kateri je uspeh za Italijo odvisen od tega, kako hitro in v koliki meri bo mogla povečati tam svojo armado. In zato je razumljivo, da vodstvo italijanske države in armade v prvi vrsti posveča svojo pozornost albanskemu bojišču.
Odločen
dementi iz Sofije
Nemške čete ne bodo prišle v Bolgarijo
Ziirich, 8. jan. b. Kakor sporočajo tukajšnji časopisi iz Sofije tik po pnvratku dr. Filova z Dunaja, je neki član bolgarske vlade odločno poudaril: Vsa poročila o korakanju nemških čet skozi Bolgarijo in prehodu, niso nič drugega kakor širjenje senzacionalnih clasov. Opozarjani, da ni treba pričakovati nobenega senzacionalnega razvoja. O potovanju dr. Filova so bo izdalo uradno poročilo.
Sofija, 8. jan. TCP. V Bolgariji so podvzeti zelo ostri ukrepi proti širjenju alarmantnih vesti. Minister za notranje zadeve Gahrovski je izjavil časnikarjem, da bodo v 30 mestih imeli člani vla-de sestanke in govore, da pomirijo bolgarsko ljudstvo. Takega sestanka se ho udeležil tudi pvedsednik vlade dr. F i 1 o v v Ru-ščuku.
Prijateljstvo med Madžarsko in Bolgarijo
Sofija, 8. jan. A A. DNB. List Vcsnik posveča dve strani bolgarsko-madžarskim kulturnim stikom. Sofijski madžarski poslanik govori v svojem članku o starih zvezah med obema narodoma in izraža upanje, da bodo prijateljski in kulturni odnosi med obema narodoma kronani z uspehom. Bolgarski poslanik v Budimpešti ugotavlja v posebnem članku, da bo madžarsko-bol-garski kulturni sporazum, ki bo v kratkem podpisan, potrdil in podaljšal stike med dvema starima in preizkušenima prijateljema.
Nemški maršal List pride v Romuniio
Bukarešta, 8. jan. b. V Romunijo bo prišel v najkrajšem času maršal List, ki bo osebno prevzel poveljništvo nad nemškimi četami v Romuniji. Isti je odigral pomembno vlogo v nemških operacijah na Poljskem.
Baden-Powel - umrl
Nairohi, 8. januarja. AA. Reuter: Tukaj je umrl ustanovitelj in poveljnik skavtov Baden-Po-wel.
Poveljnik Gibraltarja v Londonu
La Linea, 8. januarja. DNB. Agencija Menzeta poroča, da je vojaški poveljnik Gibraltarja odpotoval s člani vojnega kabineta. Za časa njegove odsotnosti je prevzel vojaško poveljstvo v Gibraltarju polkovnik Frank Noel.
ltaliianske čete grade ceste ▼ libijski puščavi
Preosnova ameriške obrambne industrije
Washington, 8. januarja. (Reuter.) Predsednik Roiisevelt je ustanovil vrhovno ravnateljstvo za izvajanje ameriškega obrambnega načrta. Na posvetu s časnikarji je Roosevelt izjavil, da ima to ravnateljstvo pooblastila, da lahko predlaga in izvaja razne načrte za izdelavo orožja in vojnih potrebščin.
Poleg tega je predsednik ustanovil tudi posebno organizacijo za izdelavo obrambnega vojnega materiala, toda ta je samo po imenu pod njegovim nadzorstvom. Roosevelt je izjavil časnikarjem, da so štirje člani omenjenega ravnateljstva podpisali izjavo, v kateri pravijo, da naloga, ki jih čaka, ni samo usodno pomembna, ampak tudi silno nujna. Obljubljajo, da bodo storili vse, kar morejo, da hi se izvedla Rooseveltova navodila, t. j. da bi se »ustvarila orožarna demokracije« za obrambo Zedinjenih držav in za obrambo njenih svoboščin.
To ravnateljstvo je razdeljeno na več oddelkov: na oddelek za izdelavo, za nakup in za dodeljevanje prvenstev pri naročilih. Sestavljen je bil tudi posvetovalni odbor.
Roosevelt jo izjavil, da bo novo ravnateljstvo takoj prevzelo posle. Ravnateljstvo je že dobilo pooblastila za nadzorstvo nad izdelavo raznih potrebščin. Člani ravnateljstva bodo popolnoma svobodno sprejemali potrebne sklepe in jih izvajali.
Washington, 8. jan. AA. DNB Načelnik ameriškega glavnega generalnega štaba Marshall jo izjavil v govoru, ki ga je imel po radiu, da se sedaj oblikuje vojska, ki bo vredna Zedinjenih držav. Sedaj se vežba nad 600 000 mož Marshall je nato rekel, da so v preteklem letu poslali vojne edinice na Havajske otoke, da hi okrepili tamkajšnje ameriško postojanke Ameriške vojne sile ob Panamskem kanalu so hile podvojene in posadka v Portoricu šteje sedaj 12.000 mož, dočim je bilo tam popiej samo 1000 ameriških vojakov. Na Alaski je sedaj 3000 mož ameriške vojske. Letališča okoii Karihijskega morja se zboljšujejo in izpopolnjujejo Ob koncu je Marshall rekel, da bodo prihodnji teden posl ine ameriške čete na Ne\v Foundland, k>er bodo zasedle postojanke, ki so jih Amerilanci najeli.

Borba proti nalezljivi ohromelosti svinj
Celje, 9. jan.
O poja,vu nove kužne svinjske bolezni — nalezljive ohromelosti svinj v celjskem okraju smo že poročali. Kr. banska uprava, oz. okrajni celjski veterinar so storili vse potrebno, da se ta nevarna bolezen ne bi razširila. Bakteriološki zavod ie izvršil bakteriološko preiskavo, veterinarska fakulteta v Zagrebu pa še preiskavo tkiva.
Ker je bilo v celjskem okraju par primerov nalezljive ohromelosti svinj, je potrebno, da svi-njerejce opozorimo na poučni članek dr. Hribarja o nalezljivi ohromelosti svinj, ki je izšel v januarski številki »Orača«.
Inozemski živinozdravniki opisujejo oz. razlikujejo tri oblike kuge: prvo z naglim začetkom, potekom iti koncem (akutno), drugo s počasnejšim potekom in koncem (subakutno), tretja pa je počasna oblika glede na trajanje kuge (kronična oblika) nalezljive ohromelosti svinj. Glavni znaki akutne oblike pri nalezljivi ohromelosti svinj:, živali so nekako potrte, ne žro kot f>o navadi, včasih bruhajo, temperatura je zvišana do 41° C. Nato se loti živali živčna motnja — ohromelost nog, spodnjih čeljusti in jezika, nemirno letanje sem in tja, živali tišče naprej, se zaletavajo ob zid ali ograjo in dobivajo krče. Koža je mestoma preobčutljiva in živali na prijemanje ali vbod živanno reagirajo. Dostikrat imamo vtis, da so popolnoma brez zavesti. V treh do štirih dneh se bolezen konča v 80% obolelih živali s poginom. Žival se zaduši. Pri subakutni in kronični obliki: hoja živali postane napela in negotova, živali sc opotekajo, ohromi ena noga ali obe prednji, oz. zadnji nogi ali
Občinskim
prehranjevalnim edborem
V zadevi dodelitve moke naj se občinski pre-skrbovalni odbori ne obračajo na Prevod, ampak izključno samo na okrajni j>reskrbovalni odbor svojega okraja.
Okrajni preskrbovalai odbori imajo ločna navodila o dodelitvi moke in lahko dajo vsa jjotreb-na navodila in jiojasnila.
Količina moke ki je za posamezne občine dodeljena, je samo začasna, ločna količina za posamezne občine bo ugotovljena šele, ko bodo uvedene in razdeljene nakaznice. Zato naj občinski preskrbovalni odbori ne vlagajo reklamacij, ker se pred uvedbo nakaznic teh reklamacij ne bo upoštevalo.
Računski zaključek monopolske uprave
Objavljen je računski zaključek Samostojne monopolske uprave za 1939/40 z 31. marcem 1940, iz katerega posnemamo naslednje postavke, vse v milij. din, v oklepajih podatki za 1938/39:
Bilanca. Aktiva: gotovina in dolžniki 163.6 (148.2), surovine, polizdelki in izdelki 1220.9 (659.8), naložba raznih skladov 77.8 (S6.5), razna aktiva 30.7 (325.8), premičnine in nepremičnine 710.2 (684.2), finančno ministrstvo 0 (17.6). Pasiva: stalna in obratna glavnica 15 37.6 (151 1.7), začasno posojilo za nakup tobaka 292.66 (247.0), dolgovi v tek. računu 60.96 (5.95), razni skladi 146.34 (132.6), razna pasiva 37.0 (25.06), finančno ministrstvo 128.6 (—), bilančna vsota 2203.14 (1922.2).
Račun zgube in dobička. Donos: prodaje tobaka 1631.27 (1567.9), prodaje soli 210.3 (277.96), petroleja 8S.64 (132.4), vžigalic 92.06 (89.4), cigaretnega papirja 94.94 (S0.I), razni donosi 22.86 (18.4), skupni donos 2140.1 (2166.2). Izdatki: za tobačni monopol 324.3 (274.0), za solni monopol 87.0 (51.6), takse in trošarine 6.9 (7.64), za mono-I>ol vžigalic 0.6 (0.4), za monojTol cigaretnega papirja 23.34 (19.94), čisti dobiček 1697.9 (1812.64),
skupno 2140.1 (2166.2) milij. din.
★
Pojasnilo o razdetilvi jedilnega olja. Z ozirom na objavo v časopisih glede uredbe o razdelitvi jedilnega olja pojasnjujemo, da se bo razdelitev izvršila kakor dosedaj samo preko banovinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) in ne neposredno od »Zajednice preradjivača uljarica« v Belgradu. Zato naj se trgovci ne obračajo na Zajedaico, temveč na Prevod.
Tečaj za mizarje (obrtno knjigovodstvo, kalkulacija, sestavljanje proračunov itd.), ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI, se prične v ti»rek dne 14. januarja t. 1. v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani (pritličje soba št. 3) ob 18. zvečer. Ker je še nekaj mest prostih, se prijave še sprejemajo in 6«cer pri Zavodu za pospeševanje obrta ali pa na večer otvoritve tečaja pri g predavatelju.
Generalna lista izžrebanih 2'/j% obveznic vojne škode je te dni izšla v samozaložbi Avgusta Pcrtota, uradnika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke o vseh do 6edaj izžrebanih 4498 obveznicah vojne škode, tega pri nas najbolj popularnega papirja; urejena je po dosedanjih izdajateljevih izkustvih v aritmetičnem redu, tako da je vsem interesentom prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje po malo preglednih žrebnih listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in overovljena od ljubljanske borze, je s tem podano jamstvo za absolutno točnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listinami. Knjižica se toplo priporoča, stane 25 dinarjev in se naroča pri založniku: Ljubljana, Gledališka ulica 13.
Zvišanje cen živega srebra. Italijansko-španski kartel za živo srebro »Mercurio europeo« je pretekli mesec zvišal cene živega srebra od 200 na 250 dolarjev za steklenico 34.5 kg. Povišanje znaša 25% in je v zvezi z velikim povpraševanjem iz severnoameriških Zedinjenih držav. Italijanska kvota je bila v kartelu zvišana od 40 na 45% in za toliko zmanjšana Španska kvota.
Gostilničarska pivovarna Laško. Iz poročil, podanih na občnem zboru je razvidno, da jo produkcija piva narasl? od nad 7.000 lil v letu 1938-1039 na 19.500 hI v letu 1939-1940 (poslovno leto traja od 1. oktobra do 30. septembra). (listi dobiček za poslovno leto 1938-1939 je znašal 22.850 din, za 1930-1940 pa že nad 0.8 milij. din in je predlagano izplačilo dividende v znesku 5% po-čenši s 1. majem 1941.
Obrestna mera. Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu je poslalo merodainim faktorjem spomenico, v kateri se zavzema za izpre-membo uredbe o maksimiranju aktivne in pasivne obrestne mere. Povišanje obrestne mere za vloge na 7% bi pjenenilo prilagoditev sedanjemu donosu državnih papirjev in bi privabilo ™pet denar v banke. Dosedanja 5% razlika med aktivno in pa-
pa vse štiri. Živali postanejo hripave. Pri kronični obliki živali rade jedo in se celo redijo. Primerov pogina je mnogo manj. Ostale živali ali (kar je redko) popolnoma ozdravijo ali pa ostanejo pri življenju, ostanejo pa hrome.
Meso ni spremenjeno, zato ga lahko uživamo. Čakati ne smemo, da žival jx)gine, temveč jo moramo pravočasno zaklati. Prav bi bilo, če bi ludi pri nas kmetijsko ministrstvo določilo za to obvezno klanje, plačalo pa odškodnino, kot to store v Nemčiji.
Posebno važno je vprašanje, kako naj zdravimo obolele svinje, odnosno, kako se varujemo bolezni. Pri nas je bil baje dosežen uspeh s serumom proti svinjski kugi, a le tedaj, če je bila žival manj kot 24 ur bolna. Zato naj avinjerejci vsako obolenje takoj prijavijo iu ne Čakajo niti ure.
Pozorni moramo biti tudi na sledeče: posreden prenos bolezni od živali na žival je skoraj izključen. Ostane torej vnos po posrednikih, to pa so osebe, meso, pomije, orodje, vozila, hrana, stelja, gnoj itd. Kujiec mora vedeti, iz kakšnega svinjaka je kupil žival, da je iz svinjaka brez kužne bolezni, da kužne bolezni ni niti pri sosedu. To nin pove živinski potni list. Če je žival res od lastnika, ki je napisan na živinskem jx>tnem listu, iz neokuženega hleva itd., o vsem tem se lahko kupec prepriča. Kupljene živali imejmo nekoliko tednov ločene. Če opazimo bolezen, ločimo posodo, orodje. Ne smemo pozabiti na razkužbo svinjakov, kjer so bile bolne svinje na tej kugi. Proti hronielosti in svinjski kugi je najboljše razkužilo lužni kamen: 1 kg zadostuje za 50 1 vode.
sivno obrestno mero ne zadostuje za kritje stroškov bank in jo je potrebno zvišati na ta način, da bi bila najvišja dopustna obrestna mera za kredite 14%.
»Trgovski tovariš« je zaključil svojo 27. leto
izhajanja z dvojno številko za november - d ■( ber, v kateri so med drugim, objavljeni naslednji članki: Še o cenah. — Aranžerski tečaji pri nas.
—	Boj pesimizmu! — Mednarodno vojno gospodarstvo. — Evropska produkcija železa in jekla.
—	Naše gospodarstvo pozimi 1940-1941. — Izenačeni svetovni blagovni trgi. — Iz ameriškega go-sj.odarstva. — Vojno financiranje Velike Britanije. — Dober spomin. — Rodbina Mitsui. — Strelno orožje prejšnjih vekov. — Naročnina za vse leto je 36 din, posamezna številka 5 din.
»Tovarniški vestnik« Kranjske industrijsko družb« na Jesenicah prinaša v decernberski šte-vilki lanskega letnika ilustrirano kratko zgodovino železarske industrije na Prevaljah.
Dobavo: Jugoslovanske drž. železnice, ravnateljstvo Ljubljana, prometno-komercialni oddelek sprejema do 13. januarja 1941 jxmudbe za dobavo lesenih podložkov za sode, strojni oddelek pa do 15. januarja za dobavo 25 ton negašenega apna.
—	Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do 13. januarja ponudbe za dobavo razne železni-no in orodja, osi za vi ti je, zakovic, matic, litože-leznih omaric, varovalnih elementov; 20 tripolnih' sklepal z varovalkami, puš iz brona, kompletnih ležajev, aparata za kopiranje, kopirnega papirja, raznega stekla, mlina za barve, 23 gasilskih cevi, s|x»jk, tesnil; 27. transportne gumi-gurte; 30. železne pločevine.
Licitacije: Dne 15. januarja bo pri Štabu dravske diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo petroleja. — Dne 28. januarja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo parnega \otla lokomobilskega tipa.
Likvidacija. Strojna zadruga v Biški vasi, r. z. z o. z.
Zadružna matica v Splitn je imela te dni svoj občni zbor. Predsednik g. prof. Juras je najprej ko-memoriral smrt dr. Antona Korošca, zaslužnega delavca in predsednika Glavne zadružne zveze. Število članov Zadružne Matice se je leta 1939 povečalo za 46 (pristopilo je 59 zadrug, izključenih pa je bilo zaradi nejx>slovanja 13 zadrug). Pojavil se je nov lip zadruge: tobačna zadruga. Glede obnove prošenj za zaščito denarnih zavodov je Matica sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da se za zadružništvo uveljavijo posebni predpisi v skladu z roki, ki so določeni po uredbi o likvidaciji kmetsfcih dolgov.
Borze
Dne 8. januarja 1941.
Denar
Ameriški dolar 55.— Hemska marka 14.10— lfl.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,745.758 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — zasebni kliring:
London 1 funt.......215.90- 219.10
Ne\vyork 100 dolarjtv .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — svobodno tržišče: Berlin 100 mark...... . 1772.00-1792.00
Solun 100 drahem......40 den
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.80, London 16.125, Newyork 431, Bruselj 09 (nom.), Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.50 (nom.), Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.25, Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3. Carigrad 3.375, Bukarešla 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.625.
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 464—466 v Zagrebu 464—465
Ljubljana. Drž. papirji: 1% inVest. posojilo 100 — 101, agrarji 55—56, vojna škoda proinptna 464—466, begluške obveznice 80—81, dalm. agrarji 77—78, 8% Blerovo posojilo 103—105, 7% Blerovo posojilo 96—97, 1% posojilo Drž. hip. banke 102 do 104, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7000 -7200. Trboveljska 355-365, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Arabski kralj Ibn Saud, na katerega so skušali pripraviti atentat, pa jim je ušeL
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 do 100, agrarji 57 blago, vojna škoda promptna 464 —465, begluške obveznice 80—83, dalm. agrarji 77-78 (78), 6% šumske obveznice 79 blago, 4% severni agrarji 55 blago, 8% Blerovo posojilo 106 do 107, 1% Blerovo posojilo 97 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 103 denar, 7% slab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7050 denar, Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 360 do 365 (360, 305).
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v črno-meljskem okraja dne 2. jannarja 1041: voli 1. vrste 8.50—8.75, II. vrste 7.25—7.50, III. vrste 6.50 do 6.75; telice I vrste 7.50—7.75, II. vrste 6.75 do 7.25; krave I. vrste 7.25—7.50, II. vrste 6.25— 6.50, III. vrste 5—5.50; teleta I. vrste 12, II. vrste 10; prašiči špeharji 15—15.0, pršutarji 13—14 din za
1	kg žive teže. — Goveje meso 16 din, svinjina 20 (lin, slanina 24 50 din, svinjska 28 din, goveje surove kože 23 din, telečje surove kože 26 din, svinjske surove kože 14 din za 1 kg. — Pšenica 350 —400 din, ječmen 350 — 380 din, rž 400 din, oves 390 din, koruza 350 din, fižol 700—750 din, krompir 125—150 din, seno 110—125 din, slama 60 din, pšenična moka 500—900 din, koruzna moka 450 do 500 din, ajdova moka 700 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8—9 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 11—12 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v krikem okraju dne 3. januarja 1041: voli 1. vrste 9 din,
II.	vrste 8 din, III. vrste 7 din; telice L vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; krave I. vrste 8 din, II. vrste 7 din. III. vrste 6 din; teleta I. vrste 10 din, II. vrste 9 din; prašiči špeharji 16 din, pršutarji 14 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 16 din. svinjina 20 din, slanina 28 din, svinjska inašt 30 din, čisti med 30 din, goveje surove kože 23 din, telečje surove kože 30 din, svinjske surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 3.50 din, ječmen 3 din, rž 3.50 din, oves 3.50 din, koruza 3.50 din, fižol 6 din krompir 2 din, lucema 1.25 din, seno 1 din, slaina 0.60 din, pšenična moka do 9 din, koruzna moka 4.50 din, ajdova moka 6 din za 1 kg. — Trda drva 120 din za kub. meter, jajca
2	din komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 46 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10 din liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Laškem dne 1. januarju 1041: voli I. vrste 8—9 din, II. vrste 7.75 din, III. vrsle 7 din; telice I. vrste 8 do 8.75 din, II. vrsle 7.50 din, III. vrsle 7 din; krave
I.	vrste 8 din, II. vrste 7 din, III. vrste 6—6.75 din; teleta I. vrste 10 din, II. vrste 8—9 din; prašiči špeharji 16 din, pršutarji 14 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso L vrste 16 din, II. vrste 14 din,
III.	vrste 12 din, svinjina 22 din, slanina 24.50 din, svinjska mast 26.50 din, čisti med 35 din, goveje surove kože 24 din, telečje surove kože 30 din, svinjske surove kože 16 din za 1 kg. — Oves 500 din, fižol 700 —800 din, krompir 150—175 din, seno 90—110 din, slama 35—40 din, pšenična moka 500 do 1000 din, koruzna moka 600 din za 100 kg. — Trda drva 120—125 din za kub. meter, jajca 2 din komad, mleko 2.50 din liler, surovo maslo 40—45 din za kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju (mesto) dne 1. januarja 1941.: voli I. vrste din 9,
II.	din 8 50, III. din 7.50—8.—, telice I. vrste din 8.50, lelice II. din 8.—, III din 7.50—8.—; krave I. vrste din 7, II. vrste 5—6, 111. vrste 4—5. teleta I. vnste 11, II. vrste 10 din, prašiči špeharji 15—16 din, pršutarji 13—14 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 16, zadnji del 18, II vrste prednji del 13, zadnji del din 15, svinjina 16—22, slanVia 25—26, svinjska mast 28—29 din, čisti med din 36, goveje surove kože din 23, telečje 6urove kože din 26, svinjske surove kože din 8—10 za 1 kilogram. — Ječmen din 425, oves 3S0, koruza 325, fižol 600— 800, krompir 200, lucema 140, seno 115—120, slama 60, jabolka II. vrste 1000, III. vrste 800, pšenična moka 500—900, koruzna moka 425, ajdova moka 900—950 din za 100 kg. — Trda drva din 127.50 za kub meter, jajca din 1 75—2 za komad mleko 3 din za liter, 6Urovo maslo din 40—56 za kg.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju dne 2. januarja 1041. Dogon: 42 svinj in prašičem Prodanih je bilo le 13 komadov. Cene: pršutarji 11.50 do 12 din; debele svinje 12.50 do 13.50 din, svinje za pleme 10 do 12 din za 1 kg žive teže.
škofja Loka
Stavbenik Anton Ogrin — 50letnik. Kdo bi
si mislil, da se je te dni srečal z Abrahamom priljubljeni loški stavbenik g. Anion Ogrin, saj zgleda še kot mlad fant, ves vesel in razigran, živahen in dober pa vedno pripravljen vsakomur in povsod pomagati in svetovati. Krsine knjige pa le pravijo, da se jc pred 50 leti rodil na Stari Vrhniki. Ko se je kot mlad fant izuči", zidarsko umetnosti, je jk> dovršenih strokovnih šolah bival delj časa tudi v tujini, kjer si je izpopolnil svoje znanje. Ko se je vrnil iz svetovne vojne in ujetništva v Rusiji, se je leta 1919 poročil ter naselil za stalno v Škofji Loki, kjer se je ves posvetil ne samo svoji obrti, temveč tudi gospodarskemu in prosvetnemu delu v naših organizacijah. Vso jiovojno loško življenje je v tesni zvezi z imenom našega jubilanta. Kljub mnogemu poklicnemu de• Iu najde Šo vedno časa, da se more posvečati javnim vprašanjem. Dolga lela je že občinski odbornik, kjer zavzema tudi mesto predsednika gradbeno-lehničnega odseka in ima zadnje čase nmogo posla glede zaščite mesta pred zračnimi napadi; bil je do letos preds. mest. hranilnice; več let že načeluje godbi »Lubnik«. Razumljivo, da je deloval mnogo tudi v obrtniških organizacijah. Poleg tega je bil že večkrat odbornik kat. prosvetnega društva, lansko leto tudi predsednik. Deluje tudi v šolskih odborih in drugih organizacijah. Pri g. Tonetu je najbolj razveseljivo to, da nikjer ne išče svojih interesov, temveč se res vsega žrtvuje naši stvari, mož, kakršni so danes redki. Zelo rad podpira tudi reveže, kot človek pa je prijazen do vsakogar. Naročene ima vse naše liste od strokovnih, političnih pa do dijaških verskih. V vsem svojem življenju je ostal <io ber in praktičen katoličan. G. Tonetu in njegovi zvesti družici, dobri in prijazni gospej Reziki, želimo ob 50-letnici še več veselih in zdravih 10 letnic do skrajnih mej človeškega življenja. Bog Vas živil
Metlika
Blagopokojnega voditelja Slovenccv dr. Antona Korošca so naša društva: Prosvetno društvo, fantovski odsek, dekliški krožek in krajevna organizacija JRZ proslavila na skupni žalni svečanosti v primerno okrašenih prostorih Prosvete Na sjx>redu je bila deklainacija, govor o življenju in delu velikega pokojnika (g. Anton Stare), govor o njegovem pomenu za naš narod (g. prošt) in dve žalostinki. Te žalne svečanosti so se udeležile tudi nekatere odličnejše osebnosti iz Metlike.
Metliška podružnica društva »Bclokrajinac si je stavila nalogo, da z dohodki jesenskega festivala uredi muzej v že opuščeni in razpadajoči cerkvici sv Martina v Metliki, ki je po mnenju strokovnjakov najstarejša cerkev v Beli krajini. Pred nastopom zime je cerkvica že dobila novo streho z ostrešjem vred m je bila tako obvarovana nepopravljive škode, ki bi ji jo ta zima gotovo povzročila. Z nadaljnjo preureditvijo bodo nadaljevali sf>oniladi.
Naša društva: Prosvela, FO in DK so v svojih društvenih prostorih priredila silvestrovanje v družabni obliki. V veliko veselje nam je bilo, da smo ob tej priliki — prvikrat — imeli v svoji sredi tudi nekaj odličnejših osebnosti iz Metlike.
Nesreča. 5. januarja se je pri streljanju ponesrečil Anton Brodarič iz Rosalnic in je naslednji dan umrl v karlovški bolnišnici,
Mokronog
Slavimo gibanje: V letu 1940 je bil po Plečnikovem načrtu preurejen in dozidan zvonik žu-pne cerkve v trgu. Poslednja dela zaradi prevelikega mraza zaenkrat še počivajo. Razen zvonika je bilo lansko leto dograjenih pet stanovanjskih zgradb, večinoma pod Žalostno goro, kjer je tudi najlepši stavbni svet.
šelenberg
Vsakdo, ki je kdaj popotoval po gričih, ki obdajajo Mežiško dolino na 'severni strani, od Št. Danijela preko Strojne in Šteharskega vrha, se je moral navdušiti nad lepoto tega našega obmejnega kotička. Malokdo pa, ki bolje ne pozna teh krajev, more vedeti, koliko je tu posejanega gorja in bede. Mala, neznatna in silno raztresena je gorska vasica Šelenberg (Šelenberg) na južnem pobočju Strojne, dobila je pa pred dvema letoma svojo samoslojno prosvetno postojanko — enooddelno šolo. S tem je liilo pomagane mladini, ki ji odslej ni treba več obiskovali oddaljenih šol na Strojni in v Gušla-nju. Šola je začasno nameščena v kmečki hiši, kar seveda ne odgovarja higienskim predpisom, vendar je že v teku akcija za postavitev novega šolskega poslopja. Upanje je, da ne bo ostalo samo pri akciji, če bo le dovolj razumevanja na merodajnih mestih za gradnjo novega »granitnega stebra« na naši severni meji. — Pomen prirejanja božičnice je zlasti na naših obmejnih šolah izredno velik. Tudi leto? je naša božičnica, tretja po številu, lep«) uspela. Zahvaljujem se na tem mestu vsem, ki so na ta ali oni način podprli našo božičnico »Slovenska straža« je darovala blaga v vrednosti 1796 din, Družba sv. Cirila in Metoda v vrednosti 11G0 din, nadalje so prispevali še: kr. banska uprava, kraj. šol. odbor in številni zasebniki. Posebno »Slovenska straža« je kljub težkim časom prispevala lep delež, za kar smo ji prav posebno hvaležni. Vsem. ki sle se nas spomnili. se še enkrat v imenu obdarovancev, njihovih staršev in d'ž. ljudske šole na Šelenbergu iskreno zahvaljujem v upanju, da se boste našim prošnjam tudi v bodoče odzvali. — Šolski upravitelj.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob težki izgubi preljubljene soproge, odnosno mame, gospe
Marije Dolenc roj. Sc-hnerch
izkazali svoje sočustvovanje, naju usfno ali pismeno tolažili, pokojnic# spremili na njeni zadnji poti, ji položili na grob krasnega evetja, gg. pevcem Akademskega pevskega društva za ganljivi žalostinki — vsem in vsakomur izrekava svojo najiskrenejšo zahvalo. Več svetih maš za mir in pokoj duše nepozabne pokojnice bo po njeni lastni odredbi branih v Križankah, prva bo v petek, dne 10. januarja 1941 ob osmih zjutraj.
Ljubljana, dne 8. januarja 1941. Prof. dr. Metod D o I e n e , mag. pharm. Marija Dolenc.
Ljubljanska ženska bolnišnica v 1.1940
V porodnišnici je bilo 2073 porodov - Od porodnic je v bolnišnici umrla samo ena
DrJavna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani je namenjena dvema nalogama: eden njenih oddelkov skrbi za porodnice, drugi pa služi zdravljenju posebnih ženskih bolezni.
V	porodnišnici je bilo lansko leto 2073 porodov. To visoko število porodov znova dokazuje, da neprestano rasle število mater, ki se v svojih težkih trenutkih rajši zatekajo v porodniški zavod, kakor da bi rodile doma. Čeravno se je lansko leto otvorila v Ljubljani nova porodnišnica, je bilo vendar v ženski bolnišnici 15 porodov več kakor predlanskim. Stremljenje naših žena zaupati se varnemu porodniškemu vodstvu v zavodu, najlepše dokazuje kratek pregled razvoja ljubljanske porodnišnice v prvih 4 desetletjih lega stoletja. Leta 1900 je bilo v bolnišnici okroglo 200 porodov, leta 1910 jih je bilo 450, deset let pozneje leta 1920 že 893, leta 1930 je število porodov poskočilo na 1837 in preteklo leto 1910 je porodnišnica nudila pomoč 2073 porodnicam. V zadnjem desetletju od I. 1931 do leta 1940 se je število porodov dvignilo za 7000. V zadnjih desetletjih je ljubljanska porodnišnica oskrbela skupno 18.988 porodov. V 40 letih se je dvignilo število porodov od 200 na 2000, število porodov se je torej podesetorilo.
V	začetku tega stoletja je vsaka 85. porodnica iz nekdanje dežele Kranjske rodila v ljubljanski porodnišnici, lansko leto pa že vsaka 12. iz sedanje dravske banovine. V letu 1900' je bilo namreč na teritoriju dežele Kranjske okoli 17.000 porodov, dočim jih je na teritoriju sedanje dravske banovine v zadnjih letih približno po 25.000. Ta primerjava zgovorno dokazuje, kako zelo je zrastel pomen porodnišnice za materinstvo. Porodnišnice — in ne samo ljubljanska — so postale izredno važne ne samo za nepravilne porode, ampak tudi za popolnoma zdrave. S tein razvojem moramo računati tudi za bodoče in posvetiti vso pažnjo sedanjim in novim porodnišnicam, kajti sila razmer rešuje vprašanje, ali žena bolj varno rodi doma ali v zavodu, v tem pravcu, (la postajajo porodi v zavodih vedno pogostejši.
Važnost ljubljanske porodnišnice dovolj poudarja že dejstvo, da je bilo v njej lansko leto nad 2000 porodov. Še bolj pa se njen pomen vidi v tem, da je v tem zavodu v zadnjih dveh desetletjih izpopolnilo svoje porodniško znanje okoli 400 zdravnikov in 307 babic, ki sedaj v privatni hiši in na podeželju izkoriščajo svojo v zavodu pridobljeno skušnjo v korist slovenskim materam. j'oleg neposredne pomoči pri vsakem dvanajstem slovenskem porodu nudi ljubljanska porodnišnica posredno po zdravnikih in babicah tudi mnogim tisočem drugih porodnic svojo strokovno pomoč.
Lansko leto je zapustilo porodnišnico 1977 zdravih novorojenčkov. Porodna izguba novorojenčkov znaša nekaj nad 0%; mrtvorojenih je bilo namreč 06 otrok, 66 pa jih je umrlo v prvih dneh po rojstvu. Ta izguba je sicer znatno manjša, nego je bila v nekaterih prejšnjih letih, ko je dosegla
do 10°/o, vendar jo pa še vedno tako velika, da je treba misliti, kako bi se dala še zmanjšati, kajti dandanes, ko nam splošna statistika kaže, da se vsako leto rodi manj otrok, je vsako novorojeno bitje še mnogo dragocenejše, nego je bilo poprej, ko so matere dajale narodu mnogo več pomladka. K izboljšanju bo mogla porodnišnica le prav malo
potrebna bolniške oskrbe zaradi splava. Ce pa prištejemo k temu še one ženske, ki so se zdravile v bolnišnici zato, ker so jim prejšnji splavi zapustili težke bolezenske posledice, lahko ugotovimo, da je bilo nad polovico vseh sprejetih žensk sprejetih zaradi splava. To je ugotovitev, ki jasno kaže, v kakšni težki krizi se nahaja materinstvo
ir.i 'Ui	u f ii i/u iiivf^ui | 'w i \/«i 11 i >-i i m i, iv	- ■ ■ - -	----- i	.....—--- —	■■	, ^
prispevati. Višek tega, kar more strokovna pomoč i in kako težke so posledice splava za zdravje žen.
'	v • ■	I	• v	,	, ,	V	f	V	1. . .. ! _ rp. ..IS ntt.l	inlin Itnifn l*»incf
doseči ob porodu, je ze skoraj dosežen. Le prav izjemoma se še dogodi, da je življenje otroka izgubljeno, ker mu porodniška stroka s svojimi mo-" dernimi metodami ne more pomagati. Treba bo poseči nazaj prav do spočetja. Pri ženinih in nevestah in pozneje pri nosečih ženah bo treba še marsikaj ukreniti, da se porodne izgube znižajo na najnižjo • mero. Potreba bo pa tudi, da se z večjo intenzivnostjo in z dobro premišljenim načrtom potrudimo, da ostanejo krepki in zdravi vsi novorojenčki, ki zapuščajo naše porodnišnice ali ki se porajajo v domači hiši. V okviru tega obsežnega sistema za varstvo materinstva bi morala biti dodeljena ljubljanski porodnišnici posebno važna vloga kot nekakemu osrednjemu materinskemu zavodu. Njej pripada ne samo skrb za individualno varnost matere iti njenega otroka, ampak tudi skrb za kolektivno narodno materinstvo.
V	letu 1940 je umrla v porodnišnici ena sama porodnica. Zavod je v tem pogledu dosegel rezultat, ki ga ne smemo vzeti kot pravilo. Izgube materinstva so v resnici mnogo večje. Od mater, ki so porodile v zavodu, jih je namreč nekaj umrlo po odhodu iz zavoda, in sicer zaradi bolezni, ki so se s porodom poslabšale. Iiazen tega je umrlo na ginekološkem oddelku 10 mater po splavih in dve po porodu, ki se je izvršil zunaj zavoda. Lepi uspehi porodnišnice nas ne smejo zapeljati, da bi nevarnost materinstva podcenjevali, in ne smejo vzbuditi mnenja, <la se že dovolj stori za porodništvo.
V	strokovnem pogledu nudi lanskoletno delo porodnišnice sledečo sliko: Od 2073 porodnic jih je rodilo v nepravilni legi 178. Nekatere od teh nepravilnih leg so že same na sebi prav težke in nevarne porodne komplikacije, tako na primer čelne, prečne, zadnjične. Kazen tega je bilo težko kompliciranih še 342 porodov, pri katerih so obstajale nepravilnost: pri sedežu placente, tesne medenice, atonije, eklampsija itd. Skupno je bila pri vsaki četrti porodnici kaka težja in nevarnejša komplikacija. Mnogim težkim nepravilnostim odgovarja veliko število večjih porodniških operacij, ki so bile potrebne, da se reši ali mati ali otrok ali pa oba skupaj. Zavodni zdravniki so izvršili 360 večjih operacij, med njimi 42 krat klešče, 14 krat carski prerez, 28 krat obrat, itd.
Na oddelku, ki je namenjen zdravljenju ženskih bolezni, to je na ginekološkem oddelku, se je oskrbovalo 1999 bolnic. Med njimi so na prvem mestu po številu in po nevarnosti obolenja splavi. 585, to je nad ena četrtina vseh bolnic je bila
Badnjak na dvoru v Belgradu
n ne samo za zdravje. Tudi življenjska nevarnost splava je izredno velika. Od 585 žen jih je umrlo zaradi splava 10. Umrljivost po splavu znaša v ženski bolnišnici eno na 60, (ločim znaša umrljivost p« porodu eno na 2000. V tem pojavu tiči največja rakrana sodobnega človeštva.
V primeri s številom splavov je število pravih rakov ali karcinomov nizko. Lansko leto je prišlo žensko bolnišnico 85 žensk z rakovo boleznijo. Ker se da rak izlečiti le tedaj, če pride za rakom obolela ženska o pravem času, ko bolezen še ni preveč napredovala, v bolniško oskrbo, je treba ugotoviti, da pride na primer pri raku materničnega vratu le nekako polovica žen v takem stanju v bolnišnico, da je še mogoče izvršiti radikabio operacijo in tako ženo z veliko verjetnostjo rešiti prezgodnje smrti. Približno 10"/» onih žensk, ki jih ne moremo več operirati, bi se še dalo rešiti, če bi bolnišnica imela na razpolago za to primerna sredstva. Vsi dosedanji poskusi, opremiti bolnišnico s temi sredstvi, so bili brezuspešni.
Kako veliko je število drugih ženskih bolezni, pri katerih je potrebna in uspešna operacija, dokazuje visoko število operacij, izvršenih tekom leta 1940. Bilo jih je 1342. Med njimi je bilo 180 prav težkih, ki se dajo ^napraviti le po prerezu tre- j bušnih sten.	»
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XIX. 1938
Kakor vsako leto, tako si tudi letos želi ženska bolnišnica za prihodnjo leto marsikaj, da so izpopolni in postane v resnici moderen zavod za porodništvo in ginekologijo. Od mnogih želj bi se dale nekatere najnujnejše izpolniti brez večjih denarnih žrtev. V korist novorojenčkov bi se dala uredili posebna postaja za novorojenčke. V korist mater in otrok bi se dala oživotvoriti posebna posvetovalnica in čakalnica za noseče žene. V korist onih žen, ki jih rak prezgodaj trga iz njihovih družin, bi se dala oprema bolnišnice izpopolniti in modernizirati sodobnim zahtevam ginekologije primerno. To so tri želje, ki so lahko izpolnjive, če se prizna materinstvo za najvažnejši činitelj v bodočnosti naroda.
Lansko poletje je Nj. kr. Vis. kneginja Olga počastila zavod s svojim obiskom. Domača kronika s ponosom beleži visoki obisk.
Hripa - bolezen vojnih časov
Na levi: Nj, Vel. kralj Peter II. posipa z žitom vojake, ki so mu pripeljali badnjak. — Na desni: Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle,, kneginja Olga, knez Nikola in princezinja Jelisaveta
čakajo pred belim dvorom na badnjak.
Letošnjo zimo se zopet pojavlja hripa, ki je že vrgla mnoge na bolniško posteljo, nekatere pa celo poslala v prerani grob. Zadnji hudi val mraza in hudi prevrat vremena z močnim jugom je tudi pri nas število bolezenskih primerov zaradi bripe hudo povečal. Skoraj v vsaki diužini imajo vsaj po enega bolnika, čeprav morda kdo iz korajže ne leže v posteljo. Kljub temu seveda bolnik ni sposoben za nobeno delo, izpostavlja se kvečjemu nevarnosti, da resno oboli. Ta naval hripe v zadnjem tednu so hudo občutili tudi zdravniki, ki imajo polne roke dela in komaj utegnejo obiskati vse bolnike, ki večinoma leže vsi zaradi hripe. Najhuje pri tem je to, da zdravniki sami ne morejo mnogo pomagati in da je skoraj vse, kar morejo storiti, to, da pazijo na razvoj bolezni in da svetujejo previdnost ter dajejo potrebna navodila, da se bolezen ne poslabša.
Mrzli val se zopet bliža
Prav te dni je zajel izredno hud mrzel val skandinavske dežele, kjer so namerili mraza že do —50" C. Ta mrzli val polagoma pritiska proti jugu in bo v nekaj dnevih prodrl v Nemčijo in nato zopet po nekaj dneh čez Alpe do nas. Koliko se bo mrzli val na tej dolgi poti unesel, ne vemo, gotovo pa je, da bo še vedno presneto leden. Na vsak način lahko pričakujemo, da bomo doživeli v kratkem zopet hud skok v temperaturi. Prav skakanje iz juga v hud mraz in obratno pa je po dosedanjih izkušnjah za mnoge najbolj nevaren čas, da si kar tako mimogrede nalezejo hripo. To ni nazadnje nič čudnega, saj je znanost ugotovila, da ima človek v splošnem prav malo odpornosti proti tej neprijetni bolez.ni, ki jo povzroča izredno majhna nevidna klica. Prav zaradi tega se bolezen, kadar nastopi, hitro razširi. Značilno pa je, da klica, ki povzroča hripo, hitro menja svoje značilnosti, zaradi česar dobiva bolezen v raznih krajih različne oblike, llripa se širi od človeka na človeka, največ s kašljanjem in kihanjem. Tri dni po infekciji pa hripa že izbruhne.
Znaki hripe
Spočetka je težko razlikovati med hripo in prehladom. Vendar ima hripa nekaj značilnosti, ki jih tudi nestrokovnjak lahko opazi. Navadno hitro naraste temperatura, bolnik se v splošnem počuti zelo slabo; v nosu in grlu ima katar, ki ga spremlja močan kašelj, često se pridružijo tem znakom še bolečine v glavi, križu in udih.
Ni pa vedno potrebno, da hripa pri bolniku vedno izbruhne s temi znaki. Marsikateri bolnik se niti ne zaveda, da ima hripo, in jo včasih tudi preboli, ne da bi bi legel in jo zdravil. V takih primerih hripa lahko postane dokaj nevarna. Zanemarjena hripa se lahko razvije v bolezen na pljučih, ki se konča lahko celo s smrtjo. Na drugi strani pa hripa rada povzroči nerodne komplika-
Njeno življenje
Povest o veliki ljubezni po istoimenskem filmu Pavle Wessely
Dolgo je še mahal iz vlaka, toda Agnes ni t opazil. Nato je izstopila iz kota, kamor se je skrila, I da je Karli ne bi opazil. Vendar pa je slišala, ko je Karli, hiteč mimo nje, govoril damama:
»Hvala Bogu, da je odšel I Bal sem se že, da se 1)0 kaj zgodilo.«
»Kaj naj bi se zgodilo?« je vprašala ena od njiju.	.
»Gallasi so, kar se tiče porok, precejšnji demokrati,« se je glasil odgovor.
Šele sedaj je Agnes izgubila oblast nad seboj. Temno ji je postalo pred očmi in padla je na klop na peronu. Neki nosač ji je priskočil na pomoč.
»Ali vam je slabo? Vam naj pomagam?« se ji je ponudil.
»Ne,« je odgovorila, ko je prišla k zavesti. »Samo nekoliko sem se odpočila... težko hodim.«
Vstala je in krenila v mesto, ki jo je sprejelo brezbrižno kot vsakega drugega. Malo dekle iz podeželja je ostalo samo v velemestu...
Med velikimi, razkošnimi lokali centra je ležala kavarna, skrita v nekem slabo vidnem kotu, kot bi se sramovala svoje skromnosti pred veličastnimi konkurenti. Toda ta mala kavarna je bila polna ljudi. Natakarji so hiteli med mizami in se vešče izogibali, saj je bilo tako polno, da se je bilo kaj težko preriniti.
Za blagajno je sedela Agnes... Kavama je bila njena.
Mlado podeželsko deklo so torej v velemestu
ni izgubilo. Mnogo let je moraln trpeli in vztrajati, da si je mogla nabaviti svoj lokal. Srečno je prestala vse preizkušnje in sedaj je bila samostojna .,,
»Sladkor in rum — enkrat, gospodična See-thalerl« je naročil natakar.
Pogledal je istočasno na blagajniško ntizo in začudeno vprašal:
»Kakšen zemljevid pa imate?«
»Da, zemljevid Kitajske.«
»Cemu rabite zemljevid Kitajske? Menda ne mislite odpotovati na Kitajsko?«
Agnes mu je pojasnila: »Zemljepis me zanima. Pravkar sem našla Peking.«
Hansa še ni pozabila. Ker že ni mogla biti pri njem, jo vsaj v mislih hodila po njegovih stopinjah. Proučevala je kraje in dežele, koder je živel. Na ta način je lažje čakala. Še vedno je bila prepričana, da se bo z njim sešla in da bo z njim srečna.
»Kako je z vami, Agnes?« je vprašal natakar.
»Dobro!« je odvrnila smehljaje.
»Kako se počuti mali liansi?« je še spraševal natakar.
»Hvala, tudi zeb dobro,« je odvrnila in obraz ji je zasijal od sreče. Pred oči ji je stopila podoba malega dečka. Predstavljala si ga je, kako se igra zadovoljno in brezskrbno v majhnem podeželskem mestecu, kjer je v oskrbi pri neki dobri stari ženici. Okrog hiše so sami lepi zeleni travniki in njen mali Hansi skače po njih. Ko jc utrujen, se vsede pod drevo in listje mu .pada po bujnih lepih laseh. Dečku se zdi to prijetno in od veselja vriska in ploska z ročicama.
Malo kavarno je Agnesl Seelhaler vodila sama. Vse poslovanje se je vršilo pod njenim nadzorstvom. Svoji ljubeznivosti, taktnosti in uvidevnosti se je imela zahvaliti, da je kupčija tako lepo napredovala. Vsak dan je šlo bolje. Vendar pa se je kljub temu nekdo našel, ki ji je očital, da je skopa. To je bila neka njena prijateljica.
»Tako ljubeznivega obraza ste, da človek nikdar ne bi mogel sklepati, da sle tako skopi,« ji jc govorila.
cije. Znano je, da nastopajo kot posledica hripo vnetja in gnojenja srednjega ušesa, dalje vnetja pljuč in porebrnice, kakor tudi gnojenja pljuč in porebrnice.
Krepkim bolj nevarna
Prav dejstvo, da hripa nastopa rada zavrnlno, povzroča v veliki meri, da so njene žrtve krepki in mladi ljudje, ki se za vsako malenkost takoj še ne vležejo v posteljo. Ti bolezen spočetka zanemarijo in to se jim kasneje maščuje. To je pokazala tudi statistika smrtnih primerov silne epidemije hripe, ki je divjala leta 1918 kot »španska« tudi pri nas. Na drugi strani pa smatrajo zdravniki, da so slabotni in starejši ljudje bolj pripravljeni na boj z raznimi bolezenskimi klicami, kakor krepki in zdravi ljudje.
Postelja — najvažnejše zdravilo
Nastane seveda vprašanje, kako naj se varujemo hripe in kako naj jo zdravimo. Varovati se hripe zanesljivo ne moremo v času, ko razsaja okrog nas. Če še tako pazimo, se je lahko mimogrede nalezenio. Pač pa storimo lahko marsikaj, da preprečimo neprijeten razvoj bolezni, če pravočasno spoznamo, da smo se nalezli hripe. V leni primeru je edino priporočljivo zdravilo postelja, v kateri naj bolnik ostane tako dolgo, dokler no bo temperatura zopet normaln.. Pri resnejših obolenjih je seveda treba poklicati na posvet zdravnika, ki bo gotovo dal najbolj primerna navodila in predpisal potrebna zdravila. ,Je pa in ostane najbolj zanesljivo zdravilo hripe počitek in mir, ki ga da bolniku le — postelja.
Domača sredstva
Kdor misli, da se ga je lotila hripa, pa se ne počuti prav hudo bolan, si lahko pomaga tudi brez zdravnika. Zaveda naj se le, da zlepa ni tako zahrbtne bolezni kakor hripa. če vstanemo s posteljo, preden smo jo popolnoma pregnali. Navadne posledice hripe, ki je nismo ozdravili do konca, so slabotnost, živčne motnje, nespečnost, slaba prebava itd. Domača sredstva za zdravljenje hripe bi bila naslednja: bolnik naj se tako,; okoplje v gorki vodi ali pa naj mu napravijo tople obkladke čez vse telo ter se naj poskuša nato v postelji eno ali dve uri pošteno potiti. Pri tem naj pije vroč čaj, ki je najboljši bezgov, lipov ali kaniilčni. Primerna je tudi vroča limonada Naslednji dan bolnik kopelj lahko ponovi, če je še potrebno. Pazi naj, da pri tem ne bo zaprt. V takem primeru naj pije čaje, k' so za to priporočljivi. Prehrana bolnika, ki ga je napadla hripa mora biti lahka. V splošnem naj je le juhe, kompot, mleko, mlečne jedi. Za žejo naj pije limonade in kruhovo vodo. Kruhovo vodo napravimo na ta način, da namočimo skorje od črnega kruha za eno uro v vodi, nato vodo odcedimo in bolnik jo hladno lahko pije. Kruhova voda zelo hladi žejo Po potrebi jo lahko še osladkamo. Sicer pa naj poskuša bolnik čim več počivati in spati Važno je, da je v bolnikovi sobi vedno svež zrak. Če ni mraz prav izredno hud, je najbolje, če je okno vedno na pol odprlo, vendar tako. da prepih ne moti bolnika. Če to ni mogoče, potem je treba bolniško sobo vsaj zjutraj, opoldne in zvečer temeljilo prezračiti.
Ta enostavna navodila v večini primerov za-ležejo, če gre bolnik pravočasno v posteljo. V takih primerih hripa tudi mine brez posledic. Kakor hitro pa bi se hotela bolezen slabšati, pa je dolžnost vsakega, da pokliče zdravnika. Izkušnje hude »španske« iz leta 1918 so gotovo vsem še v spominu in če imamo letos zopet smolo, da vzporedno'1 z vojno v Evropi nastopa tudi hripa, tedaj naj storimo vsaj to, kar moremo, da ne bomo po nepotrebnem objokovali nepotrebnih žrtev te zavrat-ne bolezni.
Na Grškem so odkrili prastaro mesto Lymnes-Komo
Iz Kastorije poročajo, da so odkrili prastaro mesto Lymnea-Komo, ki je bilo pred 25C0 leli 6edež kralja Arhelaja Mesto samo pa da jc bilo ustanovljeno pred 4500 leli. Mesto so odkrili pri izsu-ševanju Kastorijskcga jezera Da bi imeli čimveč rodovitne zemlje, so začeli tamošnji kmetje izsuševati omenjeno lezero. Izkopali so več jarkov, ki so odvajali vodo. Ko je vodna gladina globoko padla, so zagledali lesene slebre, ki sj štrleli iz vode. Kmetje so najprei menil«, da so to ostanki kakega starega gozda. Na prigovarjanje kastorijskega me-tropoiita so poklicali znanega grškega arheologa Keramopulosa iz Aten, ki je dognal, Ha so to ostanki starega grškega mesta Lymriea-Komo, ki ga je popisal že zgodovinar Tukididcs.
Q\o£Uie aoiace
Parfumeri/a „ Venus" posluje sedaj v palači Bate
r;
Koledar
Četrtek, 9. januarja: Julijan, mučetiik; Basili-sa, devica in mučenica; Peler, škof; Marcijana, devica in mučenica.
Petek, 10. januarja: Agaton, papež; Viljem, škof; Gregor X., papež.
Letopis
9. januarja 1072. I. je bila ustanovljena krška škofija na Koroškem, njen sedež je v Celovcu. 9. januarja 1856. I. so je rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah Anion Aškerc, slovenski pe-6nik-epik in literarni kritik. 9. januarja 1873. I. je umrl v Chislehurslu pri lx)ndonu nečak velikega Korzlčana Napoleon 111., francoski cesar (1851—1870). Poraz v franoosko-nemški vojni leta 1870 ga je oropal prestola in ga pognal v tujino, kjer je tudi končal svojo življenjsko pot. 9. januarja 1927. I. je umrl llouston Stewart Chamberlain, nemški kulturni kritik in zgodovinar. po rodu Anglež. V svojih delih je skušal dokazati prvenstvo nordijske rase. Puh nordijske rase je po njegovem mnenju edina stvariteljska tnoč evropske kulture.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl gospod Josip Bevc, dimnikarski mojster, star šele 43 let. Pogreb bo v >etek, 10. januarja ob pol štirih popoldne z Zal, apela sv. Nikolaja.
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Marija Boucon, poštna uradnica v p. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne z Zal, kapela sv. Andreja.
■f- V Ljubljani je umrl gospod Ivan Arbi, pekovski mojster. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z žal, kapela sv. Andreja — Po kratki bolezni je umrla gospa Marija Sirupi roj. Kunstler. Pogreb bo danes ob 4 popildne z Žal, kapela sv. Krištofa.
-f- V Ložu pri Rakeku je mirno v Gospodu zaspala gospa Morija Skrbrc roj. Vivoda. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Jtoku.
+ V Kropi je mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija Lazar, posestnica tn mesarica. Pokopali jo bodo v petek, ob 4 popoldne na pokopališče sv. Lenarta v Kropi.
-f- V Slovenjem Gradcu je umrl gospod Franc Treljak, upravni oficial v p., posestnik in lesni trgovec. Pokopali so ga na praznik Sv. Treh kraljev na starotrškem pokopališču.
Naj jim sveti večuu luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	Poročila sta se na praznik svetih Treh kraljev v farni cerkvi v Rečici ob Savinji učitelj g. Švcgelj Štefan in učiteljica gospodična štiglic Jožica. Poročil ju je nevestin bratrance g. štiglie. N^adoporočeticemn, ki sta iz ugleonih krščanskih družin, želimo obilo sreči
—	Imenovan je bil za kapetana korvete g. Zenon V. Adamič, čestitamo!
—	V Ra.jheiiburgu stu se poročila g. Milko Križman, okrajni podnačelnik v Brežicah, in gospodična Vera Slaparjeva, profesorica v Ptuju. Mlademu puru želimo obilo sreče iu božjega blagoslova.
Za malave zone za prenežno dlesen, tudi za piškavost zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriji Gregortč, Ljubljana, po Din 16"—. Glavno skladišče: Laboratorij „Vis-Vit", Zagreb, Langov trg 3.
—	Namesto venca na grob blagopokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca
je daroval minister n. r. g. Dimitrije Magaraševič 500 din za reveže župnije Begunje pri Lescah.
—	Odbor občine Kamniška Bistrica je namesto venca na grob blagopok. preds. senata in min. prosv. g, dr. Antona Korošca daroval za revne šolarje na Gozdu 800 din, za kur se šol. upr. toplo zahval juje.
—	Slike pokojnega dr. Antona Korošca v velikosti 53X66 v bakrotisku je založila Prosvetna zveza v Ljubljani Slike so se izredno dobro posrečile in predstavljajo našega pokojnega voditelja kakor je izgledal leta 1937. Delo je izdelala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani res mojstrsko. Cena sliki je 40 din, kar je izredno nizko v primeri z velikostjo in lepoto slike. Ker je naš pokojni voditelj obudil vse naše prosvetne organizacije lela 1935. k novemu življenju, zato je dolžnost vseh prosvetnih društev, kjerkoli se zbirajo člani in
članice naših organizacij, odsekov in krožkov, da obesijo sliko našega častnega predsednika. Prav tako pa je dolžnost sleherne slovenske občine, da visi podoba našega narodnega voditelja, ki je pripeljal naš narod v narodno državo Jugoslavijo, v občinski pisarni. V ta namen bo Prosvetna zveza v bližnjih dneh razposlala sliko vsem prosvetnim društvom in vsem občinam v Dravski banovini. Upamo, da ne bo nobenega društva in nobene občine, ki bi sliko vrnila. Ker je slika izšla v omejeni izdaji in bo s tem, da jo nabavijo društva in občine, skoraj razprodana, zato opozarjamo tudi razne zadruge, hranilnice in posojilnice, razne prijatelje in častilce našega narodnega voditelja, da si pravočasno sliko nabavijo pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 7.
Posebno pazite, kaj bolnik pije I
Pijača ni le la zdravega Človeka zelo važna, temveč tudi ca bolnika mnogokrat važnejša od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čnn češče našo na}bol|fc> mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci i
Prospekte ln vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vara pošlje gratis In radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
— Pomagajmo revnim jetičnim! še imamo dobrih in plemenitih src. Zlasti med Slovenci, čeprav smo razmeroma siromašni in ne razpolagamo z dobrinami kakor drugi, ki imajo vsega na pretek. Toda velikodušni smo in inehko-čuteča srca imamo. Vsak dan čitnmo o zbirkah za dobrodelne namene. Smrtni primeri zaslužnih mož bude k novemu življenju in lajšajo bedo ulmgim in zapuščenim. Ta vsega priznanja vreden pojav smo imeli priliko ugotoviti posebno ob izgubi velezasltižnega našega dr. Antona Korošca. Društvo slepili, Društvo gluhonemih, Družim sv. Cirila in Metoda, Unija zaščito dece, Rdeči križ in mnogo drugih koristnih humanitarnih ustanov z ljubljanskimi reveži vred je bilo oeležiiih izdatnih pomoči v denarnih in drugačnih prispevkih, In prav je tako. Obstoj in uspešno delovanje vseh teh organizacij sta odvisna v prvi vrsti ml jx)dpor dobrosrčne javnosti. Kadar bi odrekla javnost, bi bilo več ali inanj izpodrezano tudi delovanje teh ustanov. Vendar pn moramo pri tej priliki podčrtati tudi ogromne potrebe proti jetičnega skrbstva, ki je osreootočeno v delovanju Proti-tuberkulozne zveze v Ljubljani. Namen in cilji te organizacije so znani: pomagati siromašnim jetičnim bolnikom in njihovim družinam. Na žalost pa so le redki tisti, ki se spomnijo izven vsakoletnega protituberkuloznega tednu te važne človekoljubne organizacije s kakšnim prispevkom, čeprav se vrste v našem življenju dogodki, katerih pomen bi mora! naravnost podpirati jiot k dobrodelnosti. Poroke, krsti, smrtni primeri itd., naj bi zlasti pri iniovitejšili slojih lie bili nikdar pozabljeni, preden se nismo dejanski oddolžili revnim jetičnim bolnikom. Tudi smrt našega največjega Slovenca in Jugoslovanu dr. Korošcu bi morala od.jcktniti v spominu na jiotrcbe protijetičlie borbe, še živi med nami njegov duh in ne bo nikdar zamrl, ln še vedno trka in bo trkala Protituberkulozna zveza nu usmiljena in dobra srca: Spomnite se siromašnih jetičnih Inilnikov in daru jte! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani (Ček. rač. Pošt. hranilnice št. 131531.
— Proti kašl.ju se priporočajo prsne karamele i-KAVEf. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave.
Esžičnica v kaminskem deškesrs im&u, na Selu v Ljubljani
Na praznik sv. Treh kraljev je priredilo ba-novinsko deško vzgojevališče na Selu za svoje gojence prisrčno, družinsko božičnico, katere se je udeležil tudi gospod ban dr. Marko Natlačen, inšpektor salezijanske družbe Ivan Špan, satclijan-ci z Rakovnika in Mladinskega doma na Kodelje-vem, sestre Hčere Marije Pomočnice in številno občinstvo. Velika zavodova dvorana je bila čisto polna.
Prireditev je otvorila godba gojencev; nato je pozdravil predstojnik zavoda gospoda bana s toplimi besedami. Zahvalil sc mu je za dosedanjo skrb in gmotno pomoč ter poudaril, da je posebno pri današnjih okoliščinah in pomanjkanju podpora zavodu potrebna, da more vršiti s.ojo vzgojno nalogo. Izrazil je ob koncu željo: Naj Bog obilo poplača gospodu banu in drugim dobrotnikom, kar store za ta zavod, in naj ohrani gospoda bana zavodu in naši slovenski banovini.
Ljubka božična igra »Čudo božične noči« nam je predstavila v itirih pestrih slikah pravljico o gorskem duhu v Gorjancih in o življenju palčkov v božični noči. Prav lep vtis so napraviti mali igralci v prvi in drugi sliki s svojim pogumnim nastopom. Oder je bil za to priliko okusno prirejen.
Lepa je bila zborna deklamacija »Zahvala«. V imenu tovarišev je pozdravilo sedem gojencev okusno okrašeno božično drevesce, ki se je šibilo raznih slaščic in okraskov, nato so se zahvalili gospodu banu in predstojnikom zavoda Šopek svežih nageljnov v zelenju, ovit s slovenskim trakom, je ob koncu deklamacije sprejel gospod ban z vidnim veseljem.
Med navdušenimi izrazi radosti s "katerimi so gojenci pozdravljali, je stopil gospod ban k mizici, ki je stala na malem odru ob božičnem drevescu.
ter povedal v krepkih besedah nekaj vodilnih misli za življenje našim gojencem. Spomnil je nato, da bodo danes obdarovani dobri, srednji in v vedenju slabši gojenci. Naj ne bo zavisti v srcih manj dobrih do pridnih in zglednih gojencev, kakor se tudi dobri in zgledni ne smejo prevzeti zaradi tega, ker so prvi; pač pa naj sc trudijo, da ohranijo še nadalje to svoje mesto, medtem ko slabi, manj dobri naj premagajo svoje navade in stopijo v vrsto dobrih, zglednih fantov. Če pa hočejo to doseči, je nujno potrebno, da krotijo svoje notranje strasti. Brez tega zatajevanja ne bo pokorščine do predstojnikov, ne medsebojne ljubezni, ne poštenega življenja. Da bi še bolj potrdil to misel, je povedal znano priliko o gnilem jabolku, ki okuži vsa zdrava jabolka, s katerimi se položi v košaro; tako tudi strast v človeku pokaže na zunaj svoj slabi sad in okuži tovariše. Zato je treba to gnilo jabolko izločiti, strast premagati in izruvati. Le tako bodo fantje postali navdušeni za dobra navodila in pošteni člani naše domovine.
Pazljivo so gojenci poslušali besede, ki so na-" šle globok odmev v njihovih srcih, ter z aplavzom dali izraz svoji hvaležnosti.
Približala se je za gojence najlepša točka — obdarovanje. Kako nestrpni so bili, kako željno so gledali zdaj na zavoje, ki so ležali na vozičku na odru, zdaj na velik kup daril, ki so bila razstavljena naokrog ličnih jaslic v senci božičnega drevesca! Zavoj za zavojem ie romal skozi roke gospoda bana, kateri je poklical vsakega gojenca po imenu, ga ljubeznivo vprašal, odkod je, pa temu in onemu povedal kak ljubezniv nauk ali bodrilno beseuu. Obdarovanih je bilo 120 gojcnccv. Občinstvo je vztrajalo do konca v dvorani in sledilo veselemu razpoloženju srečnih obdarovancev.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinašu v svojem tretjem kosu z dno 8. januarja 1941 uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, načrt za amortizacijo 3 odstotnih obveznic za likvidacijo kinetskih dolgov za proračunsko leto 1940-41, maksimiranje cen olju in dovolitev uvoza in odobritev prodaje izolirnih aparatov tipa »tleeresatnier« ter tipa »K. G. Modeli 130«.
—	Pesem na čast sv. Družini. Izšla je ljudska pesem na čast sv. Družini. Pesem je tako preprosta in tako pevna, da jo bodo vsi znali, ko jo prvič slišijo. Samo besedila jim je treba. Besedilo je strogo cerkveno. Napev in besedilo je odobril in pohvalil g. dr. Kimovec. — Napevu pesmi sv. Družine je pridejan odpev za litanije Matere božje, in sicer na čast Kraljici miru, kar bo zlasti v naših dneh zelo prav prišlo. Naroča se. Frančiškanski samostan, Ljubljana. — Posamezni izvod velja 50 par. Kdor jih naroči sto, dobi tri za en dinar.
—	Okrajnemu odboru Druitva Rdečega križa v Murski Soboti so darovali za »Zimsko pomoč«: Veleposestvo Beltinci 200 din, Veleposestvo Raki-čan 100 din; Občina Murska Sobota 100 din; Občinska hranilnica Murska Sobota 100 din; Obrtna zadruga, M. Sobota, 100 din; Cvetič Janez, tovarnar, Murska Sobota, 100 din; Štiftar Ludvik, tovarnar, Murska Sobota, 20 m različnega blaga. — Vsem plemenitim darovalcem se v imenu siromakov naj-topleje zahvaljujemo! — Okrajni odbor Druitva Kdečega križa v Murski Soboti je na božič razdelil med siromake 100 kg moke, 30 kg sladkorja, 4 kg kave in več zabojev franka. Dalje je obdaroval siromašno deco v banovinski bolnišnici v Murski Soboti,
—	Dobrim srcem! Kdo priskoči na pomoč revni materi sedmih otrok, ki zaradi bolezni ne more nuditi svoji družini niti najpotrebnejšega? Zaradi nestalnega zaslužka njihovega rednika se nahaja vsa družina v veliki stiski in največji bedi. Darove prosim na upravo »Slovenca«, kjer je tudi naslov družine.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
—	Drzna tatvina v gostilni. Predvčerajšnjim dopoldne se je mudil v Hribarjevi gostilni v Šmart-nem ob Savi mehanik P. H. ter je posedal tudi v kuhinji. Ko ni bilo nobenega v kuhinji, je hitro vzel iz kuhinjske kredence železno ročno blagajno in jo popihal. Fant pa ni imel sreče in so ga v Ljubljani še isti dan prijet. Blagajno, ki jo je ukradel, je sicer vrgel v Ljubljanico, denar pa je dal spraviti znanki, pri kateri ga je policija tudi našla.
pCf cbižavi
*	Zagreb potrebuje 200,000 kg soli na mesec. Včeraj suio poročali, da je v Zagrebu zmanjkalo soli. Že pred. dvema mesecema je bila v Italiji naročena sol, pa ni prispela pravočasno. šele pretekli ponedel jek je pa mik, ki je vozil ituli.jansko sol, priplul na Sušak. V torek so cobili v Zagreb 45.000 kg soli, na poti pa je še 210.000 kg soli iz Reke, kakor tudi gotova količina italijanske soli, ki je prispela na Sušak. Ker Zagreb porabi na mesec okrog 200.000 kg soli. bo sedaj vsaj za en mesec preskrbljen s soljo.
•	Huda nesreča v Zagrebn. čeprav je po zagrebških ulicah in cestah prepovedano sankanje, so se dvu fanta in dve dekleti sankali po tuškanskem klancu. V začetku je šlo vse lepo, ko so pa prisankali na podznožje klanca, je privozil nasproti avtomobil, ki ga je šofiral Franjo Pacek. Zastonj je poskušal šofer ustaviti motor, zastonj je poskušal tudi Vlario Ku-novič, ki je prvi sedel na sankali ustaviti, sanke. Nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Trk je bil strahovit. Sanke so se popolnoma razbile, fanta in dekleti pa so krvavi obležali v snegu. Najhujše se je poškodoval Vlado Kunovič. ki ie kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Slavica Metelko si je zlomila desno nogo, njen brat Ivan in Božidar Ilalaoi pa sta bila k sreči le lažje poškodovana.
*	Smrtna nesreča pod lokomotivo, V torek zjutraj se je zgodila na zagrebškem tovornem kolodvoru smrtna nesreča. 50-letni železničar Ivan Prodan je šel čez železniško progo, v tem hipu pa je privozila lokomotiva. Še preden se je Prodan mogel umakniti, ga je lokomotiva udarila in vrgla poleg tračnic. Nesrečnega Prodana so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati in je kmalu izdihnil.
*	Kaznovan mlinar. Na podlagi uredbe o pobijanj brezvestne špekulacije je bil kaznovan mlinar Josip Koliler iz vasi Tordinci pri Vinltovcih na tri mesece bivanja v Dolnjem Lapcu, sodišče pa mu je odmerilo še tri mesece zapora in 10.000 din denarne kazni. Pri Kohlerju so ob preiskavi našli 10 vagonov moke. ki jih ni prijavil kot zalogo, razen tega pa se je tudi pregrešil proti predpisom o mletju.
•	Posledicn branja kriminalnih romanov.
Kmet Rade Dejanovič v bližini Novega Sada ie prejel grozilno pismo brez podpisa, Odpoši-l.jatelj pisma je zahteval, da mora Dejanovič v 24 urah v nekem skednju pod določeno opeko položiti 1500 dinarjev. Če Dejanovič tega ne bo storil, bo v najkrajšem času njegova hiša in gospodarska poslopja postala žrtev plamenov. Dejanovič je zadevo prijavil oblasti in ob določenem času se je v bližini skednja skril občinski stražnik, da bi prijel izsiljevalca. L'ra je odbila polnoči. Do tega časa bi moral biti položen pod opeko c.enar. Kmalu se je bližala temna postava skednju, toda preden je mogel stražnik prijeti sumljivega človeka, je ta že izginil v temi Ker lopov ni šel v nastavljeno past, je stražnik poizvedoval, kje je neznani pisec kupil papir in kuverto. Na ta način se je posrečilo ugotoviti, da je kmetski fant Steva Čirin sestavil in odposlal grozilno pismo. Čirin ni bil mulo prestrašen, ko ga je stražnik aretiral. Od strahu je kar jecljal in povedal, da je z branjem kriminalnih romanov prišel na to nesrečno misel. Pisano in razburljivo opisane dogodivščine so mu tako ugajale, da je sklenil postati gangster. Ker pa tiidi gangster potrebuje obratni kapital, je napisal grozilno pismo, da bi tako prišel do čenarja, s katerim bi si nakupil orodje, ki ga vsak -gangster potrebuje.
•	Zaradi žene postal morilec očeta. V Bu-dincili pri Karlovcu se je te dni odigrala strašna družinska žuloigra v hiši uglednega kmeta Nikolp Severinra Severinnr, ki ie že prekoračil 60 let, je bil dnleč naokrog ztinn kot zgleden kmet in skrben družinski oče. S svojo številno
Ljubljana, 9. januarja
Gledališče
Drama. Četrtek, 9. jan.: »Cigani«. Red B. — Petek, 10. jan.: Zaprto. — Sobota, 11 jan.: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 12. jan., ob 15: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Četrtek, 9. jan.: »Carmen«. Red Četrtek. — Petek, 10. jan.: Akademija v korist Zimske pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske filharmonije. Izven.
Radio Ljubljana
Četrtek, 9. januarja: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Vesel drobiž (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. 14 Poročila. 17.30 Pisan spored Rad. ork. 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr, Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Klavirski koncert: g prof. Pančo Vladigerov. 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Drugi programi
Četrtek, 9. jan. Belgrad: 21.10 Godali — Zagreli: 20 Plesna gl. — Beromiinster: 2/..10 Ork. kone. — Budimpešta: 1815 Plesna gl. — Praga:
18.05 Beethovnov kvartet — Rim: 20.40 Spora — Sofija: 21 Beethovnove skladbe — Sottccs: 17.20 Plesna gl. — Storkholm: 19.30 Rapsodij«.
Relgrajska kratkovalovna postaja: YUA. YUE (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Klavirski koncert pianistke Branke Musulin bo v ponedeljek, 13. t. m. v mali lilharmonični dvorani. Spored priobčimo.
Predavanja
O aktualnih nameščenskih vprašanjih bo
predaval g. Ivan Tavčar drevi ob 8 v restavraciji pri Šestici pod okriljem Društva absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani. Absolventi, udeležite se tega zanimivega predavanja polnoštevilnol
O Palestini nam bo drevi ob 8 govoril univ. prof. dr. Andrej Snoj v farni dvorani (poleg šentjakobske cerkve). Vljudno vabimo vse člarte in prijatelje društva. — Odbor šentjakobskega prosvetnega društva v Ljubljani.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 prvo predavanje v letošnji sezoni. Predaval bo g. Breceljnik o sadnih sortah. Predavanje bodo spremljale barvaste slike. Naslednje predavanje bo prihodnji četrtek.
Sestanki
FO Sv. Peter ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem. Udeležba za vse člane obvezna.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rc> ljeva cesta' 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Izgubila se je kromana zapestna ura od Žit-nikove ulice po Tržaški cesti do Bleivveisove ceste. Odda naj se proti nagradi v Rožni dolini, cesta VIII št. 12 - Sedej.
družino je živel v miru, slogi in zadovoljstvu. Pred nedavnim se je njegov 22-letni sin Stje-pan poročil z Milico Novkovič iz snseone vasi Mraclin. Odkar je prfšla Milica v hišo, so bili prepiri na dnevnem redu. Medtem ko sta se prej oče in sin izvrstno razumela, je nastala sedaj med obema notranja zoprnost, zakaj temperamentna in oblastna Milica je popolnoma ob-
vlada Stjepana in storila vse, da bi igrala prvo vlogo v hiši: zato je pogosto prišla v navzkrižje z očetom. Milica je privedla tako daleč, da je Stjepan začel sovražiti svojega očeta, Ker mu je vedno pri|K>vedovala, koliko mora Irpeti pod hišnim redom starega Nikole." Nikola je pa unel tudi vzrok, oa je bil nejevoljen z zadržanjem snahe, ker se je ta. namesto da bi doma delala, večkrat po cele ure potikala po vasi in so jo tudi večkrat videli v spremstvu nekega bogatega trgovca. Te dni je bila M'ilica spet v.cč ur brez vzroka odsotna od doma, zato jo je stari Nikola trdo prijel in ji tudi očital, da ima ljubimca Milica je seveda vzrojila, začela vpili nad Nikolo in mu zagrozila, da ga bo zaklala kakor petelina. Nikola ji je ocivrnil: »Za|>omni si. dn sem v hiši jaz gospodar in liom že poskrbel. da boš zapustila hišo, preden boš napravila še več gorja.« Milica je nato pograbila kol in udarila Nikolo, ki se je branil s stolom in potisnil Milico v kot sebe. Na Miličino vpitje je prihitel njen mož St.jepun, ki je brez pomisleku potegnil nož iz žepa in ga dvakrat zasadil očetu v prsa. Oče se je mrtev zgrudil trn tla. Ko so prišli orožniki, je Milica zbežala k svojim staršem, vendar so jo kmalu prijeli in skupaj s Stjepanom liklenjeno odvedli v zapore okrožnega sodišča v Karlovcu.
Talent.
»Gospod profesor, ali bi me hoteli učiti?< 1 »Kateri Inštrument pa igrute?« >Radio in gramofone,
Obdarovanje vajencev v Rokodelskem domu
Ljubljana, 8. januarja.
Že nad 40 let delujoče Društvo za varstvo vajencev je na praznik sv. Treh kraljev popoldne priredilo lepo božičnico v Rokodelskem domu. Prireditev je bila prisrčna in skromna, toda pokazala je vsem, da vlada med vajenci m voditelji vajenskega gibanja tesna in krepka vez in da so bili vajenci iz srca veseli vseb darov, ki so jih bili deležni.
Kanonik g. Stroj, predsednik Društva za varstvo vajencev v Sloveniji, je domačo slovesnost uvedel s kratkim nagovorom, v katerem se je najprej v lepih besedah spominjal velikega narodnega voditelja pok. dr. Aniona Korošca, ki je nato pozdravil v toplih besedah zastopnike oblasti in raznih organizacij, tako zastopnika g. bana, načelnika socialnopolitičnega oddelka na banski upravi g. Kosija, zastopnika župana in ravnatelja Javne borze dela g. Vončino, oba zastopnika slovenskih obrtnikov g. Ivana Ogrina in g. Kavko, vse one, ki so pripomogli k prireditvi, jiosebno zastopnika Združenja trgovcev g. Frana Pavlina, dalje predsednika Društva rokodelskih mojstrov g. Musarja, predsednika Vajenskega doma kateheta g. 1'omca, ban. inšpektorja g. Sedlarja, prof. dr. Jožeta Lovreniida in druge. Društvo prireja že nad 20 let vselej za božične praznike božičnico, da obdaruje vajence s primernimi darili. Zahvalil se je Javni borzi dela za veliko podporo. Društvo je zbralo nad 13.000 din v denarju in drugo v blagtl, tako da je razdelilo 160 vajencem razna darila, obutev, perilo in druge potrebščine, kakor tudi vsakertiu zavoj raznega peciva in sladkarij. V nadaljnjem govoru je g. kanonik poudarjal velik pomen društva, ki ne skrbi samo za versko vzgojo vajenca, marveč mu skuša v raznih predavanjih nuditi tudi splošno izobrazbo, posebno strokovno in pouk o socialnopolitičnih in drugih zakonih, ki se nanašajo na položaj našega vajenca.
Na koncu svojega govora je g. predsednik omenjal, da vlada v Društvu prav ta dan kljub viharnim časom nekako veselo razpoloženje, kajti bila sta od najvišjega mesta v priznanje zaslug za varstvo vajencev odlikovana za svoje tridesetletno delovanje v društvu trgovec g. Fran Pavlin kot odbornik in urar g. Jakob Vilhar kot tajnik tega društva.
Bivši vajenec, sedaj že pomočnik g. Korošec, sin rudarja, je nato z globokim občutkom dekla-miral priložnostno pesnitev prof. dr. Jožeia Lov-renčiča v spomin velikemu voditelju dr. Antonu Korošcu Temeljna misel pesmi je v tem, da so prav iz Biser janov prišli nad nad lepi biseri svobode in globoke vere. Pevski zbor Vajenskega douia pod vodstvom g. Frana Zabavnika je nato zapel več božičnih pesmi. Zbor, ki ga tvorijo mlada grla, je žel za v%e pesmi toplo zahvalo. Sledili so razni nastopi. Globoko je vsakogar dirnila dekla-macija Gregorčičeve velike pesmi »Čast, ki je bila izredno primerna za sedanje hude stiske in viharne boje. Zadnja točka akademije je vse presenetila. Člani rokodelskega odra so na svojstven način podali interpretacijo O. Župančičevih »Treh kraljev«.
■ Po akademiji je sledila obdaritev vajencev. Vsakdo je bil iskreno vesel lepih darov. Razdelitev darov je vodil načelnik socialnopolitičnega oddelka g. Kosi. Po obdarovanju se je vsem, tako oblastem in darovateljem sploh zahvalil vajenec Tomšič, že-leč jim srečno novo leto in da bi še v naprej ostalo gesio: »Bog živi pošteno rokodelstvo!«
I Mestni preskrbovalni urad dostavlja te dni vtem družinskim poglavarjem vprašalne pole. Tiskovine naj vsak družinski poglavar izpolni, podpiše ter odda hišnemu lastniku. Hišni lastnik ali upravitelj mora vse izpolnjene vprašalne pole podpisati in takoj oddati preskrbovalnemu uradu v prostorih Mestne hranilnice. V primeru, da bi kdo do 9. t. m. ne prejel vprašalne pole, naj jo zahteva pri preskrbovalnem uradu.
1 V korist Zimske pomoči priredi dne 9. t. m. ob 18.30 SK »Ilirija« na svojem drsališču pod Ce-kinovim gradom drsalno prireditev, na kateri bodo letos prvič nastopili naši najboljši drsalci, in sicer državna prvakinja Silva Palmetova. državni prvak Emanuel Thuma, Milan Betetto in Jože Biber. Poleg teh znanih seniorjev bodo pokazale svojo umetnost na ledu zlasti tudi naše drsalke iz šole inž. Bloudka. Razen teh bodo pa nastopili tudi ili-I rijanski hokejisti. Vso našo javnost, zlasti pa ljubitelje zimskega športa, vabimo na obisk te prireditve, pri čemer ne bodo deležni samo lepega športnega užitka, ampak bodo storili tudi svojo dolžnost do bližnjega, ki je v pomanjkanju, kajti čisti dohodek te prireditve je namenjen za zimsko akcijo.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSliF« grenčice.
1 Na Celovški cesit je gorelo. V sredo zjutraj so okrog 1 ponoči zapazili v Šiški, da je začelo goreti v elektrotehnični delavnici Gaberšček. Obveščeni so bili gasilci, ki so takoj prihiteli z nio-torko. Gasilci so vdrli skozi vrata v delavnico, ker je ta čas ogenj zajel tudi že stene sosednih sob. Gasilci, katerim so prihiteli na pomoč tudi ljubljanski prostovoljni ter domači šišenski gasilci, ki so kmalu udušili ogenj, ki bi kaj lahko postal nevaren, če ga ne bi pravočasno opazili. Poklicni gasilci so se že čez eno uro lahko vrnili. Ogenj je napravil okrog 30.000 din škode in je nastal zaradi kratkega stika.
! Za »Balalajko« pride v kino Union »Dunja — poštarjeva hči«. »Dunja— poštarjeva hči« je ena največjih umetnin nemškega filma. Film je izdelan po motivih prelepe Puškinove novele »Poštarjeva hči«. Glavni vlogi predstavljata lleinrich George in Hilda Krahl. Hilda Krahl je bila rojena v Slav. Brodu, je tedaj naša rojakinja ter je napravila pri filmu veliko karijero. Vloga »Du-
nje« v filmu »Poštarjeva hči« je Krahlovi prinesla največje priznanje in ogromen triurni. Film jc bil na bicnali v Benetkah ocenjen s prvo nagrado za filmsko umetnost. V Zagrebu je bil film predvajan v premieri skoraj 4 tedne v enem samem kinu. Premiera bo prihodnje dni v kinu »Union«.
1 Velika tatvina v Silvestrovi noči. V Knafljevi ulici je na Silvestrovo ponoči neznan tat vlomil s ponarejenim ključem v stanovanje lesnega trgovca Vojkota Braza. Tat je odnesel za okrog 30 000 din gotovine in tri fotografske aparate, vredne 4.700 dinarjev, dalje drago nalivno pero, samokres, orožni list in nekaj drugih malenkosti.
1 Hud karambol na Dunajski cesti sc je zgodil v torek ob pol 11 ponoči ob Pražakovi cesti. Prav v tem času je vozil od Ajdovščine proti glavnemu kolodvoru tramvajski voz, avtoizvošček Alfonz Marčun pa je hotel zapeljati čez Dunajsko cesto v garažo »Jugoauto«. Avto je zašel na tračnice prav v trenutku, ko je pripeljal tramvajski voz. Tramvaj je zagrabil sprednji del avtomobila in ga potiskal kakih 15 metrov pred seboj. V avtomobilu, ki je bil hudo razbit, je bila tudi izvoščkova žena Marija. Poklicani reševalci so odpeljali potolče-nega Marčuna in njegovo ženo, prav tako pa tudi tramvajskega potnika Kranjca, ki je ob sunku udaril z glavo ob tramvajsko steno m se tudi potolkel. Drugi potniki v tramvaju na srečo razen strahu niso doživeli nič hudega. Avto sam je bil hudo zbit in tudi tramvaju 6e je poznalo, da je imel opravka s trdim avtomobilom. Nesreče preiskuje tudi policija, vendar vse kaže. da je karambol zakrivilo nesrečno naključje, tako da nista kriva niti izvošček niti tramvajski voznik.
I Gangsterska zgodba. Tam v zapuščenem kopališču »Koleziji« so se lani poleti zbirali mladeniči, ki jim je načelovai neki starejši človek. Ta je mladeniče, ki so bili |x>kvarjeni in so že v mladih letih zašli na stran fKitn, učil na prav strokovnjaški način, kako se izdeluje vlomilsko orodje in jim delil tudi pouk o metodah vlnml.jan.ja. Navajal je mlaoeniče, naj vlamljajo tam in tam Dečki so bili pripravljeni, toda vedno je ostalo le pri poskusu. Odnašali pa so iz kopališča stare deske in jih prodajali nekemu dalmatinskemu gostilničarju. Kradli pa so tudi temu sode in jih prodajali. Dva sta oropala nekega neznanega človeka za 1800 din. Mali kazenski senat je v torek raz-pravljul o teh gangsterskih poslih in izrekel sodbo. Glavni obtoženec, glavar te družbe, neki Maks, je bil obsojen na 9 mesecev strogega za-l>oru. Ostali obtoženci pa na kazni od 1 do 4 mcsecev strogega zapora.
Gradbena dejavnost ¥ 1.1940
Zgradilo se je v Mariboru 150 stavb, 315 stanovanj v vrednosti 59 milijonov dinarjev
1 Veliko zanimanje med našim občinstvom je za Akademijo za zimsko pomoč, ki bo v petek ob 20 v Operi. Razkošen spored in številni odlični izvajalci jamčijo na popoln umetniški užitek. Pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji pri Operni blagajnil
1 Gasilska četa Ljubljana-mesto javlja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni član tovariš Zgonc Anton. Pogreb pokojnega bo v petek, dne 10. t. m. ob pol 15 popoldne z Zal, kapelica sv. jakoba.
1 Tvrdka Franc Kovač, trgovina z čajem in dišavami v Ljubljani, vljudno sporoča cenj. odjemalcem, da je trgovino začasno opustila in se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost.
1 V počastitev spomina druge obletnice smrti g. Alojzija Vodnika je prispevala cenjena obitelj policijskega svetnika g. Viktorja Ko-kalja v podjiorni fond za revne učence pomožne šole v Ljubljani 200 din, Upravitel jstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se za velikodušni dar in vso dosedanjo naklonjenost najlei>še zahvaljuje. — Bog plačaj!
1 Mestno zavetišče pomožne šole pri Sv, Florjana je priredilo prav lepo božičnico s primernimi prizorfki, deklamaci.jami in petjem le-jvili božičnih pesmi. Po prireditvi za javnost, ki je bila v farni dvorani sv. Jakoba, ^ so odšli otroci v prostore zavetišča pri Sv. Floriianu, kjer so imeli ob božičnem drevescu in jaslicah prav lepo domačo svečanost, pri kateri so bili pogoščeni in obdarovani. Za pogostitev in obdarovanje so prispevali blagi dobrotniki, največ liršulinskn realna gimnazija. Žal, da se niso mogli te lepe prireditve udeležiti zastopniki mestne občine, ki tako velikodušno lajša beoo najpotrebnejših otrok pomožne šole.
1 Odbor za vojaške podpore. Kakor znano, posluje tudi v Ljubljani poseben odlior za pod-)>ore družinam vojaških vpoklicancev. Za predsednika tega odbora ie tudi za letos določen sodnik okr. sodišča g Jože Rus. Njegov namestnik je sodnik R. Albin Toreili. Odbor je lani stalno in liilro posloval ter rešil zelo mnogo prošenj odnosno predlogov za podpore v različni višini.	......	3
1 Društvo Dom slepili v Ljnbfjnni se za- •
Maribor še ni imel tako živahne gradbene sezone, kakor je bila lanskoletna. Gradilo se je tudi v preteklih letih veliko, dostikrat celo več kakor v lanskem letu, toda po obsegu in vrednosti gradbenih del pa ne dosega nobena prejšnja sezona lanskoletne. V prvi vrsti gre to na račun treh velikih zgradb — Hutterjevega stanovanjskega bloka, nove palače Vzajemne zavarovalnice in gradnje nove mariborske realne gimnazije. Vse te navedene zgradbe sicer še niso končane, v naši statistiki pa so upoštevane tako glede stavbene vrednosti kakor glede števila pridobljenih stanovanj, trgovskih in ostalih prostorov, dasi bodo stanovanja prišla v poštev za uporabo šele v letošnjem letu.
Glasom statistike je bilo v preteklem letu zgrajenih oziroma začetih 150 novih zgradb. Od tega odpade 64 zgradb na čisto stanovanjska poslopja, 86 pa na ostale stavbe in gradbena dela. Med stanovanjskimi poslopji je bilo lani 15 pritličnih, 32 enonadstropnih, 4 dvonadstropna, 2 trinadstropna, 7 štirinadstropnih in 4 petnadstropne stavbe. Vseh sedem štirinadstropnih stavb in tri petnadstropne odpadejo na Hutterjev stanovanjski blok, ena petnadstropna stavba pa na palačo Vzajemne zavarovalnice. Med ostalimi stavbami pa je bilo 5 indu-
strijskih zgradb in obrtnih objektov, 2 nadzidavi, 8 prizidkov, 21 preureditev, 1 paviljon za branja-rijo, 4 lope, 37 ograj, 1 trgovski pgrtal, 1 šolsko poslopje, 5 avtogaraž in 1 tovarniška čistilna naprava. Maribor je pridobil s temi stavbami 315 stanovanj in 51 trgovskih in pisarniških prostorov. Med stanovanji je 51 enosobnih, 112 dvosobnih, 95 trisobnih, 36 štirisobnih, 12 petsobnih, 2 večsobnih ter 7 garsonjer. Celotna gradbena vrednost vseh teh zgradb je uradno ocenjena na 48,851.797 din, pri čemer pa še ni upoštevana vrednost nove gimnazije, ki se ceni na 10 milijonov, tako da znaša faktična vrednost vseh novih gradbenih pridobitev v Mariboru 58,851.030 din.
Prav zanimiva je primerjava lanskoletne gradbene sezone s predlansko. Leta 1939. je znašala vrednost novih zgradb v Mariboru 22 666.272 din. Leta 1939. se je v Mariboru zgradilo 51 stanovanjskih in 51 drugih stavb. Med stanovanjskimi zgradbami je bilo 10 pritličnih, 24 enonadstropnih, 7 dvonadstropnih, 6 trinadstropnih in 4 štirinadstropne, pridobilo pa se je 80 enosobnih stanovanj, 103 dvosobna, 39 trisobnih, 4 štirisobna, 1 petsobno ter 1 večsobno stanovanje ter 50 obrtnih in pisarniških prostorov.
m Smrt blage gospe. V Celju je umrla soproga mariborskega zdravnika gospa Marija Ko-renčan v starosti 52 let. Pokojnica je bila blaga, srčno dobra gospa, pa je njena smrt bridek udarec za g. soproga in otroke. Truplo je bilo prepeljano v Mariboru ter bo jutri popoldne ob 3 pogreb na pobreškem jwkopališču. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje.
m Prvi višji red ali subdiakonat bo podelil prevzvišeni knezoškof letošnjim novomašnikoni v nedeljo, dne 12. januarja med sv. mašo ob 6.30.
m Iz frančiškanske prosvete. Prosvetno društvo v Krčevini ima v nedeljo mesečno plačevanje članarine in pogrebnine ob navadni uri v Prosvetnem domu. — Meljsko prosvetno društvo bo imelo v nedeljo po večernicah v pevski sobi samostana redni mesečni sestanek. — Izobraževalno društvo v Košakih ima v nedeljo ob 3 jx>-poldne v Počehovi mesečno predavanje. — Velike Klare bodo igrale v nedeljo ob 16.30 v dvorani Aleksandrova cesta 6 igro »Magdina žrtev«.
m Popravek volivnih imenikov. Od 12. januarja do 5. februarja bo mestni popisovalni urad popravljal stalne volivne imenike. Ves ta čas se bodo v tem uradu sprejemale stranke le ob delavnikih od 9 do 12 dopoldne.
m Sl«v. športni klub Mavaton poziva celokupno članstvo svojega ziniskošportnega odseka, da se udeleži sestanka v klubski sobi v Sodni ulici (Delavska zbornica), ki bo danes ob 20 zaradi nedeljskega klubskega prvenstva.
m Nakaznice za petrolej. V svrho izdaje na-
V|»lil • "J.....J..... .... .... |	111	"<•	......' - ---
hvalju.je neimenovanemu gospodu, ki mu je zaradi kaznic za petrolej za mesec januar poziva mest-' " il 250 din.	I no poglavarstvo prebivalce, ki porabljajo petrolej
izgubljene stave naklonil
I
Danes ob 16 19 in 21 uri odličen detektivski film. — V glavni v'ogi PETER LORRE znameniti
MR. NOTO - RUMENA MASKA ISSfSSSj^SSi
I
Kino Matico
telefon 22-41
Charles Boyer in Bett« Davla v VVarner Bross velefilmu
Predstave ob 16., 19., zadnja radi izredne dolžine filma ob '21.15
Soglasna sodba vseh, ki so film videli, je. da tako lepega in dovršenega filmskega dela že dolgo ni bilo videti v Ljubljani II
|BALALA]KA
ob 16., 19. in 21. url
Kino Union tei. 22-21
1
izdatek
Ogla* j* r«ui«Uiran pod 8. ti 1691-16 od 90. januar* 1991.
CELJE
■f" Miha Vranic. V Prekopi pri Vranskem je umrl ugledni posestnik in družinski oče Miha Vra-n«č. Pogreb bo v petek ob 9, iz hiše žalosti na Vransko pokopališče. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožalje!
Ljubljanska drama bo uprizorila v torek, 14.jan. ob 7. zvečer v mestnem gledališču tragedijo »Romeo in Julija«. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi knjigarni,
c Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi priredi drevi ob 8.v mali dvorani Celjskega doma priznani septet bratov Živko u Maribora.
c V počastitev spomina dr. Antona Korošca je daroval Vincencijevi konferenci ravn. Mestne hranilnice g. Korošec din 300, Kudiš Leo namesto venca na krsto hmeljskega trgovca Kaufmana 100 din in rodbina Kline 200 din namesto venca na grob pokojnega upravnika pošte v p. Mimika Antona.
c Celjski Zvon ima drevi ob 8. redno vajo. Pridite točno in vsi.
c Zanimivosti iz zvezdoslovja bo ob izbranih ski-optičnih slikah pojasnjeval na prosvetnem večeru v torek, 14. t m. g. prof Sušteršič iz Ljubljane.
c Strokovna nadaljevalna šola v Celju. Seja učiteljskega zbora v ponedeljek, 13. t. m. Upravitelj.
c Ne nasedajmo takim govoricam! V Celju že nekaj dni ne dobimo vžigalic. Znani elementi so začeli razširjati po Celju, da 6e bodo cene vžigalicam dvignile. To je bil vzrok, da so mnogi nakupili po več "sto škatljic. Glavna zaloga, ki je prodala normalno dnevno okrog 4—5000 škatljic, je prodala zadnje dni dnevno po 35.000 škatljic. Vse to bo posledica, da se bodo premožnejši sloji založili z vžigalicami, revni sloji pa ostali brez njih. Nehajmo že enkrat nasedati takšnim vestem, razširjevalce pa prijavimo oblast«! Glavna zaloga je vprašala centralo v Belgrad zaradi povišanja cen. ki pa je sporočila, da zaenkrat ni nikakega govora o kakšnem povišanju cen vžigalicam. Ne zvišujmo cen sami!	.
c »Cene in njih vloga v modernem življenju« bo tema predavanja na ljudskem vseučilišču v ponedeljek, dae 13. jan. ob 8. zvečer v mešč. šoli.
c Kdo je detomorilka? O najdbi mrtvega otroka na polu ob savinjski progi v Medlogu smo v našem listu že poročali. Oblast se trudi, da bi ta umor razjasnila. Predvčerajšnjim je bila na okoliškem pokopališču obdukcija otroškega truipelca. Komisija ;e dognala, da je bilo dele ženskega spola in zada«, ljeno. Kruta mati je vrgla otrcfca iz savinjskega vlaka na pot ob progi. Trupelce, zavito v srajce, se je pogrezn'lo v sneg, kjer so ga našli. Oblast sumi, da je storilka neka ženska iz Savinjske doline, ki je bila pred kratkim v,, celjski porodnišnici. Sprejemnemu uradniku je baje ponujala neka ženska 200 din, da ne bi vpisal njenega imena v imenik bolniTtov. Ista ženska je baje nato kmalu zapustila z otrokom bolnišnico. Preiskava bo to zadevo pojasnila.
za razsvetljavo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu med uradnimi urami zaradi dodelilve potrebne količine petroleja. Obenem se pozivajo vsi obrtni in industrijski obrati, da takoj javijo dejansko jjotrebo petroleja za razsvetljavo in posebej za stroje (čiščenje itd.). Prijava mora biti izjx>lnjena s sledečimi jx>datki: 1. naziv obrti ali industrije, 2. sedež podjetja, 3. število oddelkov,
4.	dejanska mesečna potreba za stroje v letu,
5.	ali obrtni ali industrijski obrat dela za potrebe državne obrambe ali ne, 6. rok prijavo nepreklicno do 15. januarja.
ni Povečanje tovarne. Tovarna Metro na Tez-netn, ki ima topilnico za kovine, bo zidala nov objeiit, v katerem bo namestila topilniške naprave.
m Vojaške kantine v zakup. Dne 16. januarja bo licitacija za oddajo kantine v vojašnici Vojvode Putnika (artilerijska vojašnica), dne 10. februarja pa bo oddana na licitaciji kantina v vojašnici Vojvode Mišica na Tržaški cesti. Kot zakupniki pridejo v jjoštev le vojni invalidi ter osebe, ki odgovarjajo tozadevnim predpisom.
in Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da so s 1. januarjem dospeli v plačilo: I. četrtletni obrok zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Obenem poziva k vlaganju davčnih napovedi za pridobnino, posebni davčni dodatek, davek na samce, splošni in skupni davek na poslovni promet in luksuzni daveii pavšalcev.
m Regulacija Drave. Letos se bo nadaljevala regulacija Drave. Sedaj je razpisana oddaja regulacijskih del na odseku med Borlom in Mu-retinci v dolžini 1130 metrov. Proračun za ta odsek znaša 1,598.606 din. Dela se bodo oddala z licitacijo |x> skrajšanem roku dne 13. januarja.
m fttiTi prste mu je odrezalo. V Ehrlichovi tekstilni tovarni se je pripetila huda nesreča. Slroj je zgrabil, 20 letnega delavca I,eor>olda Vu-tolena za desno roko ter mu je odtrgal na njej štiri prste.
m čudno postopanje. Trgovski r>omoSniki, pisarniški uradniki itd., ki so nastavljeni pri nemških tvrdkah, se nam pritožujejo, da jih njihovi gospodarji silijo, naj se vpišejo v Kultur-bund, v nasprotnem primeru pa jim groze z odpustom. Med takimi so tudi podjetniki, ki izvirajo iz čisto slovenskega rodu ter so še do nedavna to priznavali. Če ti ljudje reflektirajo tudi na slovenski denar, potem naj puste svoje uslužbence pri miru. Tvrdke, ki nasprotno postopajo, bo treba objaviti imenoma, da jih bo slovenska javnost poznala.
Gledališče
Četrtek, 9. januarja, ob 20: »Lepa Vida«. Premiera. Ued A,
Ptuj
Bolgarski akademiki t Ptuju. Prejeli smo: Dne 31 decembra 1940 je skupina 16 bolgarskih akademikov pod vodstvom tajnika jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani g. Vekoslava Bučarja obiskala zgodovinsko mesto Ptuj. Prisrčen sprejem na postaji od strani ptujske mladine, lepo pripravljen in podan program Silvestrovega večera ter bratska družabnost, katero so pokazali nam — bolgarskim akademikom — nam nalaga dolžnost, da se javno zahvalimo vsemu ptujskemu prebivalstvu. Zlasti pa nas je iznenadila ptujska mladina, ki jo bila z nami od začetka do konca ter nas je povsod spremljala, kar nam je omogočilo, da smo pobliže mogli izmenjati misli, ki zanimajo bolgarsko in jugoslovansko mladino pri vprašanju zbližanja obeh bratskih narodov. Zelo nas veseli, da smo bili v tem vprašanju vsi enakih misli. Po našem prepričanju mora biti Ptuj ponosen na svojo kulturno delavno mladino. Ker smo osla 1 i ves naslednji dan v Ptuju, nam je bila dana možnost obiskati ptujske znamenitosti: muzej. ptujski grad, samostan in pa cerkev. Povsod smo bili zelo zadovoljni in se prepričali, da je Ptuj pomembno zgodovinsko mesto, zato zasluži, da ga vsak obišče. Zvečer 1. januarja smo ob navdušenih klicih na kolodvoru: »Živeli bratje Slovenci! Živeli bratje Bolgari!« zapustili Ptuj z željo, da bi mogli obiskati še več takih pomembnih krajev ter spoznati njihov pomen za Slovence, kar bi koristilo nam pri našem poznavanju Slovenijo in njene zgodovine. Da bi se pa še bolj spoznali, želimo, da bi bila dana čim prej možnost tudi slovenski mladini, spoznati naše pomembnejše kraje, da bi to naše spoznavanje bilo v korist obeh bratskih narodov. Ob koncu se vsem Ptujčanom še enkrat najprisrčnejše zahvaljujemo.
Zahvala. V imenu revnih u'Vnk tukajšnje šole se zahvaljujemo vsem cenj. darovalcem, /lasti mestni občini ptujski, podružnici Ko'a jugoslovanskih sester in ČM1) v Ptuju, nadalje primariju bolnišnice dr. Kiiharju Aleksandru Mestni hranilnici ptujski, trgovcu Brenčiču Alojziju ter vsem ostalim za velikodušno naklonjenost. — Šolsko upraviteljstvo mestne dekliške ljudske šole.
Naprošajo se: Tomo Majer, Alojz Masten, Julijami Pinter, Anton Žlahlič, Feliks Vaupotič naj pridejo po Slovencev koledar v podružnico »Slovenca« v Ptuju.
Domžale
Božičnim in šolska kuhinja. Kakor vsako leto, je priredila šola letošnje leto božičnico za najrevnejše učence tukajšnje šole. Da ie bila ta bo-žičnica vsaj majhna odpomoč socialno nejpotreb-nejšim, se imamo v prvi vrsti zahvaliti kr. banski upravi za precejšen dar v oblačilnih blagih, kraj. šolskemu odboru in posameznim darovalcem za večje pa tudi manjše zneske. Obdarovanih je Inio 77 učencev. — Ža šolsko kuhinjo so darovali nadalje: dr. Benigar. zdravnik v Domžalah, 500 din. Neimenovana 2(t0 din. Neimenovana družina 70 din in g. župnik Bemik 50 din. Z vsakim da-rovaii-m stotakom se omogoči enodnevna dobava nibka in kruha za 100 otr>k. Naj bi plemeniti darovalci našli še. mnogo posnemalcev Vsem pa naiiskrenejša zahvala za darove v imenu trpečih in potrebnih, šoisko upraviicijsivo.
KULTURNI OBZORNIK
^tmmBSSBMmmmmmmmammmmmmm^mamma^mmmmsmmmm^mm^mm^^mmmm^mmmmmm^mmma^mmmmmmmmmmam
Guarini: Sveta znamenja
Liturgični obredi in Cerkveni blagoslovi so polni globokega pomena in svetih globin. So vidni izrazi nevidnih milosti, ki jih verniki po posredovanju Cerkve prejemamo od Kristusa So sveta znamenja, s katerimi smo zaznamovani za člane velikega božjega občestva. Opravljamo jih dan za dnem, iz leta v leto in zato se tako rado zgodi, da pozabimo skrito bistvo, da jih opravljamo brez prave zavednosti, kol navajene gibe. Delamo sveta znamenja, poslužujemo se posvečenih predmetov le prevečkrat vnanje in brez globljega odnosa. Naša želja pa mora biti, da bi te svete stvari, ki vežejo svet človekove prirode s svetom Milosti, čim globlje spoznali in doumeli. Da bi sveta znamenja delali vselej iz duše in srca.
Temu namenu služi prekrasna knjiga SVETA ZNAMENJA, ki jo je napisal vseučiliški profesor, znameniti liturgični pisatelj in pobornik katoliškega gibanja v Nemčiji Koma no Guardini in smo jo sedaj izdali v slovenskem prevodu v založbi Jugoslovanske knjigarne.
Ta pomembna knjiga nam prinaša izbrušene, duhovite in praktične misli — kakor že naslov sam pove — o svetih znamenjih, o liturgičnih dejanjih in o prostoru, kjer se vršijo, o blagoslovljenih predmetih, ki služijo Cerkvi in nam.
Knjiga je razdeljena na 24 poglavij: Križ, Roka, Klečanje, Hoja, Stoja, Trkanje na prsi, Stop-
nice, Vrata, Sveča, Blagoslovljena voda, Plamen, Pepel, Kadilo, Luč in žar, Kruh in vino, Oltar, Platno, Kelih, Posoda, Blagoslov, Sveti prostor, Zvonovi, O posvečentn času in O imenu Božjem.
Guardini, ki združuje v sebi romansko živahnost (po rodu Italijan, po odgoji Nemec) in germansko resnobo, je napisal ta poglavja v posebnem izklesanem stilu, z globoko psihološko pro-nicavostjo in pesniškim zanosom, obenem pa pri-prosto in z resnično iskrenostjo, magično silo svoje besede odgrinja pred nami vso lepoto in smiselnost svetih znamenj, njihovo skrito moč, ki nas dviga, plemeniti, posvečuje in posveti. Vsakemu, ki želi poglobiti svojo religioznost ter globoko zaživeti v osebno in litugično življenje, se knjiga sama priporoča. Veliko mu bo povedala in odkrila.
""'SVETA ZNAMENJA, ki jih je poslovenil Fr. Tominec, so izdana v odlični tiskarski in umetniški zunanji opremi. Posebnost, ki jo do sedaj že nobena izdaja v originalu ali prevodu nima, pa je 24 celostranskih umetniško-liturgičnih slik aka-demičnega slikarja Mihe Maleša. Tako je ta pomembna knjiga tudi po svoji estetski strani prekrasno dariio za vsako priliko. Knjiga obsega 115 strani ter stane elegantno vezana v platno 50 dinarjev.
Kanadski koridor
Kadar eaalliimo besedo koridor, nam poetane | Doslej so mislili, da »pada Donaldov načrt v i pri srcu. Spominjamo se še kako so govorili I kraljestvo sanj. Sedaj pa 6e je ameriška vlada zavzela zanj in njegova uresničitev ni več nič nemogočega. Ko bo stekla cesta do Yorka na polotoku Sevard (ne zamenjati 6 Sevardom na polotoku Ke-nal!) bodo zgradili most preko Beringove ožine, ali pa bodo zvrtali pod vodo tunel. Razdalja med Alasko in Rusijo preko Beringove ožine znaša 56 milj (90 km). Morska globina nikjer ne presega 17 metrov. Zgraditev mostu ali tunela pod to ožino bi ne bila težja od mnogih že obstoječih, kakor je na primer most, ki veže otok Kiguest s Florido ali viadukt pri San Franciscu.
Če bodo ta načrt res uresničili, ne bo več dolgo, da se boš lahko vsedel v avtomobil in 6e peljal iz Ncw Yorka preko Kanade in Alaske v Rusijo, odtod pa v Pariz. V sedanjih časih, ko primanjkuje bencina, je ta sivar nekoliko težja, toda te razmere se bodo po vojni zopet uredile. Za sedaj p« vodijo Ameriko drugi, mnogo važnejši, vojaški oziri.
Čas, št. f—2, letnik 35
Že pred božičnimi prazniki je izšla prva dvojna številka »Časa«, te naše znanstveno kulturne revije, ki je stopila s tem že v svojo 35. lelo, odkar nosi to ime. Ce bi računali njegovo direktno tradicijo, pa sega čez petdeseto lelo, kajti njegova predhodnika sta bila Rimski katolik ter Katoliški obzornik, reviji, ki sta oblikovali svetovno nazorno vso slovensko sedanje katoliško izobraženstvo, katerega mlajši del si je izoblikoval svoj sodobni katoliški nazor ob »Časni. Revijo izdaja Leonova družba ter jo urejujejo v novem letu trije uredniki: univ. prof. dr. Janoz Fabijan, univ. docent dr. S. (Migala ter dr. .Maks \Vraber. Ta ko so torej v uredništvu zastopane teološke, duhovne in naravoslovne vede po svojih strokovnjakih, ki že sami pričajo o visokem znanstvenem in publicističnem nivoju te kullurno-politične revije.
V prvi, dvojni številki je napisal uvodni čla-nek univ. prof. dr. Janoz Janžeknvič pod značilnim naslovom Ob odločilni uri, v katerem je podal oznako današnjega časa ter zahteva po velikih osebnostih, ki bi sedanjemu času vtisnili svoj pečat in ki bi rodu, ki nastopa, ne zapravili svobode. Svoboda in domovina — to sta dve vrednoti, ki ju moramo mi varovati za vse na svetu; kajti gorje mu, kdor postane suženj! To domovinsko ljubezen utemeljuje dr. Janžekovič tudi filozofsko ter za katoliškega Slovenca postavi naravnost dogmatično: biti zvesti sin slovenskega naroda je dolžnost, ki veže v vesti in sicer pod smrtnim grehom! (Uredništvo se pri tej trditvi sklicuje tudi na Slomška!) Nadalje trdi dr. Janžekovič, da smo bili najprej Slovenci, šele nato kristjani, ter bi se v primeru izbire-ali ostanemo v narodni državi, tudi če bi vedeli, da bi trpeli muke zaradi vere. morali odločiti za narodno državo in v njej — če treba — pretrpeli tudi niufeništvo za svojo vetro! Tudi služba narodu je del tiste splošne človekove naloge, ki nas vodi k Bogu. Te misli je podal dr. Janžekovič za vstop v novo leto. Univ. prof. dr. A. Trste-njak obravnava vprašanje človeške osebnosti in svetovnega nazora, kajti osebnost postaja vedno bolj težišče, v katerem je osredotočeno ne le duhovno, marveč tudi socialno-gospodarsko teženje sodobnosti. V bistvu pa njegova razprava pomeni analitično pot do jasnega in enoumnega pojma »svetovni nazort ter podaja razmerje svetovnega nazora do osebnosti. Svetovni nazor mu je spoznanje in vrednotenje sveta z vsestranskega, celostnega konkretno življenjskega, vrednostno smotmostnega in transcendentnega stališča, o osebnosti pa govorimo o človeku, ki je na sebi uresničil svetovni nazor v mišljenju in življenju. Sklep pa je: ni osebnosti brez svetovnega nazora, in ni svetovnega nazora brez osebnosti. Dr. Ciril Zebnt podaja v posebnem članku Pregled gospodarske perspektive v sedanjem času. Najprej podaja obraz gospodarstva v Evropi med XIX. in XX. st„ nakar preide na evropsko gospodarske probleme: demografičnega, agrarnega, industrijskega in problem surovin in zunanje trgovine ter iz teh perspektiv podaja nekatere gospodarske pojave zadnjih let ter jih razlaga v tem smislu, da je rešitev v nekem zdravem korporativizmu, o katerem pa obeta poseben članek. Ivo Pirkovič piše o znanstveni vrednoti razvojne teorije ter dopolnjuje s svojega prirodo-slovnega stališča razpravo dr. Ehrlicha v Času I. 1939.. toda z namenom, da mu vest ničesar ne očila. Če je kot prirodoslovcc evolucionist. To dokazuje v tem zanimivem članku. Rudolf Cuješ piše o družinskih mezdah, ob katerih je postavil vprašanje: Ali jih zahteva menjalna ali socialna pravičnost? Dotika se polemike med dr. Ušenič-nikom in dr. Gosarjem, ter teoretično pritrjuje dr. Ušeničniku, praktično pa jo danes to vprašanje socialne pravičnosti, kakor trdi Gosar. V Obzorniku se Cas spominja 400 letnice jezuitskega reda, ob kateri je njegov pomen poudaril dr. Ahčin. Isti je napisal tudi oznako trockizma. Oddelek Ocene prinaša ocene več slovenskih novejših znanstvenih knjig (Mulaček: Gradbeni predpisi, Urbane: Slovenska bratovščina. Štele: Ptujska gora, Beronville: Jezuiti, Gospodarska struktura Slovenije, Lah: Druga knjica spominov). Zanimiva pa je opazka uredništva glede na razne članke v reviji Dejanje, posebno pa članek Odločiti se je treba ter črtico Grešno gnezdo, kar je glosiral pogumno in z veliko resnicoljubnostjo dr. Fabijan, isti je napisal tudi kratek odgovor reviji Katoliške akcije.
Tako se Cas tudi v tej prvi dvojni številki kaže kot resna in nadvse sodobna in aktualna publicistična revija, brez katere si ne moremo misliti slovenskega katoliškega izobraženca, zlasti še, ker jo razmeroma zelo poceni (60 din, za dijake 40 din).
Resna beseda o harmoniki
Harmonika, accordeon tudi accordion imenovana, je danes eden od najbolj popularnih glasbil. S svojim toplim, mehkim glasom privlači vsakogar. Za nas Slovence je še posebno važno glas-hjlo, ker je naše narodno glasbilo, ki nam je ohranilo niarsikako lepo narodno pesem, ki hi bila sicer že davno izumrla. Kar so bratom Srbom gusle in bratskim Cehom violina, to je nam harmonika. Vsi narodi svoja narodna glasbila
spoštujejo in jih izpopolnjujejo. In mi Slovenci? Kakor v marsičem drugem, se radi tudi tu obmetavamo le z blatom in sproščamo ob takih prilikah svoje osebne mržnje. Na harmoniko gledamo v svoji črnoglednosti in prepiraželjnosti le s temnih strani. Zanimivost pri tem je zlasti dejstvo, da se v tozadevno razpravljanje spuščajo navadno nestrokovnjaki, quasi kritiki, katerih prispodoba je znano obnašanje ptiča noja. Če kdo n. pr. obvlada klavir ali violino, je pač spoštovanja in časti vreden. Če razpravlja in daje nasvete o stvareh, ki se zadevljejo njegovega področja, ga je treba poslušati in vzeti nasvete v premislek. Ce pa se kdo od takih »preseli« iz svojega področja in hoče n. pr. pisati »stvarne« kritiko o harmoniki in o možnosti glasbenega izvajanja na njej, naj pa ve, da je že Prešeren zapisal: »Le čevlje sodi naj.. .1«
Druga glavna napaka tovrstnih kritikov je ta, da so oni v presoji harmonike vsaj četrt stoletja zadaj. Kako zmotno bi ravnal oni, ki bi obseg in možnosti tehnike gledal le okrog začetka dvajsetega stoletja, zadnji desetletji bi pa kratkomalo prezrl! Tudi harmoniko in nje razvoj ter silni trud nove mlade generacije moramo pregledati in premotriti prav v zadnjem desetletju 20. stoletja.
Pred nekaj desetletji je morda res bila harmonika instrument dionizijskega značaja in glasbeno nevzgojeno glasbilo. Toda, tempora mutan-tur! Časi se izpreininjajo in z njimi tudi marsikaj drugega.
Harmonika je danes na najbolj znanih konser-valorijih, kot v Pragi, Frankfurtu in Leipzigu obvezno študijsko glasbilo. Koliko kompozicij imamo že danes za harmoniko! Kdo bi si pred dvomi desetletji upal na to misliti!
Harmonika pa ni samo lepo zveneče solo-glasbilo, atr.pak se z velikim uspehom uveljavlja tudi v zvezi z drugimi instrumenti. In to ne samo v jazzu, ampak tudi v orkestrih, seveda v prvi vrsti za lažjo glasbo. In ravno slednje je sporna točka vseh številnih dosedanjih razpravljanj o vrednosti harmonike. Priznam, da v simfoničnem orkestru, čigar domena je izrazito resna težka glasba, ni mesta za harmoniko. Toda ni dala narava vsakemu daru in smisla za resno glasbo in za tej vrsti primerni instrument! Krivično bi bilo torej staviti take ljudi pred alternativo, ali so pečaj z resno glasbo ali pa glasbo sploh opusti! To bi bilo proti naravi sami in hkrati tudi krivična zahteva do sočloveka. Drugič pa marsikomu tudi življenjske prilike in trda borba za vsakdanji kruh ne dopuščajo možnosti, da bi se utegnil poglobiti v dolgi in sistematični študij resne glasbe 1
Pri nas se vrši vsako leto tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev. To je hvalevredno delo, ki je obrodilo že lep sad v borbi za dobro ime in dostojno mesto našega narodnega glasbila. Kakor vedno doslej, smo tudi letos Slovenci dokazali, da nam pripada prvenstvo na tem glasbilu ne samo po tradiciji, ampak tudi po znanju.
Pregovor, da narod, ki se sam ne spoštuje, sebe ni vreden, velja tudi v tam primeru. Naj torej mlada generacija tudi tukaj stopa preko vseh predsodkov in naj dokaže, da se bodo tudi tu »vremena Kranjcem razjasnila«! Naj vsakdo, ki goji glasbo na našem narodnem glasbilu, vztraja ' v svojem idealizmu I Sladi naj mu delo zavest, da prispeva važen obolus za koristno, vredno in ief>o sivar! Tako bo v polni meri dosežen Hora-cov ideal: »Žehljico zadeneš v glavico, če družiš prijetno s koristnim«! — Podobnikar Ivo, stud. medicine, harmonik-prvak, radio-solist.
tesno
Francozi, da zaradi koridorja nočejo umirati, dobro se še tudi spominjamo, da je zaradi poljskega koridorja izbruhnila sedanja vojna. No, sedaj gre za drug koridor.
V	Beli hiši v Washingtonu je bilo važno posvetovanje, ki so 6e ga udeležili najuglednejši državni inženirji. Glavno besedo je imel Donald McDonald. Za Evropejca njegovo ime nič ne pomeni, v Ameriki pa je neločljivo zvezano z Alasko in z zlatom.
Pred 15 leti je ta mož izdelal načrt za mednarodno cesto, ki bi vezala Zedinjene države z Alasko. Pot bi šla preko Kanade, ki je takrat ta načrt sprejela. 830 mil) ceste je b<lo že dograjene in izročene prometu. Seda) pa se v Washingtonu resno pečajo z mislijo, skleniti z Anglijo pogodbo, da bi dobile Zcdinje«ic države koridor skozi angleško Kolumbijo, ki bi šel od juga proti severu skozi Kolumbijo v Ala.sko. Zedinjene države so pripravljene odstopiti Angliji v zameno nove rušilce. Če bo Anglija ta predlog sprejela, bo 06tala Alaeka, ki je bila odslej ločena od materinske cekne, enakovredna z ostalimi ameriškimi zaveznimi državami. Oseminštiridesetim zvezdam v narodni zastavi Zedinjenih držav se bo pridružila nova zvezda. Alaska bi bila največja zvezna država, čeprav ima najmanj prebivalcev, in sicer 65.0000 Na ta način bi bil izveden le del velikanskega Donaldovega načrta, ki si zamišlja 6U-hozemsko pot iz Amerike po že imenovani poti preKo Kanade in angl. Kolumbije v Alasko, kajti od tod bi se naj nadaljevala po mostu ali pa tunelu preko Beringove ceste v Rusijo in naprej v Evropo.
V	začetku 18. stoletja je poslal ruski car Peter Veliki, Danca Vitusa Beringa v 6everne neraziskane kraje z naročilom, naj jih preišče in jih pridruži Rusiji, Bering je na svojih potovanjih prodrl gori v Alasko, odkril nove pokrajine in jih izročil Petru Velikemu Po Beringu je dobila ime morska ožina, ki je ločila Rusijo od novo odkrite zemlje. Dociald je bil prvi Amerikanec, ki je prišel v to pokrajino z nasprotne strani in jo preiskal. Peš, na konju in s pasjimi 6anmi je prepotoval v deželo. Nad 1000 km poti je imel za seboj. Videl je, da so v tej deželi podani vsi pogoji za zgraditev železnice. Ljudje, ki so prišli za njim, so našli velike množine zlata. V tem zlatu so dobili Amerikanci stokrat povrnjeno vsoto 7,200.000 dolarjev, ki so jih dali leta 1867. Rusom kot odkupnino za Alasko.
Spomladi 1941. naj bi 6e graditev ceste, ki je speljana že čez Kanado, nadaljevala. Izhodišče za nadaljevanje te ceste je Vancouver v Kanadi. Od tam vzdržuje 6edaj promet ameriško letalstvo do Fairbanksa, ki leži v srcu Alaske.
Egiptovska kraljica Farida s hčerkama Favzijo ia Ferial.
ŠPORT
Naši hokejski igralci pojdejo v Romunijo, Madžarsko in Nemčijo
Mednarodni program jugoslovanske hokej-repre-zentance, katero sestavljajo igralci Ilirije kot drž. prvakinje in Popovič (BTK Belgrad) ter Stipetič (ZKD Zagreb) bo leto6 precej bogat. Povabljena je v Bukarešto, kjer se odigrava turnir v dneh 14. in 15. t. m. med Slovaško, Romunijo in Jugoslavijo, dalje na Madžarsko, kjer naj bi 6e odigral dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko in končno v Garmisch Partenkirchen, kjer bo sredi februarja zimsko športni teden in kamor je povabljenih tudi 15 naših mladih zimskih športnikov.
Naši vojaki-smučarji v Cortino d'Ampezzo
Kakor sklepamo po pripravah naših vojakov-6mučarjev, pojde naša vojaška ekipa v Cortino d' Ampezo, kjer bo nastopila pri vojaških patrolah tekmah, ki se vrše o priliki svetovnega smučarskega prvenstva. Tekmovainje vojaških patrol obsega smučarski tek ter streljanje na balončke.
Prireditev za »Zimsko pomoč«
Pretekli teden je vreme prekrižalo lepo zamisel naših športnikov na ledu, da bi s svojim nastopom pomagali najrevnejšim in tudi oni prispevali k »Zimski pomoči«. Zdaj izgleda, da jim je vreme bolj naklonjeno in bodo zato drevi ob 18.30 pokazali vse svoje znanje tistim, ki so navdušeni za lepi drsalni šport in ki hočejo s skromno vstopnino pomagati ljudem, ki v letošnji zimi trpe pomanjkanje.
Državni prvaki v umetnem drsanju, Silva Palme, Emanuel Thuma, ter Jože Biber in Janez Bet-teto in še množica drugih bodo pokazali lepote umetnega drsanja, naši hokejisti, ki so prav tako državni prvaki, pa lepoto hokeja na ledu, tako da Sodo vsi prišli na svoj račun.
Naj ne bo nikogar, ki bi pri tej lepi akciji naših športnikov stal ob strani in ne prišel drevi na drsališče pod Cekinov grad.
K. A. C. : Ilirija
Dolgo je že tega, kar je v Ljubljani zadnjič gostovalo moštvo K.A.C. iz Celovca, prvak bivše Avstrije. Zadnja lela se »Iliriji« ni posrečilo prido-
Pn burni vožnji le prispela tovorna ladja »South Park« vsa zamrzla v pristanišče Detroit.
biti to odlično moštvo za gostovanje v Ljubljani. Zdaj pa ji je to uspelo in bomo v nedeljo popoldne ob 16.30 lahko gledali tekmo, ki bo višek letošnje hokejske sezone pri nas.
K.A.C. je letos v izredni formi in ga prištevajo med četvorico najboljših klubov Nemčije. Letošnji njegovi rezultati so izredni in ni čuda, če ga povsod hvalijo. Sicer je pa našemu občinstvu kvaliteta tega moštva gotovo še dobro v spominu iz prejšnjih let in je zato ta hvala umestna.
Ilirijanom bo to zadnji trening pred turnejo v Romunijo, kamor odpotujejo že v ponedeljek, in bodo prav gotovo pokazali lepo igro, ki bo dala rutiniranemu nasprotniku precej opravka.
Ker bo vstopnina nizka, priporočamo čim večji obisk.
Cochet in Plaa premagana
V	semifinalu pariškega turnirja sta bila oba poklicna tenis igralca Cochet in Plaa premagana. Feret je premagal Cocheta s 6:3, 6:3, Boussus pa je odpravil Martina Plaaja z rezultatom 1:6, 6:4 in 7:5.
Vesli šoortnih ?vcz klubov In druJtev
S. K. Ljubljana. Upravni odbor S. K. Ljubljane obvešča gg. pokrovitelje, starešine in članstvo na klubov občni zhor, ki bo v četrtek, dne 1». t m. v salonu restavracije pri «šnstiei.. - V tekočem' letu čakalo klub težavne naloge, zato je polnoštevilna udeležba nujno potrebna.
ZF0
Mariborska podzveza fantovskih odsekov
razpisuje ainuške tekme 7,a prvenstvo podzveze, ki bodo 12 in I!), jan. 1041 pri Sv. Lovrencu na Pohorju po sledečem razporedu:
Nedelja, 12. januarja:
Dopoldne: smuk članov in tek mladcev na progi 5 km. 12 km.
Popoldne: tek člajiov-posameznikov na progi
Nedelja, 19. januarja:
Dopoldne: patroini tek članov na progi 12 km.
Popoldne: slalom članov.
V	nedello, 12. januarja bo odhod tekmovalcev na start za smuk ob 9. uri, približno ob istem času se bo izvedel tudi lok za mjadee. Popoldanski tek se bo pričel ob 13 uri.
Za patroini tek v nedeljo, 19. t. m. ime odsek postaviti poljubno Število patrol, ki se sestoje iz 4 čla. nov, ml katerih so vzamejo v oceno le bol iši trije, ako prismučajo strnjeno na cilj. Start za patroini tek jo ob 9. uri. za slalom ob 15. uri.
Z a tekmovalce in izletnike bo obe nedelji ob 8. uri sv. maša pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Smučarske tekme Krekovega okrožja
Krekovo okrnijo Fantovski odsekov Skofja Loha priredi dne 12. januarja 1941 svoje II. tekme za okrožno prvenstvo članov in mladcev v alpski kombinaciji. Siiored tekem je naslednji: Od 9 dopoldne žrobaujo startnih številk v Društvenem domu v Skofji Loki, nato pa odhod na Start za smuk. Progii za smuk poteka preko Mertanoove plnnino in jc dolga cca 1.300 motrov s 250 metrov višinske razlike. Ker je popolnoma odprta, omogoča tekmovanje tudi onim članom in mlndccm, ki jo doslej šo no poznajo. Pričetek smuka ob 10 dopoldne. Po končanem tekmovanju odhod v mo-sto na kosilo. Ob 2 popoldne odhod izpred Društvenega doma na progo za slalom, ki je na poirolnoma odprtem pobočju in jc podobna oni za smuk. Pričetek prvega toka oh treh. Po tekmah jc v Društvenem domu prosta zabava in razglasitev rezultatov ter razdelitev nagrad.
Tekmujejo lahko v konkurenci člani odsekov našega okrožja, ki plačajo 3 din prijavntne. Izven konkurence pa člani sosednih okrožij. Prijavnina znaša zanje din 5.
Najboljši član v skupni klasifikaciji prejme prehodno darilo Krekovega okrožja In še praklično da. rilo. Nadalinl prvoplaslranl tekmovalci pn praktič'ia darila ter diplomo Prvi mladec prejme praktično darilo, ostali diplome.
Vabimo člane-tekmovalce, da takoj prijavijo po odsnkcfvcm tajniku svojo udeležbo. Ker bosta obe progi prišli v pošle v pri Zvezinem alpsk"m prvenstvu, pričakujemo dobro udeležbo, ftok za prijavo jc do deveto ure zjutraj v nedeljo. — Bog žlvit
Potrti od neizmerne žalosti sporočamo v svojem in v imenu odsotne sestre Josipine por. Mufich, da je naš preljubi soprog, ata, brat, nečak, svak in stric, gospod
dimnikarski mojster
danes ob 9 dopoldne umrl v splošni bolnišnici, po težki bolezni, v 41. letu starosti, Pogret) blagopokojnika bo v petek, dne 10. januarja ob pol 4 popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinski grob.
V Ljubljani, dne 8. januarja 1941.
Pavla Bevc roj. Rogl,	Majda, Ljubo, Cici in Dragica,
soproga.	'	otroci.
Inž. V 1 a d i s I a v Bevc, brat. Rodbine: Bovc, Rogl, Gor ene, Luž ar, M ulic h, Sket in Šest.
Po kratki in mučni bolezni nam je umrla naga nadvse ljubljena sestra, gospa
STRUPI MAiSJA
ROJ. KUNSTLER
Na njeni zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 9. januarja 1941, ob štirih popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. januarja 1941.
Žalujoče rodbine: Kačič, Bernik, Gyošelj, Karba, Femec, Kunstler — in ostalo sorodstvo.
nične vplive, ker pač ob spuščanju takih daril nI na mestu spuščanje mehaničnega učinka.
Culo se je, da uporabljajo letala v svojih bombah tudi stisnjen zrak in »trden acetilen«. To je mogoče tako razumeti, da polnijo bombe z oxilignitom, ki je ogljen prah, napojen s tekočim kisikom. To razstrelilo je sploh najjačje od vseh. Glede na trden acetilen pa menim, da je nek kemično kondenziran acetilen, ena izmed acetilcnskih spojin, ki so jih v zadnjih letih sin-tetirali iz acetitena samega.	(Dalje.)
Boh. Srednja vas
Za božič je bil obdurovanih v vseh naših šolah precejšnje število revnih šolarčkov, v katerih imenu izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so k temu z žrtvami in darovi pripomogli, zlasti se še posebej lepo zahvaljujem imetnikom vil v območju naše ol čine,.. ki so se v velikem številu odzvali naši prošnji s prav lepimi darovi, prvenstveno pa gre zasluga in zahvala za ta lep socialni simbol gospej Tomažič Antoniji, Ljubljana, Mir-je 11 in njenemu soprogu Tomažičti Fran ju, ki sta obdarovala 28 otrok z obleko ter 25 otrok z obutvijo, kakor tudi gospej Vrliunc Boži, Ljubljana, Gorupova ulica 9, ki je poslala 10(M> din z.a revno šolobvezne otroke na naslov občine, medtem ko sla obe imenovani gospe še posebej darovali za šolo Koprivnik večje vsote. Ako pomislimo, kako p;av je vse to prišlo ravno v tem težkem času, moramo povedati šo to, da so bili daru i še veliko večje vrednosti ravno zato. Solarčki so bili
naravnost ginjeni nad toliko dobroto, ki jo doslej niso bili vajeni. V imenu obdarovanih želim in kličem: Bog Vain povrni tisočkrat, v istem imenu želim blagoslova polno srečno novo leto. — Župan: J. Mlakar.
kj		
	4» Združenje pekov v Ljubljani obvešča svoje člane, da je umrl njegov dolgoletni član, gospod Arbi Ivan pekovski mojster v Ljubljani Zuezdarska ulica Dragega pokojnika spremimo k večnemu počilku v četrtek, dne 9. t. in. ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. januarja 1041. Uprava	
		
Vloga kemije v
Včeraj smo objavili prvi del predavanja vse-učiliškega profesorja dr. Marija Kebeka. Danes prinašamo nadaljevanje tega predavanja.
Kako je z oblačili? Glavne surovine so tu volna in bombaž. Obojega mora primanjkovati. Dežele, ki same ne pridelujejo dovolj teh surovin ter jih ne morejo uvažati, skrbe za tako zvana sintetska vlakna. Teh je mnogo in z dneva v dan postajajo boljša. Našteti moremo različne vrsto umetnih svil in staničnih volil, are-tatno svilo, bukovuo svilo in viskozo. prve dve proizvajamo iz bombaževih odpadkov, tretjo iz losa odnosno lesne celuloze. Nadalje so zadnja leta prinesla vlakna na osnovi beljakovin, v Italiji tako zvani lanital iz kazeina, v Nemčiji neko umelno volno iz ribjih odpadkov. Od vseh umetnih tkanin je gospodarsko najvažnejša viskoza, tudi zaradi povsem avtarktične osnove, lesa. Ome-njno bodi, da se jo posrečilo nemškim kemikom sestaviti silno odporno vlakno iz acetilena: P. C,-vlakno.
Prehajamo k stvarem, ki služijo bolj neposredno za vo.jevanje, dasi jih ne moremo imenovati orožja. To so razne ivarine, iz katerih so izdelujejo predmeti, ki služijo vojski. Jasno je, da je kemija veda, ki pomaga metalurgu, da rešuje svoje naloge. Moderni stroji, tudi bojni stroji zahtevajo jako različnega jekla in druge zlitine. Često se je posrečilo kemikom metalurgom potenciranje lastnosti kovin in zlitin, n. pr. jekel za okiepe na bojnih ladjah ali jekel za topovske cevi.
Nadvse važna so pogonska sredstva, mineralna olja. Tudi ta so neenakomerno posejana po našem planetu. Velikanska ležišča so v Ameriki, v Zedinjenlh državah, Mehiki, Venezueli, v Južni Ameriki, v Bakujski kotlini, okoli Mosula, na Sundajskem otočju in na Sahalinu; v F.vropi na Poljskem in v Romuniji. Kemija petroleja je pokazala pota, kako oplemenititi to surovino. Naravna nafta je precej »težka«, t. j. vsebuje razmeroma malo lahkih ogljikovodikov, ki edini gonijo motorje modernih letal. S pomočjo »kra-kanja (cracking) moremo pretvoriti manjvredne težke ogljikovodike naravne nafte v dragocene lahke.
Problem nafte pa obstaja za nekatere države še v drugi obliki. Imajo je sploh premalo. Poraba pa je ogromna. Že pretekla svetovna vojna je pokazala jasno pomen petroleja v moderni vojni: nastopil je trenutek, ko je Clemenceau poudaril, da je kapljica nafte po vrednosti enaka kapljici krvi! V medvojni dobi so nemški kemi, ki, na čelu prof. Bergius in prof. Fischer, izdelali metode za sintezo bencina. Metode, kajti več jih je. Bencin moremo delati iz rjavega premoga
Iiotom hidracije pod visokim pritiskom, ali iz toksa preko vodnega plina, ki ga takisto hidri-ramo. Preiskava teh sintetskih možnosti je pokazala, da moremo dospeti na tej poti tudi do drugih dragocenih snovi, tako do metalnega alkohola, ki se je delal prej izključno iz lesa. Glede cene teh proizvodov je dejstvo, da bi bili v svobodni konkurenci često predragi, vendar ne vedno. Nemški sintetski metilni alkohol n. pr. je bil v Ameriki za 25 cent. na galono cenejši od tamošnjega iz lesa. Omenim še, da je Anglija pred vojno pokupila Bergiusove patente ter si ustvarila industrijo sintetskega bencina, za vsak primer!
Važna surovina za vojskujoče se države je tudi kavčuk. Naravni produkt proizvajajo praktično zgolj v tropskih deželah. Njegove čudovite, dragocene lastnosti, ki so jih kemiki na osn9vi
sodobni vojski
metodičnih preiskav šo stopnjevali, ga delajo nenadomestljivega. Zopet so dežele, ki ga nimajo. Med to spada tudi Sovjetska Rusija in Zedinjene ameriške državo. V Rusiji, USA in Nemčiji so se kemiki na vse kriplje trudili, da sintetizirajo po-raben kavčuk. Že pred svetovno vojno je bil problem deloma rešen, a kavčuk, ki so ga takrat proizvajali, ni bil kaj prida. Optimuin njegovih lastnosti je bil ob temperaturi 80 stopinj; bil je, kakor se je izrazil Duisburg, šef I. G. Farben, izvrsten, a žalibog poraben le na kakšnem drugem planetu, ne na zemlji z njeno zmerno temperaturo. Slednjič se je pred par leti le posrečilo slntetizirati dober kavčuk in sicer v Ameriki in v Nemčiji. Ameriški velekonrern Dupont je spravil na trg svoj Duprcn, I. G. Farben pa svojo Buno. Zanimivo je, da jo izhodna tvariua za oba kavčuka, dasi sta po sestavi različna, ista: namreč acetilen. Lastnosti Duprena in raznih Bun — teh je več — so tudi različne. Strokovnjaki sodijo, da nadkriljujejo ti produkti naravni kavčuk. Vrh vsega jih moremo prilagoditi namenu, t. j. ustvariti kavčuk za prav določene svrhe. Tako spreminjanje lastnosti je na naravnem kavčuku le v omejeni meri mogoče.
Oglejmo si zdaj pomen kemije za pripravljanje bojnih sredstev v ožjem pomenu besede. So tri skupine snovi, ki nas predvsem zanimajo: prvič tvarine, ki učinkujejo zaradi velike množine energije, kalero vsebujejo in ki jo morejo oddati v jako kratkem časovnem razdobju; drugič tvarine, ki so po svojem bistvu toksične. Tretje bi bile tvarine, ki služijo kamuflaži n. pr. za prikrivanje lastnih postojank s pomočjo umetne megle in drugo.
Prva skupina obsega gonilna in razstrelilna sredstva. Odkar je črni smodnik, ki ga je baje iznašel Berchtold Schwarz, jel preobrazovati obličje sveta, je preteklo nrnogo desetletij. Vendar jo vladal črni smodnik skoraj neomejeno do druge polovice preteklega stoletja. Tedaj je razvijajoča se kemija našla jačja sredslva, kakor n. pr. nitrocelulozo in nitroglicorin. Nekaj let ni bilo s to iznajdbo mnogo početi, ker je bil nitrogli-cerin, pa tudi nitroceluloza, vse preveč občutljiv z.a mehanične vplive. Z drugimi besedami: pre-rad je eksplodiral. A njegova silna brizanca, ki presega nekolikokrat ono črnega smodnika, je mikala eksperimentatorje. Alfred Nobel je prvi našel pot do kolikor toliko stabilnega nitrogli-cerina, s tem, da je napojil z njim mivko: nastal je prvi dinamit, inivkin dinamit. Pozneje so na osnovi nitroglicerina in nitrocelulozo pa še drugih snovi konstalirali raznovrstne gonilne in razstrelilno zmesi, ki so pa še vedno bile občutljive za mehanične vplive: ni kazalo polniti izstrelkov s temi razstrelili, ker je obstajala nevarnost, da prerano eksplodirajo ter razženejo topovsko cev. Preobrat je nastopil, ko so našli, da so aromatske protinitrospojine tudi izredno brizantne, a hkrati dalekomerno neobčutljivejše udarce. Da, potrebna so bila še posebna sredstva, da še aktivirajo, t. j. da postane njih razkroj hipen. l'rva izmed teh snovi je bila pikrin-sku kislina, ki je dotedaj služila povsem drugim namenom: kot barvilo za volno in svilo. V burski vojni so Angleži uporabljali takozv. liclit, ki je pač eksploziv na osnovi pikrinske kisline. Dandanes poznamo še trotil, hexanit, ekrasit in tertrit. Vse te spojine so za polnitev granat in torpedov velikega pomena. Do neke mere jih moremo nadomestiti z eksplozivi na osnovi amon-nitrata. Omenjeno bodi, da morejo letala uporabljati bombe, ki so polnjene tudi z drugimi eksplozivi, ki niso tako neobčutljivi za melia-
(226) Vedno dalje gre po mostu, že ure in ure hodi, a nikjer še ne vidi konca, pač pa opazi, da postaja most vedno manjši.
Otroik/ Mot/ček
Mlhieve čudovite dogodlvitine
t225) Nato pride do nekega mostu. Iti mora seveda čezenj, kajti na levi in desni vidi samo vodo in prepade. Most se mu zdi precej čuden, vendar spleza po nekih stopnicah nanj.
Edgar Wallace:	6
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
Ko je Loisa pogledala na okno svojega urada, je zapazila obraz prijateljice Lizy, ki ju je gledala z velikimi očmi. Morala se je nasmehniti.
»Ostanite zdravi, Mr. Dom It
Segel ji je v ponujeno roko.
»Zelo mi je žal, da sem vam bila v breme.«
Hotela je še nekaj reči. pa si je premislila, pohitela po stopnicah in izginila skozi mračni vhod. Mr. Dorn je gledal za njo, dokler je ni izgubil iz vida.
V.
Pisarji so bili že odšli; samo Lizy Smith je še ostala v uradu Pritekla je Loisi nasproti in jo pozdravila vsa drhteča od radovednosti.
»Ah, vidiš, kako si zvita. Kar pobrala si ga nekje na cesti. Kako si se le mogla tako javno vrniti z njim? Pomisli, lahko bi vaju videl stari Shaddles. Kaj si pa napravila z ubogim avtom? Blatniki so čisto zviti! I-oisa. grofica je tu! Notri je pri starem Shaddlesu. Rečem ti: oblečena je ko kakšna kraljica. Lahko so grem stavit, da je njen činčila-plašč vreden najmanj lisoč funtov... Kaj pravim?... Deset tisoči... No, povej, ali ni Mike izvrsten dečko?«
»Mike?« vpraša Loisa začudeno.
»Kaj ti ni dejal, da mu je ime Mike?< vpraša Lizy prozirno. »Prav tako se imenuje... Mihael Dorn. Meni ne boš prikrivala, da si se ure in ure vozila z njim in ga zvala Mike.«
Loisa odloži plašč in klobuk in sede, onemogla in izmučena.
Lizy jo je začudeno gledala.
»Draga moja, ti pa res liisi videti zelo srečna. Kaj U je?«
»Kaznilnica me je zelo vznemirila ... Kako dolgo je že grofica tukaj?«
»Ali se nisi mogoče sprla z njim?«
»Z njim? S koin» Ah, tako...«
»Seveda mislim Mikeja Doma. S kom drugim bi se pa mogla spreti? Mislim, da se s stalim Fordom vendar ne moreš prepirati.«
Na srečo je zazvonil električni zvonec in Loi-si ni bilo t>-eba ničesar odgovoriti. Lizy odhiti v Shaddlesovo sobo. Kmalu pa se vrne in migne Loisi.
»Grofica bi rada govorila s teboj.« ji naglo zašepeta v uho. »Oseba, ki je prišla z njo, je njen sin — grofi«
Loisa vstopi v sobo in zapre vrata za seboj. Mr. Shaddles jo pogleda začudeno, ko mu preda zmečkane dokumente.
»Kaj je bilo s tem?« vpraša.
»Imela sva nesrečo z avtomobilom,« pojasni Loisa nekoliko zbegana. Ni bila posebno spretna v laganju.
»Imela sva... kaj naj to pomenila: imela sva?«
»Hotela sem reči: trčila sem z nekim drugim avlom,« reče Ix>isa zmedeno.
Mr. Shaddles je poravnal papirje, pregledal podpise, jiotem pa dejal
»To je tista mlada dama, gospa grofica.«
»Šele sedaj zapazi Loisa, da se v sobi nahaja šo neka dama. Njena visoka in ponosna postava je bila takorekoč od glave do peta ovita v činčila-plašč, ki je bil raz.pet, da se je videla dragocena halja in baršuna in brokata. Loisa ni v tem trenutku gledala biserja in nakita, ki se ji je lesketal v ušesih in na rokah. Privlačeval jo je samo ohraz, ki se ji je zdei velik, imper itorski, celo nekoliko preteč, črne obrvi so se ji stikale na fino oblikovanem nosu, oči pa so bite tako temnoBive. da so bili videti skoraj črne. Grofica je mirno opazovala deklico z ostrim in svetlim pogledom. Uola so ji bila velika, ustnice tanke, pod-bradek lepo začrtan. Loisa se je trudila, da bi
uganila njeno starost. Lasje so ji bili črni in niti najmanj sivi.
»Vi ste torej Miss Reddle?« vpraša grofica. Njen glas je bil globok, kakor kakšnega moškega; govorila je jx>časi.
»Da, gospa grofica... jaz sem Loisa Reddle.«
Za trenutek je lady Moron molčala, jiotem pa se je okrenila k svojemu spremljevalcu:
»To je Miss Reddle, Selvin.«
Vitki, malo naprej nagnjeni mladenič je imel za razliko od svoje matere mehke poleže in le majhen podbradek.
»Dovolite, da vam predstavim svojega sina, grofa Moroiiskega,« reče visoka dama. Loisa so lahno pokloni.
»Veseli me, da sem vas spoznal,« zamrmra grof mehanično. »Ali ni lepo vreme danes?«
S tem jo bila izrečena vsa zaloga njegovih besed, ker je odslej do konca govora molčal.
Grofica Moron pogleda advokata.
»Čisto zadovoljna sem, Shaddles.«
»O, saj je Miss Reddle krasno ir. uporabno dekle. Človek ji lahko vse zaupa.«
Pri teh besedah pogleda z žalostnim pogledom na zmečkane dokumente, ležečo na njegovi pisalni mizi.
»Njej v resnic lahko poverite vsako stvar. Niti malo ne dvomi, da je Miss Reddle — v skrbi, da bi se čim|irej vrnila in porazgovorila z gospo grofico — nekoliko poškodovala moj avto. . pa to je malenkost, ki se bo z lahkoto' poravnala med menoj in gospo grofico.«
Mr. Shaddles je bil namreč že prej pogledal skozi okno in ugotovil približno višino škode. Grofica Moron ga je začudeno gledala.
»Ampak, — saj sploh ni vedela, da se jaz nahajam tukaj. Shaddles. Poleg tega, kako pa vi pridete do tega, da sem jaz dolžna poravnati škodo, ki se je napravila na vašem avtu?
»Jaz sploh dvomim,« nadaljuje grofica, da je vaš avto še kaj vreden... v mojih očeh vsekakor ne. 1'ojdiva, Selvin!«
Loisa je dobila vtis, kot da se mladi grof drži krila svoje matere in ni še mogla -zdržati smeha, ko je grofica veličastno šumela proti vratom, tik za njo pa hitel njen sin.
Shaddles pohiti skozi dolgo pisarno ter odpre pred njima vrata, ju spremi f>o stopnicah, se jioslovi od grofice jired avtomobilom in so vrne gori.
»Kaj vi zdaj pravzaprav mislite? Razbili ste
mi avlo,« reče jezno, »in te spise poglejte... ali jih sploh morem izročiti sodišču.
Preden je mogla Loisa kaj reči, jo nadaljeval:
»Vodite, da boste morali vse stroške za popravo avla sami plačati... jaz. vam bom poslal račun, ker zagotovo vem, da vi po zakonu odgovarjate za škodo. Glejte, zdaj boste imeli pri grofici čisto le|M) plačo, za to pa se imate zahvaliti samo dejstvu, da sem jaz njen odvetnik «
»če je kaj škode na avtu, bom že plačala,« reče Loisa, ki jo bila srečna, da se bo vendar že enkrat rešila tega Shaddlesa.
Na Lizyno žalost Loisa ni bila ravno preveč zgovorna, tako da je vso |>ot, ko sta so vračali domov, morala govoriti ona sama. Ix)isa ie bila vesela, ko jo po večerji ostala sama loma. 1-er je Lizy odšla z neko prijateljico v gledališče'. Hotela je biti sama, da je lahko razmišljala o strašnem vprašanju, ki se ji je bilo danes zastavilo. Neprestano so se ji stavila še nova vprašanja, naposled pa se je spomnila pre|)lašenega in zmedenega Mike Dornovega pogleda, ko mu je reKla, (ia jo na poli v kaznilnico. Ali ie on vedel zi to skrivnost? Zakaj je tamkaj pazit na njo' Doslej je verovala, da se je hotel spoznati z njo samo zaradi tega, ! . je ona kot ženska pač vzbudila njegovo zanimnnie, zdaj pa je dvon " to.
Bila Je srečna, da je našla novo namestitev. V službi pri grofici Moron bo ii več prostega časa in bo prišla v stik z ljudmi, ki ji bodo no-goiu lahko pomagali pri njenem iskanju.
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CAJ čaj „]ugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUGOBILJE", veletrgovina
Beograd, Irankovnrka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
RAZPIS
službo občinskega pragmatičnega tajnika.
Predpogoji: 4. raz. srednje šole, večletna praksa, varščina ali garancijsko pismo. Pravilno kolko-vnnc prošnje, opremljene po čl. 7., 8. in 10. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi lega razpisa v »Služb, listu« pri tej občini. — Mesečna plača 800 dinarjev. Občimi I.okn pri Zidanem mostu, f	dne 9. januarja 1941.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vtake beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja >e računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po i din. —- Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Sfaijbeiičejo
Sedlarski pomočnik
Išče službo. Nastop takoj alt po dogovoru. Ponudbo na upr. »Slov.« Maribor pod »Vesten 11«.
Posten fant
s kavcijo Išče službo slugo alt kaj stičnega. Ponudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Abstinent«.
Kuharica
z gospodinjsko šolo, večletno prakso, poštena — Išče službe v boljši hiši na deželi. - Ponudbe na ui>r. »Slov.« pod »Delavna« 93.
Zahvala
Vsem. ki so z nami sočustvovali in spremili našega iskreno-Ijubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in tasta,
gospoda
Franca Pirca
na njegovi zadnji poti, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni zahvalo preč. duhovščini, zastopnikom direkcije p. t. t., poštni godbi za ganljive žaloslinke in spoštovanemu učiteljstvu meščanske šole na Viču za prekrasni venec.
Prosimo, da bi se predragega rajnega spomnili tudi v molitvi. Ljubljana, Zagreb, 8. januarja 1941.
Žalujoči rodbini: Pire in llulnagl ter ostalo sorodstvo.
mu n a
Uradnico
absolventlnjo trgov, flole, prednost z znanjem scenografijo. Išče industrijsko podjetje. Lastnoročno pl n.no ponudbo na ogies. oddelek »Slovenca« pod : »Nastop takoj štev. 329«.
Gospodično
z maturo In trgov, tečajem, ki Ima veselje do trgovine In pisarno — sprejmemo. V poštev pride samo prvovrstna moč. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 328. o
Zavarovalnica »Anker«
podružnica LJubljana — Kralja Petra trg št. 8, sprejme več zastopnikov pod zelo ugodnimi pogoji. - Interesenti naj so ogiaso od 9 do 12 v pisarni ali pa viože pismene ponudbo.	z
DOTRPELA JE NAŠA BLAGA IN DOBRA SOPROGA TER MAMICA, GOSPA
llliu KoRENcan
um vinu?
K VEČNEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V PETEK, DNE 10. JANUARJA 1941, OB 15 (TREH POPOLDNE)
NA POBREŠKEM POKOPALIŠČU. SVETA MAŠA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V SOBOTO, DNE 11. JANUARJA OB SEDMIH ZJUTRAJ V STOLNICI. - PROSIMO TIHEGA SOŽALJA.
MARIBOR, DNE 8. JANUARJA 1941.
DR. ANDREj KORENČAN. SOPROG ANDREJ, FREDI IN MARŽENKA,
OTROCI, IN OSTALO SORODSTVO
Verzir. knjigovodkinjo
< perfektnlm znanjem hrvatskega in nemškega Jezika, Išče podjetje v Zagrebu. Nastop službo takoj. Ponudbo z navedbo zahtevkov naj se naslovi na upravo »Slov.« pod: »Amerlkanskl žur-nal št. 321«.	a
Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 6'/». — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« LJubljana, Dvoržakova št. 8. Iščemo poverjenike I
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Čitajte »Slovenca<
m
Plinsko svetiljko
»Maksim dltmars«, 200-svečno, zaradi elektrike ugodno prodam. Babnik liranc, Vernek 7, pošta Kresrlce.	. 1
Volno
clrka 80 kg, oprano, usnjarsko. prodam. Cena ln ogled na mestu. Naslov v upravi »Slov.« št. 296.
Dva triciklja
nova, posebno močna, nosilnost 330 kg, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13, levo dvorišče.
Ovčja kožuhovina
Jagenčkove in ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Eiab-niltu, Dobrunje pri Ljubljani.	(1
Po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti je vdano v Bogu zaspal naš nadvse ljubljeni mož in skrbni oče, gospod
Miha Vranic
posestnik
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 10. januarja oh devetih dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Vranskem. Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Prekopa, dne 8. januarja 1941.
K a t i k a , žena. Katica, Mnrn in Tnnčp, otroci. Marija, J u I k a por. Vranič, Lojzka por. R a n f i g a j, sestre. Jakob, brat; Matija Vranič, stric — in nstalo sorodstvo.
IS2SSII
16-letni fant
brez staršev, se želi izučiti krojaško obrti. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 81.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenan CERNE. juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. B
Venecijaner
na dve ojnlct, ujem Jarma 130 cm, dobro ohranjen, kupim. Posredniki Izključeni. Ponudbe na : D. Keber,, Drežnlca, via Ogulin, Lika.
Vsakovrstno zlato
btlllantr tn srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
frančiškanska ulica t.
Kupujte pri naših inserentih)
•Milil
Kupim avtomobil
cabriolet ali limuzino — srednje velikosti. Samo prvovrstno in elegantno vozilo. Aleksander Rada-novič, Okučanl, banovina Hrvatska.	((
»REMLITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, l. nadslr. Telefon 44-20.
Travnik
se proda ca 2 oralov ob javni poti, 100 m oddaljen od nove ba-novinske ceste v Pred-trgu (Radovljica). — Prostor jo primeren tudi za stavbišče. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 66.	(p
IŠČEJO:
Akademik
išče stanovanje s 15. januarjem, po možnosti v bližini univerzo. Ponudbo na oglas. odd. »Slov.« pod »Obziren 306«.
Dne 4. januarja 1941 je v 58. letu dotrpel — previden s tolažili sv. vere — naš nad vse dobri talej, gospod
TRETJAK FRANC
upravni olicial v p., posestnik in lesni trgovec
Pokopan 6. junuarja t. I. ob 15 na starotrškem pokopališču.
Srčno se zaiivaljujemo vsem, ki so mu lajšali težko bol in ga spremili na zadnji poti; posebej še čč. duhovščini, predstavnikom uradov in društev, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem za tolažilne poslovilno besede. Zlasti pa smo dolžni iskreno zahvalo g. dr. Simonitiju, ravnatelju tuk. bolnišnice, ki mu je bil v težki, neozdravljivi bolezni ves na razpolago.
Slovenj Gradec, 7. januarja 1941.
Žalujoče rodbine: Trctjak, Krnil in Jaš.

Umrl nam je naš ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
IVAN ARBI
pekovski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. januarja 1941 ob 3 popoldne z Zal — kapela sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. januarja 1941.
Matilda, soproga, in ostalo sorodstvo.
Po dolgi in mučni bolezni je dotrpela naša sestra, se-strična in svakinja, gospodična
Marija Boucon
poštna uradnica v pokoju
Pogreb drage pokijnice bo v petek, dne 10. januarja 1941 ob pol petih popoldne z Žal — kapela sv. Andreja — na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. januarja 1941.
Žalujoče rodbine:
Boucon - Mohorč.
Dotrpela je in se preselila k svojim sinovom v boljše življenje moja predobra žena, nepozabna mama in stara mamica, gospa
Marija Skrbeč
roj. Vivoda
Pogreb blagopokojne bo danes, dne 9. januarja ob treh popoldne iz hiše žalosti v Ložu na pokopališče k Sv. Roku.
Lož pri Rakeku, dne 0. januarja 1941.
Globoko žalujoči: Franjo, soprog; hčerke: Anira, Mirni por. Ileglor, Tončka por. Hrašovec, Slava por. Auguštln, Vera por. Vnšnik, Dana por. Perko, Mila por. Čop, Draga por. Bre^ar; zetje, vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
izdajatelj: inž. Jože šodja
Urednik: Viktor Senčili