=7-^™-
Srdnoat, pogmnnost.
Potrjpenje prehije ielesne duri. Mar. prislooica.
Tudi mijitovejse, grozovito bojevanje v Indiji pokazuje nam prav jasno etterguko odvazuost hi tw-ukrotljivi pogum anglezltega znacaja. Mi-seea inaja 1857, ko jc v Indiji ustaja pokuola kakor strela iz jasnega neba, bile so anglezice sile mocno raztanjene in ob enem raztresene po ueizineroili pro.storih iudij-skih pokrajin. Bengalski rcgimenti spuntali bo se cden za drugitn svojitn castnikom napotivsl se v Delhi. Ena pokrajina vstala je m drugo in povsodi nahajoli so ne Angfezi v pogubelji, stiskani, in obsedeni v ma-lenih cetah.   Gotov poraz pretil jim je povsodi.
Ko je tela vstaja bilafie dvomljiva, Holkar, voj-voda doniacili posvetoval se je m svojhni modreci in zvezdogledi, ki so nra odgovorili; „ako se usmrte vsi Evropejci razun cnega, osteite Se ta zadnji za to, da se bode bojeval in da vse xopct pridobode." V nnj kriticnejSih ptiliknh, kakor na pr, pri Luhnow-em, kjer je tnnlen copor vojnikov, zen in otrok bnibil in protivil se zopcr celo pokmjino proti ujetnu vstavfiemu, nij se stt&ala ttikedar bctscda obnpa, in nij se misel o podvribi vzbttdiia. Ce prav so bili vec meseeev lo-Ceni od svojih tovaraSev, tako da nijso ni vedeli, ako se je Indijft podvrgla, ali ne, imcli eo vedno zaupanjc v pogum in srcnnst svojih sodrzavljanov. Haj omc-nimo tukaj intetta IJavelock-a, Neill-a in Outturn a, o kterib lekko refcemo, da so imcli junaiko, da vitt zko srce, duSo pravega vernika in potrpenje pravega mtt-Ccnika. V indijanskem puntu so oni jasno pokazali vse lastnosti pravega junaka.
Mesto Delhi je bilo prcmagano in sir Ivan Lawrence re§il je Indijo angleLketnu prestolu. Govorilo se je o tern junaku, da je njegov znacnj veljal za eno celo vojsko (armado). To isto zainore so trditi o nje-govem bratu, ki je v Pengiabu zdntzll in organiziral vojskine sile, ki so toliko koristne bile pri zaduSevanji in krotenji grozovitoga punta. Oba brata zna'a sta pravo krepost, pravi pogum in pravo sreuost vzbuditi v vseb onih, ki so z njitna obcevali. Obsada in r.apad na mesto Delhi je bil naj znatnenitejsi dogodek v o-netn gorostasnem bojevanji. Za brainbo Luknmv-a^ v kterem je oddelek dvaintridesetega polka skozi Scat mesecev protivil se dvesto tisofem oboroienih Indija-nov, se je bolje zauimalo, ali pri vtern torn je vzetjc
LiISTEK,
O   O   R,   1   O   A
(Zgodovinsko) (Antonij Leb.m Mozirski.)
Pervikrat se Goiica (G5rz) iraennje 1. 949. Prav otitno se govori o vasi v ueki listnici neniskega ce-sarja Otona III. od leta 1001. •— V tej listini daruje Oton 111. polovico Solkanskega grada in polovico vasi Gorice Oglejskenvt patrijarhu Ivauu IV.t drugo polovico tistih posestev kmalu potent pa Verihenu, svojemu fiuianskemu grofn. Od te dobe naprej ne omenja zgodovina Goriee ve6 uego 100 let. —
Skoro gotovo jev da je gori§ki grof Markvard naslednik Verihenov, iz Solkana preselivsl se, goriski grad sezidal. L. 1202 posiala je vsa Gortca izkljue-Ijiva lastnina gori§kih grofov. Zenilja Gorica je ime-la r zafcetkn le prav inajhen obseg, stala je le okolo in okolo pobocja gricevega. — §ibek ztd je obdajal in locil od vasi Gorico, ki je bila na vzuozji (podgorji) grica. 0 pobocji alt brezini njegovej pod gradoni sta-novali so grofovi dvorniki in slozabniki.
Vie leta 1210 je bil zadobil Mainhard II. po-oblaSCenje od cesarja Otona IV., da je sntela Gorica vsak teden sejetu iiueti. Heurih II. pa povzdigue Go-lico Se bolj, ker jej podeli  1.1807 pravico inesta,
Delhija pravi ponos nngleikega orozja. C'i» prav so bili Angle^i na vidik obscduici, bili so v resnici ob-scdenci; kajti njilt je. bil le mnlen fopor nioi!, tri M-suce iti sodemstn baganet Kvropejcev in domafilt. Dntgc obrantbe nijso imcli proti 7i».o00 ustasov, po evropcjski iztiCoiiib in razmcruo dobio oboro^euilt, ki so jib od v.seli iitraui obkoljevali in sii.skali, nego svoj neukrotljivi poguin in svojo trdovratun vztrpljivost.     i
Juuaskn te slaviui h>U\ borile so se ob went pod goreeinti z;irki tropiknbi'^a solnoi. Ni neiifbljive sntrti, ni straltovlti" nnio. ni ^roziitfave nirzlice nijso jilt uioglu udvriiiili od juiiaSkilt naporov, Trideselkrat bili so od vofe sile napadeni in tride«"tkrat odbili so ljute naniule sovra/nika, dokler nij m.'sto padlo pod njilt oblast in dokler uij anglezka z.ntava vila so znia-goitnstui mi Delhijskih zidovib. Vsi so izpnlitili svojo doUtto^t, VDJaci, ^astnici in vojvoda; in vsi^ prav vsi, naj yo priAli iz kmeskega nli nbrtnijskegn stiuiu jio-kazali so v ljutem boji vse sile pravega junaStva.
Ne, meuje pogiima in odvaAiiosti pokazali so," novejseut casu posehnn. Anglozl tudi v drtigib mir-nejsih in blauodejuejAib poeetjib. llenrik Miirtyn, Viljelni Carey, David Livingstone in drugi vole inte-uitni misionarji postavili so se z odvnzuosrjo in nou-ti'iidljiviui delovanjein meju pogattskiiui in polu divjiini Ijttdstvi v Indiji, Afriki in na otocilt tibega oceana.
Vsi ti velici tni.sioitarji lull so tii/kega stnitu. Otoe Heniika Martyna je bil rudar v Oarnovngli. Svojo ztnoinostjo in obrtnostjo svojo vzdignol se je v polo^aji svojem in jo poslal sina stitdirat v Titeu, po tern v Oxford in Cambridge, dokler v nij so v njein vzbudilo ltrepctiPitje za misionstvo. Hel je razglasat blagovesti v daljnje jutrove de^ele. Leta 1805. vkreal se je za Indijo, kantor gajeposlalo angleJlko inisijon-sko drustvo; in njega se zainore intett za predhod-nika vselt nnsionarjjv, ki so se pozneje raztresli po onih Sirokih in nepoznanili pokrajinah. Ce prav je moral prebitt tnarsikako sitnost je vendarle skozi celih pet let ncumoruo deloval v Ilindostaitu prestavljaje sveto pisnto na pcrzijski, hindostauski in arahski je-zikV Pri:H;dsega v Perzijo napadc tako Inula inerzlicn, da je moral se blteati domovini svojej, ali leta 1812. zaspal jc v Bogu na obalalt aitatolskih.
Skoraj tako vztrpljtv, pognmen in odvazen je bil Ivan Williams, mucenik Erromangski. On je bil de-lavcc v nekej tovnrui. ko je sluCnjiionek govorvzplaui-til v tijem prve iskre za tnisione. II tent se je pri-pravljal z razniuii   studijami itt  dolgimi trudi.   Nje-
njenim prebivalcein pa pravico, si svoje lastno mestno poglavarstvo (magistrat) volitiv katrjri bi skrbel za me-stuepotrebe; dovolil jim je tudi neko davke pjbirati kolikor jim je treba bilo za obc\ stroSkc. — Pri tej priloinosti sezidala se je o b c. h i s a na tedajSnjein novem trgu, ki se pa sedaj stati trg zove. — Voli-ko je bilo plemetaniscv, ki so v gornjem tnestu svoje hise zidali; n. pr. Dotnberg, Rabatta, Attems, della Torre, Colloredo. i. t. d. Ker so se jim pa stauova-nja videla preozka in so zbog tega s easom jim po-ptala nepriliLua, preselili so se v spodhji del tir tako postavili tetnelj Rastclju (ultca) itt trgc pri velikej cerkvi.
Gorica je imela u2e v 14. stoletji svojo lastno sodno oblast (v civiluih in knminalskih zadcvab), ka-tero je opnwljai sodnik (burggrnf ali gradnik in njego-vi prisedidki (porotniki, scabiui) L: 13G5 jo sezidala grofiija Katarina, 2ena Alberta IV. ravno za omenje-tto obC. hiso kapelo sv. Ane in sv. Leonarda iit ljttdstvo je bas v tetn 6isu se napravaljajo zidati farno, sedaj mctropolitansko cerkev sv. Hilavija in Ticijana. Gotovo je toraj, da je bila ta cerkev u^e pred 1. 1400 posvefiena. Goriski grof. Leonard si je dal v velikej cerkvi pri stranskim tltarji sv. Ane na-praviti manncdjev spoutiuck koj iz zacetka njegovega vladanja, ko.je Se v Gorki stanovati mislil (1462). Ta spominek kaie grofa Leonarda stojecega, vsega v ze-leztteni orozji. — Dosnica mu dtii zaslavo, na kate-rej je grofovski grb umetuo vdelan; v levici Mi drug
govo poiutdo je sprejelo londonsko misionsko druStvo, in tovarne gospodar nut je dozvolil, daje smolficpred ('ahorn zapustiti sin/ho v tovarui. Na otocih tibega okeaua posebno na llenabine-ji in ttaintca-ji je nnjpo-prej trudil se, in blagodejno sejal nauke gospodow. Kakor apostoli, delal jc tudi on sam svojima roktnua, kovitl ji\ kakor kova(-, sadi) po iiasadilt kakor vrtnav in tesal kakor kolar; in v isleut Casu, ko je oniut olofuiiom pivdavn) vcene ki#anske resnice, ufiil jib jc. kako se iina civilpo iiveti. V tacih oprnvilih bil je od divjitkov na livgih Etromangskih sagaceu in iisnun'u ta mii^nik \'"'e in ennike.
Zivenje Davida Livingstona, afrikanskega Colom-ba je pa posebno zniinenito. On sam jo popUal v prav l(>pem in gladkent jeziku dogodke svojega Llve-njn. Njegovl prediiici so bili sicer vbogi, ali poiteni bribovci skotski, i=t pripoveduje so o enem qjegovih prednikov, da je k smrtnej postclji svojej poklical k sebi svoje sine, t.n- da jo pred ujiini tako lo izrekol poslednjo svojo ^oljo: wv zivcttjl svojom 8em z veil-Ko pridnostjo iskal vsa s)<oroLila v nasej diu^inl, all nikedar in nikjer niisem inogel nnjti, da bi se bil v njej le ett ncpoSti'itjak nnhnjal. Ako se todoj kt(»rl od vas spridi, ne bode za to, da sc nepostenje v va-sej krvi nahaja, kajti nopoStenja v vafiej krvi nij. Za volilo zapn^am vant to zapoved; „bodito postein." Deset let star sel je Livingston v neko tovarno v Oluskow, v ktcrej sc je bavolna predla in tkala. Z delom plactla, ktero si je v prvem tednu priStedil, ku-pi Ki latinsko slovnico in se sacne uciti latinski in to ucVnj(: jc nadaljeval skozi vec let v vefiernih fiolah. Sedeval je pri ucenji do polu noCi in cel6 se poztie-je. dokler ga nij mati gnala v posteljo, kajti ob seat ih zjutraj je vze moral iti v tovarno na delo. Tako je polagoma navadil se Horaca itt Virgilija in ob enem je prebiral vse knjige, kterc koli je dobil, posebno knjige znanstvene in potopisne. Romanov pa nij bral. Ural je celo bukve uz sopotanje nastrojnih kolcs in tako si je pridobil raznih, ob§iruih znanostij dokler ga nij obsencila misel, da hoCe biti inisioiiar-join uiejii pogani. Zato je ob enem pomislil, da se mora izuciti v lecenji, ia dobro ^ospodar^ s placilom svojitn, pristt'dil si je toliko, da je zamogel za neko-liko zitn napotiti se v Glaskow, kjer je poslusal nauke o grtkeni jezici, o mediciui in teologiji. V druzih letnilt casilt delal je kakor navaden delavec v kakej tovarni, in tako, nc da bi kedaj od koga kak sold dobil, je od svoje lastne plaCc kakor prelec bavole to-
enak grb. Od zgoraj na stratti je Tirolski grb, od zdolaj pa gospa, menda njegova sopruga. — Pri gro-fovih nogah pa lezi lev; v desnej prednjej taci drli Koroski grb, z glavo pa je obrnjen proti grofu, okolo pa je iz goti§kih crk obstojec napis. L. 1762 jela se je vclika cerkev popravljati in povekSavati, koaca-lo se je delo 1. 1702, Omenjeni Leonard je bil posle-dttji goriski grof* Umrl jebrez otrok 1. 1500 v Lien-cu. Ker je, tedaj ta zlahtna obitelj brez potomcev unirla, postala je goriSka grofija last Maksimiltjana I. Avstrijskega. Goiica je tedaj uze bila sede4 pretnozne-ga plemstva in p^tiCnih obrtnikov, razSirila se je bila utnogo. L. 1508 vnatne se vojska mej Avstrijo in bmteSko republiko. Beneeani posedejo Korntiit preko-racijo Soco in dospejo v Gotico teroblezejo in ostre-Ijajo grad, dokler se uij vdal. — Takrat-pravi zgodo-vinar Paladij-utrdili so trdnjavo na gradu tcv postavili zidovje gorojega mesta; Se danes je grad skoro ravno tak, kakor so ga bili Benecani utrdili. — Eno celo leto bili so Benecani gospodarji Goriee, §e sedaj svedoci to kamniti benefiki lev ua gradu. — L. 1509 bili so pa prcmagaui in pregnani. Zbog odloka Fer-dinandovega avstr. nadvojvode od 8. inaja 1. 1550 pontnoiila se je Gorica z hiaami in trgom na Travni-ku. kjer je uze od I. 1520 bilo innogo hi§. — Gorico je do tedaj vladal 1 gastaldo in 12 prisednikov; ali 1. 1551 bila je uarocena volitcv novega zbora od 40 mescanov. Ti v zveziz t:eceniati 12 prisedniki bili se popraSaui v vseh stvareh  in mnogib policijskih zade-
E
-JStedil, da se je sam izgolal. „Ako se !>?-Jmua zivenje svoje", tako je nekcdaj pisal ta j»y<9<*ii clovek, „ne morem drngo, nego zahvaliti se Boil, da mi je dal tako zivenje; in ako bi mogoee bilo, zclel bi za5eti zivenje svoje pod istimi okolnost-mi, pod kterimi sem jc zacel in prehoditi bi hotel rcdovoljno razne po.staje toga trdpga in ostrega sicer, ali ob enein kaj tolazljivega in okrepljajocega odgo-jenja." Dovrsi svoje studije, podvrze se ostrira pre-skuSnjam in postane dohtar medicine in kirurgije. Napotiti se je hotel naj popred v daljuo Kino, vojua aa, ki je tamo besnila, odvruola ga je od te nakane, Ker je ponudil sluzbo svojo misionskenm londonske-mu drostvu, poslalo ga je to drustvo v Afriko, kanior je dospel leta 1840 in se nemudoma lotil svelega slnzbovanja svojega. Nij hotel se pa pri tern drzatt nacel svojih prcdnikov in stopati po njih potih, te-roue hotel si je oilpreti cisto lastni dclokrog. Dokler se je mudil weju Bechuanas-i v srednjej Africt, ko-pal je vodoteke, zidal hise, obdelaval je polja, mill je iWlno in ucil je tamosnje domaeiue verske resui-ce v tatem casn, ko je z njimi delal. Ce prav je bil medel, Sibek in droben, niorali so se vendar vsi ta-mosnji doraacnii cwditt njegovej zeleanej enerziji in njegovej neustrasljivcj vztrpljivosti, Njegova velika in veleiinenitoa delovanja popisana so v njegovem delu; ,Potovanj& necega misionarja\ v bnkvah tako vablji-vih, da jih ne mores izpustiti iz rok, dokler jih ne prebereS,                                           (Pride se.)
Deielnt zbor goriSki.
HI. seja 24. marcija. Dottori navaja razloge v podpoto svojega predloga zastran prenaredbe do-movinske postave. — Zbor sklene podati drzavnemu aboru pettcijo v zmislu Dottori-jevega predloga.
Potrtdita se nacrta postave zastran razdtdilve obcinskih zemljisa Sv. Kriza in Velkih Zabelj; enako tudi nacrta postave zastran razdelitve obCinskih zemljisC Stanjelskih in Kobdilskih.
Po predlogu dezelnega odbora se poviksa letna podpora, katero dobiva c, k. kraetijsko drustvo v Goriei iz dezelnega zaloga, od 500 na 1000 gl.
0 naroestnistvenem vabilu, vsled katerega naj bi se doloeiK po kaki meri bi moral dezelni m\o% skladati odskodovanje posestuikom, kojih viuogradi bi se moralt pokoncati, ako bi se v njih prikazala trtua us (filoxera vastatrix) — prestopi zbor na dnevni red.
Cervinjanskemu cestnemu odbora se dovoli podpora 1582 gl. 80 kr. iz dezelnega zaloga za inejni most cez reko Taglio.
Podpiralnej zalogi slovanskih visokosolcev v Gradeu je dovoljena podpora 25 gl. za leto 1877.
Enaka podpora se dovoli podpiralnej zalogi prav-iiikov  na c. k. univerzi na Dunaji.
Peticija naducttrija Franca Bunca, da bi se mu ugotovila neka tirjatev proti Karaenjskej obcini, se odstopi dezelnemu odboru za njegovo uradovanje.
IV. seja dne 28. marcija 1876. Predsednik na-znanja, da je poslanec dr. Abram zaradi bolehavosti zadrzan deleziti se danasnje seje.
Potem priobcuje telegram, doSel od c. k. mini-sterstva za kmetijstvo, koji poroca.   da je z najvisim
vah za celo grofijo. — Gastaldo bil je izvoljen iz ste-vila recenih odbornikov, odvisno je pa bilo od vlade, ali ga je le-ta sprejela kot takegaali ne. — Nadvoj voda Karol skusal je v Goriei ustanoviti §kofijstvo.— Ker se mu to pa nij posrecilo, ustanovil je zacasno L 1570 ve6en velik dijakonat. Tudi je on naumil, da so se 1. 1576 popravile tri ce* stet Koroskaskozi Eanal inBovec, drngaskozi Hru-gico off Kwmjsko, tretja 1. 1579 od Trsta skozi Vallo^ ne (velika dol). S tem je zadobilo trgcvstvo novo Rvenje. Se vec je pa pomogel kupdiji, da je I. 1588 npeljal v nasej de2eli jako koristne poste. — L. 1591 so skleniii zaioziti v Goriei samostan za kapucine, i?, katerega, kakor iz kacega semenisCa, bi drzave mogle voliti svoje postne piidigarje. — Istega leta polozen je bil prvi temelj cerkvi i samostanu.—      (Dalje)
sklcpom od 18. marcija potrjen nacrt postave zastran varstva poljskega blaga.                                         _
Dosle peticije se izrece doticr.emn edseku in sicer: Prosnja Antoaa Komac-a iz Sofie za pomo«* zarad clnnentarne nezgode; prosnja mnogih posestni-kov iz Mose, za locitev iste katast. obcine oil lA>fe-niske zupanije.
Predsednik nazuanja Dottori-jev nujni predlog, da se razveljavi prvi odstavek deielnega reda. Po tem predlogu bi se volili dezelni odborniki ne glede na tor ali stanujejo v Goriei ali na dezYIL
Ko privoli zl»or v to, da se ima predlog koj raz-pravljati, navaja Dottori razloge v njegovo podporo ter preiliaga. naj se izrof i ta predmet pi-avno-gosp*^-tlai-skemu odseku v razpravo.
Pnvllug se sprejme.
Tudi poslanec ilr Deperis je nrdal predsedniku nek predlog, o kati'retn 2eli, da bi se kot nnjni raz-pravljal Predlog men na to, da bi se prenaredita postava zastran ustanovljenja ljudskih Sol. kolikor za-di'va nacin, po katerem se imajo skladati dotii'ni stro-Ski. Zbi>r pritrdi nnjnosti razprave — in dr. Beperis motivuje nasvetovano prenare«lbo Solskf postave t«»r predlaga, naj bi tudi to zadevo ptetre^al pravuo — gospodarski odsek in po tem svoje predlogi* stavil dezelnemu zbora.
Ta pivdlog je potrjen.
Po prcstopu na dnevni red porora poslanec Can-dussi v innim miancnega odscka o racunskih sklfpih za 1. 1875 1. glavnega zaloga za uboge; 2. Solskega zaloga, 3. o racunu, razkazajocem gospotlarstvo z na-lozcnim in tujim deuarjem, ki se potrdijo brez ugo-vora.
0 naslednji tofcki here poslanec Winkler poro-cilo pravno-gospodarskega odseka o prosnjt Oglejske obcine, da bi ac sklenila postava, po katerej bi bilo doloceno, kako se ima skladati bira tamosnjega zup-nika in obLinskega zdravnika.
Po odsekovem predlogu prestopi zbor o ttjj prosnji na dnevni red z narocilom dezelnemu odboru, da povrne piosnjo s pvimerniiui razlogi.
0 5. tocki predlaga poslanec Dottori v imenu pravno-gospodarskega odseka, naj zbor prestopi na dnevni red o peticiji mnogih veleposestnikov, da bi se cesta od Vipolz do Kaprive vvrstila mcrl skladovne. Predlog se sprejme.
0 sssti tocki ^projme ihov predlog peticijskega odseka (poroftevalec Dottori) ter dovoljtije ntodroslovcti Antonu Brumatu 100 gld. kt naj se izplaca iz rubrike izvanrednth stroskov za 1. 1876.
Dr. Jakopic predlaga v iraenu pravno-gospodar-skega odseka, naj zbor prestopi na dnevni red o prosnji solkanskega in kronberskegu obfiinskega za-stopa, da bi se cesta, ki drzi od Solkana skozi Kron-berg do Ajsevica vvrstila med skladovne, ali da bi se saj dovolila pomoc za nje popravljenje. Predlog je sprejet.
PoroSevalec peticijskega odseka Benordelli predlaga, naj se dovoli Oglejski obCini na korist tamoS-njega inuzeja za L 1877 pomoc 300 gld. Cerne pa predlaga, naj zbor o tej stvari na dnevni red preide. Toda ker nihLe njegove a predloga ne podpira, se glasuje samo ob odsekovem, kateri se potrdi.
Konecn'v pcroLa poslanec Faganel v imenu pc-ticijskt'ga odsek;. o prosnji Kalskih pogorelcev za pomoc in predlaga* naj zbor dovoli onesreienim sosedora 500 glj. pod:nj«-e Jia podlagi proracuna za 1. 1877 iu dczefoi o.fbor h:i) pozve na kolikor mogofe zanesljivi poalagi srj«*-.??iwmi<jSe, med katere naj po meri njih J potrebe. i;c^.v .juo razdeli dovoljen znesck.
Pteclo^. ,;a sprejet.
Jugoslovanski brat.
Joj! polje Kosovo, krvavo polje Jug vklene v jarem krute samovolje; Cez Stir'sto let mori za smom sina: V azijatskih sponah hira domovina I
Slovan, ki umreti nij §e trdoe volje, Za rane i§ce si zdravilno olje, Srb strese spako, resi se pogina, Dans spet podi cez mejo brat Turfiina.
Politika, za vse slovanstvo slepa,
. Za svobodo mu zlato ropotaca, Od handzara navezana pogaca.
Na jugu brata V polomesec vklepa! Vsak Ijubi Ifrmtic britke solze toci, Da pest 2eiezna ga od brata loci.
h T, T-i.
Dopisi.
U gorilke' Okolice 2.  aprila.   (Izv. dop.). Jaz
j nrsem vajen donisovati dasnikom, sedaj pa mi vest ne j dopus&u da w ^ Izpregovoril 0 tem, kar je potreb-; nega sa oh«ni hl&goL-. Na§i pradedjs rod za rodoni I so ittiiiViic skes-bcli. da so ob5inska zemljisfa potoui-<*: :n y iislem :st?.iU! zapustiii, v kojem so je oni pode-dovali. Ws§ .ic tudi cisto naravno, da vsakdo za svoje d edict sSei-U.- 'Se bilo bi toraj lepo, ko bi obcin-ski ocetje.v- Bftdaajej dobi zapravili naStra pototneem to, kar so n»f«i p\adedje nam ohranili, ne bilo bi s kratka nikakor ni vestao ni pogumno. Sli§al sem, in tudi v dftsmkih cital, da nameravajo ta pa tain obci-narji obeinski svei mej se razdeliti. Tudi jaz se s to mislijo strinj«m in. odobrnjem tako pocetje ker vsak obcinar bode potem svoj del obemskega zemljiSda skerbno zbolj5av«l, da mu bode tudi vecji dohodek prinasal. Ker pa tudi sli§iin, da menijo obdinarji de litev tako izvtsiri, da bi vsakteri se svojim delom po svojej volji smel razpolagati in tudi prodati ga, ako bi se mu potrebno zdelo, naj tukaj javno izrecem, da bi tega nikakor ne nasvetoval. Neprijetni nasledki tacega zayocetja ne bi izostali, kajti godilo bi se, da bi marsikteri, in menda tacih ne manjka, svoj del precej prodali in zapravili ter ob^iui na skerb prisli. No 1 obeme uze itak imajo velike stroSke za uzder^evanje ob^insksga reda, velika bolnisnicua pla-tun, in dr., zator&j bi svetoval, ie se uie obemski svet
razdeli, da bi vsakdo za svoj del Uiajhno letno svoti-co v obcinsko blagajno placewrt, n^ pr. ad enega jo-ha eden ali poldrugi goklinar v znamenje, da je vendar se obciua lastnica in ila tudi ostane, Izmerje ka-ka druzina ali se prescli, naj Ujcai del zopet popol-noma ob^inska lastniua postui^, ali pa naj obcinski ocetje take mej nove aa^cljene sl'Onjcane razdele. To polagam obfinskiiu   oC-ete*m, in tu'li delelnim oblast-         •
nijam na sree. naj skeibijo, d% se stara deds^ina ne izgubi po lehkomtSljetiosti, ter je pt*ositn, da ne bi prezirali dobrih nasvetov- in ^lj ul& z davki tako preeoblozenih kmetov.
En kmet.
(Z Solkana, 4. aprila. <Isv. dop.) Kakor se slisi, namerava napmviti odbor solkanske fitalnice meseca maja 1.1. uimieinni 3V1. Doljaku, bivsoinu predsedniku ree'enega druStva, clostojn*; slovesnost i sicer pri odkritji njegove iJodt>be, X)n hi sc pa ta sveLa-nost toliko bolj povcfiala, ol>ljubil je slavni odbor diu-Stva „Slavecu na prosnjo odboia solkanske ^italnicc, da bodo pevci drudtva ^SSIavFC* scxlul^vali pri tpj slo-vesnosti. Ker pa nam j*j bil »*anjki ^», D. jako pri-Ijubljen mo2, pravi bortttlj za ntirod i omiko, nadc-jati se je, da se te slovestiosti \L*liko Siovcncev \& inesta i iz dezele vdelcii. X"a Uk nft^in zainoremo Se enkrat vsi skupaj z\: ni Casst sknxati svojemu delav-ndmu, zasluzencmu, "epoz^blj ivcDiu mozaku — na-rodnjaku.
Izguba naSega Doljaka s«» ka^D tu pa tain via obcutljiva; posebno pa v Bolkaugki. obcini, kajtl ranjkl je bil v pravem ponictnii nais vil.iiiU i sicer v narodtiih i obcinskih zadevah; s tcai \rx naj uikedo ne inisli, da se je po Doljakovi sitnti tnko iiidLijo u2e vse na slabo spremenilo, kakor A nelciittsri nnrisiijejo. Bog obvaruji saj imamo Se inoic. narodnu nioie, ki so tudi na pravem mestm gtede ob^in^kiU poslov z nasim vrliin Hajnikom vied, Pa I tla >:oi>ct zucncin : Dolja-kovo pogumno sree &e ni astnUllo v^akega bradaca, vsakega uasprotnika, vsakeg% „tiauc:iiiat(, kateri bi iinel kalili javni tnir v nasi ohiiiM; aatorej so mu pa tudi bili najveci egoisti, itajv*>6i ol|jiiduiki od slovenske narodnosti, s kratka: tuji i doinafl zagnznjeni so-vra^niki pokorni. Sedaj p>a, ho "vldijo, da ui'vec ranj-kega mej nami, zai'vli to nekatci'i Mukovci po luisih si'ciijskih prudstojiiikib i moidi I>mv grdo, ostuduo pisariti, ces, da vsi mo^jo so siu^tljaji — tor da le oni so omikauitV Hahaha! Moi'da %a meso i vino! « Vodja teh sebiine^ev pa jeftek \cliki posostnik, kakor se sam iineuuje, kateri je v lanosib joslanicali naSe naroune obciuske mo^e tirantotno uapadal; pa se je uze ponizal iz velikega jos^stuika v ^inkovca", all bolje: scinkovca; saj yh$ hi:iId \}o Dial em Scinka; tedaj pravo ime za pravo oaeba.
Kar se tide pa nadegi ^puna, morain odkrito-srCno rcii, da so Solkaud 2^ido>voljni, iSe je tudi mo2 kme6kcga rodu — pa poStemga rodu, kajti on je mo2 naroden i skrbea v mkena obziru; nas zupanje ud i odbjiaik solkaiiske <5itulnivc; on i veCiua obciu-skih moz se udeleie vsake uarodiiy bosede, vsake po-§tene druzbe, vsakega sftoda, katerega aapravijo sol-kanski rodoljubi. Obol Sed^j dsstaue vprasanjej Kaj pa naS veliki posestnik, kaj pa. uu5 Scinkov«c? Joj-mene! Jojnjemul >Tikje?r ga ac ciobiS, kakor morda pri mesu ali pri vinu. Tuknj je* vtss njegov vzor, tukaj je vsa njegova skrb; tedaj tukaj je njegov na-rod, tukaj je njegova ob^in**. Njeuiu so obcinske, na-rodne zadeve trn v p>eti, kcikor swo v2e preje rekli. Mora-li dokazati, da je storil da kaj za blagor, za napredek solk, obcine, da je storil u5c kaj v prospeli narodnu citaluice? Ali je moid a ad aarodne litalnice, ali morda podpira aevidno u^e ilrijatvo, ali se je morda uze kedaj potezal xa siovensko rec\ aU se je udelezil u2e kedaj katcr«-koli narod^e veselice ! Da je pravi nasprotnik aarud'iUii Solkaacem, naj Vam do* kaze, dragi citatelji, t&» da je pri aeki besedi javno zabavljal tez solkaoske faate, ki so bill opravljeni v narodni sokolski obield.
Nij cuda, da si je dai inpe a,tiibu§kisLiiikovec"; sicer pa je nas veliki posestnik bolj smetljajev kot nasi mozje, in bolj podobeai «ko>nii grgarski zivali, kakor pa desna roka naSega v^lega iupana.
Torej opozorim Vas, dragi vaSeaui! zapomnijte si vsa obrekovanja naSega Scinkovca, zapomnijte si, pravim, sa. prihodnjo volitev, t«r jjro^im Vas: pustite njega i se katerega dt'Ugega kup>Leva!ca i odpadnika j od uase mile matere Slave iz staresinstva, ker ti niso 4 za solkansko vas — marda za TribuSo, ako bi je ho-tela.                           Prijatelj sa^ih narodaih moi.
V Cerknem, 30. marcija. Ozr- tt°P-) ^ikdar nobeden ne more vsem IjudLem ustrefii; kedor hi si to prizadeval, je norec! pi&e, ai&nda sv. Janez v skriv-nem razodenji. Mnogo ^olxnjiaiija cez tukajSno dra-ginjo in lastna skuSnja we jc lc te>mii_ dovedla, da sem         ,
v 8. §tev. »Soce" o tem a*»k<dik» pisal.   Mislil sein        J tudi bolj   tehtne uzroke? navc&ti,   pa boljse,   da tega        ! nijscm storil, ker so tako se hd& parprodajalcev uad        ! mojim  dopisom spodtik^ti.   fa ^oga, 1 ali sse ne na-hajajo po dasopisih enaki ot«pi*si ^oAi iz druzih krajev, in vaadar   Se nij biio siisati,   da bi bili  radi tacega dopisa kde koga na vislicab usmtUli; toraj u ad jam se,
da k vaSi koristi tudi meuo ne bodo — dasi tolikanj stfujete!   Mari mislite, da se kupovalci Se izjaviti ne j smemo o draginji ? Vsaj nijsmo VaSa raja! Pa morda moj cenik nij resni&eii!   Se premalo sem povedal.     %\ Nek prodajalec iz Cerkiicga pa pise v 12. Stev. | „Soceu, dagaje ljubezen do svojega domacega gnjcz- I da prisilila odgovoriti  na moj dopis od 20. feb. toda prav za  prav  nij   11W   odgovoriil,   ker nij   upal   re- ! snice ovreci, raarvefi  spisal  je le nekoliko trivijalne ! satire, ter tako pokazal, da mu je dopis neljub, zato, ker ne gladi poti njegoviin zasobnim intereson*.
Vi menite, da so mi tukajsne razmere do do-brega znane. Da, znane so mi vsaj boljse nego Vara, pa tudi o napredkii nasega stoletja menim nekoliUo boljsi pojem imeti nego Vi, ko pitete tako-Ie abotno: „Ako bi mi pravi vrednosti v tern obziru toliko pre-tiranega dodali, kolikor ste Vi (namrei jaz, pis.) od-vzeli, bi bil Cerkljanski okraj brez dvombe najrolo-vitnejSi v Avstriji, ako ne celo obljubljcna dezda 19. stoletja,*) 0 kmetijstvu z Vami ne bom polemiziral, ker uze iz Vasega dopisa uvidini, da ga ne umete niti teoreticno niti prakticno in ker p. n. rastiti citat^ji SoLe domac>ga in sosednih okrajev sploh saini dobro vcdo, na kaki stopnji je uaso kmetijstvo. Tukajsni prebivalci, ki jim nij slabega livaliti niti dobregagra-jati, priznavajo, da je moj dopi.s prav resnicen; Vi pa, ne vein, ali Vam manjka pojema o tern, kar sem popisoval, ali stavkoslovja, da ue umete dopisa — ali ste tako zlobui, da nalaSc preobracate moj dopis — ali pa pisete, kakor imate prodajalci navado prodajaje govorlti, Yprofaiii Vas, kde v mojem dopisu je fcitatl, da nas okraj v najboljsi letinl komaj za pol leta |2i-veza pridela? To nij ciistno, ka odtrgate kos skup-nega stavka in Se pomcnljivo besedo izpustite, da iz tega skujete trivijalno satiro, katera pa morda zasvoj (as tako dobro tudi Vas ticc. Scujete, da je ta dopis nehvaleznost od mene, ker me morda okraj redi. Dragi, Vi se motile, ako mislite, da me okraj redi; ne, jaz si po svojem stanu maogo prizadevam, da se z lastnini za^luzkom sam prerediui. Motite se, ako ineuite, da uraduike, duhovnike, ucitelje in druge o-kraj redi. Koliko placujetc za-nje, da z ozirom na razne okolScine ne zasluiijo ? Ako soditc iz toga sta-JiSea, da prejemajo svoj zashtfek od ljudi, morate riznati, da okraj redi tudi prodajalce, kremaije, ro-odelce i. d. ker ti tudi dobivajo svoj dobicek rosp. zoiluiek od ljudi. Mari Mislite, da gospodar redi hlapca, zato, ker mu da hrano in plaeilo ? 0 ne, velikovec" dober hlapec redi gospodarja. Vsakdo pa, ki dela, pridela in zasluzi ter se s tern sam preredi; kedor pa si sam ne prislual toga redijo drugi.
Moj cenik ste nekako obliznili. kakor macek vi'ofio kaio, ampak to ostanc vendar stalua resnica, da v Cerkiiem je primerouia vse dra2e, kakor drugod v blizini.
Ako se Vam moj cenik tolikanj pretiran zdi, zakaj pa mjste Vi Vasega navedli in naznauili, kako blago imate pa se ob enein tudi podpisali, da bi kupovalci vedeli, kde se po nizl ceni dobi, tako bi bili Vi kupovalcem — zclo ustregli, in moj dopis najbolj.se ovrgli. Satira glede uciteijev je proplitva, da bi ugo-varjal. Svetujete mi, naj rajsi kaj o narodnih receh porocara. Zaboga, kaj Vi nimate boljSega znaka Cerkljanskih rodoljubov, nego da v njih iineuu podpi-sete Vaso lastno korist zagovarjajoco trivijalno satiro.
To se mi je zdelo potrebno odgovoriti. S tern pa je ffioja polemika koncana.
Iz Materije v Istri, 30. marcija. (Izv. dop.). Ta mesec je sklenil nas krajni sk. svet, da se obrne dalje s ptrosnjo. naj se uvrsti uasa nova narodnaucil-na, v 2. placilni razred in da naj se da tej skoli se jednega ucitelja, ker broji innogo dece in uze ima lepo poslopje za 2 razreda.   Nad j a mo se uspeha:
Tukaj§nji narod vrlo rad poStlja svoj najdrai-ji zaklad v skolo. Dokaz tenm je ta, da hojeva k vsakdanjemu poduku veL omladine mej 14. in 17. le-tom. Pad Skoda za odlicne tukajSnje talente, da bi se morali zderfevati uzivanja prave duSne hraae!
V Ljufaljani, 4. mat. travna. (Volitve. — Po-pularnoznanstveni govori. — BTugomer".) Pri vollt-Vah v mestni zbor smo bili tedaj v I. razredu— te-p e n i 1 Ljubljana je tedaj spet pokazala, da sta iu-teiigencija (II. razred) in kapital (I. razred) — nem-Skutarska. Zalibogl Agitacija na nasej strani je bila sicer silna — delalo se je vet nego na pr. pri vele-vainih volitvah v diiavni zbor — vendar so nasi kandidati ostali v precej velikej raanj§ini. Nasprotuej stranki je pomagala vlada z vsem svojim polieijakim aparatom*), in pa — strahopctnost, babja stra-hopetnost n a S i h (?) velikih trgovcev in hiSnih po-sestnikov. Eden je kar na enkrat nevamo zbolel, drugi je moral v silnih kupCijskih zadevah v Trst ali
*) Dobro, da nijste v cenilnej komisiji, ker imatc tak ideal o tukajSnem kmetijstvu in Se hoSete redi, kako lehko tukajSni kmetje davke odrajaijejo.
*) Tako na pr. je <le2. vlada prepovedala nam Sloven* cem na ogle nabiti tiste slovenske vofilne oklice, ki so bili v novinali uatisaeui, a nasprotniki so smeli uemike in slovenske.
PIS.
na Daiuij pupotovati, tretji je zginil kakor kafra, da ga kar nikoli nikjer nij bib najti, detviti je obljubljal, da pae rad zvecer pla&i narodnjakom ninziko, da bode po mestu hodila, 6c oni zmagajo, da pa sain ne more iti volit, ker Se nikoli nij 5el ct cactera cum gratia in infinitum suina strahopctnost — prelepi sad, kate-rega uamje obrodila scd emletna pasivuost. „N e b o-d i in o 6 e k k e o p i c e !"' je Luka Svetec baje uze 18G9. leta rekel ter s tern gotovo pravo pogodil.
Populanio znaustvena predavanja v ljublj. Cital-nici so se prav dobro izvr&ila. Drugo nedeljo je go-voril g. Ivan Tavear prezanimiv govor „Zenstvo v slov. narodnej poeziji", minolo nedeljo pak prof. Wiesthaler: „Tri dui v starem Rimutt. Oba govornika sta se vrlo dobro obuesla. Poslusalcev je bilo obe ncdclji polna dvoraua; gospij in gospodifiiu pa obakrat Se V(;6 nego pi*vi6. S temi govori smo uarediU nov, vse hvale vredeu uapredek in nadejam se, da se bode vsako ziiuo mno^il in ponavljal. ^eleti bi bilo, da bi tudi drugod po Slovenskem posuemah LjubljauLane v torn oziru. „Narodna sola'1 bode imela od teh predavanj kakih 180 gld. dobii'ka. Dobro t Gospodje ^idilje, Tavrar in Wiesthaler bi pa gotovo pravo pogodili, ko bi svoje lepo govore dali nutisniti bodisi v posebui brosari, hodisi v kakih uoviuah, Gotovo bi je vsak rodoljub z veseljem eital, unj jih je uze tiHSal ali naj jilt So nij.
Jurciteva tragedija nTiigomcr" je danes priSla na svitlo, To je .spot eukrat izvrstno iti dovrSeno literarno delo, katerega bomo voscli mi in naSi otroci.
Na Dlinaji 4 aprila (Izv. dop.) 0 vrememi po-rofiati j« mdivulcjma naloga, kajti predno priple dopis v Gorico i:i v titti'k, u^e je sprcini»ujcuo. /'adiiji do- ; pis sem konfial z debidiin stiegom, in i^ti dan, ko je "Soca" izSla, bil je Dunaj ves spomladen; vse je be-2alo na dezelo in Ce daloc ne, vsaj v Prater, ki je bil tako polen, kakor mcscca niaja. V boljdih gostiliiali niti prostora uijsi dobil. Neka cudua agitacija se vrsi sedaj po listih, oCitno in sknvuo, proti poletuenm izseljevanju na deiido. l'osostniki letnili bivalisfi v dunajski okoliciso biUUuusko Into ^traSno, da nesram-no dragi; za vaako So tako majhno bajtico z malim vrlicem zahtevali so ti kmetski ftidju po 200 do 400 gld. na mosec; iSivez je bil tako drafti kakor v najbo-IjSem hott'lu. In da bi se ta draginja vsaj uekoliko polegla; da bi se teia knictskim ^iduiu vzela misel, v enem moseeu obogateti, piidiga so povsod, da se le-tos nikedo na deielo ne prescli, marivec naj v mostu ostane ali pa samo izlcte napravlja. Da bode ta agitacija uekoliko opravila, je gotovo., a vendar ne pri vseh. Kedor bode le mogel, zapustil bode rad mestni prah in smradj posebno bogate ?,idovskc gosp6 ne pozabijo lepe stare navade; denarjatem ljudem ne manjka, vkljub novemu borsuemu polomu, katerega smo do2iveli presli teden.
Za gotovo se govori o neki osobni spreniembi v ministerstvu. Lasser zapusti svoje inesto ia bode brzkone predsednik novoustanovljcnega vpravriega so-diSCa (kako bo»le dii. zakonik nemski „Vorwaltungs-ge^chtsll(}i',, poslovenil, nij miSe znaao.) NaLasseijevo mesto prijde Kellersperg, ki bode do tedaj morcda n4e vredil svoje dru2inske razmere, Ce je to istiua, kar hudobni dunajski jeziki blodijo. Tudi iniiiist. predsednik Auersperg je svojega posla sit, in si Mi ka-valirskega pokoja, a irtvujc se stranki in cesarski hiSi.
Zanimiv dopis od degelne vlade do§el je ni^e-avstrijskemti de^eliiemu zboru. Namestnistvo nauirec poklada de2. zboru na srce, naj v bodoCe ne. dovo-Ijuje tolikih obCiuskih doklad, sicer bodo obttne pod tern bremeuom popolnoma se ugonobile. Lepa skrb to za avtonomue obcine od vladne strani, katera bi pa niogla tudivskrbeti, da bi obeiuam toliko butaio ne nalagala. Zalostna je pa res resnica, da obcmski davki, doklade in naklade dvakrat in trikrat presega-jo direktins davke. —
V Cetrtek je eital nem§ki pisatelj dr. Martin Perels v prid mestnega pedagogija pred nlnogobrojuim ov^instvom zanimivo razpravo o neiuSkib pesnikih Freiligrath-u vin Alfr. Meissner u, kateri je zlo^il izv-rsten epos „2i2kaa; kot prilogo je dodal Se kratek 2ivitopis nasega Presirua in Cital tudi njegovo „Nei-ztrohnjeno srce" in sonet o Petravki v prevodu, Slu-vencem dobro znanega Henrika Peima. ObCinstvo je popolnoma ocarano od te lepe ballade, iu marsikateri slusatelj nij hotel verovati, da je original slovensk. Tudi tako se Siri slava naSega PreSirna i I njegoviin itncnom ufti se fiislati tujstvo i sloveuski rod I
Zadnja slovanska beseda na Dunaji bila jc prav krasna; dostojanstvenikov priSlo je prav mnogo. „Kdo je mar?u je moCno dopal; g. Sommer, ufienec tukaj-Snegja konservatorija, ki tovaj §e nij ud dvornega gledi§Cav ki pa bo s prihodnjitn letom, ima prijeten, obsezen bariton. Pri zabavnem delu je gotovo najvefi opravila imel znani pplitiCni konfusius I. I. Proliaska, predseduik demokratijae unije na Dunaji. Moz je strasno siten in hofie vsakemu svoje misli vsiliti. Ko sera se najbolje zabaval, in ko mi je bila politika de-seta briga, vsede se k raeni in zaCne vse resolucije, katere je kedaj to druStvo sklenilo, preCitavati. Danes je izsla prva dteviika lepoznanskega lista »die
Iieiniat", ki ima nalogo prepovedano   nGartenlaube* nadomestovati, Ali bode tudi iste vrednosti, kedo ve?
Politidni pregled.
V Gorici 6. aprila 1876.
(herski ministri so u^e sopet na Dunaji, da se konecno dogovorijo z naSiini ministri za-rad ponovljenja nagodbe; konference bodo tra-iale H dni in kakor se sliSi, so ogerske ter-jatvo tako prenapete, da jih na§e ministerstvo ne bode moglo, dovoliti in da bode morda ob-nemoglo. Mej tern ko se pa to godi, se Siri ti nancm polom ia nezaupljivo inostranstvo poSilja avstrijske papirje nazaj v Avstrijo, ker nijma ve6 zaupanja v naSo eksisteuco, vsled tega mocno padojo avstrijski papirji in tudi a2jo bi rastel, ko bi bilo sploh kaj kupcye, a ^alosten dokaz slabe kupfiije jo ta, da po srebru in sploh po valuti trgovci malo poprasujejo. Vkljub terau pa hofie nekda skupni minister vojske, general Kollur, zidati vclikc skupne vojafike kasarno po vscj Avstriji; kar bi bila prava satira, ie se poinisli, da #elcznic noCejo zidati zarad pomanj-koiija denara, za kasarne pa vendar hoCejo najti donara. Vse to okoliscmB pa pospeiu,jejo moftno politicni prevrat v Avstriji; visoki krogl morajo spo/nati, da Avstrija bode le po teinsrccna, to ji postune podlnga ravnopravnost in pravicnost, Mej tern ko poro5ajo dunajski listi, da je moj ustnsi in Turki sklenjeno Stirinajstdnev-no poinirje s pogejem, da Turki Bmejo pripelja-ti potrebnega #vi»Ba v NikSifi, katera trdi^ava jo bila uw izstradana in bi se bila morala vda-ti; moj tern ko se je Hodift sopet odpeljal v Sutoriuo, da tarn pregovarja vodje ustaSev, naj se vdajo in sprcjmcjo novo, ugodne pogoje, katere jc on sklcuil s .turSkimi komisarji v Du-brovniku, porocajo sopet listi, ki so dobro po-(luccni, da je 2000 ustasev pod Golubom Tur-ke napadlo pri Uuacu ter jih popolnoma pobi-lo; 500 Turkov je ostalo na bnjis6i in us to si Turkc preganjajo iu jih gonijo proti Grahovemu, kder je veca turska mo6 in kder vtegne priti do vefie bitke. — UstaSi torej na vsako posre-dovanje grGfa Andrassy-ja odgovarjajo s kako bitko in zmago.
Kakor denes re^i stoje, ne bo tudi to Ko-dicevo zadnje posredovanje imelo fiisto nobene-ga uspeha, kako bi ga tudi moglo imeti; saj Tur^ija ne more dr^ati nobeuih obljub; denara nijma §e toliko ne, da bi placala kupone drl, doiga, bli2a se faliment in popoini propad tur-§ke dr^ave.—
Kedo je v stanu odvrniti smrt popolnoma gnjile driave? Glede na to stanje Srbija in Crnogora podpirati ustajo, da se vzdrzl toliko 6asa, dokler bosti popolnoma pripravljenizaboj, — Avstrija sicer straSi oba kneza, ap severni stric jima daje pogum. Se to spomlad se bode moralo morda resiti va^no praSanje, katerega se diplomacija tako straino boj.i— Car Aleksander -nekda odpotuje v toplice, ker je bolehen iu mej tem bo njega nadomestoval carevid; na' to se menda reducira resnica one vesti, da se ho6e car vladi odpovedati popolnoma.
Razne vesti.
lgralci pozor! V Gorici je ueko druStvo po-tepuhov, ki zna izvrstno krasti sluvenskemu kmetu denar iz zepov. Potikajo se ti sleparji po kr^mah in vabijo kmeta na igro, s konca mu pustl vesolje, da vdobi, s tem ga vnamejo, ko pa enkrat postane go-rak, mu spulijo vse do zadajega solda in to se godi vsaki dan. Zalostna prikazen ta-! §lovcnci ne dajte se slepariti po izvrzku 61oveskega druStval Ob enetn pa opozorujemo policijo na te viteze iudustrrje, ki so se huj§i od ponoCnih tatov.
Rojanska ditalnica napravi predstavo, ki bode v nedeljo dne 9. aprila 1876 i pri kateri bodo sodelovati blagovolil kvartot trfctekih pevcev. Igrala se bode Hpo2 i-gaUeva KCitt resnaigravpctlhdejanjihspotjemin godbo. Osobe: Ne2a Leskovficva, preuiofcia platnarica. Vrabec, njen brat kmeck godec.¦; Rezka, njegova hfii v I^ubijani v slu^bi... Metkas Neika njeni sestrf. Ja-nez Vm6, uaselaikiz Amerike.   Peter, mlad Indjanec,
Potbkarifr, stara vdova. Tone, njen sin krojaSki po-ihacaJL Skrjanee, kor.jar. Martin Sekac, ndad mesar. Ur&ka, njegova sestra. Stari Piimoz, grobokop. bn-vec Ko»ma>': soscda. GoriSnik, niestni komisar. Ka-niensek, pisar. .Tablanee, vradnik krvavc sodnije. Ka-'tra. drkla pri Leskovcevej. Dva berifci in ljudstvo. Godi se v Koatanfevici in v Ljubljwii, Pri predstayi bode sviral beneSki kvintet; ptfja oglasbil gospod A. Haidrin. Ygtopnina: z;i titalnicne udo: 2o kr. za osobc, z druzino 50 kr., za wud*»: vsaka osoba 40 kr. Zatefrk ob 7 nri zwfier Po predstavi drazbeiia zabava s potjem in godbo. Posebnc pnhvala je vrc-dno-to, da si rojauska fitalnica upa r.apravljati tnko. krone b«-mle in te*k* igre.
Predavaaje o sviiorcji bode viipdrljo dn<> i) t. m. V Stevivjaiiu v Brdah po prvi masi; v Solkatm pa ravno isti dan po poludauskmn blagoslovn v 5oh: ieleti je, da bi se tudi tukaj, kakor po vsih dru/ah krajih, obilo ljudstva udeUtfilo.—
Zgodnja ri. V Krojni biizo (Soricc nahaja se nm njiva, na katni ra*te rz, ki jo use pvav wlifc.i in ima kla*io, wkoliko tvga klasja snio uu videii uzo pvecl 8 ducvi.
Jour fix v citabmnej rostavraciji v saboto vrier nij bil siciT dobro obiskovau, bil jo pa tomhotj zani-miv. Raxgovarjalo s-e jo o inanj ali bulj \aznih pri'd-metih prav uiiruo a s tako pazljivostjo, k.ikor vciiko kedaj. Kadejnmo so, da sc prinmlnjcga vcivra st» \v(: gospode udeidti, t<r vsakdo po svojej moci k v/buji novvga zivljtMija m*»j tnkajsnjiini nai-odnjaki pripomojv. Da se toraj za gotovo vidimo v saboto ob o s m i h zveeer v citalnienoj restavraciji!
Iz jugoslovanskrp bojisea. UstaSi so si-jajno zmagali in si osvojili Unac. Pri Basts! v Bosni so Turki napadli kristjanske drnzine, ki so bozale v Avsuijo; vslwl mvskfga barbarstva bezijo vsaki dan mnoge drnzine v Avstrijo, Turki v Bosni strasno lnu-sarijo in krUdjane na kol prebsvajo, (oni dan so blizo Koatajnice 25 kristjanov strasno limcili in na kol pri-bili. Vslt»(l tt-h nrualiSanih barbarstev vstal je ves bi-haiki okraj. Ljudje bc2e v gove in se postavljajo v bran; pvi Madjanu je zgorelo 200 turikih h\L Evo illustracijo turSkih rcfonu.
Za Lavritev spominek so nadalje darovali: V Podgnlu (Casttdnuovo): Franjo Kokole, dav-kar 2 gl.; Feiko Jnth, davk. kont.; 60 kr.; Janez ZvokcJj, davk. adjunkt, 60 kr.; Paolo Jellouscheg, po-sestnik 5 gl.; France Sabec, nadzupan 3 gl., Karol Fiogl, sodn. adjunkt 1 gl.; Vitez Ant. Yicco, nadpo-rocnik dezclne brambe 5 gl.; M. St^pancig, notar 1 gl.~ Sknpaj 18 gl. 20 kr.
V  CerniLah: Leopold Boiko 5 gl., Franc Leban 5 gl., Franc Pignatari 2 gl.; Valentin Kancler 1 gl., Valentinfiic 1 gl., Val. Kosovel 1 gl., Fr. BavCar 50 s., skupaj 15 gl. 50 sol.
G. Macak, c. k. geometer v Trstu 3 gold.
V  Gorici III. zbirka:
f ? I— 4 gl.; g. Delkot, c. k. geometer 2 gld.; g. Tauze o gl.; L. E. 1 gld.; N. N. 1 gl.; g. Dr. pi. BizzaiTO, odvetuik 10 gl.; Sledeci dijaki kmet. Sole v Gorici: Franc Pecen.ko 1 gld.; Ant. Jakondid 1 gld.; Just Belia 1 gld.; Skender Dolenec I gl.; Karol Fa-ganelj 1 gold.; Josip Svara 1 gld.; Andrej Pavlin 50 si.; Mirosl. Stibil 1 gl.; skupaj 33 gld. 50 kr.
Odprto pismo c. k. postnamu uradu v Kopru »          (Capodistria).
Pisal sem bil svojemn sinu, ueiteljskemu kandi-datu, due 7. febr. t. 1., Vi gospodine postar pa ste to pismo kar nazaj poslali iz Kopra. Mej tern casom, ko je pismo pri Vas lezalo, priSel Vas je vpraiat a-uresat, je li z&-nj kaj na po§ti ali ne, Vi pa ste mu neistino: nae* odgovorili. S tern nerednim svojim uradovanjem ste me v §kodo pripravili glede pladeva-nja, od bivalisca mojega sina in skrbi sem radl Vas iinel i jaz i onoj sin. Dotifini naslov je tako jasno pisan, da ga lehko sedcmletni otrok clta; Vi ga pa nijste ali znali ali pa ne hoteli znati ditatil Siamota! Ta list si hranim za porabo. Napis pa mu je, od besede do besede takov-le zamazan s tend le poStnimi pefiati in opombami;
N. p. gospod Ivan Prelec, uccnec na c. k. uditelj-ski Soli v Kopru, Capodistria. Capodistria je predr-tana, a zapisano je: „retour Uiiterareut*, da^e: „uu-bekannt.« (Dolnje Vrtme, Unterttreui 7r2). (Triest 8i2). (Capodistria 9i2). Skoro crez me see pa: (Triest &l3). (Dolenje Vreme 6[3).
Ako se ne opravicite precej sami z odgovorom videla se bodeva pa drugje.                                     '
Sicer pa suinim, da Vam moivda je v tern slu-caji 19. §. osnovnih drzavnih postav niCevka, ka-li ? Bomo videli, all je spouienuti adresat Slovenec ali ne, kateremv vrociti list se sloveusklm nnslovom je bila Vasa doliuost.
Na Barki dne 1. aprila 1876.
Prelec Jemej, kmetovalec.
Berite, saj nic ne stane.
5. aprila, IT. septonibra in 27. okt obra vsacega 1 eta in sicer zaLensi z klwSiijim ktom bode y Nabroiini somenj glede kmjnega biaga, pobisiva, lesu in glede kupcije z zivino. Podpisano 2upanstvo se nadeja za gotovo. da jib pride, kakor po navadi. obilna prodajalcev in ¦ knpovalt-ev. ¦
Nabrtlimko zttjxcuzhd 27. marcija 1S76,
Xupar.:
JAXKZ CAHARIA
SiiiWIiiiiiiiiili!


POZOR!
Podpisani dajejo na znanjc p. n. obejnstvn, da bodo s 1. aprilom zacensi v svoji prodajalnici manu-fakturnih izdelkov v gosposki tilici prodajali vse blago po rtrdni, zail-nji ceni", kakor je to navada v severnih vclikih mestib in kakor zele mnogi prijatelji solidne kupcije.
BRATJE MORPURGO.
mo op
®&
am
OP
iiSliSSSIIiSilillliSi
Poziv!
llavnatcljstvo banke „SIovenijeK v Ljubljani si jenilje Cast, cestito obcinstvo na Goribkem prijazno opozoriti, da je po-oblastilo sledece zastopnike, da sprejemajo oglase za zavarovanje proti ognju i na iXs- j Ijenje; naj M se tedaj zanpno pri njili za-varovalo:                                                         j
G, -Koinave Jos., ncitelj pri St Andreji      |
j,     Jakopifi Val., posestnik r Kanalu
a     Suligoj Martin,      „       v Cepovanu       j
„     Strekelj Anton, ncitelj v Komnu
a     Jelen Peter, postar v Dov»erdu
„     bresdak And., ucitelj v Stanjela
»    Hvalica Ant., tikar v Drezenci
„     Sorz Jeraej, postar v Dornberga            j
„     Kofov Anton, posestnik v Bo?eu
„    Battigelli Giac, uradnik r GradiSci
„     Zirer Jan,, trgovec v Gorici
„     Dominko France, ucitelj r Kobaridu
„     Trampus Jos., posestnik v Kostanjcvici
„     Podobnik Peter, pos. i ^upan y Cerknem
„     Komelj Jakob, obc. pisar v Kronbergu
n     Jakoncic" Ant., posestnik v S. Lovi-encu
a     Juh Andr., dnliovnik v Lokavco.
„     Galija Miroslav, zemljomerec t Merni
„    Persic Fr., posestnik v PrvaSini
„     Baje Anton, uSitelj v Rencah
a    Pavletid Jan., tajnik v Rapi
fl     Birsa Ant., ob6mski slaga v Rifenberku
„    Koeman Jos., posestnik v Samatovci
„     Cvek L., ucitelj t Sezani
„    Rustia Ant., trgovec v Skriljab
„     Benigar Ant., ucitelj v Tomajn
»     Uibancie  Andr., tajnik v Volcah
„     Marinift Jos., posestnik v Kviskem
a     Gruden Tom., posest. i 2upan v Devini
a     Vatovee J., posestnik v Padezi.
Ti zastopniki pripadajo glavnemn za-stopu banke aSlovenije" v Trstu, prigosp. Miroslavu Segalu
Giavni zastop banke „8lovenije" v Trstu
Via Campanile Nr. 3 I. Kadstropje (prisrbski cerkvi).
Pogovor na trgu.
Jtiri: Kde  je  najboljse  in  cenej§e vino v Gorici ?
Miha :' V 6 i t a 1 u i 6 u e j r e s t a v- I r a c i j i dobi§ Lrnega furlartca,  izvrstno kapljico po 28   soldov liter in  belo po i 20 soldov.
Jlirt: Kako pa je kaj z jedjo torn ?
-Mito: Vse pruv dobro in po ceni;
kraj je tudi kuj prijeten, zdaj  napravili
so tudi kegJjiSde; ce rad balincas, imaS
tam tudi prav lep ogiajen prostor.
Jliri: Tarn   se gotovo tut1! navadno zbirajo vsi goriSki Biovenci.
Miha;   Gotovo iiajdoS tam ob vsa-
keni 6asu kakega   Slovenca  in  prav bi
bilo, da bi mi Slovttnci iz dezele   zaha-
, jali prav pogostoma v to edino zbiraliMe
I Slovenccv v Gorici.
m
Oznanilo.
Ker se je opustila oStarija v hi§i g. Ska-ramange v Sezani, bode se prodajalo po javnej dra'zbi na somenj 12. aprila t. 1. od 9. ure p r e p o 1 d n e naprej raziio hi§no in kuhinjsko orodje, kakor: stoli in stolfii, §krinji (kastni) mi-ze, zrkala (Spcgli), nmivalniki (Wnscbkltsten), po-steljnjaki z niatracaini, plahte in koltri s pol-stri, ponve, lonci, kozice, sklede, kro^niki (ton-ti) in vse drugo raznotero kuhinjsko ve§alo.
Vsa roba je skoraj nova, ker se je le pol drugo leto rabila.
Lastniki.
	Karol Zanetti	
	Kaselj                    ]	
	nojhnjgi ozdravjjo imcuitne pastilje	
	Menotti	
k	Seidlitz^koll	
a	cdina in glavim zaloga v lckarnici Zanetti, proda-ja Be po 1 gld. skatlja.	
e		
*	Ekstrakt iz Tamarinda	
1 ^"^	najboljsi in aajmocncJBi. kolikor jilt je bilo doz-	B 1
I "* '	tlaj izdeiovanib t raznth Iekarnicab. Hiter pripo-	v 1
*9	mofiek proti ^jtgetljenosti, notranjem kataru, prs-	h 1
MS	tujui prehiajenji, driski, staue sarao 40 soldov.	0 I *
	Zdravitni fluid	
|sl	za konji (Restitntionsflntd> Ta lek ima lastnost,	a I
	da izdr^nje konje dolgo 6asa pri modi.	
i a *	Ena steklenica stane f 1.20 z navodom vred.	s I <•* j S >
	PagHano Sirup	
1 'v	pravi iz Florence.	
"*	Caj Wilhelm in Kollor	
j  s»	za ciJcenje krti.	11
1  ©	Hoftnanova Odontina	
1 ^	proti bolesti zobov. Najhnjsa in neprejpnljiva 1)0-	
	lefiina jenja pfecej, fie ae eno kapljo tega ieka	H
1 * 1 *» 1 a 1 *•	vlije na bombaz in dene v votel zob.-	
	Mdtm zaloga vsakoprstnih mintrat-	
	\sUh voda in sledetih posebmh  lehov:	
M	Absent Montoranov iz Benetalc— Prava Mag-	
I J	nezija anglezka Henry-Kroailjice Blancard in Val	
	\\ci .—Zobna zmes Pteffermanova. Popp, Snin de	
	Buotemart.— Arabska Revaleuta v prahn iu testn	
	— Prah za olajsanje prebavai:ja dr Golis-ov.—	
	Pastilje Vichy B.lin5 George. Milo iz zeiis 6 Bor*	
	jchard-ovo.  Glicerina  Hoffman.— Mesni  ekatrakt	
	Liebigor in vsakovrstua homeopaticna zdravila.	
	[Na   Travniku prva  lekmiw  sem od	
	Iskqfije.	
Lastnik, izdavatelj in urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar; MAILING v Gorici.