Leto LXVItl PoStniaa plačana v gotovM 1 Ljubllanl, f nedeljo, žne 27. oktobri M itev. 248 i JtM 2 din Naročnina metečui 29 Din, ca inozem« ,tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni aredniftva ia ■ prave: «0-01, «0-0», «04», «0-0«, «04» — Uhaja vsak dan cjntra) ramea ponedeljka ia daeva po pracaika Cokeval riiii Ljubljana itevllkc 10.650 ia 10.MVm incerate. Upravni Kopitarjeva ulica Ue vtika 6. Množica Današnji praznik, posvečen Kristusu Kralju, nas sili k razmišljanju, kaj bi mogli storiti za širjenje in utrditev božjega kraljestva na zemlji. Vedno je tako bilo in tako bo tudi ostalo, da bodo zbrane duše v službi božjih namenov. Toda kako pridobiti maso, množico? Ali bodo šle kdaj tudi množice za Njim? Živimo v dobi, ki je označena po gospodstru množice. Nobene oblike vladavine ne najdete več na svetu, ki ne bi o sebi zatrjevala, da je izraz ljudske volje in ki se ne bi trudila, da najširše ljudske množice pridobi za sebe. To velja prav tako za komunizem, kakor za fašizem ali za demokracijo. Po nekod smo že videli, kako zločeste morejo biti posledice za družabni red, ako se popolnoma puste vajeti slepemu gonu ljudskih množic. Doživeli smo, da je »ljudsko voljo« kaj lahko usmeriti k slabemu. Vprašanje je, ali je množico mogoče organizirati tudi v službi dobrega? Prepričani smo, da je tudi to mogoče in zato ljudi tudi organiziramo v katoliških društvih, v krščanskih organizacijah. Samo eno šibko stran pri tem opazujemo: naše katoliške organizacije zajamejo premalo ljudi, in to sredi ljudstva, ki po veliki večini vendarle še živi praktično krščansko življenje. Posebno pri malem narodu je to velika škoda, ker samo trdno organizirana volja naroda nekaj pomenja. Mislimo, da živimo v takem času in t takšnih razmerah, da bi okrepljena organizacijska delavnost od naše strani mogla v množicah ugodno odjekniti. Ljudje čutijo, da je zmeda, ki vlada na svetu, v glavnem posledica zablode, ker so narodi zavrgli Boga, njegovo postavo in njegov red. Zavrgli so počelo pravice in ljubezni. Zato zdaj spet vlada pravica pesti in sile. To narodi čutijo in se zavedajo, da je rešitev le v Kristusu, ki more biti edina osrednja točka, v kateri se lahko najdejo mali in veliki narodi, in ki edini more zagotoviti pravičen mir brez nasilja in novih krivic. Po drugi strani pa prav tako postaja očitno, da so rdeči osrečevalci družbe docela odpovedali. Da bi marksizem v nravstvenem pogledu mogel prenoviti družbo, tega ljudje že prej niso pričakovali. Pač pa so upali, da bo prinesel nov gospodarski red, ki bo v blagor delovnemu ljudstvu. Toda razmere v Sovjetiji, kakor jih je rodil komunizem, tudi ▼ gospodarskem pogledu niso take, da bi »i jih le malo želel evropski proletarijat. Kar je dobrega in pomenja napredek, pa niti ni sad komunističnega gospodarskega nauka, temveč je proizvod tehnike in drugih gospodarskih metod in sestavov, ki jih drugod že dolgo poznajo in so že davno v rabi Prav je, da se s temi dejstvi tudi slovenske delovne množice čim bolj seznanijo. Resnica o gospodarskih in družabnih razmerah pod komunistično diktaturo jih bo napravila odporne proti sleherni agitaciji plačanih komunističnih agentov. In tretjič je zgodovina zadnjih dvajset let temeljito ovrgla zlagani očitek materialističnega socializma, da sta Cerkev in krščanstvo zagovornika koristi imovitih slojev in da podpirata kapital proti delavstvu. Ta zlagana fraza protikatoliške propagande ne vleče prav nič več, kjer je delavstvo količkaj izobraženo. Cerkev je posebno v zadnjih desetletjih pre-mnogokrat dokazala, da ima pogum velikim in malim povedati polno resnico. Naš program pa tudi vse naše delo je vedno bilo neizmerno bližje koristim delovnih stanov kakor program in delo kogar koli drugega. Posebno med Slovenci ni bil katolicizem nikoli vera privilegirane gornje družabne plasti, temveč vedno nasprotno: bila je vera, moč in tolažba ponižanih in razžaljenih. Mržnja proti »kapitalistični« Cerkvi je bila k nam zanešena iz tujine ln je pomerjena po tujih vzorih. Našemu socialnemu delu in gibanju se ne more očitati, da bi ne bilo sodobno in da ne bi razumelo potreb časa, pa naj gre za prosvetno delo, za suhokrajinski vodovod ali pa za ureditev delavskih mezd. Naše katoliške stanovske organizacije se zavedajo, da jim ne pripada le varstvo nadzemskih dobrin, ampak imajo tudi jako konkretne tostranske naloge. Mi se zavedamo, da je največ zahtev, ki jih delovno ljudstvo danes stavlja na družabni red in družbo, opravičenih in da jih veleva tudi socialna pravičnost. Torej so to tudi krščanske zahteve. Naš slovenski katolicizem nI bil nikdar v službi kapitala ali v vlogi plemiškega lakaja, in zato tudi upraviteljem našega javnega življenja, kateri so zrasli v duhu socialnega krščanstva, ni težko pravo zadeti. Zaradi tega ne čutimo nobene potrebe, da bi po socialno mišljenje in čustvovanje hodili v šolo h komunističnim brezbožcem. Krščanski človek se zaveda, da je storil svojo krščansko dolžnost šele tedaj, ko mu je bližnji res postal brat. Odkrita in poštena socialna delavnost pa bo najboljši jez proti komunistični prevratni delavnosti. Nič se nam ni treba sramovati naše zastave pred vso javnostjo, pred vso množico. Na njej je križ, ki pa ni znamenje naše slabosti, ampak naše moči in najmočnejše orožje za pridobivanje množic. Le verjemimo, da je takol Mnogo več jih je, ki se zaupljivo ozirajo v to znamenje odrešenja, kakor pa mi morda mislimo! Število ljudi, ki so z nami enih misli, ie mnogo večje, kot pa bi mi mogli verjeti. Res pa ie, da žive skrito po svojih domovih, Pri svojem delu in ne pritečejo takoj na prvi tlas trombel Toda žilavo orgajiizatorično delo Velike odločitve na zahodu Francoska vlada je snoči imela sejo o predlogih Nemčije in Italije Govorice o mirovnem posredovanju Roosevelta Vichjr, 26. okt.t. Associated Press. Maršal Petain se je snoči vrnil iz nezasedene Francije, kjer se je sestal s Hitlerjem. Podpredsednik vlade La-val pa se z maršalom ni vrnil. Takoj zvečer je maršal Petain imel posvetovanja t člani svoje vlade. Sklenjeno je bilo, da bo seja vlade danes popoldne, ko bo ludi Laval že prisoten. Vojni minister general Huntzinger in mornariški minister admiral Darlan sta se sinoči dalje časa zadržala Cri maršalu Petainu. Širijo se govorice, da se ie aval že posvetoval tudi z zastopniki Italije, (oda zanikajo, da bi to bil grof Ciano sam. Nemški krogi so zadovoljni z doseženim uspehom in pravijo, da je Francija izven nevarnosti, da bi padla še enkrat pod vpliv Anglije. Kaj |e Petafn sprejel kaj je odklonil Washington, 26. okt. b. >Columbla Broadca-sting System< poioča, da se je francoska vlada po zaslišanju poročila maršala Petaina in Lavala odločila, da sprejme predloge Kemli-je, pri čemer pa je izključila vojno sodelovanje z Nemčijo, prav tako pa je odklonila izročitev svojega letalskega in pomorskega brodovja, kakor tudi letalskih in pomorskih oporišč državam osišča. Maršil Petain se je odločil za ozko gospodarsko, diplomatsko in politično sodelovanje c Nemčijo zaradi tega, ker so ga predstavniki Nemčije opozorili, da franeoske žene in pa otroci čez zimo ne bode imeli kaj jesti. Najbolj pa se je maršal Petain odločil na sporazum a Nemčijo tudi zaradi tega, ker je pred odhodom v Vichy obiskal taborišča francoskih ujetnikov. Pravijo, da se ma je stisnilo srce, ko je kot star vojak zagledal na stotisoče francoskih ujetnikov, kako v brezdelja zapravljajo čas in mladost po nemških taboriščih. Vsi ti Francozi bodo zdaj spuščeni domov. Nemški pogoji še niso znani. Govorice • teh pogojih so protislovne. Jasno pa je menda le eOo: Nemčija odločno želi od Francije, da razdeli nadzorstvo nad svojimi afriškimi posestvi med Španijo, Nemčijo in Italijo. Službeno poročilo francoske vlade »Načelno sodelovanje...« Lyon, 26. okt. L Francoski radio je objavil službeno poročilo, da je bil maršal Petain pri Hitlerju sprejet z znaki visokega spoštovanja in da so se razgovori razvijali sredi največje ljubeznivosti. Oba državnika sta se zedinila za sodelovanje med obema državama. Način, kako se bo načelo sodelovanja izvedlo, bo proučen pozneje. Po vladni seji, ki je bila danes popoldne ob 5, je bilo objavljeno službeno poročilo, ki pravi: Pod predsedništvom maršala Petaina je bila ob 5 popoldne seja vlade. Maršal Peiain in podpredsednik vlade Laval sta informirala ministre o razgovorih z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom. Ministrski svet je soglasno odobril poročilo maršala Petaina in Pierra Lavala. Petainu Izročeni šele predlogi osišča Curich, 26. oktobra, b. Dobro poučeni rimski poročevalec »Neue Zilricher Zeitung« trdi, da vlada v Italiji največja zdržnost glede politične ofenzive, ki jo je pričel nemški državni kancler Hitler. Rimski kropi zanikajo glasove, ki so se razširili tako o konferenci štirih, katere naj bi se udeležili Hitler, Mussolini, Petain in Franco, kakor tudi o konferenci, ki naj bi se je udeležili predstavniki Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Romunije, a morda še nekih drugih balkanskih držav. Vsekakor pa je treba pričakovati izredno važne dogodke v najkrajšem času na področju organizacije novega reda v vseh evropskih predelih. General de Gaulle o sporazumu Brazzaville, 26. okt. t. Associated Press: General de Gaulle, ki je prispel semkaj, je objavil, da predvidevajo predlogi, ki so bili stavljeni Franciji, odstop nekaterih pristanišč kot oporišč za Nemčijo in Italijo v boju zoper Anglijo, ter mešano francosko-nemško-italijansko-špansko upravo francoskih kolonij v Afriki. De Gaulle izjavlja, da upa, da ne bo nobenega Francoza, ki bi na takšne predloge pristal. Oborožene 6ile svobodne Francije bodo pogumno branile francoski kolonialni imperij. Švedsko mnenje: »Nemčija organizira kontinentalno blokado proti Angliji ter skuša zbrati Evropo, Azijo in Afriko proti angleško govoreči nad-oblasti na svetu« Stockholm, 26. okt. t. Associated Press: »Ti-„ d in gen« objavljajo članek, ki ga je poslal berlin-«ki dopisnik tega lista in kjer trdi, da »Nemčija sedaj organizira ves evropski kontinent za vojno proti Angliji«. V Berlinu trdijo, da je po določitvi vloge, ki jo bo igrala Španija, tudi položaj Francije popolnoma pojasnjen in določen. Vsa Evropa od Petsama skozi Rokavski preliv do Biskajskega zaliva ter naprej do Gibraltarja in še dalje ob zahodnoafriški obali je sedaj spremenjena v eno 6amo enoto, ki stoji pod enim samim gospodarskim in vojaškim vodstvom v borbi proti Angliji. Berlinski dopisnik pravi dalje, da je »Hitler povzel Napoleonov načrt kontinentalne blokade proti Angliji, in sicer na tistem mestu, kjer ga je Napoleon opustil«. Nadzorstvo nad Romunijo smatrajo v Berlinu kot postojanko na vzhodnem krilu Evrope, sedanja sporazuma s Španijo in Francijo pa kot utrditev postojank na zahodnem krilu. Velesili osišča bosta v tem velikem evropskem okviru mobilizirali vse svoje sile, da si osvojita Oibraltar, ki je obljubljen Španiji, ki z eno nogo že itak stoji v vojni in ni treba mnogo, da bo stopila v njo tudi z drugo. Ponekod v Berlinu govorijo, da »Hitler ne organizira samo evropskega kontinenta proti Angliji, marveč tri kontinente, Evropo, Azijo in Afriko proti nadoblasti anglosaksonskih velesil (Anglija in Amerika) na svetu«. Poslanica kralia Jurija maršalu Petainu Ženeva, 26. okt. AA. DNB: Po poročilih il dobro poučenih francoskih krogov t Vichyju se zdi, da je angleški kralj poslal maršalu Petainu novo poslanico. Angleške domneve o zvezi med razgovori s Francijo in taktičnim vojnim položajem London, 26. okt. t. Associated Press poroča, 'da so v angleških vojaških krogih prepričani, da zna v kratkem priti do razširitve vojaških operacij v zvezi s zadnjimi razgovori velesil osišča s Francijo in Španijo. Sedanji taktični položaj je prav tako zanimiv, kakor je strategični. Prva zanimivost, ki jo v Londonu poudarjajo, je dejstvo, da gradijo Nemci ob vsej francoski in belgijski obali mogočne utrdbe, nekakšno novo Sieglriedovo črto. Druga zanimivost je velikanski napor Gra-zianijeve armade v Libiji, da si zgradi skladišča za živež in vodo daleč od obrežja na varnih prostorih ter da si zgradi prometne zveze s zaledjem, kar dokazuje, da bodo Italijani po skupnih načrtih morali napasti na tej fronti. Tretja zanimivost je vprašanje, kako prehraniti te ogromne armade, ki se zbirajo v Afriki. Vprašanje je važno za oba tabora. Anglija ga bo skušala rešiti s tem, da bo hrano dovažala s vzhoda in je to glavni namen imperialne konference v Delhiju, medtem ko to vprašanje Italija in Nemčija še nista rešili in ga rešujeta sedaj s političnimi razgovori na zahodu Evrope in na jugovzhodu. Nemški odgovor na angleške trditve o ozadjih Hitlerjevega sestanka s Petainom Berlin, 26. okt. A A. DNB: V svojih današnjih komentarjih nastopa berlinski tisk v glavnem proti trditvam angleške radijske propagande, da pomenijo zanje potovanja voditelja Nemčije in razgovori, ki so pri tej priložnosti bili, da se Nemčija nahaja v neugodnem položaju. Berlinski listi poudarjajo v nasprotju s tem, da London dvori Španiji. Pripombo lista »News Chroniclc«, da bo Anglija, če bo treba, blokirala Španijo, označujejo nemški listi kot nespreten jxiskus strahovanja. V zvezi z ugotovitvijo angleškega radia, da je Nemčiji neobhodno potrebna »nova injekcija«, piše »Berliner Borsen Zeitung«: Ko se jc Nemcem že posrečilo premagati Angleže v Flandriji in osvojiti zračni prostor nad Anglijo, ni za moralo nemških oboroženih sil potrebna nikakršna injekcija, najmanj pa s takšnimi •dramatskimi akcijami«. Trditev lista »News Chronicle«, da Španija dobro ve, da more samo z dobrini razmerjem do Anglije Ereprečiti lakoto, označuje nemški list kot žalitev panije. »Volk. Beobachter« navaja trditve ang. radia, ko je voditelj Rajha moral iti na tojiotovanje zaradi »bližajoče se ang. ofenzive« ali pa zaradi »razočaranja Nemčije nad Italijo kot zaveznico«, in da je Adolf Hitler »šel iskat novih zaveznikov, češ da je nastal velik preobrat v škodo Nemčije in češ da je Nemčija osamljena«. Slišati takšne besede iz ust človeka, ki je pred kratkim priznal, da se Anglija bori za svoj obstanek, pravi list, je smešno. Curich, 26. oktobra, b. Iz Vichyja prihajajo poročila, da je podpredsednik vlade Laval ponovno odpotoval v Pariz. Po sestanku nemškega državnega kanclerja Hitlerja in maršala Petaina krožijo zelo nasprotne si govorice, s tem v zvezi tudi potovanje grofa Ciana v neznano smer, za kar pa v Vichyju nihče ne ve. O nemško-francoskih pogajanjih vlada še popolna negotovost. Diplomatski krogi v Franciji trdijo, da »o bili šefu francoske republike izročeni samo predlogi, ki jih sedaj proučuje francoska vlada. Pogajanja vsekakor še niso končana. Po mnenju poučenih politikov gre za poskus osišč-nih sil, da izvedejo organizacijo Evrope brez Anglije. To je vse, kar se trenutno lahko zanesljivo .trdi, vsa druga ugibanja pa so brezsmiselna. V Rimu zanika;o glasove o konferenci štirih držav in o sestanku Laval—Ciano Berlin, 26. okt. t. Associated Press: Nemški službeni tiskovni urad poroča iz Rima, da v rimskih merodajnih krogih odločno zanikajo poročila, ki so se te dni raztresla, da se bosta v kratkem sestala italijanski zunanji minister grof Ciano in podpredsednik francoske vlade Laval. Sestanka ni treba pričakovati v bližnji bodočnosti, pravijo v Rimu, kjer prav tako zanikajo, da sta se grof Ciano in Laval že enkral tajno sestala, kakor so to poročali švicarski in ameriški listi. le množi našo organizirano vojsko in celo Nikodemi se včasih upajo pokazati v naših vrstah. Čakanas še naloga, da vzbudimo kristjana ▼ strankarskem pristašu katere koli barve! Če se nam to posreči, potem bo velika množica pridobljena za Kristusa. Drin Mirovna ponudba pred volitvami v Ameriki Hewyork, 26. okt. b. Po informaeijah ameriške agencijo bo Nemčija v najkrajšem Aasu storila korake za novo mirovno ponudbo. Posredovalec pri tem naj bi bil predsednik Združenih držav Roosevelt, ki je po mnenju Nemčije edina osebnost, ki lahko prihaja v poštev. Nemčija naj bi predlagala Rooseveltu, da on posreduje in računa r tem, da Roosevelt ne ho moge] odbiti takšne ponudbe, ker bi ga mogli tik pred predsedniškimi volitvami proglasiti za pristaša vojne. Niso še znani pogoji, pod katerimi bi Nemčija želela sklenitev miru. vsekakor pa Nemčija zahteva skupno upravo kolonij. Roosevelt vladi v Vichyju Ameriški državni tajnik o kolonijah izvenameriških držav na področju obeh Amerik Washington, 26. oktobra, t. Associated Press poroča: Državni tajnik Hull je danes sprejel zastopnike tiska in jim je sporočil, da je predsednik Roosevelt poslal francoski vladi v Vichyju posebno sporočilo, ki je bilo v rokah francoske vlade le pred sestankom med maršalom Petainom in nemškim kanclerjem Hitlerjem. Na vprašanje časnikarjev, če je Roosevelt sporočil francoski vladi, da bi Amerika takoj zasedla francoske kolonije na področju obeh Amerik, če bi Francija pristala na sodelovanje z Nemčijo in Italijo v vojni proti Angliji, odnosno, če bi svoje kolonije dala na razpolago za vporabo velesil osišča, država! tajnik Hull ni notel dati nobenega odgovora razven naslednje:»Vseameriška konferenca na Havani, ki se je je udeležilo 21 amer. držav Severne, Srednje in Južne Amerike, fe točno določila skupno politiko glede stališča do kolonij, ki so v rokah izvenameriških držav in katerih položaj bi se zaradi vojne mogel spremeniti. Konferenca na Havani, ki fe tedaj stopi la v veljavo, je jasno določila, da bi ameriške države smatrale vsako spremembo v položaja kolonij izvenameriških držav kot nevarnost, proti kateri imafo ameriške države skupno dolžnost braniti se.« Na vprašanje, če je ta položaj že nastopil, je državni tajnik Hull odgovoril, da še ni, ampak da je komisija, ki )o je konferenca za ta primer določila, že zbrana in da pozorno zasleduje dogodke svetovne politike. Ponoči ob 2.30 bo imel Hull za časnikarje velik zunanjepolitični govor o dogodkih v Ariji in Evropi. Po sporočilih »Associated Press« je Roosevelt obvestil francosko vlado v Vichyju, da se bodo Združene države severne Amerike točno držale sklepov konference na Havani glede kolonij, ki jih imajo izvenameriške države na ameriški celini in da bi morale te kolonije vzeti pod nadzorstvo, ako bi nastopila nevarnost, da se njihov sedanji položaj spremeni. To sporočilo je bilo v Vichyju izročeno v torek zvečer. Od francoske vlade šc ni bilo odgovora. Zemunska vremenska napoved. Hladneje bo. Nekoliko se bo razvedrilo od severovzhoda, sicer pa bo pretežno oblačno, tu pa tam dež. V visokih Elaninan bo najbrže snežilo, zlasti pa v zahodnih .. »"jih. Zagrebška vremenska napoved: Zjasnilo se bo. Glasilo jugoslovanskih nacionalistov v rdečih vodah »Mi mladi borci«, stanovski tednik m slovensko dijaštvo. prinaša članek o »Naši voljit, nekdanjem glasilu jugoslovanskih nacijonalistov, ki je zaplulo v rdeče vode. List tako le pravi: »Naša volja, ki je bila dobrih pet let glasilo jugoslovanskih nacionalistov«. Jo v šestem letu svojega izhajanja krenilo v odločno levičarsko smer. Namesto patetičnih člankov o programu »jugoslovanskega nacionalizma« je začela prinašati članke, ki propagirajo socializacijo kulture, nov red, ki ga bo ustroj nujno prinesel, hvalijo boljševiške filme itd.« Nato list na podlagi člankov v »Naši volji« dokazuje, kako list deluje v boljševiškem smislu. Na koncu sklepajo »Mi mladi borci«: »Kakor vidimo, se je »Naša volja« uvrstila med tiste liste, ki razširjajo levičarsko miselnost med jašo mladino in tako pomagajo komunizmu pri pripravi rdeče krvave revolucije... To je spet nov dokaz, da morajo levičarji prodirati le v nezadostno poučenih in idejno nejasnih krogih. Vprav idejna nejasnost v liberalnem dijaštvu je vzrok dogodkom, kakršen ie obravnavani primer »Naše volje«. Breznačelnost liberalizma se maščuje nad njim samim. Zadnje dni slišimo, da je v vrstah liberalno - nacionalističnega dijaštva vstala reakcija zoper levičarske etruje... Ali moremo verjeti v uspeh te akcije, dokler liberal-no-nacionalistična »Tiskovna zadruga« izdaja levičarski »Ljubljanski zvon« in dokler časopisje »Narodne tiskarne« piše v levičarskem duhu?« Letaki na napačen naslov Dijaški list »Straža v viharju« piše: »Naši rtomunistični agitatorji, zlasti v delavskih okrajih pridno izrabljajo današnjo stisko in z letaki podpihujejo strasti ter hočejo izzvati borbena dejanja od strani delavstva. Takole pišejo: »Združimo se vsi v boju proti vladi, ki podpira špekulante in ki prodaja naša živila in nas same tujim imperialistom ter nam tako pripravlja za zimo najhujšo lakoto.« — Mislimo, da ga ni v Sloveniji človeka, ki ne bi vedel, da so se ti naši agentje obrnili na napačen naslov. Ta poziv naj rajši pošljejo svoji centralni vladi v Kremelj in bodo gotovo pri nas dobili podpise vseh javnih organizacij. Tako, kakor pa zdaj ravnajo, pa ostanejo stari nepoboljšljivi agitatorji, ki bi mogli uspevali le med ljudmi, ki so skregani s svojo pametjo.« Leta 2000 bo Hrvatov 8 milijonov Krvatski zdravniki so napravili koristno anketo, ki bi jo priporočili tudi slovenskim zdravnikom. Priredili so namreč anketo o vprašanju rojstev na Hrvatskem. Te ankete se je udeležilo mnogo zdravnikov in drugega občinstva. Dr. Če-pulič je predaval o boju zoper prezgodnje umiranje otrok, ki pa ga je treba na drugi strani spopolniti 7, bojem zoper upadanje rojstev. — Dr. Štampar je predaval o tem, da je beg z dežele sila nevaren za številčno naraščanje prebivalstva. — Dr. Rasuhin je predaval, da je hrvatski narod v 15., 16. in 17. stoletju izgubil največ ljudi zaradi vojska in kužnih bolezni. Dandanes pa se da izumiranje s higijeno preprečiti. Dejal je: »Ce se bomo še dalje množili za 1.1% na leto, nas bo leta 1970 že 6,270.000, leta 2000 pa 8 milijonov.« Imenovanfe občinskih uradnikov na Hrvatskem Glavno glasilo HSS »Seljačkl dom« obravnava vprašanje imenovanja občinskih uradnikov na Hrvatskem ter nato pravi: »Zato naj ne prihajajo v Zagreb nobene deputacije več, niti posamezniki, in sicer ne k vodstvu, ne k hanski upravi zaradi tega. Kjer koli ima ljudstvo kak predlog, ki bi bil upravičen, naj ga pismeno pošlje na »Zajednico upravnih občin«, ki je v »Gospodarski slogi« v Zagrebu. Vendar mora biti vsak tak predlog podpisan še od predsednika okrajne organizacije HSS in narodnega poslanca. Predlogi kakih deputacij ali posameznikov, ki bi prihajali v Zagreb, kakor tudi drugi predlogi, ki bi jih ne bila podpisala predsednik okrajne organizacije in narodni poslanec, ne bodo sprejeti v poštev.« Danes sta se poročila ▼ Ljubljani Skvarča Ivan, uradnik OUZD, in gdč. Koče Lucija, uradnica Poštne hranilnice v Ljubljani. Bilo srečnol •^niiriiwimiri»iinmaimiiTniiifmw Mladi kralj Peter IS. si ogleduje znamenitosti Srbije Beltfrad, 26. oktobra. V vrsti svojih naučno-šolskih potovanj po državi je Nj. Vel. kralj Peter II. obiskal pred dvema dnev orna Kraljevo in okolico, na povratku pa tudi Kragujevac. V četrtek je točno ob devetih Nj. Vel. kralj v družbi kr. Vis. kneza Aleksandra in v spremstvu svojega spremstva odpotoval z dvornim vlakom s lopčidereke postaje proti Kraljevu, kamor je prispel ob 13. Takoj po prihodu se je mladi kralj s knezom Aleksandrom odpeljal s postaje v letalski zavod, kjer ju je sprejel upravnik zavoda letalski polkovnik Filipovič s člani jprave V spremstvu upravnika Filipoviča, sta si Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez Aleksander z velikim zanimanjem ogledala vse naprave v zavodu. Medtem ko sta visoka gosta ogledovala letalski zavod, pa so Kraljevčani izvedeli, da se njihov mladi kralj nahaja v njihovem mestu :n 60 v kratkem času napolnili vse ulice, skozi katere bi se moral kralj peljal«. Z radostjo In veseljem so navdušeno pozdravljali Nj. Vel. kralja. Mali športni avtomobil, ki ga je kral) Peter II. sam vodil in v katerem je zraven njega sedel knez Aleksander, je bil ves pokrit s cvetjem, ki so ga metali meščani. Kralj je prisrčno odzdravljal toplim pozdravom množic. Ko je odhajal iz Kraljeva je šel Nj. Vel. kralj v družbi Nj. kr. Vi6, kneza Aleksandra čez most na Ibru in krenil po poti, ki vodi k Maturaški Banji. Po kratki vožnji 6e je pokazala v daljavi stara zadužbina Žiča. Pred portalom ie je ubrala množica ljudstva ia okolice. Ko je ustavil svoj avtomobil (e Nj. Vel. kralj z Nj. kr. Vis. knezom Aleksandrom stopil v spremstvu zvokov godbe v samostan, kjer ga )e »prejel in pozdravd vladika Nikolaj z vsemi svečeniki in menihi. Medtem ko so se skozi mirno in tiho okolico razlegali doneči glasovi samostanskih zvonov, je vladika Nikolaj imel kratko službo božjo za dolgo življenje in trečo kralja, Po službi božji je vladika Nikolaj * toplim govorom pozdravil Nj. Vel. kralja Nato 6i je Nj. Vel. kralj z Nj kr Vis. knezom Aleksandrom pazljivo Vi pozorno ogledal grob Štefana Prvovenčanega in samostansko zakladnico Pri izhodnih vratih samostana so kralja čakali starejši in uglednejši kmetje iz okolice, s katerimi se je mladi kralj prisrčno pozdravil. Takoj nato je Nj. Vel. kralj z Nj. kr. Vis. knezom Aleksandrom odpotoval v Matuško Banjo. Pri vhodu v letoviški parit je kot dež padalo cvetje na kraljev avtomobil. Pred kopališko zgradbo je kralja in kneza Aleksandra sprejel upravnik toplic prota Božič, ki je Nj. Vel. kralju razkazal kopališke naprave znamenitih žveplenih toplic, ki sta 61 jih mladi kralj in knez Aleksander z živim zanimanjem ogledala. Pri odhodu je zbrana množica navdušeno pozdravljala Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza Alek- sandra, nakar sta visoka gosta nadaljevala pot v Vrnjačko Banjo kjer ju je prav tako toplo pozdravilo tamkajšnje prebivalstvo in letoviški gostje. Nato sta ae visoka gosta vrnila v Kraljevo kamor »ta prispela okrog 17. Tam sta prenočila v dvornem vlaku, nato pa naslednje jutro zgodaj z avtomobilom krenila v Kragujev/aa, ter obiskala vojaško tehnični zavod in vojaško obrtno šolo. Tam |e kralja že čakal vojni ataiatcr armadnl general Milan Nedič z upravnikom zavoda divizijskim generalom Zlatanovlčem, poveljnikom šumadijske di-vlzijske oblasti generalom Stajičem, načelnikom topniško-tehničnega oddelka vojnega ministrstva generalom Lukičem In ostalimi višjimi častniki. Z znanim zanimanjem, ki ga mladi kralj kaže za tehnične izume, si je ogledal vse naprave zavoda, in z veliko pozornostjo poslušal strokovne razlage šefov posameznih oddelkov in ostalih strokovnjakv. Z istim zanimanjem »ta Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander ogledovala obrtniško šolo tehničnega zavoda, kjer je mladi dečki s solidno vzgojo pripravljajo za položaje strokovnih mojstrov v tem zavodu. Po daljšem obisku v zavodu tn Soli, »ta Nj. Vel, kralj In Nj. Vis. knez Aleksander s spremstvom odpotovala skozi Kragujevac, kjer so ju meščani navdušeno pozdravljali, skozi Oplenac v Belgrad, kamor sta prispela v petek popoldne okrog 16. Kože in usnje je treba priglasiti do 10. novembra Belgrad, 25. okt. A A. Vsi uvozniki, predelovalci, trgovci in osebe, katerim je blago poverjeno v shrambo (skladišča, komisijonarji, pre-kujici itd.) so dolžni v smislu odloka ministra za trgovino in industrijo od 5. oktobra 1940 in uredbe o nadzorstvu nad zalogami blaga od 15. julija 1910 prijaviti zaloge sledečih vrst kož: 1. surove sol jene kožo velike živine tgoveje, telečje, konjske in bivolske), 2. surove kože velike živine (telečje, goveje, bivolske in konjske), 3. podplat-ne kože (krupone, vratove in krajnike), 4. podplate, 5. boks vseh vrst, 6. mastne kožo (rumene in črne kravine - piltling kips), 7. kože za oblačila (ležeče in konjske), 8. opankarsko, jx>dplalno usnje, 9. ostale kože za opankarje, 10. blank, navadni mastni za sedlarje in jermenarje, 11. svinjske navadne za sedlarje, 12. kože za pasarje. Prijave o stanju zalog je treba konec vsakega meseca predložiti najkasneje do 5. v prihodnjem mesecu in sicer uradu za nadzorstvo cen v Belgradu. Stanje zalog se bo razvrstilo j>o zgoraj navedenih razredih. Za vse vrste zgoraj omenjenih kož je treba neizogibno prijaviti točno število kosov in sicer skupno za vsakega od 12 imenovanih razredov. Razen tega je treba za kože iz razredov 1, 2, 3, 4, 8, 10 in 12 neizogibno označiti za vsak razred posebej tudi skupno težo v kilogramih. — Za surove soljene kože je treba navesti težo brez solin — dočim je treba za kože iz razredov 5, 6, 7 in 9 označiti za vsak razred površino v kvadratnih čevljih. Za proceduro tine kilogramov v površini v kvadratnih čevljih bo odobrena toleranta do največ 10%. Predelovalci so dolžni navesti približen odstotek zalog surovih kož velike živine, katere imajo še v predelavi. Priglasi kož, ki ne bi bili razvrščeni jx> gori navedenih klasifikacijah in kateri se ne bi držali strogo predpisanih mernih enot (za vse vrste kože število kosov, za gotove kilograme ali kvadratne čevlje), bodo ničevi. Zaloge kož je treba prijaviti po kraju, kjer se nahajajo, ne pa po sedežu tvrdke. Za kože je potrebno posebno označiti kože domačega izvora, posebej pa kože tujega porekla. Obenem se predložitelji prijav naprošajo, da v mejah možnosti navedo svojo mesečno proizvodnjo kakor tudi obseg svojih mesečnih nakupov in prodaje. Izjemno se bodo prijave o stanju zalog kož 31. oktobra sprejemale do 10. novembra zaključno. Obrazci pa prijave zalog se lahko dobe pri statističnem odseku urada za nadzorstvo cen v Belgradu, trg kralja Petra 15-VI. Navodilo tega urada št. 8464 od 16. oktobra letos, glede prijav zalog se smatra za neveljavno. Msnfstri so odpotovali iz Belgrada Belgrad, 2G, okt. m. Snoči in danes so odpotovali iz Belgrada skoraj vsi člani kr. vlpde. — Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je odpotoval z večjim spremstvom poslancev ln Senatorjev ha Cetinje, kjer bo prisostvoval sestanku banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino. Na poti v Cetinje se je ustavil v Kosovski Mitrovici ter je prisostvoval slavi tamkajšnjega 12. artilerijskega polka. Prisostvoval je tudi proslavi osvoboditve Kosovske Mitrovice v balkanski vojni leta 1912. Podpredsednik dr. Mafek pa se je z ministrom dr. Smoljanom ter banom dr. šubašičem snoči odpeljal v Zagreb. Pred odhodom je bila na čast banu dr. šubašiču prirejena skupna večerja v hotelu »Bristol« in so se je udeležili vsi hrvaški ministri na čelu z dr. Mačkom. Prometni minister inž. Besliž ter minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantiž sta odpotovala v Petrovgrad, kjer bosta jutri prisostvovala javnemu nastopu obveznikov telesne vzgoje. — Minister Beslič je imel danes daljši sestanek s pristaši JRZ, katerim je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju. Liturgični kongres v Zagrebu Zagreb, 26. okt b. Danes ob 9 dopoldne se je nadaljeval liturgični kongres. Škof Pušič je imel zanimivo predavanje o smernicah Svete sto-lice v liturgičnem pokretu. Ob 5 popoldne je kongres nadaljeval svoje delo in so različni predavatelji obdelali svoje teme. Jutri bo kongres zaključen. Pomočnik notranjega ministra Simonovič v Berlinu Berlin, 26. oktobra. AA. DNB: »VolkischeT Beobachter poroča, da se že več dni mudi v Berlinu pomočnik jugoslovanskega notranjega ministra Simonovič v spremstvu svetnika Ilija Nikoliča. List pravi, da je Simonovič obiskal razne ustanove nemške policije in da je bil v petek sprejet pri šefu SS čet in šefu nemške policije, kto vest prinaša tudi »Berliner Borscn Zeitung«. Vihar na morju Split, 26. okt. b. Včeraj je divjal v vsem Pri-morju hud vihar, ki je dosegel brzino 15 km na uro. Nezgod ni bilo, le pomorski promet je trpel, ker nekatere ladje sploh niso mogle odpluti iz 6vojih luk. a vojaška vaja ljubljanske in škofjeloške posadke Ljubljana, 26. oktobra. Da bi se naša vojska, zlasti pa njen starešinski kader čim bolje usposobila za naloge, ki jih postavlja armadi sodobno vojskovanje, prireja naša vojaška uprava v zadnjem času na teritorijih posameznih divizijskih oblasti vaje večjega obsega, pri katerih nastopajo najmodernejše vrste orožja in kjer se starešine in vojaki vadijo v sodobnem načinu vojskovanja, kakor smo ga doživeli v sedanji svetovni vojni. Danes dopoldne je bila takšna vaja na teritoriju dravske divizijske oblasti, in sicer na prostoru med Ljubljano, Šltofjo Loko in Sorškim poljem. Pri vajah sta sodelovali ljubljanska in škofjeloška garnizija, in sicer vse vrste orožja, ki imajo sedeže v teh dveh garnizijah. — Zahodnega nasprotnika je predstavljala ljubljanska garnizija, ki je svoj združeni odred sestavila iz bataljona pehote, čete spremljajočih orožij, kolesarske čete, kolesarskega strojniškega oddelka, topništva, protioklopne čete in raznih tehničnih enot. Vse te edinice so bile vojnega sestava. Odredu je poveljeval major Ferdo Muslovič. — Vzhodnega nasprotnika, ki je imel v svojejn odredu planinski bataljon, izvidniško četo, čelo metalcev min, četo za zvezo in topništvo, je predstavljala škofjeloška garnizacija. Temu odredu je poveljeval podpolkovnik Branko Mamula. Vajo pa je vodil brigadni general Mihajlo Lukič. Zahodna stran je imela naslednjo predpostavko: Sovražnik se po neuspešni obrambi fronte na meji na sektorju Logater-Vrhnika umika proti Ljubljani. Na ostalem delu fronte na meji se še drži. Našim četam se je z nenadnim napadom posrečilo, da so predrle fronto samo na sektorju Logatec-Vrhnika. Naša brza divizija, ki je vdrla v predrti sektor sovražne fronte, je v svojem naglem napredovanju dne 26. oktobra do 8 zjutraj s sodelovanjem padalskih lovcev in zračne pehote, ki se je spustila na Ljubljanskem barju in na prostoru med Ježico in Št. Vidom, prodrla v Ljubljano in sedaj, lo je ob 8 zjutraj — vodi borbo na čeli: iz.liv Gradaščice v Ljubljanico — vzhodno pobočje Rožnika — zapadni in severni rob Šiške. Ježico in Savlje zavzema zračna pehota. Leva kolona te brze divizije je dospela v Št. Vid in do Trate (kota 439), leva pobočnica pa na Toško čelo. Po- veljnik brze divizije je odredil, da se napad na Ljubljano nadaljuje, leva kolona pa naj ob 9 dopoldne z dosežene črte severni rob Št. Vida in kote 514 nadaljuje prodiranje ob desni obali Save ter da zavzame prehode čez Savo in Soro pri Medvodah in da doseže zvezo s padalci, ki so se spustili na Sorškem polju. Predpostavka vzhodne strani pa je bila naslednja: O zgoraj opisanem prodiranju sovražnika je bil obveščen poveljnik pokretne rezerve kranjskega odseka, ki je grupirana v dve skupini: pri Škof ji Loki in pri Kranju. Poveljnik te rezerve se je odločil, da z vsemi svojimi razpoložljivimi silami napravi protiudar v smeri proti Ljubljani. Zato je ob 8.15 ukazal poveljniku škofjeloške skupine potom radia, naj čimprej zavaruje prehod čez Soro pri Medvodah in zapre most pri Smledniku. Poveljnika obeh odredov sta imela torej za nalogo zelo delikatno operacijo, ki zahteva velike strokovne sposobnosti. Oba sta morala operirati povsem samostojno, in sicer na precej velikem prostoru, kar jo zahtevalo premišljeno razporeditev sil in dobro organizacijo zveze, da je bilo mogoče ves odred držati v teku borbe v rokah. Zvezo so organizirale tehnične čete po poljskih telefonih in prenosnih radijskih postajah. Prva operacija, ki sta jo oba poveljnika izvedla, je bilo, da sla poslala pred seboj patrole, ki naj bi dobile stik s sovražnikom. Pri tem so se zlasti odlikovali naši kolesarji, ki so z veliko požrtvovalnostjo izvedli svojo nalogo. Gledalci so se mogli danes prepričati, da predstavljajo naši kolesarji elitne čete, ki so povsem kos nalogam, katere jim zastavlja moderno vojskovanje. Oba nasprotnika sta težila za tem, da bi v duhu naloge, ki jima je bila dana, čim prej prispela do mostov čez Soro pri Medvodah Prvi spopad med prednjimi oddelki je bil okrog 10. 2e v ta spopad so posegle vse vrste orožja. Regljale so strojne puške, lahke in težke strojnice, vmes pa so se oglašali topovi, ki so obstreljevali nasprotnikovo glavnino in strojniška gnezda. Ko sta poveljnika na podlagi poročil, ki so jima jih poslali prednji oddelki, dobila sliko o stanju in razporedu sil na nasprotni strani, sto vrgla v hoj svoje glavne sile in pričele so se ogorčene borbe, katerih težišče je bilo na gričih, ki se dvigajo nad Goričanami desno od Sore. Oba nasprotnika sla skušala na določenih mestih doseči premoč in izsiliti odločitev s spretnimi manevriranji, tako da je borba potekala precej dramatično. Borba je v glavnem ostala neodločena, kajti ob 12 jo je prekinil znak za zbor. Med vajo se je pripeljal na pozorišče poveljnik IV. armijske oblasti arm. general g. Peter Nedelj-kovič v spremstvu ljubljanskega divizionarja div. generala g. Stefanoviča in brig. generala g. Lo-karja. General g. Nedeljkovič je obšel vsa pozo-rišča borbe, nato pa se podal na hrib, od koder je opazovala vajo izredno močna skupina rezervnih častnikov ljubljanske in škofjeloške gamizije. Tu se je osebno pozdravil z vsemi prisotnimi rezervnimi častniki ter se, spremljajoč potek borb, živahno razgovarjal z njimi. Po končani vaji so prispeli tjakaj tudi vsi častniki obeh odredov, nakar je sledila diskusija o vaji. V teku diskusije, v ka-1 ofj sodelovali predvsem poveljniki posameznih oddelkov, sodniki in upravitelji vaje, smo mogli videti veliko usposoblienost in požrtvovalnost naših vojaških starešin, ko so poročali o svojih akcijah in utemeljevali. Zaključno besedo je spregovoril arm. general g. Nedeljkovič, ki se je na koncu zahvalil vsem sodelujočim in pa rezervnim častnikom, ki so se v tako častnem številu odzvali povabilu, da prisostvujejo vaji. Kljub slabemu vremenu je vaja potekala v najlepšem redu in jc pokazala ne samo visoko moralo, ampak tudi veliko strokovno ln tehnično usposobljenost naše hrabre vojske. Vsi od prvega do zadnjega so s polno odgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo izpolnili svojo dolžnost in pripomogli, da je težka in naporna va'a tako krasno uspela. Po kosilu, ki so ga imel« vse čete na terenu, so se edinice vrnile v svoje gamizije L>ubl|ansko garnizijo je ob vhodu v mesto sprejelo veliko število občinstva, ki je vojake toplo pozdravljalo. Kljub hudim naporom, ki sc jih presta e v teku vaje, so čete šle po ljubljanskih ulicih « svežim in prožnim korakom, v katerem ni bilo niti sledu utrujenosti. »Orna gora v jugoslovanski federaciji« Belgrajski vseučiliški profesor Živojin M. Perič je za zagrebški list »Ekonomist« napisal članek pod gornjim naslovom, kjer se zlasti z držav-no-pravnega stališča poteguje za to, da bi Črna gora morala postati avtonomna dežela v okviru jugoslovanske zvezne države. Prof. Perič med drugim tudi naglasa, da sklepi črnogorske velike skujsščine v Podgorisj leta 1918 niso niti pravno veljavni. Svoj članek sklepa z besedami: »Črna gora naj bi torej ostala tista in taka, kakršna je bila, ke je kot suverena država stopila v 6vetovno vojno leta 1914 z istim ozemljem, kajpada, ker je zdaj sestavni del suverene države Jugoslavije, kot polsuverena država, kot avtonomna črnogorska enota, poleg srbske, hrvatske, bosansko-lier-cegovske in slovenske enote Naj bo še naprej posebna enota v okviru Jugoslavije ta črnogorska dežela, tako sloveča in vabljiva v svetu, da je mogoče brez pretiravanja reči, da je to tista izmed jugoslovanskih dežel, ki jih tujci najbolj obiskujejo: Črna gora je zemljepisni in folklorni muzej Jugoslavije, ki je po njem vidna in cenjena v tujini.« — Prof. Perič v opombi naglaša da o teh stvareh od leta 1929 ni bilo mogoče pisati, da pa se zdaj poslužuje dejanske svobode izražanja misli, ki jo uživamo ter priobčuje ta članek. Vprašanje srbske inteligence V belgrajskem »Vremenu« Je napisal Vladimir Vulič članek o srbski inteligenci, češ da vprašanje inteligence v Srbiji ni nič manj pereče kakor na Hrvatskem. Vulič piše o srbski inteligenci, ki je odtujena ljudstvu ter žrtev mednarodnih misli, katerim služi iz naivnosti, iz osebnih vzrokov, iz nevednosti ali pa zato, ker ne čuti odgovornosti do naroda. »Hrvatski dnevnik« se v članku peča s to Vulovičevo obravnavo ter pravi: »Vprašanje srbske inteligenco vidimo mi v tem, ker se je preveč odmaknila od ljudstva. Ko se bo v Srbiji dvignilo kmečko gibanje, tudi srbska inteligenca ne bo več mogla po dosedanji poti, kakor tudi že hrvatska inteligenca to vedno bolj čuti. V tej vrnitvi k podeželju in njegovim duhovnim ter moralnim vrednotam vidimo mi edini izhod iz politične in duhovne krize, ki se v njej nahaja sedanja Srbija.« — Pri nas na Slovenskem bi se to vprašanje moglo postaviti le z ozirom na liberalno in svobodomiselno usmerjeno inteligenco, ki je izgubila stike s svojim ljudstvom, katero bi zdaj rada po Bvoje vzgajala z gesli, prinesenimi 'z bližnje ali daljne tujine. Vprašanje slovenske inteligence pa je sicer rešil že kulturni preporod slovenskega naroda pod dr. Krekom. Slovansko prosvetno društvo v Splitu Hrvatski listi poročajo: »V Splitu je bila po-krenjena akcija za ustanovitev Slovanskega prosvetnega društva, ki bi s svojim programom sprejelo vase tudi vse slovanske lige, ki so doslej delovale v Splitu. Društvo bi delovalo za spoznavanje kulturnih pridobitev vseh slovanskih narodov, prirejalo bi tečaje slovanskih jezikov, ustanavljalo knjižnice, prirejalo koncerte, slovansko godbo itd. Prvi tak koncert bo posvečen Čajkov-skemu. Dne 24. t. m. je bil prvi sestanek, kjer je bil izvoljen začasni odbor.« — K temu piše splitski list »Katolička Riječ«: »V Splitu se ustanavlja novo društvo pod gornjim imenom, namen pa mu je »duhovno zbližan je slovanskega sveta« Ustanovitelji pa so naši domači »panslavisti«, ki imajo vedno radi široka obzorja in vseobsegajoče slovanske ideologije, nimajo pa smisla za tisti slovanski narod, ki jim je najbližji, za hrvatski narod. Poleg Srbov so jim zlasti pri srcu Rusi s pravoslavno in sovjetsko orientacijo... Panslo-vani se bodo potrudili, da se bo poučeval zgolj ruski jezik, pri čemer jim bodo pomagali tisti iz naše srede ki bi najraje ustanovili »Društvo prijateljev Sovjetske Rusije«, kar pa zdaj ni mogoče.« Osebne novice Belgrad, 26. okt. m. S kraljevim ukazom je postavljen za starešino okrajnega sodišča v Višnji gori g. Janko Karlovšek, do sedaj na okrajnem sodišču v Tržiču. Belgrad, 26. okt. m. Na predlog vojnega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim so upokojeni divizijski generali: Vojislav Petrovič, Djordje Arandjelovič, Svetolik Miladino-vič in topniškr brigadni general Vuko Lepetič, in prevedeni v rezervo. Vsi upokojeni generali so istočasno odlikovani z redom Belega orla 4. stop. Belgrad, 26. okt. m. Z odlokom predsednika sveta in zastopnika notranjega minislra so postavljeni za pristave 8. skup.: .Miroslav Pavlica v Kranju, Josip Zajec v Jajcu, Kazimir Kukovič v Do-boju, Alojzij Penka v Kotoru, Ciril Belšak v Ba-njaluki, Martin Lipovec v Banjaluki; za pisarja IX. skup. pri kr. banski upravi dravske banovine Anton Tonkli. — Z drugim odlokom so premeščeni po službeni potrebi pristavi 8. skup. losip Zajec iz Jajca v predstavništvo mestne policije v Mariboru; Kazimir Kukovič iz Doboja v upravo policije v Ljubljani; Alojzij • Penka iz Kotora na Jesenice. Ciril Belšak iz Banialuke v Maribor, Martin Lipovcc iz Banjaluke v Konjice, Ante Tonkli na upravo policije v Ljubljani. Razgled po vseh bojiščih Zopet hujši napadi nemških letal na Anglijo in angleških na Nemčijo - Večja delavnost v Afriki Nad Anglijo Nemška poročila Berlin, 26. oktobra. AA. DNBs Vrhovno poveljstvo sporoča; Lahka letala letalskega maršala Kesselringa io napadala angleško prestolnico in pomembne objekte v jugovzhodni Angliji ves včerajšnji dan. Ugotovilo se je, da je nastalo več požarov na progah in v tovarnah vzhodno od Battersea parka pri Londonu. Na vzhodni obali Anglije je bil izveden napad na dva konvoja, ki sta bila razbita. Ena trgovska ladja je bila zadeta in se je skoro gotovo potopila. Pod zaščito teme se je približal drugi konvoj doverskemu prelivu. Obrežne baterije so z uspehom začele streljati na ta konvoj in ga razpršile. Del ladij se je umaknil v doversko pristanišče, katero so prav tako bombardirali nemški daljnometni topovi. Ponoči so težki bombniki v zapovrstnih valovih napadali London, Liverpool, Birmingham in pristaniške naprave na angleški zahodni in južni obali kakor tudi letališča v srednji Angliij. Nadaljevalo se je miairanje britanskih pristanišč. Sovražnikova letala so ponoči metala bombe v raznih krajih v rajhu. Skoro vse bombe so padle na odprt teren Le ena je povzročila ogenj na strehi neke hiše.. Včeraj so naša letala zbila 17 sovražnikovih lovcev, pri tej priliki je polkovnik Melders dosegel svojo 52 letalsko zmago. Devet nemških letal se ni vrnilo domov. Italijanski letalci v nemških letalih Rim, 26. oktobra. AA. Štefani: Italijanski listi še zmerom komentirajo nastop italijanskih letal proti Angliji in prinašajo obenem še nove podrobnosti. Listi govore največ o italijanskih letalskih oddelkih ob Rokavskem prelivu, ki so skupaj z nemškimi letali izvedli napade na Anglijo. Posebno hvalijo uspeh tistih italijanskih letalcev, ki so se teh napadov udeležili na nemških letalih. Listi pripominjajo, da so italijanski piloti morali urediti nekaj čisto tehničnih vprašanj in se navaditi na nemške aparate, vendar poudarjajo, da so težkoče hitro premagali in da je bilo italijansko-nemško sodelovanje zelo uspešno. Italijanski letalci so sodelovali pri raznih poletih nad Anglijo z nemškimi letalci in metali bombe na mnoge vojaško važne objekte. Italijanski piloti, vajeni sredozemskega neba, so se morali navaditi tudi na novo podnebje in na polete v megli, kjer so se mogli orientirati le s pomočjo posebnih aparatov. Prav tako so se italijanski piloti privadili tudi nočnim poletom. Ze po nekaj dneh odnosno po nekaj poletih so se italijanski piloti docela prilagodili novim razmeram in se posebno odlikovali pri predvčerajšnjem napadu. Kar se italijanskih pilotov samih tiče, naglašajo listi, da so ▼ 6vojih novih oporiščih t državah, a katerimi se Italija ni vojskovala, povsod doživeli prisrčen sprejem in si s svojim lepim zadržanjem pridobili splošne aimpatije. Rim, 26. oktobra, t. Italijansko časopisje poroča, da poveljuje skupini italijanskih letal, ki so sedaj v Nemčiji, general Fusier, ki je aicer pri-deljen in podrejen splošnemu letalskemu generalnemu štabu maršala Goringa, a ki je svoboden y tem okviru. Glede števila italijanskih letal, ki se nahajajo v Nemčiji, ni nobenih podrobnosti, le toliko je znano, da se je predsinočnem udeležilo napada na Anglijo 200 italijanskih letal. »Express of Britain« potopljena Berlin, 26. oktobra. AA. DNB: Kakor izve DNB, se je nemškim letalom posrečilo ▼ bližini blokiranega pasu, severno od Irske napasti angleško čezoceansko ladjo »Empress jb Britain«. Ladja je bila težko poškodovana in ae je začela potapljati. Posadka je zapustila ladio in se je vkrcala v čolne. Angleška ladja je bila zgrajena leta 1931 in je bila po tonaži deseta največja ladja na svetu. Ladja ima 43.000 ton. New York, 26. oktobra, b. Berlinski dopisnik »United Pressa« ponatiskuje poročilo agencije DNB, da so nemška letala potopila znano kanadsko ladjo »Empress ob Britain«, ki je imela 43.000 ton. Ladja je bila baje potopljena severno od irske obale. Lastnik ladje Canadian Pacific Company je sporočila, da je bila ladja 1. junija v neki afriški Inki in da še ni dobila poročil, da bi bila ladja potopljena. Angleška poročila London, 26. oktobra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Nočni napad sovražnih letal je bil mnogo večji od napadov prejšnjih noči in je objel tudi mnogo širše področje. Glavni napadi so veljali Londonu, nekemu mestu v srednji Angliji (najbrž je to Coventry. Op. ured.) ter vzhodnem delu Škotske. V Londonu so padle bombe predvsem na stanovanjske hiše in na ulice. Zažigalnih bomb je padlo izredno veliko, toda samo trije večji požari so nastali. V srednji Angliji in na Škotskem je bilo več stavb porušenih in nekaj javnih naprav poškodovanih. Eno letalo je s strojnico obstreljevalo svetilnike na obali. Škoda je v glavnem majhna in žrtev ni bilo veliko. Včeraj smo sestrelili 14 sovražnih letal, naše izgube znašajo 10 letal, toda 7 pilotov je bilo rešenih. Zasebno poročilo Reuterjevega dopisnika pa pravi, da je ponoči napadalo večje število letal in da je bilo napadenih več mest, kakor navadno. Nad Londonom da so nemška letala letela tako visoko, da niti brnenja motorjev ni bdo slišati. Škoda ▼ Londonu je na zasebnih hišah in nekaterih prometnih napravah. Na Škotskem je bil napad na vojno oporišče v Firth of Forthu, kjer je bilo vrženih veliko bomb z nizke višine. Tudi v srednji Angliji (Coventry7) je bilo vrženih mnogo eksplozivnih bomb, ki so napravile precej škode. Liverpool je tudi imel svoj nočni napad. Današnji napadi so se začeli ž t rano zjutraj in so zajeli široko ozemlje. Bombe so padle na mesta v južni Angliji, v Londonu je padla bomba v trgovsko središče, kjer je ubila 6 ljudi. Tudi v srednji Angliji so se pojavili sovražni bombniki. Razvili so se hudi boji v visokih višinah in so naši lovci nasprotnika razpršili. Zbitih je bilo do 5 popoldne 8 sovražnih letal, dve angleški letali pa pogrešajo. Boji v Rokavu London, 26. oktobra, t. Reuter. Adm!raliteta poroča: Včeraj popoldne so angleški topovi z obale pri Doverju streljali na skupino 3 nemških prevoznih ladij, ki so plule iz Boulogne v Calaia v spremstvu vojnih edinic in lovskih letal. Ker so sovražna letala ladje zavile v umetno meglo, ni bilo mogoče videti, kakšen uspeh je imelo streljanje topov. Nemški topovi, postavljeni na obali pri Ca-laisu, so streljali na večjo skupino angleških trgovskih ladij, ki je plula po Doverski ožini v Rokavu. Streli niso zadeli. Naša letala so napadla nasprotne topove in jih eno uro bombardirala. Berlin, 26. oktobra, t. DNB. V pe,ek popoldne je neko naše izvidniško letalo napadlo skupino angleških trgovskih ladij, ki je plula po Rokavu v spremstvu rušilcev. Zadet je bil en rušilec, na katerem je izbruhnil požar, toda ladja j« plula dalje do obrežja. Berlin, 26. oktobra. AA. DNB: Nemška bojna letala so izvedia v zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra nenaden napad na nek angleški rušilec ob vzhodni angleški obali. Takoj po napadu je bilo opaziti na rušilcu požar. Rušilec je takoj potem nehal streljati in odplul proti obali. Videti je bilo, da ae je rušilec potapljal. Ameriške dobave letal Washington, 26. oktobra. AA. Reuter: Poročilo ameriške vlade pravi, da je bila septembra dovoljena za Anglijo dobava letal v vrednosti 43 milijonov dolarjev. (Štiri milijarde din.) Izjava ameriškega generala Newynrk, 26 okt. AA. DNB: Admiral Towles, načelnik letalskega oddelka ameriške mornarice, je v nekem govoru predlagal, naj bi odstopili >leteče trdnjave« Angliji. Admiral je v svojem govoru poudaril, da se Anglija bori tudi za Ameriko in da so potemtakem njej zelo potrebna letala Združenih držav, ki so na razpolago. Leteče trdnjave v Ameriki Newyork, 26. oktobra, b. V Ameriki ©o pričeli graditi nove leteče trdnjave, ki bodo še večje kakor dosedanje. Gre za letalo »B 19«, ki je trikrat večje kakor dosedanje leteče trdnjave, ki jih ie uporabljajo. Letalo ima 10 mož posadke in je opremljeno s številnimi topovi in strojnicami, poleg tega pa lahko popelje 9 seboj 225 vojakov v popolni vojni opremi. Leialo je opremljeno z motorji, ki lahko brez pristanka poletijo iz Amerike v Evropo in se vrnejo nazaj, ne da bi se kje spustili. Prav tako lahko pride letalo iz Amerike v Azijo in nazaj. Vojna v Sredozemlju Italijanska poročila Nekje ▼ Italiji, 26. oktobra. AA. Štefani. Službeno poročilo št. 141 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Naše letalstvo je bombardiralo Marsa Matruh, Fuko in Dabu, kjer so povsod povzročila veliko škodo in požare. Sovražnikove pomorske enote so ponoči bombardirale naše postojanke pri Mak-tile, vzhodno od Sidi Baranija. Sovražnik ni povzročil nobene večje škode. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Tobruk in povzročilo samo neznatno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Naša lovska letala so zbila eno sovražnikovo letalo vrste Blenheim, drugi sovražnikovi letali sta bili '■Rdeti po strelih protiletalskih baterij in sta verjetno zbiti. V Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala sovražnikovo letališče v Maringi v Keniji. Sovražnikovo letalstvo je napadlo Guro, kjer sta bi la ranjena dva domačina, in Asab, kjer so povzročila samo nekaj gmotne škode. Poveljnik nišilca »Nullo«, korvetni kapetan Konstantine Borsini se je potopil z ladjo vred, ko je bila že rešena skoro vsa posadka rušilca. Pred ofenzivo Rim, 26. oktobra, b. Vse kaže, da je položaj la egiptskih bojiščih zrel za nadaljevanje vojnih operacij. Na to dejstvo opozarjajo dopisniki italijanskih listov ter poročajo, da so italijanske motorizirane fete vzhodno od Sidi el Baranija Potisnilo sovražne oklopne enote ter pvodrle do Hesta B i r 5 a I d o . ki se nahaja ob cesti za Marsa Mntruch, oddaljeno pa je 30 km od Side el Baranija. Rim, 26. okt AA. Štefani. Časopis >5e!a»»io- ni internacionali« piše o potovanju Edena po vzhodnem delu Sredozemskega morja in pravi: To potovanje se je končalo s popolnim porazom in sicer s številnih razlogov. Predvsem ohranja Egipt stališče čakanja. Egipt še ne ve, ali je v njegovo korist, da se popolnoma odkrilo odloči za Anglijo. Obisk Edena niti najmanj ni pojasnil vedenja egiptske vlade, še manj pa spričo obljub Edena. Usoda Anglije se bo odločila na bojnem polju. Italijanske fete bodo začele v danem trenutku z ofenzivo, katero ne bo lahko ustaviti. Možnost za rešitev Egipta leži v Egiptu samem, kakor pred 2000 leti, ko je Egipt svojo usodo prepustil zmagovitemu orožju Rima. Časopis govori nato o položaju Palestine in ugotnv-lja, da je položaj te države precej zapleten zaradi nasprotij, ki obstoje v sami angleški vladi, kar so tiče izvedbe judom prijazne ali Arabcem prijazne politike v Palestini. List ugotavlja, da Eden vsekakor ne bo mogel poravnati teh dveh nasprotij in razčistiti položajev v Palestini. List poudarja tudi veliko nezadovoljstvo v Indiji proti Angleški in na koncu pravi: Ko se bo Eden vrnil v London, ne bo mogel poročati niti o brezpogojni udanosti Egipta, niti o prijateljstvu arabskega sveta do britanskega imperija. Angleška poročila Kairo, 26. okt. t. Reuter. Poročilo vrhovnega angleškega poveljstva se glasi: Na nobeni fronti se ni zgodilo nič posebnega. Kairo, 26. okt. A A. Reuter. Vrhovno povel jstvo poroča, da so angleška letala botnhardirala v teku včerajšnjega dne sovražnikovo vojaške objekte pri Guri. Asmari. Asosi, Alomati, Kasali, Bengasiju in Berki. Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča- Nad Nemčijo London, 26. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so v zadnji noči napadli pristanišča v zahodni in severni Nemčiji, nadalje številna nemška petrolejska skladišča, rafinerije, tovarne za umetno gorivo v zahodnem delu Nemčije. Razen tega so bila bombardirana številna letališča in pristanišča v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. London, 26. okt. t. Reuter. Državni podtajnik v ministrstvu za blokado je imel sinoči govor, v katerem je dejal, da so angleški bombni napadi na nemške tovarne za umetno gorivo prizadeli že skoraj 90% vse proizvodnje umetnega Boriva v Nemčiji, tor 80% petroiejskih rafinerij za iade-lovanjo bencina. Hudo je prizadeta nemška letalska industrija. London, 26. okt. t. Letalsko ministrstvo objavlja naslednje podrobnostno poročilo o napadih angleških bombnikov na Nemčijo: Pri ponočnem letalskem napadu na vojaške cilje v Nemčiji je bila zadeta elektrarna v Kielu ter so nastali požari v ladjedelnicah. Bombardirana je bila tudi elektrarna Neuhol pri Hamburgu, kjor so nastali v pristanišču veliki požari. Bombo so bilo vrženo na pristanišče v Bremenu in Oinhavenu. kjer »o nastali požari. Orlici cilji, ki jih jo zadelo naše letalstvo, so bile rafinerijo petroleja v Hamburgu, Hannoverjti in Reisholzu, nadalje orožno industrije v Porurju. Med pristanišči na Rokavu so bili bombardirani Amsterdam. Denheldi dobila s pomočjo novega sporazuma z velesilama osišča Sovjeti bodo po vsej verjetnosti čakal: na — plen. V tem obstoja vsa »tajinstvenost« njihove politike. Zato so na tisti strani, ki ima kaj dati. V tem obstoja »načelnost« njihovega zadržanja. Anton Korošec. V Zagrebu je 21. t. m. obiskal dr. Mačka, bana dr. Subašiča in druge veljake HSS. Drugi dan je obiskal hrvatsko romarsko božjo pot pri Mariji Bistrici, nakar se je vrnil v Zagreb in odtod v Belgrad. Časnikarjem, ki so ga spraševali, zakaj je prišel na Hrvatsko, ni hotel dati nobeno izjave. — Hrvatski list »Seljački dom« naglaša, da je ta dr. Koroščev obisk v Zagrebu bil zaradi tega tako zapažen, ker je dr. Korošec prvikrat po sporazumu prišel v Zagreb. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkov!*, ki so je preteklo nedeljo in ponedeljek mudil v Nišu, je v ponedeljek imel na seji JRZ v Nišu najprej spominski govor o rajnem predsedniku narodne skupščine Milanu Simonoviču, nakar je imel velik govor o naši zunanji, notranji in gospodarski politiki. Med drugim je tudi naglasil, da bo vlada najela" več milijard posojila, ki bo z njim začela velika javna dela v korist našega gospodarstva. S tem 1)0 ljudstvo mnogo zaslužilo. Na drugi strani pa je predsednik vlade napovedal največjo skrb za prehrano ljudstva. Za prehrano Slovenije je velike važnosti novi zavod, ki ga je ustanovila banovina v Ljubljani in ki mu predseduje Prehranjevalni banovinski zavod v Ljubljani. Predsedniku je prideljen sosvet iz vrst konsumentov in strokovnjakov. Ta sosvet je imel v petek svojo prvo sejo. Naloga tega zavoda bo skrbeti za čim t>oljšo prehrano Slovenije. Kar se tiče prehrane bi bilo treba omeniti še nekaj zanimivosti. Komunisti agitirajo, naj hi naša država dobivaia mast iz Sovjetske Rusije, kjer jo jo baje dovolj. Sovjetska trgovska odposlanstva so se trudila, da bi dosegla izvoz naše masti v Sovjetsko Rusijo, kar pa se jim ni posrečilo, ker jo sami potrebujemo. V tem se najI>olj vidi, na kako trhli podlagi slone upi komunističnih agentov. — Druga zanimivost glede ureditve naše prehrane pa je ta, da so začeli v smislu uredbe v Vojvodini že revidirati liste židovske trgovine, ki se pečajo s kupčijo živeža. Za Zida imajo v smislu uredbe vsakega takega žid. trgovca, ki sta mu bila oče in mati Zida, čeprav zdaj ta trgovec nima na primer nobene vere. Izvzeti pa so tisti Židje, ki so 66 njihovi očetje borili za Jugoslavijo, kakor so tudi izvzeti tisti krščanski sinovi židovskih očetov, ki so imeli krščanske matere — naše narodnosti. Take bodo pustili pri miru. Prvo tovarno avtomobilov v Jugoslaviji 90 dne 24. oktobra odprli v Rakovici pri Belgradu. — Te dni so v Skoplju slovesno obhajali 28 letnico kuni,inovske bitke in osvoboditve mesta Skoplja. Zaradi tega sc bile v Skoplju velike patrijotične slovesnosti. -- Belg'ajska iiniveria je zaprta, ker so levičarski študentje tamkaj uganjali svoje nemire. — Velika letalska nesreča se je 22. t. m. zgodila pri Borovu. Letalo, ki se je dvignilo na polet proti Zagrebu, je blizu Borova padlo na tla, ee razbilo in zgorelo Ubitih je bilo sedem ljudi, med njimi sam pilot Otmar Krepel, po rodu Slovenec, ter še oba druga dva člana posadke. Nekaj potnikov pa je bilo rešenih, ne da bi bili huje poškodovani. V političnem življenju opažamo zdaj nekaj Živahnejše delovanje raznih strank, bodisi vladnih ali pa opozicijskih. JRZ, HSS in SDS imajo posvetovanja svojih pristašev, med tem ko zeniljoradni-ška stranka ne more naprej, ker ji manjka glave. Veliko škodo pa ima tudi od notranjega spora. Opozicija radikaliv in demokratov se trudi, da bi poslej enotneje nastopala. Pripravljajo že skupen ok) ic na narod, da bi se združili Srbi na skupnem narodnem programu, ki pa ne bi bil več vsesrb-ski, marveč, bi se potegoval za zloženo državo, ki bi bila srhsko-h'vatsko-slovenska. Toko zamišljeno srbstvo bi počivalo na gospodarski in socijalni vzajemnosti .TN.S pa se od tega programa drži ob strani, ker je centralistična, ter se še vedno zavzema le za koncentracijo. Možje JNS se še shajajo na posvete, toda dr. Kramerja ni več toliko med njimi. Kakor pravijo, je dr. Kramerjeva zvezda v Belgradu že precej v zatonu. — Lerifarske stron-ke so se tudi združile. Narodna kmečka stranka Dragoljuba Jovanoviča. Divčeva sorijalistična stranka skupina prof Mihajla Iliča, skupina dr. Ribarjn so se pridružile ter imajo skupen medstrankarski odbor. Ljntif pa deluje zoper Žide in stranke ter s tem skuša pridobiti srbsko mladino, ki pa je na univerzi po večini še komunistična. Notranji pregled Dr. KoroSec t Zagreba. Dne 21. in 22. t. m. se je mudil na Hrvatskem prosvetni minister dr. Bukarešta, 24. oktobra. AA. Štefani: Glavni generalni štab sporoča, da bodo 20. novembra poklicani pod zastavo vojaiki obvezniki rojeni leta 1920. Judje vseh kategorij se bodo zaradi kontrole morali javiti 1. decembra, Nato jih bodo pušufcu •pet domov. Qj04p&dGh&tvG Kaj je s čebelarskim sladkorjem Katastrofo, kakršna je zadela letos naše čebelarstvo, ne pomnijo niti najstarejši Čebelarji. Vse pašo čez leto so odpovedale, končno pa še ajda, zadnji up čebelarja. Noči so bile prehladno, pa ni medila. Najmanj 80% panjev je ostalo brez zadoslne zimsko zaloge, velika večina pa je nima niti do l>ožiča. Slovensko čebelarsko društvu je zavoljo tega pravočasno poskrbelo, da je finančno ministrstvo dovolilo po 5 kg trošarino prostega in denaturiranega sladkorja na panj. Tudi vse druge formalnosti so bile naglo urejene, tako da smo upravičeno upali na pravočasno dobavo sladkorja brez ovir in težav. Pa smo delali račun brez krčmarja, sladkorja od nikoder ni. SČD ga je naročilo žo pred poldrugim mesecem, ga plačalo vnaprej, poravnalo vse takse, blaga pa še vedno ni. Zaman so bile vso pismene urgence, neštete brzojavke, telefonski razgovori in osebna intervencija v osi-ješki tvornici — vagonov ni, borih šest vagonov ni mogočo skupaj spraviti, pravijo v tvornici. Več tisoč čebelarjev živi že mesec dni v skrbeh, ali bodo sladkor šo pravočasno dobili, da bodo lačne čebelo lahko nakrmili. S« teden dni zavlačevanja pa bo propoino, kajti krmiti je mogoče le ob toplem vremenu, ko pritisne hlad in se čebele stisnejo v zimsko gručo, pa ne morejo več klaje prenesti iz pitalnikov v satje, ker bi zaradi mraza takoj otrpnila vsaka čebela, ki bi zapustila toplo gnezdo. Obstoj več kakor 20.000 panjev je zaradi nekoliko vagonov v skrajni nevarnosti. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da bi se skoraj moral zgoditi čudež, da bi jih rešili. Edino prav energična intervencija oblasti bi še kaj zalegla, morda bi [K>tem sladkor dobili še o pravem času. Razburjenje med čebelarji narašča od dneva do dneva in so v resnici pomoči vredni. Sami lakozvanl mali ljudje so, ki žrtvujejo zadnje paro za rešitev svojega čebelarstva v nad! na boljše letine. Priskočite jim nujno na pomoč, čez teden dni bo prepozno — zima trka na duril Sleherno odlašanje utegne hiti usodno in Rog no daj, da bi se zgodilo najhujše, kajti naše lepo se razvijajoče čebelarstvo bi tega udarca dolgo let no prebolelo. , Za zboljšanje položaja rudarskih in iopilniških upokojencev Od Delavske zbornice smo prejeli: Delavska zbornica je koncem leta 1939, ko je draginja stalno naraščala, začela akcijo za zaščito upokojenih rudarskih in topilniških delavcev, da bi se jim priznale na račun porasta draginje posebne draginjske doklade. Na iniciativo Delavske zbornice je bila sklicana posebna anketa, ki je dosegla le delen uspeh. Kr. banska uprava je za izredno doklado staroupokojencem votirala znesek 200.000 din, poleg tega pa je še Glavna bratovska skladnica iz lastnih sredstev dala na razpolago potrebne zneske, da so dobili etaroupokojenci izplačano 40% draginjsko doklado, ki pa znese mesečno od par dinarjev do največ din 80, saj so prejeli poročeni a 6 otroki skupen znesek din 963, staroupokojenci brez otrok din 360, vdove pa din 270. Ker je draginja stalno naraščala, bo prišli v težak položaj tudi novou|)okojenci in je Delavska zbornica predlagala sklicanje ankete pri ministrstvu za gozdove in rudnike v Belgradu, na kateri bi se rešilo vprašanje spremembe pravil Bratovsko skladnice, istočasno pa votiralo iz osrednjega sklada bralovskih skladnic potrebne zneske za plačevanje draginjskih doklad na območju glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Ministrstvo za gozdove in rudnike je predlog Delavsko zbornice odklonilo in sporočilo, da naj se reši vprašanje draginjskih doklad v okviru glavne bratovske skladnice v Ljubljani, ker 60 tudi druge bratovske skladnice to vprašanje same s svojimi sredstvi rešile. Ker glavna bratovska skladnica v Ljubljani, ki ima največje število upokojencev, ne razpolaga s potrebnimi sredstvi za zadostne draginjske doklade staro- in novoupokojencem, je predlagala Delavska zbornica, da naj kr. banska uprava skupno z rudarskim glavarstvom nujno skliče anketo, ki naj razpravlja o ustanovitvi posebnega sklada, iz katerega bi se v času izrednih draginjskih razmer izplačevale upokojencem draginjske doklade. Ker je v današnjem položaju edini izhod »samopomoč«, upamo, da bo kr. banska uprava ugodila stavljenemu predlogu in anketo nujno sklicala. V sklad naj bi prispevali: rudarsko-topilniška industrija, javne ustanove (banska uprava iz bednostnega sklada, občine v rudarskih revirjih), glavna bratovska skladnica in rudarsko in topilniško delavstvo. Položaj rudarskih staroupokojencev je naravnost obupen. Tudi novoupokojenci se že nahajajo v bedi in pomanjkanju. Na pomoč od drugod ne moremo računati in moramo zaradi tega preskrbeti sredstva za lajšanje bede in pomanjkanja doma in to takoj, ker: Dvakrat da, kdor hitro da! Letošnji pridelek pšenice Po podatkih ravnateljstva za prehrano je naša letina pšenice razen v banovini Hrvatski dala letos naslednje rezultate (v met. stolih, v oklepajih podatki za leto 1939): Slovenija 621.333 (745.237), donavska banovina 7,511.627 (13,132.096), moravska 2,135.769 (2,770.850), vardarska 2,048.412 (2,668.066), vrbaska 1,406.420 (1,088.968), zetska banovina 511.063 (694.116) in področje mesta Belgrada 37.350 (66.600) met. stotov. Iz teh podatkov je razvidno, da je bda v vseh banovinah slabša letina pšenice, edino v vrbaski banovini jc bil predelek večji, Posebno slab je bil pridelek v donavski banovini, ki je pridelala največ pšenice. Skupno so vse navedene banovine dale 15,545,657 met. stotov pridelka, dočim so 1939 dale 23,488.356 met. stotov. V teh številkah niso vsebovani podatki za banovino Hrvatsko, v kateri je znašal lani pridelek pšenice 5,267.760 met. stotov, tako da je znašal ves lanski pridelek pšenice v državi 28,756.116 met. stotov. Za letos banovina Hrvatska ni objavila podatkov o pridelku. taasaclja obrtnih organizacij v zadnji fazi Komasacija obrtnih organizacij, ki .jo je odredila letos konec januarja Zbornica za TOI, se bliža koncu. Kakor je »Slovenec« že poročal, je bilo od prejšnjih 156 prisilnih društev obrtnikov ukinjenih nad 100 in izvršena nova razporeditev po strokah tako, da je od društev, v katerih je včlanjena po ena ali več sorodnih strok, ostalo še nadalje, toda z delno spremembo, 10 banovinskih društev (graditeljev, elektrotehničnih obrtov, kamnoseških mojstrov, grafičnih obrtov, dimnikarskih mojstrov, vrtnarjev, pletileev, zidarjev, tesarjev in konjačev) in i krajevna strokovna društva (čevljarjev v Ljubljani, krojačev v Ljubljani, čevljarjev v Mariboru in krojačev v Mariboru). To komasacijo je banska uprava potrdila. Po odločbah zbornice naj bi prenehala tudi društva mesarjev in pekov ter ljubljansko društvo brivcev in frizerjev, vendar banska uprava teh odločb še ni potrdila, temveč je svojo jdločitev zadržala. Ostale stroke so razporejene po Holektivnih društvih, in sicer na vsakem sedežu )krajnega načelstva ali mestnega poglavarstva po 3110 ter v krajih Jesenice, Tržič, Domžale, Cerknica, Šoštanj in Ormož po eno za področje dotičnega sod-aega okraja. K slednjim jo treba prišteti enako Iruštvo v Št. Vidu nad Ljubljano, ki šo čaka zbor-lično odločitve. Ce se konča komasacija in razpo- reditev strok po zborničnem načrtu, bi bilo v Sloveniji 32 kolektivnih in 14 tako imenovanih strokovnih, skupaj torej 46 prisilnih obrtnih društev. Kakor znano je komasacija obrtnih društev naletela v enem delu zborničnega članstva na odpor, ki so je prenesel tudi v dnevni tisk. Izražalo se je mnenje, da bi se tako važno dejanje ne smelo izvršiti brez sodelovanja zborničnega obrtnega odseka — čeprav se priznava, da je potreba reorganizacije dosedanjega stanja na dlani. Napadi so zlasti veljali predsedniku obrtnega odseka zbornice g. Ogrinu. ki je načrt, kakor ga je izdelal zbornični urad po navodilih ministrstva za trgovino in industrijo, odobril. Ko je banska uprava zbornične odločitve z nekimi spremembami v glavnem potrdila, je komasacija na političnoupravni poti postala pravnomočna. Zbornično stališče je s tem doseglo potrebno zakonito sankcijo. Preostala je še možnost upravnosodne poti. Te možnosti se jo okoristilo približno 20 ukinjenih društev. Na večino tožb je upravno sodišče te dni izdalo sodbe, ki soglašajo v tem, da daje določba § 356 obrtnega zakona upravnim oblastvoin pravico svobodnega prevdarka, ali naj odrede spojitev obstoječih društev ali ne, saj je očividen namen zakonodajalca, da upravnih oblastev v tem ni hotel strogo vezati. Sodbe poudarjajo, da ni govora o tem, da bi upravno oblaslvo kršilo kakšen izrečen predpis zakona. Ker pa izpodbijane upravne odločbe ne navajajo, od kod imajo podatke, na katere se opirajo, in je bilo upravno sodišče mnenja, da redno nadzorstvo zbornice zaradi prerahlega stika z društvi praviloma ne bi moglo nadomestiti ugotovitve teh podatkov, se v sodbah upravnega sodišča zahteva ponovna odločitev banske uprave, ki naj bo z navedenimi podatki obrazložena. V smislu teh sodb je banska uprava odredila vsem pritožujočim se združenjem revizijo poslovanja, ki se te dni vrši. V naslednjih dneh je pričakovati ponovnih odločitev banske uprave, ki bodo pa samo še formalnega pomena. Zbornica je po nalogu banske uprave le pospešila likvidacijo vseh društev, tudi teh, ki so šla na upravnosodno pot. Ko bodo izvršene vse skupščine kotnasiranih društev, ki so sedaj tudi v teku, bo končana pomembna preosnova obrtnih organizacij, ki bo za dolga leta temelj stanovskemu in strokovnemu udejstvovanju našega obrtništva. * •! ' Izprememba uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Iz Bclgrada poročajo, da se na merodajnih mestih proučuje vprašanje sprememb uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Te spremembe naj bi preprečevale kopičenje blaga pri potrošnikih, poleg tega pa tudi nova posebna določila za industrijo glede količin njenih izgotovljenih izdelkov. Izvoz živih prašičev. Ker je postala na5a preskrba z mastjo zaradi znatnega izvoza prašičev ogrožena, je nedavno ravnateljstvo za zunanjo trgovino prenehalo z izvozom živih prašičev v Nemčijo, ta teden pa je bil ukinjen tudi izvoz živih prašičev v Italijo. Zaradi tega moremo pričakovati izboljšanje naše preskrbe z mastjo k?kor moremo tudi pričakovati, da bo to imelo ugoden vpliv na ceno masti v naši državi. Sicer pa so bile cene na našem domačem trgu že itak take, da niso kon-venirale za izvoz v omenjeni dve državi. Uvoz masovnega blaga iz Nemčije. Agencija »Jugoslovanski kurir« poživlja vse uvoznike, naj pohitite z naročili masovnega blaga, dokler je še možna plovba po Donavi, ker se bodo pojavile težkoče. Uvoz premoga iz Nemčije. Kontingent koksa in premoga za 1940—1941 bo isti kot je bil za 1939—1940. Poleg tega nam bo Nemčija dobavila še nekatere količine antracita. Izvoz hmelja v Severno Ameriko. Z odlokom deviznega odbora pri Narodni banki ne bo več obvezno plačilo v naprej za hmelj izvožen v severnoameriške Zedinjene države. Toda blago se mora zavarovati v tuji veljavi. Tovrnica umetne svile bo zgrajena v Bosni s kapitalom 250 milij. din. V ta namen bo osnovana posebna delniška družba z glavnico 50 milij. din. Jesensko licencovanje plemenskih bikov bo v okraju Radovljica po naslednjem vrstnem redu: Dne 4. novembra ob 8 zjutraj pri Prešernu v Gorjah; istega dne ob 9 zjutraj pri Avseneku v Vrbnjah; istega dne ob 10. dopoldne v gostilni Stroj v Zapužah; istega dne ob 11 dopoldne pri Avseneku v Begunjah; istegi dne ob 12. opoldne na Kmetijski šoli v Poljčanah; istega dne ob 14 popoldne v Smokuču; istega dne ob pol 5 popoldne pri Valentinu Zemlji na Vrbi; istega dne ob 15 popoldne v Zabreznici; istega dne ob pol 16 pri Zimi v Žirovnici; istega dne ob 16 popoldne v Mostah; istega dne ob pol 17 popoldne pri Muleju v Potokih; istega dne ob 17 popoldne pri Čopu na Koroški Beli. — Dne 5. novembra ob 8 zjutraj na Jesenicah; istega dne ob 9 dopoldne pri gostilni Cap v Prihodih; istega dne ob pol 10 dopoldne pri Kopišarju pri Sv. Križu; istega dne ob pol 11 dopoldne pri Kobentarju v Hrušici; istega dne ob pol 12 pri Kovaču v Dovjem-Mojstrani; istega dne oh pol 13 popoldne pri Robiču v Gozdu; istega dne ob 13 popoldne na sejmišču v Kranjski gori: istega dne ob 15 popoldne pri Cuznarju v Podkorenu; istega dne ob 16 popoldne pri »Mlekarni v Ratečah. — Dnt 6. novembra ob 8 zjutraj na sejmišču v Lescah; ob 11 dopoldne pri Lovcu na Bledu; ob 14 popoldne pri Olefčicu v Boh. Beli; ob pol 15 popoldne pri Mačku v Sp. Gorjah. — Dne 7. novembra ob 9 dopoldne na sejmišču v Boh. Bistrici; ob 10. dopoldne pri Cvetku v Laškem rovtu; ob 11 dopoldne pri Pe-kovcu v Stari Fužini; ob 12 opoldne pred občinsko hišo v Srednji vasi; ob 14 popoldne na Jereki; ob 15 popoldne pri šoli v Nomenju. — Dne 8. novembra ob 8 zjutraj pri Brcelu v Radovljici (predmestje); ob 9 zjutraj pri Muleju v Zg. Lipnici; ob 11 dopoldne pri gostilni Pogačnik v Avsišah; ob 13 popoldne pri gostilni Posavec v Posavcu; ob 14 popoldne pri gostilni v Črni vasi; ob 15 popoldne pri Prešernu v Gorici in ob 16 popoldne pri Avseneku v Vrbnjah. Dne 26. oktobra 1940. Denar Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 19.083 milij. din v primeri s 16.4, 12.03, 7.259 in 8.332 milij din v prejšnjih tednih. 2lvlnskl selml Svinjski sejem ▼ Ptuju dne 23. oktobra L 1. Dogon 176 prašičev in 153 svinj Prodanih je bilo 118 glav. Cene: pršutarji 11—12 din, debele svinje 12.50 do 13.50 din in svinje za pleme 10 do 11 dinarjev za kilogram žive teže. Mladi prasci 6 do 12 tednov stari 100 din dj ?10 din za glavo. Sejem v Brežicah, 24. oktobra 1940: Dogon: 318 volov, prodanik 92, 266 krav, prodanih 46, 80 jun- Slovenska straža za l»rate in sestre 11 a severni meji ! Zdrava narodna zavest naj se kale ▼ dejanju, ne le v besedi! Zato ho danes vsak dober Slovenec in zaveden Jugoslovan prispeval po svojih močeh ia severno incjol cev, prodanih 18, 4- junie, prodanih 19, 1 bik, pro- din,3 ovce, prodane 2, 124 svinj, prodanih 21, 763 prašičkov, prodanih 235. Cene so bile: volom 8—9, kravam 6—7 50 juncem 8—8.50, junicam 8—8.50, biku 7 din, ovcam 6 din, svinjam 10—13 din za kilogram žive teže; prašički 160—200 din za en par. — Obisk je bil nad vse zadovoljiv in je kupčija bila zelo živahna. Svinjski sejem v Mariboru 25. oktobra. Pripeljanih je bilo 174 svinj. Cene: 5—6 tednov stare 95 do 140 din, 7-9 tednov 150-200 din, 3—4 mesece 220- 390, 5—7 mesecev 400— 580, 8—10 mesecev 590-860, 1 leto stari 870—1100 din. 1 kg žive teže 111-13.25 din, mrtve teže 16.50—18.50. Prodanih je bilo 111 komadov. Prihodnji sejm bo v četrtek, 31. oktobra. ŠPORT Današnji šport V LJUBLJANI: Amater : Ljubljana na igrišču Ljubljane ob 14.45. Prva tekma se je končala z zmago Amaterja 3:2. Tekmo sodi g. Kopič. V MARIBORU: Železničar : Mars na igrišču Že- lezničarja ob 14.45. Tekmo sodi g. Presinger iz Celja. Prva tekma se je končala tudi z 3:2 v korist Železničarja. V CELJU: Olimp : Bratstvo na igrišču Olimpa ob 14.45. Tekmo bo vodil g. Konič. Prva tekma na Jesenicah jo bila 4:1 za Bratstvo. V KRANJU: Kranj : ISSK Maribor na igrišču Kranja ob 14.30. Sodil bo ljubljanski sodnik gosp. Čamernik. Prva tekma v Mariboru se je končala neodločeno z 1:1. • Moste : Disk ob 14.30. — Predtekma Moste (jun.) : Grafika (jun.) ob 13.15. Splitska atletska podzveza je drugačnega mnenja kakor Zagreb Kakor poročajo iz Splita ne namerava tamkajšnja atletska zveza z diskvalifikacijo kaznovati svojega člana Nikolo Despota, ki je kljub prepovedi sodeloval na balkanskih igrah v Carigradu. To zadevo bo atletska podzveza proučila, a že sedaj posamezni člani uprave izjavljajo, da Despot ni zaslužil, da se ga do smrti odstrani iz športnega gibanja. Smo radovedni, kaj vse se bo še izcimilo iz afere, ki je nastala zaradi zadnje balkanijade. Kolesarski rekordi na 100 km Italijanski dirkalec Potzdisci je te dni postavil nov rekord na 100 km na dirkališču, katero progo je prevozil v času 2 uri, 21 minut in 28 sekund. Na dirki v Waugenu je bila letos cestna dirka skozi mesto ter so v velikih zavojih prevozili 98.100 km dolgo progo v času 2 ur in 20 minut. Na cilju je zmagal naš prvak G. Prosenik; če primerjamo cestni teren s terenom na dirkališču, vidimo, da je bil Prosenikov uspeh v Nemčiji zelo velik in bi skoraj rekli, da njegov rekord ne zaostaja za rekordom, ki ga je postavil novi italijanski rekorder. Pogreb dr. Časnyja danes ob 16 Pogreb pokojnega dr. Časnyja bo danes popoldne ob 4 iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Člani in članice SK Planine in drugi ljubljanski športniki so vabljeni, da se udeleže pogreba v čim večjem številu. Troboj osmošolcev klasične gimnazije V sredo popoldne je bil na Stadionu zelo zanimiv lahkoatletski troboj. Tekmovali so osmo-šolci vseh treh razredov klasične gimnazije v Ljubljani. Miting je prav lepo izpadel pod nadzorstvom g. prof. Fona. 100 m: 1. Oblak Slavko (A) 12,2. 2. Štular Pavel (C), 3, Vrhunc Marko (B). — Točke: A—9, B=5, C=7. Skok v daljavo: 1. Oblak Slavko (A) 544. 2. Merala Marjan (C) 516. 3. Puntar Borut (C) 510, — 17 : 9 : 16. Skok v višino: 1. Furman Lado (B) 155. 2. Rant Pavel (B) 150. 3. Merala Marjan (C) 150, — 20 : 20 : 23. 800 m: 1. Kukovica Ivan (A) 2,21. 2. Kimovec Jože (C). 3. Vardjan Velimir (A). — 30 : 25 : 29. 400 m: 1. Grašek Peter (A) 59,3. 2. Borin Oskar (A), 3. Štular Pavel (C). — 41 i 30 : 34. Troskok: 1. Merala Marjan (C) 11,62. 2. Furman Lado (B) 11,32. 3. Oblak Slavko (A) 11,28. — 47 : 36 : 41. Met kopja: 1. Remec Jaka (B) 47,28. 2. Gerhec Tone (A) 46,10. 3. Furman Lado (B) 37,80, — 55 : 46 : 44. Met krogle: 1. Furman Lado (B) 12,94. 2. Merala Marjan (C) 11,75. 3. Loeser Henrik (B) 10,12. — 58 : 56 : 52. Met diska: 1. Furman Lado (B) 35 2. Merala Marzan (C) 34,70, 3. Hladnik Marjan (A) 32,82. — 65 : 64 : 58. Štafeta 800 X400X200X100: 1 A (Kukovica, Grašek, Vardjan, Oblak) 3,46. 2 B (1 avnč, Veli-konja, Rossmann, Capuder). 3. C. Končno stanje točk: A=79, B—74 C=64. Nekateri so pokazali, da imajo tudi za lahko atletiko prav take pogoje, kot za Homerja, Ho-raca, Vergila in druge, če ne še več|ih. Rezultati pa jasno kažejo, da klasična gimnazija le ni tako srednjeveška in zastarela, kot nekateri mislijo; in da ne vzgaja samo doktorjev, amnak tudi krepke in borbene športnike. Vsekakor jim ne bo škodilo, če poleg duha urijo tudi tele. Izkušeni g. ravnatelj dr. Bajuk ve ceniti modri latinski rek: »Mens sana in corpore sano,« zato gre svojir.i gojencem v vsem zelo na roko ter jim prav rad dovoli podobne prireditve. Športni drobiž Zmagati ali odstopiti. Nemški prvak v težki kategoriji W. Neusel, ki brani svoj naslov 3. novembra napram Heinz Lazeku je sklenil tole: V slučaju, da ga bo premagal Dunajčan. bo obesil boksarske rokavice na klin, ker nima potem kaj iskati med boksarji. Neusel je net let starejši od Lazeka in točno ve, da ]e polno mlajših moči, ki si hočejo osvojiti naslov prvaka ter zato nima izgleda, da bi si ga kasneje ponovno priboril. Plavalni uspeh italijanskih študentov. Trije italijanski študentje Tino Albonico, Minno Adami in Giuseppe Soregna so preplavali morsko ožino pri Messini v času 1:01:10. S tem rezultatom so zrušili vse dosedanje rekorde, ki so bili postavljeni na tej progi. Vesfi športnih zvez. klubov ln UruSteV Težkoatleti SK Planine imajo v ponedeljek, dne 28. t. m. zelo važen sestanek ob pol 8 v telovadnici I. realne gimnazije, Vegova ulica (nasproti univerze). Vabljeni vsi člani sekcije in tudi oni, ki se zanimajo za to panogo športa. Načelnik. STK Moste. Vsi odborniki in igralci, ki ne nastopijo, so naprošeni, da se gotovo zglase danes ob 13 na igrišču zaradi rediteljstva. Trošnja Celjske nogometne podzveze. V želji, da podpremo v Celjski nogometni podzvezi včlanjene klube, ki so po večini v težkem finančnem položaju, se obračamo do cenj. javnosti, da na9 v tem stremljenju podpre in se blagohotno odzove naši prošnji za podporo in naklonjenost. Radi težkih finančnih prilik, v katerih se nahajajo klubi, je skoro ogroženo redno in smotreno športno udejstvovanje. Naše telesno-kulturno delovanje je pa ravno v teh težkih in resnih časih izredno koristno in potrebno. Mladina se mora izživljati in zato je ravno šport primerno sredstvo, ki jo naj odvrača od slabega in kvarnega. Apeliramo na vse, posebno na pridobitne kroge, da nam priskočijo na pomoč in mladina vam bo za to hvaležna in bo tudi znala ceniti vašo cenj. naklonjenost. Trdno smo prepričani, da ste prijatelj naše doraščajoče mladine in da ji želite, da bi bila zdrava in močna. ZFO Nastavitev telovad. učiteljev ZFO One brate, ki so zaprosili za mesto telov. učitelja pri ZFO in one ki bi eventualno še zaprosili obveščamo, da bo preizkušnja za sprejem v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldno v telovadnici na stadionu. Vse kandidate obveščamo ponovno, da morajo ustrezati pogojem, ki so bili svoječasno objavljeni, zlasti pa bodo morali pri skušnji obvladati redovne vaje (tudi dobro poveljevati), proste vaje za 1. 1940-41 in sicer za naraščaj, mladce in člane, orodne vaje za tekme vrst mladcev in za nižji oddelek članov ter osnovne pojme o lahki atletiki. Bog živil Strokovni telesnovzgojni tečaj ZFO od 4.—16. novembra V času od 4. do 16. novembra t. 1. priredi ZFO strokovni telesnovzgojni tečaj za svoje telovadne učitelje Ker bo ta tečaj zelo važen in kex je dovolj prostora, vabimo vsa ljubljanska okrožja in odseke teh okrožij, da pošljejo svoje vaditelje na ta tečaj. Tečaj je namenjen tako tehničnim vodjem naraščaja in mladcev kakor tudi članom. Tečaj bo v telovadnici na stadionu in se prične v ponedeljek 4. novembra ob dveh popoldne, konec pa v soboto 16. novembra ob dvanajstih. Na tečaju se bo predelala vsa obvezna tehnična tvarina za prihodnje leto in to za naraščaj, mladce in Člane, dalje gimnastika, talna telovadba, orodna telovadba, orodje kot zapreka, tekmovalni red, predpisi za tel. in športni znak, odbojka. lahka atletika, plavanje i. dr. Prijave je poslati ZFO najkasneje do 1. novembra t. 1. Bog živil Propagandni tek zasavskega okrožja Obveščamo odseke našega okrožja, da je Start propagandnega teka prestavljen na drugo uro popoldne. Vrstni red je sledeč: odseki Sv. Peter, Ko-deljevo, Hrušica, Sostro, Dcv. M. v Polju, Sv. Helena, Dol, Sv Jakob, Moste, Vajenski dom, Rokodelski dom. Start bo točno ob dveh zato naj bodo tekači že preje na svojih mestih. Kolesarji, ki imajo ta dan obveščevalno službo, naj bodo že oh 1. uri na štartnih mestih svojega odseka in sicer oh vsakem vremenu, da ho mogoče obvestiti, ako tekači pripravljeni ali pa fc se bo tek vršil ali ne. Okrožna kontrola naj bo točno ob pol 1 na Startu pri Sv. Petru. To so br. Cajhen Mak9, Jerančič, Porčič Jakob, Židnn Anton, Ogrin Ludvik. Ostalo ostane v veljavi kakor je v načrtu. Tekači naj so držijo cestnega reda. Pokažite se disciplinirane. Prva kontrola krene oh 1 iz Ljubljane. Druga pa ob 2. Ljubljanske odseke poživljamo, da se udeleže praznovanja praznika Kristusa Kralja dopoldne kakor predpisuje zadnja okrožnica ZFO. — Okrožni načelnik. • F. O. Slška sporoča svojim članom, mladcem in naraščajnikoni, da boino pričeli s telovadbo prihodnji teden. Vpisovanje naraičajnikov in prva telovadnu ura bo v torek 29. t. m. ob pol <» v sam. dvorani. Mladčeva in članska telovadba pa se prične v četrtek. Fantovski sestanki se vrše vsak torek. Vsi katoliško misleči fautjo vabljeni. — Odbor, Po štiridesetih letih pričakovanja Suha Krajina ima vodovod THONET MUNDUS tovarna pohištva iz upognjenega lesa D. D. VARAŽD1N dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno opravo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene dvorane, kinomatografe, čitalnice in privatne domove v prvorazredni kvaliteti po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe in prospekte. bi tekla v vodovod ob povodnji. Sicer pa bo tudi montaža te čistilne naprave opravljena še to zimo. I»o svojem nadvse socialnem namenu in na-rodnozdravstvenem pomenu je vodovod v Olobočcu podjetje, ki ga vsa Suha krajina z velikansko radostjo pozdravlja ter se obenem z globoko hvaležnostjo spominja dobrotnikov, ki so ji pripomogli do njega. Prav posebno pa so od srca hvaležni Krajin-čani banu g dr Marku Natlačenu, ki se je lotil štirideset let pričakovanega in obljubovanega vodovoda in s tem najlepše dokazal, kako dobro pozna socialne nalogo, ki jih zastavlja delovni program za procvit in dobrobit Slovenije. Kako so gradili vodovod Velike vodovodne naprave v Globočcu pri Zagradcu so dograjene Danes bo že tekla voda iz izvira Globočec v Ambrus v Suhi Krajini Od vseh kraških pokrajin v Sloveniji Suha krajina na Dolenjskem že s svojim imenom dokazuje, da nima nobene tekoče vode. Tudi število kapnic, s katerimi si prebivalstvo v takih krajih pomaga, je v Suhi Krajini le bolj majhno in zato ni čuda, čo nikjer v Sloveniji prebivalstvo ob sušah ne trpi tako hudo kakor prebivalci že itak siromašne Suhe krajine. Konec nadlog se obeta Ob sušah morajo namreč Krajinčani vodo do-važati iz doline Krke. Naložiti morajo sode na vozove, vpreči vanje svoje voliče in se odpeljati po vodo včasih tri do štiri ure daleč, še hujša je pot nazaj, ko morajo voziti težke vozove iz globoke doline nekaj sto metrov visoko na planoto. Pa ne Pogled na betonirane kadunje, kamor bodo montirali čistilne naprave, ki bodo čistile in razku-ževale vodo, ki bo pritekala iz zajetja v rezervoar za čisto vodo. — V ozadju stoji strojnica s črpalnimi napravami. Zgrajena je nad ogromnim podzemskim rezervoarjem za čisto vodo, ki je dolg 24 metrov, širok 10 metrov in visok 4 metre, Nova planinska postojanka na Kumu pri vasi Višnje vodo v drug, še višji rezervoar. Iz tega rezervoarja bodo oskrbovane še višje ležečo vasi na planoti. Proračun za to ogromno gradbeno delo, ki naj bi po dograditvi imelo skupaj 12 rezervoarjev, 8 raztežilnikov in okrog 55 km cevnih vodov, je znašal leta 1938 nad 15 in pol milijona din. Velik del te vsote je zahtevala seveda velika vodovodna naprava pri Globočcu. Tu je bilo treba najprej zajeti krašk: izvir, ki ima po dosedanjih meritvah najmanj 70 litrov na sekundo, največ pa 20.000 litrov na sekundo. Zajetje takega kraškega izvirka pa je vedno negotova zadeva. Za tem je bilo treba urediti vse potrebno za čiščenje vode, nato' zgraditi ogromen rezervoar za čisto vodo, ki drži tričetrt milijona litrov, končno pa še strojnico, v kateri ženejo elektromotorji vodne črpalke, ki potiskajo vodo nad 200 metrov visoko. Položiti je bilo treba velike jeklene cevi do 220 metrov višje ležečega rezervoarja na Stražnem vrhu. Zgraditi so morali prav tam zoj)et ogromen rezervoar, ki drži nad pol milijona litrov, in od tod napeljati cevi, po katerih naj bi tekla voda do vasi na planoti. V strojnici so že postavljeni elektromotorji in črpalke. Za sedaj sta bila montirana dva elektromotorja, od katerih ima vsak nad 90 konjskih sil. Vsaka črpalka more na uro potisniti v rezervoar na Stražnem vrhu ?5.000 litrov vode. samo trpljenje, ki ga zahteva dovažanje vode za najnujnejše potrebe, še druge nadloge tarejo ob suši prebivalce Suhe krajine. Ob sušah nastanejo, kar je popolnoma razumljivo, v Suhi krajini prave epidemije griže ali celo tifusa, ki jih je zares težko zaustaviti. Kaj je čudnega, če so Krajinčani že polnih štirideset let prosili za zgraditev vodovoda, ki bi jih rešil vseh teh nadlog in trpljenja. In v resnici ni pretirano, če trdimo, da se je ob vsakih volitvah v Suhi krajini agitiralo z vodovodom, in spet je res, da niso nikjer volivcev tako pitali z »vodo« kakor prav v Suhi krajini, ki je zaman čakala na izpolnitev obljub. Tem večja zasluga gre zato sedaj vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli, da je vprašanje vodovoda za Suho krajino stopilo iz seznama volivnih šlagerjev v resničnost. Posebno neuklonljivo voljo za zgraditev vodovoda je pokazal ban g. dr. Marko Natlačen, ki ni odnehal prej, dokler ni zagotovil najpotrebnejših denarnih sredstev za zgraditev vodovoda. Na vprašanju denarja so se namreč poprej vedno ustavili vsi poskusi dati Suhi krajini zdravo pitno vodo. Ne glede na to, da zgraditev tako velikanskega vodovoda zahteva ogromna denarna sredstva, pa je ban g. dr. Marko Natlačen z velikim razumevanjem do siromašnih Krajinčanov, ki na kraških tleh pridelajo komaj toliko, da žive iz rok v usta, rešil na velikodušen način tudi vzdrževanje vodovoda. Ni namreč mogoče misliti, da bi se s skromno vodarino mogli kriti opazovalni stroški vodovoda. Prav za prav je odločil g. ban, da se bo vodovod vzdrževal kot ba-nOvinsko podjetje. In danes, ko še zdaleč ne mislimo na volitve, je doživel stari volilni šlager uresničenje. Danes bodo namreč odprli vodovodno progo do Ambrusa, kjer bo prvič pritekla prava pitna voda iz globoke doline Krke po velikih napravah suhokrajinskega vodovoda. Veliko gradbeno delo 2e pred leti je Higienski zavod izdelal načrt za vodovod, s katerim naj bi se oskrbovala Suha krajina s pitno vodo. Ta načrt določa dva vodovoda: gravitacijski vodovod za Velike Lašče, Dobrepolje in Struge in vodovod z zajetjem izvira Globočca pri Zagradcu za pravo suhokrajinsko planoto. Najprej je prišla na vrsto graditev vodovoda v Globočcu, od koder je treba črpati vodo na planoto Suhe krajine. Po načrtu naj bi ta vodovod na planoti oskrboval z vodo 26 vasi s 3700 prebivalci. Prav tako bi se iz izvira Globočca napajalo še posebno vodovodno omrežje od Zagradca do Dvora in Žužemberka. Tu bi dobilo vodo 17 vasi in okrog 3000 prebivalcev. V kraškem studencu Globočec zajeto vodo bi bilo treba seveda črpati okrog 200 m visoko na planoto. Za višje kraje na planoti pa bo zgrajena še posebna črpalna postaja, ki bo dvigala V marcu leta 1038 je vsa Suha krajina imela velik praznik. Tedaj je g. ban dr. Marko Natlačen zasadil prvo lopato ob izvirku Globočec v znamenje, da se naj vodovod začne graditi. Prebivalstvo vse Suhe krajine je v ogromni množici bilo tedaj zbrano ob izvirku, da z velikanskim navdušenjem izrazi svoje veselje, da se je davna želja začela uresničevati. Čez poletje in še naprej v jesen je tehnični oddelek banske uprave previdno delal na zajetju izvirka in je na zimo to najbolj kočljivo nalogo tudi srečno opravil. V januarju 1039 je gradbeno podjetje »Tehna< iz Ljubljane prevzelo prva gradbena dela v Globočcu v skupnem znesku skoraj 2 milijona dinarjev. Podjetje se že dolga leta peča z graditvijo vodovodov in je zato spretno in s priznano solidnostjo začelo graditi vse potrebne naprave v Globočcu. Posebej je bila izlicitirana letos februarja hitro delujoča čistilna naprava za vodo. Tudi dobavo te naprave, ki je zaščitena z italijanskim patentom, je prevzelo podjetje »Tehna< za dober poldrug milijon dinarjev. Naprava sama še ni dobavljena, bo pa v kratkem. Podjetje je lani in letos zgradilo ob zajetju ogromni rezervoar za pitno vodo, strojnico in črpalnico, stanovanjsko hišico za strojnika, transformatorsko postajo, od koder se bodo napajali z električnim tokom elektromotorji v strojnici, odtočni kanal za vodo ob povodnjih, dalje vodovodno progo do rezervoarja na Stražnem vrhu in prav tam tudi rezervoar sam. Nadalje je letos zgradilo tudi vodovodno progo od rezervoarja na Stražnem vrhu do vasi Ambrus, od koder je letos bil v lastni režiji zgrajen odsek v vas samo. Pri graditvi tega odseka so pomagali s kulukom prebivalci vasi, ki so opravili za okrog 20.000 din dela. Zadnje preizkušnje vodovoda so bile te dni oprav-* ljene in zato bo vodovodna proga do Ambrusa danes odprta. Veliki stroški Sedaj opravljena dela obsegajo tako imenovano prvo etapo vodovoda, ki je zahtevala velike investicije za začetne naprave, tako da velik dol vodovodnega omrežja še ni prišel na vrsto. Poleg priključka vasi Ambrus naj bi se v prvi etapi priključile še vasi Kal, Primča vas in Višnje. V kratkem bodo zgradili še glavni vod od Ambrusa do Višenj, s čemer bo vse pripravljeno za drugo etapo, v kateri bi bilo treba zopet zgraditi pri Višnjah posebno črpalnico, iz katere bi črpalke potiskale vodo po en kilometer dolgem tlačnem vodu do 100 m višje ležečega velikega rezervoarja, v tako imenovani visoki pas. Gradbena dela za prvo etapo so bila preračunana na okrog 6 in pol milijona din. Od tega je šlo samo za drage vodovodne cevi nad 1 milijon din. Banovina je kupila te cevi od železarne v Varešu in jih sedaj odplačuje v letnih obrokih skozi deset let. Poleg glavnih gradbenih del, ki jih je opravilo podjetje »Tehnat in ki znašajo z dobavo čistilne naprave vred nad 3 in pol milijona din, je bilo treba še posebej nabaviti strojno opremo v črpalnici, dalje električne napeljave in drugo. Ostanek od preračunane vsote, ki je še na razpolago, pa bo porabljen za izpeljavo vodovodne proge do Višenj. Kdor ne pozna razmer v Suhi krajini, bi morda mislil, da je glavno šele treba opraviti: zgraditi namreč vodovodno omrežje med posameznimi vasmi. Temu pa ni tako. Najhujša nesreča za Suho krajino je že odpravljena. Prebivalstvu ne bo več treba hoditi z visoke planote nad 200 metrov globoko v dolino Krke. Ce bo slučajno nastala suša, bodo pač razvažali vodo za sedaj še po visoki planoti od Ambrusa in drugih vasi, ki bodo dobile vodo. To pa zdaleč ne bo več tako hudo kakor Načrt zn novo kočo, ki je do pritličja že zgrajena »Smučarski klub Kum Trlx>vlje«. Darovalcem bo klub za naklonjenost ostal hvaležen doižnik ter so v imenu zimske športne mladine iz Trbovelj toplo priporoča. Darujmo za narodno stvar (K današnji dinarski zbirki Slovenske Straže.) Spet kliče Slovenska Straža vsem rodoljubnim Slovencem, da prispevajo po svojih močeh za skupne narodne potrebe. Vsak zaveden Slovenec naj se odzove temu klicu in naj stori danes svojo narodno dolžnost. Zbirka je namenjena sorojakom ob severni meji, ki morajo zlasti v teh viharnih časih čutiti toplo srce matere domovine in dih bratskega družinskega občestva vseh Slovencev. Lepa in hvalevredna, potrebna in celo nujna je zamisel take nabirke, ki jo od lani redoma leto za letom vrši Slovenska Straža. V teh časih človek tem bolj čuti pripadnost svojemu narodu in bi hotel imeti v njem čim varnejše zavetje. Tu pa je medsebojna pomoč in bratska vzajemnost na mestu, skupno sodelovanje vseh z vsemi nujno I Danes vidimo, da vse napredne države prirejajo od časa do časa vsenarodne zbirke, ki jih sistematično vodijo in organizirajo do slednjega uda narodne skupnosti. Mi smo bili tega načina samopomoči še pred nekaj leti malone nevajeni in še danes ni organizacija naših nabirk razpredena do polne višine. Marsikje še naletimo na težkoče, nerazumevanje, malobrižnost, nepripravljenost in druge podobne ovire. Vse to kaže na našo nenavajenost in nevzgojenost. Pri teh narodnih zbirkah zato do-kažiino svojo narodno osveščenost, zavednost in vzgojenost! Res je sicer, da imamo zadnji čas Slovenci kar precej javnih nabirk in tale mesec ter prihodnji še posebno veliko. A kadar si poklican, da žrtvuješ za narodno stvar, daruj rad, kolikor moreš! Res je dalje, da je ta nabirka malo pozna v mesecu, a dinar lahko daš kljub temu, odn. mali dar domu na oltarl Končno je tudi res, da vse te zbirke kljub še tako spretni organizaciji ne znesejo toliko kot bi bilo lo potrebno v te namene. Toda pomisli, da so bili naši ljudje z lansko zbirko in lanskim darom zadovoljni in če se to ponavlja vsako leto, vendarle ni brez haska. 50 do 100.000 dinarjev, kolikor taka zbirka ponavadi pri količkaj razgibani organizaciji končno znese, je le nekaj izdatnega. Pri tem je treba še upoštevati, da je vsaka taka zbirka — četudi se nekaterim zdi odveč — hkrati tudi mobilizacija našo narodne zavednosti in čuječ-nosti. Moralna stran take vsenarodne nabirke torej tudi ni od muli in ima svoj veliki pomen in smisel. Saj se naša narodna osveščenost kaže vprav v dobri volji, s katero kdo prispeva četudi majhen dar, kar pač zmore za skupno narodno stvar. Nimajo torej prav tisti, ki v kakem kotu godrnjajo nad takim javnim »beračenjem«, češ da bi morala tu poseči vmes država sama in kriti vse potrebe. Ne glede samo na to, da bi ostala tako prikrajšana narodnovzgojna stran lake vsesplošne nabirke, ki se je udeležujejo široke narodove plasti, marveč bi tako ostalo prezrto tudi načelo, da je v skupnosti mot in da moramo — če sme živo narodno občestvo — od časa do časa čutiti in delati po načelu: eden za vse in vsi za enega! To je tisto organično načelo medsebojnega sodelovanja istega telesa, ki ga poznamo že iz znane prastare pripovedke o Človeških udih in v življenjskem načinu vsake živi. Darujmo zato radi za našo skupno narodno stvar in poslužimo se prilike, ki nam jo nudi Slovenska Straža. Ne izognimo se tej mali žrtvi za tako važno narodno stvar! Tako bomo pokazali, da se v teh časih nalos, ki zadenejo v tem večji meri vsakega posameznika v narodu, zavedamo v polni meri, kakor tudi oduovornosti do naše narodne skupnosti. Naj bi lorej ne bilo Slovenca, ki hi se ne izkazal Slovenca tudi s tem, da daruje, kolikor more, vsaj po en dinar za našo severno mejol E. Boje. prejšnji križev pot v dolino Krke. Dejstvo, da še niso montirani električni stroji za čiščenje, se stvarno tudi ne bo poznalo. Ker bo za sedaj poraba vode še majhna, bodo lahko v veliki rezervoar v Globočcu načrpali dovolj vode takrat, kadar bo čista, tako da jim ne bo treba uporabljati kalne vode, ki Rudarji smučarji, člani smučarskega kluba Kum iz Trbovelj, grade na lepih smuških terenih, malo pod vrhom dolenjskega Triglava, svoj lasten dom. Ko so pred petimi leti izročali tedaj zgrajeno zasilno zavetišče f>o uvidevnosti in naklonjenosti gospoda Nika Jakila iz Boštanja klubu v uporabo, se niso nadejali, da bo prijazno in dokaj obširno poslopje v tako kratkem času postalo za klub pretesno. Klub si je ob svoji ustanovitvi zadal nalogo, da s 6motrnim delom razširi in zainteresira rudarsko mladino za ta zdravi in najlepši šport, ki je tisti čas v Trbovljah vedno bolj nazadoval. Ko se je članstvo potrojilo, je postala potreba I>o novem in večjem domu vedno l>olj pereča zadeva. Po vsestranskem posvetovanju se je odbor sporazumno s člani odločil, da zgradi nov dom. Dom, katerega grade člani s prostovoljnim delom in vse do sedaj s svojim denarjem, bo dovolj velik, da bo sprejel pod svojo streho vso mladino, ki se zbira pod okriljem svojega kluba in ono, katero ima klub dolžnost, da jo privede v svoje vpte, ter ji omogočil uživanje neizmernih lepot zimske narave, jo odvajal od pogubnih posledic, katerih1 so zlasti v zimskem času težko ubrani, ko se zbira pri alkoholu in kvartah. Tiho, kakor deluje, je pred dvema mesecema začel graditi ta dom. Dom, ki bo odgovarjal vsem zahtevam sodobnega planinskega doma, ima že svoje pritlične prostore v surovem stanju dozidane. Tu bo v lepem in zračnem prostoru skupno ležišče za 25 ljudi, shramba za smuči, kopalnica in kleti. Stara koča Dom bo dvonadstropen in bodo nadstropja lesena. V prvem nadstropju bo obširna jedilnica, kuhinja, klubska soba, stanovanje za oskrbnika in stranišča. V drugem nadstropju bo devet sob, skupno z 22 posteljami. Tudi podstrešje bo dopuščalo, kadar bodo denarna sredstva na razpolago, za zgraditev nadaljnih 6 sob. Odbor se že sedaj pripravlja, da bo napravil bivanje v domu udobno in prijetno, ter ima v načrtu stvari, katere takšno bivanje omogočijo. Z novim domom bo zlasti v zimskem času pridobil Kum, s katerim se zaradi lege in odličnih terenov v Zasavju sploh ne more noben kraj moriti. Z ureditvijo gozdnega parka in z iztrebljenjem travnikov od kamenja in grmovja bo okolica na lepoti samo pridobila. Smuč. klub Kum se ob tej priliki predstavlja javnosti sredi započetega dela, katerega si je zastavil in katerega bo z neuklonljivo voljo tudi izvršil do avgusta leta 1942., če ne poseže višja sila vmes. Obrača se pa vljudno na imovitejše sloje in ustanove, kateri imajo smisel da to idealno delo kluba j>odpro in morda pospešijo, da se delo zavr-ši že drugo leto. Podpore se lahko pošiljajo na: Važno opozorilo in prošnja vsem šolskim vodstvom Ravnateljstvom vseh državnih in zasebnih srednjih in učiteljskih šol, upraviteljstvom vseh državnih in zasebnih meščanskih šol, kakor tudi vseh strokovnih šol ter upraviteljstvom ljudskih šol jo kr. banska uprava z okrožnico pod IV. štev. 20749-1 priporočila, da sodelujejo pri nabiralni akciji Slovenske straže v Mariboru za severno mejo. Slovenska struža prosi vsa imenovana p. n. šolska vodstva, da izvedejo v smislu okrožnice kr. banske uprave zbirko v vseh razredih na svojih šolah r ponedeljek (ali sploh v prihodnjem tednu) po nabiralnem dnevu. Vljudno prosimo, da pošljejo p. n. šolskn vodstva nabrano prispevke dijaštva in Ijtidskošolskih otrok Slovenski straži v Mariboru, Aleksandrova »•sia 6. Značke se bodo prodajale samo nn ulicah. Slovenska straža. HOVJL&& Koledar rVedeljn, 27. oktobra: 24. pollinkostna nedelja. Kristus Kralj. Frumencij, škof; Antonija, devica Ponedeljek, 28. oktobra: Simon in Juda, apostola; Cirila, devica in mučenica. Torek, 29. oklobra: Narcis, ,škof; Ida, devica; Donat, »poznavalec. Osebne novice = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ivan Jurca z Vrhrrike, ^nfon Jaklii iz Poznikovega in Franc Zupan iz Loma nad Tržičem. Čestitamo! = Promocija. V torek, 29. t. m., ob 12 bosta promovirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani gg. Lamut Bogdan iz Ljubljane in Lobe Hinko iz Zagradca. Čestitamo 1 = Poročila sta sc v petek 25. t. m. v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Janez še me, suplent v Bitoliu, in gdč. Vtilči Vidic, prav. uradnica v Ljubljani. Obilo sreče! = Poročila se bosta danes na Koroški Beli, ženin gospod Mirko P a p 1 e r, posestnik na Brez-nici; sin znanega usnjarja in lesnega industrijca Franceta Paplerja iz Doslovič in gospodična Mara čop iz ugledne Svetinove hiše na Beli. Poročal bo g. g. Fr. S. Finžgar, pisatelj in župnik, ki je ženinov stric. — Mlademu paru želimo v zakonskem stanu veliko sreče in blagoslova! zbor Zveze ljudskih odrov. Tako je tudi ta organizacija na novo zaživela in lx> gotovo mnogo doprinesla k napredku naših l judskih odrov. — Začetek reknlokeij za duhovnike z dežele. Prva jesenska rekolekcija bo v sredo, 30. oktobra, ob pol 10. uri dopoldne v Domu duhovnih vaj (Zrinjskega 9) Gg. z dežele se zberejo v dvorani. Te rekolekcije prireja »Unio Apostolica« za svoje člane, vabljeni so oa k obilni udeležbi tudi vsi drugi duhovniki izven Ljubljane. — Škofijsko vodstvo UA. ŠTEDLCHV. : KVALITETNI AtlTO,: " ' " " '~TviitV> lOOOl« 2000 c:ni ' . OV-ŽAŠTOgsrvb. ,'■■ '-,.r — Zahvala. Odbor društva združene bivše učenke šmihelskega zavoda izreka iskreno zahvalo vsem dobrotnikom iz Novega mesta, Šmihela, Ljubljane, Maribora, Kranja, Zagreba in dr., ki so na kakršen koli način prispevali za tombolo 20. okt. v Novem mestu. Prav posebno Bog povrni upravi knežjih posestev Auersperg, Soteska, ge. baronici VVonibolt-Umstadt, Hmeljnik, ter ljubljanskemu odboru. — Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino. lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotliemn ine. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union. HBYI11IRH krema se uspešno uporablja zoper spuščale, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kcže pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah In drogerl|ah po ceni din 10-— za škatlico — Poročila sta se v župni cerkvi sv, Petra v Ljubljani predsednica Zveze deklišikih krožkov v Ljubljani gdč. Albina Ba j d in g. Alojzij Cerer, trgovec iz Litije. Poročil ju je g. župnik Alojzij Košmerlj, priči pa sta bila nevestin svak g. Jože Lekan, ravnatelj mestnih podjetij v Mariboru, in g. inž. Nace Češenj, poslovodja elektrarne Češenj v Tacnu. Novoporočence-inu želimo veliko sreče in božjega blagoslova! = Poročila sta se g. dr. Božo Kobe, sodniški pripravnik v Ljubljani, in gdč. Mara Severjeva iz Ljubljane. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova l = Poročil se bo danes v cerkvi sv. Terezije D. J. na Kodeljevem v Ljubljani g. Lojze Erjavec, litograf in predsednik grafične organizacije v Ljubljani, z gdč. Ido Košir iz znane družine v Brodu pri Novem mestu. Poročenccma želimo obilo božjega blagoslova! = lz vojaške službe. V aktivno službo v orožiuštvo je bil preveden pehotni podporočnik Drenik Alojzij: — Na bvojo prošnjo ie bil upokojen pehotni kapetau Milač Ivan. — Preveden je bil rez. tophišlti podporbČnik Levstek Anton v letalstvo. — Z zlato kolajno za zvesto službovanje je bil odlikovan narednik-vodnik 1. razr. Pa j k Drago. Fotacujfe lM\\\m in bolezni na njivah, v sadovnjaku, v kaščah in shrambah-skladiščih, vsakovrstno golazen v hišah, stanovanjih, na vaših oblačilih, hišno gobo itd. izključno s preizkušenimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavlja: poobl. agr. Ing. Prezelj, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, VVolfova 3, tel. 34-73. — Slovenski bojevniki pojdejo na grob kralja Aleksandra. Kakor druga leta, tako bo »Zveza bojevnikov« v Ljubljani tudi letos priredila potovanje na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplonac. Kakor je bilo v časopisju že objavljeno, se je termin potovanja zanadi tehničnih težkoč in pa na željo mnogih prijavljencev moral preložiti na dneve od 8. do 11. novembra t. 1. Spored je sledeči: V petek, 8. nov., odhod iz Ljubljane ob 25 z brzovlakom v Belgrad. V soboto, dne 9. nov., prihod v Belgrad ob 7 zjutraj, nato porazdelitev prenočišč in ob 11 dopoldne odhod z vlakom do Arandjelovca. Ob 3 poklonitev na grobu blago-pokojnega kralja Aleksadra I. Zedinitelja. Zvečer ob 22. povratek 7. vlakom v Belgrad. V nedeljo, dne 10. nov., obisk znamenitosti Belgrada. Odhod iz Belgrada istega dne ob 23. V ponedeljek, 11. nov., prihod v Ljubljano ob 9.23. Stroški potovanja so določeni na 350 din (II. razred 100 din več za osebo); všteti so samo stroški za skupno prenočišče. Prijave za prenočišče v hotelu je treba posebej označiti. Prijave za potovanje je treba poslati do 3. novembra 1940 obenem z vplačilom prispevka na čekovni račun »Zveze bojevnikov« št. 14.IGO ali v pisarni »Zveze bojevnikov«, Ljubljana, Masarykova cesta, 11. nadstr. (palača Grafike). Udeleženci potovanj, ki jih je priredila »Zveza bojevnikov« druga leta, so bili vedno nad vse zadovoljni in pričakujemo, da bodo letos tudi. Vodstvo potovanja si prizadeva, da potovanje organizira kar najbolj ugodno v zadovoljstvo udeležencev. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Za skupen spomenik vsem vojnim žrtvam svetovne vojne, ki se bo zgradil na naši največji božji poti na Brezjah ter za pomoč revnim bojevnikom iz svetovne vojne, vdovam in sirotam umrlih bivših vojakov, je »Zveza bojevnikov« pokrenila nabiralno akcijo, ki je bila od kralj, banske uprave v Ljubljani dovoljena in ki bo 1., 2. in 3. novembra t. 1. »Zveza bojevnikov« poziva vse prijatelje in dobrotnike, da njeno delo čim izdatneje podpre g tem, da darujejo nabiralcem ,ki so od »Zveze bojevnikov« določeni in ki se bodo izkazali z legitimacijo, znesek v zgoraj omenjeni namen. Za vsak dar že vnaprej Bog plačaj! — »Zveza bojevnikov«. — Režliserski tečaj, ki gn je priredila Prosvetna zveza dne 24. in 25, oktobra, je izvrstno uspel. Udeležba sama — 46 režiserjev — pričn o potrebj takega tečaja. Tečaj je v glavnem vodil operni režiser Ciril Debevec. ki je podal praktične nasvete in navodila režiserjem in je predaval tudi o odrski izgovarjavi. 0 izbiri iger in pripravi načrta je predaval dr, Tvn Cesnik »Poglobimo naše igranje« o tej tvarini pa jc predaval dr. Pogačnik, — Obenem se je vršil občni — Slovensko čebelarsko društvo sporoča vsem naročnikom sladkorja za prehrano čebel, da je pravočasno naredilo vse potrebne korake za dobavo sladkorja. Naročilo in plačalo je že 9 vagonov, prejelo pa doslej samo tri. Četrti vagon je na poti. Za dobavo se je pismeno, brzojavno, tele-fonično in osebno zavzemalo. Upa, da bo naročeni sladkor v nekaj dneh dospel iz tovarne. Razpošilja ga društvo po vrstnem redu naročil in ga oddaja kg po 9 din. — V soboškem okraju manjka 21 učiteljev. Ker so trije učitelji na študijskem dopustu zaradi nadaljevanja študij na višjih pedagoških šolah, manjka zdaj v soboškem okraju skupaj 21 učiteljev, in sicer po dva na osnovnih Šolah v Fikšincih, Ser-dici in Pertoči, po eden pa na Tišini, v Kramarov-cih, Sv. Juriju, Kuzmi, Kruplivniku, Gor. Lendavi, Vidoncih, Bodoncih, Šulincih, Budincih, Domanjšev-cih, Fokovcih, Kančovcih, Križevcih in Markovcih. V Fikšincih je bila ta mesec sploh šola zaprta, ker ni bilo nobene učne moči, zdaj pa je bila na njo premeščena učiteljica Sabina Šerak iz Predanovcev. Učitelj Vrečko Miroslav je premeščen iz Pečarov-cev v Nedolico, v Dolnje Slaveče pa pride učiteljica Karolina Lušin iz Bizeljskega. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, prot: kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Vsem onim, ki so mi čestitali k moji 60letnici, izrekam ob tej priliki srčno zahvalo. Ivan Velepič, Slovenski Javornik. — Dete utonilo v jarku. Posestnik Raj v Go-milicah v Prekmurju je na žalosten način izgubil dveletno hčerko. Koditelja sta se podala s hčerko na njivo. Ker je bilo precej hladno, sta dete zavila v ruto in šla po svojem poslu. Dete je kobacalo okrog po njivi in je dalo v jarek, ki je bil napolnjen z vodo, iz katerega se samo ni moglo rešiti. Še preden so starši pogrešili otroka, je dekletce utonilo. _ Igre za Miklavževo: »Rebeljon v peklu«, »Nebeška storija« in od 12. novembra dalje tudi najnovejša »Parkljev kož« (J. Vomberger), se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Za zadnjo se sprejemajo tudi prednaročila. _Literatura o negovanju otrok je zelo bogata in se še vedno spojKilnjuje z novimi nasveti. Skušnja nas učd, da je za nego kože pri otrocih odlična krema Babymira, ki se uspešno uporablja proti osepnicam, krastam, lišajem, priščem, ranam in proti s seoom odrgnjeni in vneti koži. Matere, dajte svojemu otroku naj-l>oljše — negujte njegovo kožo s kremo Ba-bymira, — H Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 26. t. m. je objavljena %iuin% nn gl.zastopstvo ZUNDAPP OižuzEK Mj.OTO.Cl KLI \ TAVČARJEVA 11 ' VSAKMODE L D OB IT E TA KOJ. »Uredba, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica, odpovedovati najem stanovanj in poslovnih prostorov«, dalje »Naredba o kontroli izvoza klavniških proizvodov«, »Naredba o kontroli uvoza parafina iz št. 183-1 in 2 uvozne carinske tarife«, »Določba o uporabi uredbe o kontroli cen tudi na loj«, »Navodilo o carinjenju zmesi za lošč in zmesi za emajl:, »Določba o otvoritvi kemijskih laboratorijev v Sarajevu in Mariboru«, »Dopolnitev pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, IV. del«, »Pojasnilo glede banovinske trošarine na vinski kis«, »Sprememba uredbe o prispevanju občin občinskim kmetijskim skladom in sreskim kmetijski modborom« in »Odločba razsodišča v mezdnem sporu v stavbeni stroki«. — Igre za božič, Silvestrovo in druge prilike: »Božič sirot« (božična legenda), naj is, J. Vomber-gar, ter najnovejša »Zbirka šaljivih prizorov« za Silvestrovo in razne prilike, bo imela v zalogi v početku decembra (okr. 10.) Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ker bo izšlo le omejeno število izvodov teh iger, se sprejemajo prednaročila. — Ista knjigarna ima v zalogi še nekaj izvodov igre »Vrnitev« (J. Vombergar), primerne za božični čas. — Velika sleparija z rudnikom in lesom. Zadeva MLškovič-^larkovič in Radovanovič se vleče že od leta 1956. G. Markovič je bil lastnik rudnika Veluče v Srbiji. Prodal ga je Lidiji Radovanovičevi. Ta kupnine ni mogla takoj poravnati. Pojavil na se je trgovec Milorad Mi-škovič iz Belgriula, Začeli so posredovalne posle. G. Milorad je dobil splošno pooblastilo kot zastopnik ge. Lidije in je odjadral v Slovenijo nakupovat les kar na vagone. Sklenil je dobavne pogodbe z dvema lesnima trgovcema na Gorenjskem. Trgovca sta mu dobavila lesa za 79.000 din. Les je bil odposlan, toda g. Milorad je les v Zagrebu prodal neki zagrebški tvrdki in denur zase pridržal, ne da bi odštel denar dobaviteljema. Trgovca sta Belgrajčana ovadila ljubljanskemu sodišču. In proti Milorad u Miškoviču je bila uvedena preiskava, katere končni rezultat je bil, da je prišel premeteni Belgrajčan pred kazenskega sodnika poedinca na okrožnem sodišču, obtožen prestopka prevare. Včeraj je bila kratka razprava. Trgovec Milorad je bil v odsotnosti obsojen na 16 mesecev zapora in 600 din denarne kazni. Vabilo k razpravi je Miškovič sprejel, toda ni hotel priti osebno v Ljubljano. Našim naročnikom! Današnja vojna v Evropi, ki se že spreminja v svetovno vojno, fe močno spremenila razmere v vseh državah. To najbolj čutimo v našem vsakdanjem življenju, ko kupujemo svoje življenjske potrebščine, katerim se je cena močno dvignila in se jim še dviguje. Proizvodnja vseh izdelkov se je podražila, kajti v teh razmerah so nujno morali poskočiti tudi delavski zaslužki, cena materiala itd. Vse te razmere so prizadejale tudi naš časopis, za katerega smo pri dosedanji ceni vztrajali, dokler smo mogli. Dvig cen papirju, svincu, barvi in drugemu tiskarskemu materialu, povišanje plač uslužbencem, dvig poštnine za razpošiljanje časopisov pa so tudi nas prisilili, da pristopimo k ukrepom, ki naj bi zagotovili nadaljnji obstoj našega časopisa. Vljudno sporočamo vsem našim cenjenim naročnikom, da bo od 1. n o v e m b r a 1.1. dalje 30 din mesečna naročnina za »Slovenca«, tromesečna 90 din itd. Za inozemstvo bo mesečna naročnina od 1. novembra dalje 50 din. V prodaji pa ostane cena listu dosedanja, to je 2 din. Prepričani smo, da je dvig cene mesečne naročnine »Slovenca« malenkosten spričo splošnega dviga cen. V skrbi, da ne bi naši cenj. naročniki bili prikrajšani v novicah in v prikazu vsega zanimivega zunanjepolitičnega, notranjepolitičnega in gospodarskega življenja itd., bomo ohranili še nezmanjšan obseg časopisu. »Slovenec« bo torej tudi vnaprej izhajal na 10 straneh, kakor do sedaj in bo tudi v nedeljski izdaji prinašal čtivo v enakem obsegu kakor do sedaj. Vsi naši redni naročniki pa bodo tudi za naprej zavarovani za primer smrtne nesreče za 10.000 din. Varujte svojcem zavarovalnino! S tem hočemo, da ostane »Slovenec« tudi v naprej zvest prijatelj in najpopolnejši vodnik vsem bralcem v vsakodnevnem gledanju na dom in svet. Prepričani smo, da s tem najboljše vršimo poslanstvo, ki ga je »Slovencu« zgodovina že dodelila in ki najboljše odgovarja našemu prosvetljenemu narodu v mestu in na deželi. časih. Ta zavest nam utrja upanje, da nam bodo vsi naročniki tudi v današnjih težkih , ki jih pa hvala Bogu v okviru naše lepe domovine Jugoslavije še zelo srečno prena- šamo, ostali zvesti in da nam bodo pridobili še novih naročnikov io prijateljev. Zvestoba za zvestobo! Uprava »Slovenca«. Kdor na novo naroči »Slovenca« dobi »SLOVENCEV KOLEDAR« za 10.— din Za nenaročnike stane »Slovenčev kol od ar« 28.— din. Naročite koledar čimprej! Naročite oglase v njem! Prednaročila sprejemamo samo do 1. novembra 1940. 4«iiiiiMtMimiimH(itfimimiMi«tfiV jj neguje zobe z zobno kremo i Članstvu Slovenske dijaške zveze! Danes nabiralni dan Slovenske Straže za revno slovenske deco ob naši severni mejL Tovariši! Tovarišice! S pobiranjem narodnega dinarja opomnimo Slovence na njihovo narodno dolžnost! Bodite samozavestni in vljudni! Vsak na svoje mesto! Trdna meja — varna domovina! Bog, narod, država! Zvezno vodstvo SDZ Št. Jernej na Dol. V bolnišnici Usmiljenih bratov v Novem mestu je umrl zaradi zastrupljenja krvi 62 stari posestnik Janez K r h i n iz Št. Jerneja. Rajni je bil od 1. 1913 do 1925 župan obsežne šentjernejske občine in je v prid svojih občanov storil mnogo dobrega in koristnega. Med svetovno vojno je kot župan preživljal težke čase. Mnogo pa je trpel zlasti ob razpadu Avstrije, ko so se razne klike hotele polastiti vse oblasti, a on jim je s svojo pravico in nepopustljivo voljo to nakano preprečil in ostal na svojem položaju vse do leta 1925, ko so se razmere že dodobra uredile. Nad 35 let je bil član Prosvetnega društva. Še preteklo zimo smo ga videli na odru v društveni dvorani, ko jo sodeloval pri Pa-sijoriu v mogočni vlogi Pilata. Bil je zelo delaven, na političnem in prosvetnem polju ter globoko ve ren oče svoje številne družine. Malenkostne spore, ki so se tu pa tam pojavili v javnosti, je znal s svojo dobrodušnostjo in dobro voljo vedno ublažiti in odstraniti, za pravico svojega bližnjega se je pa vedno potegnil z vso odločnostjo. Bil je priljubljen povsod in tudi nasprotniki njegovega političnega mišljenja so ga cenili, ker njegov značaj je bil res odličen, kremenit in nad vse pravičen. V prejšnjem krivičnem režimu je bil trikrat zaprt za svojo odločnost in poštenje, zaradi tega je bil njegov ponos sicer užaljen, a njegova odločnost in poštenje ter prepričanje je ostalo nezlomljivo in še bolj odločno. Na dan sv. Lukeža je imel pogreb, kakršnih je malo v št. Jerneju Krsto so nosili slovenski fantje na domače pokopališče in ga tam položili k večnemu počitku. Ob njegovem odprtem grobu se je z ganlj ivimi besedami poslovil od njega njegov sodelavec in sedanji župan e. Franc Vide. Na njegovi zadnji poti so ga pospremili člani in članice Prosvetnega društva, v sprevodu je igrala društvena godha, ganljive žalostinke mu je zapel v slovo domači pevski zbor. Na poslednji poti so spremljali pokojnika tudi trije domači gg. duhovniki, zastopstvo občinskega odbora, zastopniki raznih organizacij in številni verniki, prijatelji pokojnika. Zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v prid svojim občanom in zaradi njegovega kremenitega značaja in nezlomljive volje bo vedno ostal spomin na pokojnika v naših srcih zapisan z zlatimi črkami v tra inem hvaležnem spominu. Naj bo Janezu Krhinu lahka zemlja domača in njegova duša naj bo deležna večne sreče in slave pri Bogu. Škofa Loka Mrtvaški ples v Društveni dvorani. Prosvetno društvo bo na praznik Vseh svetnikov ob pol 9 po pobožnosti sv. rožnega venca predstavljalo Lipplov misterij Mrtvaški ples z najboljšimi svojimi igralci. Ker se igra v vsem prilega prazniku vernih duš in ima za smisel pokazati minljivost v«ega posvetnega ter neizbežnost smrti, poslanke božje, priporočamo vsem, da se ob njej notranje pripravijo na praznik vernih duš. Predstava ni dolga, zato vabimo vse k udeležbi, Čarobna moč v Kinn Društveni dom. Danes ob pol 4 in pol 8 bo Društveni kino predvajal lep zabaven film čarobno moč, v kateri nastopata med drugimi tudi ljubljenca našega občinstva Paul Horbiger in Theo Lingen. Ogled suškega mostu med Suho in Hosfo je bil včeraj po uradni komisiji ter je zato upanje, da bodo začeli v najkrajšem' času zidati novega. Komisija je ugotovila nujnost in veliko potrelio. Gradbena delavnost v mestn kljub slabim časom zelo napreduje po zaslugi načelnika cestnega odbora g Ziherla. Tako so že končane Nunske štenge. ki vodijo iz Pod nun v Klobo»-sovo ulico. S tem je storjeno veliko za lepoto mesta, obenem pa za vedno preprečeno, da bi se po klancu sankali otroci in bili v vedni nevarnosti Tudi pri vhodu v mesto so podrli Me-helnovo šupo ter napravili lep dohod na spodnjo epsto skozi Sj>odnji Knrlovcc. Po Karlovcu napel isvajo tudi nove vodne cevi. Napeljali jih bodo tudi ob Sori, mimo Mišnice in proti Plev-ni. Veseli smo vsakega popravila in nove instalacije, ker je vse znak notranje ureditve mesta in njega razvoja* Slovesen praznih v gluhonemnici v Ljubljani Te dni obhaja gluhonemnica v Ljubljani 40 letnico plodnega dela. Ta jubilej proslavlja z lepim praznovanjem, ki se je začelo že prejšnjo nedeljo z zanimivo uro v šolskem radiu, kjer so nastopili gluhonemi gojenci. Med tednom je bilo jubileju posvečeno v radiu še posebno predavanje, v soboto pa je proslava dobila vidnejšo obliko s slovesnostjo, ki se je začela ob 10. dopoldne v dvorani gluho-nemnice. Na slovesnost so prihiteli najvidnejši predstavniki javnega in kulturnega življenja, v lepem številu pa so se odzvali tudi povabljeni bivši gojenci in učitelji zavoda. Odlični gostje Po prihodu pokrovitelja proslave bana gosp. dr. Marka Natlačena je v lepo okrašeni dvorani pozdravil goste ravnatelj zavoda g. Mirko Dermelj. Najprej se je zahvalil pokrovitelju gospodu banu dr. Marku Natlačenu, za tem pa je pozdravil škoia dr. Gregorija Rozmana, zastopnika divizijskega poveljnika generala Masiča, ljubljanskega župana dr. Adlešiča z gospo, rektorja univerze dr. Slaviča, načelnika oddelkov banske uprave, predsednika podpornega društva gluhonemo mladine g. šara-bona, bivšega ravnatelja glubonemnice g. Frana Grma, dalje upravnika glubonemnice v Jagodini g. Nikoliča Radovana, zastopnika glubonemnice iz Belgrada g. Matiča, zastopnika zagrebške glubonemnice g. Gudca in tajnika Društva gluhonemih v Zagrebu g. Pavlina, kakor tudi številno učitelj-stvo in druge prijatelje in gojence zavoda. Za tem je gosp. ravnatelj v lepem govoru orisal razvoj zavoda in omenil vse dobrotnike, ki so s svojimi volili omogočili, da je pred 40 leti bil postavljen zavod za gluhoneme v Ljubljani. Prvi je že ieta 1830 bil prelat in stolni kantor v Ljubljani Šmid Frančišek. Istega leta se je spomnil gluhonemih tudi kaplan v Železnikih Skušek Jože. Leta 1836 je daroval zanje Jelovšek Benjamin, stotnik v pokoju v Novem mestu, leta 1858 ljubljanski knezošk. Wolf Ant. Alojzij, 1. 1861 duhovnik Dafner Frančišek, leta 1866 grofica Stubenberg Frančiška in končno ribniški dekan Ignacij Holzapfel, ki je pred 78 leti napisal oporoko in volil svoje premoženje gluhonemim in tako postal pravi ustanovitelj gluhonemnice. Vsi navzoči so počastili spomin dobrotnikov in zaklicali »Slava«. Za tem se je govornik še spomnil pokojnih ravnateljev zavoda Primožiča Štefana in Pianeckija Janka. Ob zaključku je poudaril govornik, da sta božja previdnost in modro vodstvo naše države nam vsem naklonila, da smo ta lepi jubilej dočakali v miru v krepki naši Jugoslaviji. V najgloblji vdanosti in hvaležnosti do Nj. Vel. kralja Petra II., do njegovega kr. doma in do kneza namestnika Pavla pošilja ravnateljstvo zavoda s proslave vdanostno brzojavko, ki so jo vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Medtem je mali glušec izročil gosp. banu lep šopek cvetja, nato pa je gosp. ban imel naslednji za bodočnost gluhonemnice važen in razveseljiv govor: Govor g. bana Ko praznuje v teh dneh gluhonemnica v Ljubljani 40 letnico svojega obstoja, ji na naslov njenega vodstva in njenega učiteljskega zbora najlepše čestitam. Ob tej priliki bi si dovolil na naslov vodstva zavoda in učiteljskega zbora, ki na njem deluje, poudariti zlasti te-le misli: Delo, ki ga opravljate, je plemenito. Saj ga nedvomno narekuje in vodi najlepši in najblažji nagib: ljubezen do bližnjega, ljubezen do onih, ki so vaše pomoči prav posebno potrebni, ki bi brez vaše pomoči ostali skozi celo svoje življenje neprijetno breme svoji okolici, družbi in samim sebi. Nebogljeni, za vsako samostojno življenje nesposobni prihajajo otroci — gluhi in nemi — v to hišo, v vašo šolo. Treba je ogromno truda, silne potrpežljivosti in res železne in neodjenljive vztrajnosti, da tem svojim učencem nadomestite sluh in jih usposobite, da razumejo govorjeno besedo in da morejo z govorom jasno izražati svoje misli, svoja čustva, svoja doživetja. Tako delo bi bilo trajno nemogoče, ako vas pri tem ne bi vodila nesebična in požrtvovalna ljubezen do bližnjega in prav zaradi tega vidim v vašem delu višjo vrednost in ga cenim mnogo višje, kakor delo učitelja v navadni šoli. 308 fantov in 230 deklet, skupno torej 538 gojencev je v teh 40 letih, odkar ta zavod deluje, odšlo iz te hiše, potem ko so se tu 8 let učili in vzgajali. Vsako leto je torej vaš zavod poslal v svet povprečno 16 do 17 izšolanih fantov in deklet, ki so se pod vašim vodstvom in z vašim trudom usposobili za samostojno življenje. Tako vidite danes svoje bivše gojence v različnih poklicih; dekleta so dobila kruh kot šivilje, krojačice, modistke, pletilje, gospodinje itd.; fantje pa nastopajo kot mizarji, krr1-" -------» ,-->.--!= kamnoseki, mizarji, krojači, čevljarji, kolarji, graverji, tiskarji, kamnoseki, kiparji, dentisti itd. S poštenim in pridnim delom služijo vsakdanji krun sebi in mnogi tudi svojim družinam. Ko gledate na te uspehe svojega dela, ste lahko veseli in ponosni. In zaradi tega je tudi prav, da se 40 letnica obstoja in delovanja gluhonemnice proslavi na dostojen način. Naj bi ta proslava pripomogla, da bi bilo vaše delo v bodoče, ako je to mogoče, kronano s še lepšimi uspehi, kar od srca želim. Ta proslava pa je pomemben praznik tudi za vse sedanje in bivše gojence te hiše. Naj bi ta proslava vzbudila v srcih vseh bivših gojencev čut iskrene in tople hvaležnosti do tega zavoda in do vseh, ki so se z njihovim poukom in njihovo vzgojo trudili in jim na ta način omogočili kolikor toliko človeka dostojno življenje. Naj bi ta proslava v vaših srcih, dragi gojenci in gojenke, vzbudila močno čustvo hvaležnosti do vseh onih, ki so vam omogočili bivanje in življenje v tem zavodu in ki se z vami dan na dan trudijo, da vas izobražujejo in vzgajajo. Vračajte jim njihov trud, njihove žrtve in njihovo ljubezen s pridnim učenjem, z lepim vedenjem, s pokorščino, spoštovanjem in ljubeznijo. Zavedajte se, da vam je jx>-stal ta zavod druga domača hiša in da so vam vaši učitelji drugi vaši starši, ki se za vas trudijo in žrtvujejo, da bi vas usposobili za koristno delo, da si boste mogli sami s poštenim delom služiti svoj kruh. Dva milijona za razširitev V imenu banovine, ki ji imam čast načelovati in ki doprinaša za ta zavod leto za letom velike materialne žrtve, izjavljam, da bom delo gluhonemnice tudi v bodoče spremljat z vso naklonjenostjo. Vem, da ta zavod še ne more izpolnjevati v polni meri svojega namena; premajhen je, tako da ne more sprejemati pod svojo streho vseh onih sirot,, ki jim čut sluha ni dan. Odredil sem te dni, da se izvršijo vse priprave, da se bo zavod primerno preuredit in razširil, in določil sem, da se ima v ta namen staviti na razpolago iz banovinskih sredstev do 2,000.000 dinarjev. Upam, da bo na ta način povečana in preurejena gluhonemnica mogla nuditi pouk in vzgojo vsem otrokom slovenske banovine, ki sta jim pouk in vzgoja v te vrste zavodu potrebna. Boga pa prosim, naj delo v tej hiši spremlja s svojim blagoslovom, da bi bile žrtve, ki jih bo naša banovina za ta zavod doprinašala, vsekdar venčane s čim popolnejšim uspehom. Ganjen se je zahvalil g. ravnatelj g. banu za veliko dobroto, ki bo rešila zavod stiske. Škof poziva mecene Za tem je spregovoril škof dr. R o ž m a n , ki je poudaril, da daje današnja proslava hvalo Bogu, ki je z blagoslovom spremljal zavod v 40 letih njegovega obstoja in ga vodil od uspeha do uspeha. Hkrati daje hvalo požrtvovalnemu učiteljstvu, ki se je posvetilo vzgoji glušcev v vredne člane človeške družbe. Prav tako je treba poudariti hvaležnost gospodu banu, ki je pokazal zavodu pot v boljšo bodočnost. Hvaležnost pa naj bi pokazali tudi vsi tisti, ki imajo zdrave čute in jim ta zavod ni potreben. Ni treba, da smo pred 70 leti dobili samo enega Holzapfla. Tudi v sedanjem času bi bilo prav, da se oglasijo dobrotniki in podpro stremljenja banovine in zavoda. Gospod Bog bo vsem tem plačnik! čestitke Za tem so čestitali zavodu k jubileju predsednik podpornega društva za gluhoneme v Ljubljani g. Šarabon in g. Mntič iz Belgrada. V lepih besedah je zastopnik belgrajske gluhonemnice poudaril pomembno delo gluhonemnice in na koncu prečital predlog upravnika belgrajske gluhonemnice gosp. Ramadanoviča. V predlogu, ki poudarja 10 letno uspešno delo upokojenega ravnatelja Kr. Grina. je izražena želja, naj gluhonemnica v Ljubljani ustanovi fond ravnatelja Frana Grma, v katerega daje prvi prispevek belgrajski zavod v znesku 2000 din. Ta sklad naj spravlja gluhonemnica in iz njega podpira s štipendijami učitelje in gojence gluhonemnice. Za tem je čestital upravnik gluhonemnice v Jagodini g. Nikolič Radovan, ki je poudaril, da je prišel iz srca šumadije čestitat jubiljeu in da obžaluje, da ni mogel pripeljati s seboj učiteljev, da bi videli ljubljanski zavod. Spregovoril je tudi v imenu prvih gojencev gluhonemnice iz leta 1000 g. Sitar, ki je jasno in razločno povedal, da so se prvi gojenci šolali le pet let in da so v gluhonemnici dobili osnove za težki življenjski boj. Te osnove so jim pomagale, da niso padli v breme javnosti, za kar eo vsi od srca hvaležni zavodu. Kot predstavnik Društva gluhonemih v Zagrebu je spregovoril g. Pavlin Stanko, po rodu Slovenec, ki živi že 15 let v Zagrebu, kjer je tudi tajnik Društva gluhonemih. Tudi on je bil gojenec ljubljanskega zavoda in je najprej v hrvaščini izrekel čestitke, nato pa tudi z lepo slovenščino dokazal, da še ni pozabil materinega jezika, čeprav ga ni nikdar v življenju slišal. V imenu zagrebškega društva je izročil zavodu lepo okvirjeno spominsko diplomo. V imenu gojencev in učitelj-stva zagrebško gluhonemnice pa je spregovoril gojenec zavoda g. Gudae, ki je prav tako iskreno čestitat. Sledil je slavnostni govor strokovnega učitelja Vilka Matija. Tema >V svetu gluhonemega otroka« je govornik obdelal tako lepo in prisrčno, da so bili vsi poslušalci ganjeni do solz. Končno je dobila priznanje za zvesto službovanje Marija Ule, ki že 25 let gospodinji v zavodu. G. ban dr. Natlačen je zvesti uslužbenki izročil zlato kolajno za vestno službovanje in poudaril pri tem, da so v današnjih časih jubileji te vrste že dokaj redki in da zaslužijo priznanja in posnemanja. Prav tako ji je v imenu banovino izročil lep dar. Za tem je g. ravnatelj izročil g. banu spominsko knjigo »40 let gluhonemnice v Ljubljani«, ki jo je zavod izdal s podporo banovine in tudi hišni mesečnik »Sonček«. Za tem je povabil g. ravnatelj goste, da si ogledajo pouk v posameznih razredih in razstavo izdelkov risb in vaj gluhonemih učencev. Vsi so bili ganjeni ob naporu učencev in požrtvovalnosti učiteljev, nadvse pa je bila zanimiva razstava, na katero Se posebej opozarjamo ljubljansko občinstvo. Oče gluhonemih: Ribniški dekan Ignacij Holzapfel Ignacij Holzapfel Sliko smo posneli lz knjige >40 let gluhonemnice v LJubljani« Zavod za gluhoneme ravno te dni obhaja 40 letnico svojega obstoja. Javnost je že preteklo nedeljo, 20. oktobra, mogla spoznati iz »Slovenca«, da je prav za prav oče in ustanovitelj tega dobrodelnega zavoda blagopokojni ribniški dekan Ignacij Holzapfel (roj. 1868). Ker pa je bilo v članku izraženo, »da sicer ni znano, kaj je dovedlo velikega dobrotnika gluhonemih na to plemenito misel (zgraditi slovenski gluhonemi zavod)«, je morda le prav, da se javnosti pove ustno izročilo najstarejših ljudi iz ribniške fare. Ti vedo povedati tole: V tistem času je bil gluhonemi zavod v Linzu. Tjakaj so tudi iz naših krajev nekateri pošiljali svoje gluhoneme otroke. Ko sta se pa dva taka nekoč vrnila nazaj in sta se le po nemško izražala, je tega moža silno zabolelo, da se naš rod potujčuje. Verjetno je bil ta dogodek nekak gonilni nagib, da je začel Holzapfel misliti na kaj podobnega med Slovenci. Morda pa je blagopokojni Holzapfel že sam po sebi imel namen kaj takega ustanoviti, ko je ob vsaki priliki tudi v oznanilni cerkveni knjigi poudaril posebno skrb za vso trpečo mladino. Na več mestih v nekaterih oznanilnih knjigah župnije Ribnica je izraženo toplo sočutje do te mladine in skrb njegova za njo. Takole se bere: »Jutro se začnejo navadne šole. Pripeljite tedej stariši svoje otroke, kteri so za šolo. v šolo k zapisu in spregled ... fante in deklice, da jih bomo razdelili in v red djali. Ali so bolni ali slepi ali hromi ali gluhi, vse pripeljite, do se spresodijo.« Iz tega bi človek sklepal, da je moralo biti v tisti dobi le precej takih revežev v dolini, da jih redno omenja v oznanilih. In smiliti so se mu morali, da je pozneje vse svoje imetje, ki si ga je s skromnostjo zbral, daroval za ustanovitev gluhonemega zavoda med Slovenci, katere je od srca ljubil. Ker smo pa zadnjo nedeljo praznovali kot misijonsko, je prav, da se spomnimo, kako je Holzapfel mislil tudi o misijonskem delu. Na 13. pobin-koštno nedeljo 1851. leta je v oznanila napisal naslednje: »Lansko leto so bili tudi pri nas neki duh. gospod po turško oblečeni in so tudi pri nas ma-švali: Ignac Knoblehar so bili, ki so scer iz naše škofije — iz Šentkocijana doma, ki so jih pa sveti oče papež z nekimi drugimi duhovnimi pajdaši poslali med zamurce, kjer do zdaj še nobene kerščan-ske duše ni bilo — sv. evengelij oznanvat. Bili so med temi zamurci, najdli so jih — na miljone in miljone — vse nevedne nevernike in malikovavce. — So spoznaii, da brez posebne pomoči v dnarjih in tudi duh. pomagavcih tega veliciga dela ne za- četi ne opraviti ne morejo. Vernili so se izmed zamurcev nazaj v naše dežele te pomoči iskat in so jo tudi dobili. Veliko almožne in tudi nekej duh. gospodov — tri iz naše škofije saboj vzeli in so se red 14 dnevi med zamurce podali, itd.... Tudi se f, e v ta namen na Dunaju posebna bratovšina začela, ktera se po vsih deželah jako rašira, tem za-murcem in njih učenikom z molitvami in almož-naini pomagati. Vsako leto se bodo na male maše dan almožne pri nas pobirale ...« Svoje vernike je pa hotel imeti tudi drugače izobražene, zlasti še, ker je bil okrajni šolski nadzornik, zato je tudi v oznanilih zelo pogosto opozarjal starše, naj pošiljajo otroke v šole in jim tudi zagrozil s kakšno kaznijo, če ne bodo izvršili ukaza. Na 24. pobink. nedeljo 1861 je zapisal: »... Ker so za drugi in tretji klas tudi vse druge nove bukve zapovedane, bote starši skrb imeli, da jih otrokom bmalu poskerbite. Zapoved jih tedej v šolo pošilaj-te, ker se zanikernemu nič več ne bo prizanašalo — na vsaki dež ali sneg ne sme šolar porajtati — človek se mora v mladih letih uterdvati — saj kruh ne rasle za pečjo...« Na 4. pobink. nedeljo 1862 pa je na račun zanikrnih staršev, ki niso redno pošiljali otrok v šolo, zapisal: »Cerkvene in cesarske postave niso slama, de bi jih z nogami teptali. Tudi ti grehi vas bodo stariše kdej v večnosti pekli, za toliko bolj, ko se jih stariši še spovedujete ne.« Zelo je zanimivo, kako je na 7. pobink. nedeljo 1851 razložil ljudem sončni mrk. Takole opisuje: »Tudi slišimo, de je zavol sončniga mraka, ki se bo jutro popoldan od 3 do 5 godil — veliko zmot, veliko vraž in veliko straha med vami. Vse, kar slišite, so le prazne vere in neumne zmišlave bedastih ljudi. In zatorej nam prav dopade, kar ne-kteri pravite: Če bi bilo kaj — nam bodo že naši gospodje oznanili. To zaupanje do svojih duh. pa-stirjov je pravo zavupanje keršansko. Torej vam tudi mi oznanimo, kaj bo jutro. Sonce bo merknilo, to je, mesic, ki v mlaju vselej med zemljo in med sonce prihaja, včasih med sonce in zemljo tako naravnost stopi, de nam sonce kakor kaki debeli oblak za nekoliko časa zakrije in spet mimu gre. In ker mesic je ravno taki 6vet kot naša zemlja in nima svoje svitlobe, bo po zemlji tako dolgo senco storil dokler ne bo memo sonca odšel, kar bote lahko videli, če bote skozi kašno okajeno šipo gledali. Pa ta senca nam na zemlji ravno tako malo škodva kakor malo škodva senca ali mrak debeliga oblaka — sonce ostane sonce — mesic ostane mesic — in cela ostane zemla — kakor pred. Torej se ni ničesar bati. Torej je bilo že večkrat sonce merknilo in nikoli ni bilo potresa in tudi zdaj ga ne bo, zakaj sončni mrak in potres nimata nobene zveze skupe ... Torej se nimate nič bati četudi nekoliko po zemli bol temotno in zato tudi bolj žalostno po- stane — temoč Boga hvalimo, ko vidimo kako dobrotno za nas skrbi, de nam je lepo sonce v naš prid in naše veselje vstvaril.« Tako in podobno je tudi v drugih rečeh poučeval ljudi, katere je hotel imeti izobražene, kar le mogoče. Iz tega se vidi, da je imel mnogo Slomškovega duha, Slovencem dati vsestransko izobrazbo na podlagi večnih krščanskih resnic. Zato se kar nič ne čudimo, če je blagopokojni dekan Holzapfel. ki je skrbno tudi vsak govor napisal (vsi njegovi spisi so v ribniškem župnijskem arhivu), hotel poskrbeti tudi najbednejšim med bednimi: gluhim in nemim primerno izobrazbo v domačem slovenskem zavodu. In v tem je vsa njegova veličina, katero danes moramo vsi občudovati. Gluhonemi zavod se bo oddolžil svojemu očetu Holzapflu tudi s tem, da bo vse vodstvo z nekaj učenci prišlo na njegov grob ro poklonit 28. okt. dopoldne in svojega dobrotnika priporočit božji Dobroti. Pa tudi Hibničani se bodo radi ta dan odzvali in počastili spomin velikega moža! Dekan Viktorijan Demiar. Dr. Branko Sokolič načelnik v osrednjem tiskovi«*^ uradu in šef te ustanove za Hrvatsko Včeraj smo prejeli iz Belgrada vest, da je bil g. dr. Branko Sokolič imenovan za načelnika informativnega oddelka Osrednjega tiskovnega urada, obenem pa je iz Zagreba prispela vest, da je gospod dr. Branko Sokolič imenovan za šefa dopisništva Osrednjega tiskovnega urada v Zagrebu. G. dr. Branko Sokolič je znan v časnikarskih vrstah zlasti po svojem delu v naši stanovski organizaciji, Jugoslovanskem časnikarskem združenju, katerega predsednik je bil do letos. G. dr. Sokolič je bil rojen 1. 1901 v Trebinju ter je doktoriral v Zagrebu, nato pa stopil v uredništvo »Ju-tarnjega lista«, kjer je deloval vse do zadnjega. Kmalu se je začel tudi aktivno udejstvovati v časnikarski strokovni organizaciji ter je postal pred leti predsednik zagrebške sekcije Jugosl. časnikarskega združenja. V tej dobi mu je uspelo urediti zlasti finančne razmere zagrebške organizacije, nato pa je z vso vnemo deloval tudi pri centralni časnikarski organizaciji in izvenslovenski kolegi se imajo prav njemu zahvaliti, da jim je uspelo izvesti svoje pokojninsko zavarovanje z izdatno državno pomočjo. G. dr. Sokolič je postal tudi predsednik naše osrednje organizacije. Ker so mu znane vse težave našega stanu, je pričakovati, da bo na novem mestu znal uveljaviti vse svoje sile tako, da bo nastalo med tiskom in Osrednjim tiskovnim uradom prisrčno razumevanje, ki je potrebno za izvršitev važnih nalog, ki so danes izročene tisku v roke. V spremstvu vojnega ministra armijskega generala Milana Nediča si Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. kneževič Aleksander ogledujeta v Kragujevcu mehanizem nekega orožja. FRANZ JOSEF GRENCICA _»r. =. no o^ft-i_nrl Ifl ; n 11HO o-- Predor pod kanalom La Hancke.....Umetni otoki na oceanu..... Izsuienje Sredozemskega morja ... . in še mnogo drutfih fantastičnih načrtov ie razburjalo svet. Najdrznejši pa je bil načrt napraviti Iz Sahare plodno zemljo, ki ga obravnava veliki francoski film Vihar nad Parizom (Tempete sur Pariš). — V glavnih vlogah Erich von Stroheim, Annie Ducaux, Andre Luguet Danes ob 10-30 dop. ljudska predstava po znižanih U!MJk IImiAM #aI cenah ter ob 15., 17., 19. in 21. uri KIIIO UfllOIli »©■■ ■ ANA Skrb ¥rhovnega socialnega sveta za reveže Že večkrat smo poročali o vsestranskih prizadevanjih Vrhovnega socialnega sveta v Ljubljani, kako bi zbral čim več denarnih sredstev v prid mestnim revežem in s tem podprl težko delo mestne občine na socialnem polju. Vsesvetska akcija, ki je bila uvedena 1938. leta je bila za Ljubljano prava novost, pa je kljub temu naletela na zelo simpatičen odmev pri vseh slojih mestnega prebivalstva in danes moremo o njej reči, da je postala že tradicionalna in bi njeno opustitev pogrešali ne samo mestni reveži, temveč tudi vse ostalo prebivalstvo. Ta vsesvetska akcija se pripravlja letos že v tretje, da l>o Ljubljana mogla Čim liostojneje počastiti spomin naših rajnikov, hkrati pa res čim izdatneje podpreti mestne reveže. Ko smo prejšnja leta pred prazniki umrbh pozivali našo javnost, naj se odkupi od razkošja na grobovih i dobrimi deli in naj se spominja rajnih s pomočjo revnih, nismo mislili, da bo ta plemeniti poziv prav pri izvedbi tretje vsesvetske akcije, t. j. letošnje, oziroma na težke čase tako zelo potreben. Prav letos je skromna, a dostojna počastitev naših rajnikov, pri tem pa čim izdatnejša podpora naših revežev. ne samo zadeva naše dobrosrčnosti in plemenitosti, temveč predvsem tudi naša dolžnost do bližnjega, ki je padel v stisko in bodo. Nismo preiiravnli in tudi nismo hoteli laskati, če smo zapisali lepe besede o zlatem srcu Ljubljane, kajti Ljubljančani so že neštetokrat izpričali svojo dobrosrčnost in usmiljenost in so vselej radi pomagali revežem. Toda pri tem moramo omeniti, da so mimo redkih izjem prav nižji in srednji sloji tisti ki darujejo revežem v prid najrajši in največ. Nasprotno pa je mnogo bogatih, ki ne darujejo v dobrodelne namene ali darujejo zelo malo. Dolžnost teh pa bi prav letos bila, da čim izdatneje podpro vsesvetsko akcijo in poleg vencev in sveč naklonijo dobrodelnim namenom tudi večje zneske. Saj denar, darovan v take namene ni zapravljen, ampak je skrbno uporabljen v pomoč revežem. Z njim je omogočeno nasititi in prenočiti v mestni kuhinji v stari cukrarni marsikaterega siromaka in marsikateri revni otrok je bil iz teh sredstev že oddan v otroški prehodni dom in s tem obvarovan nadaljnjega telesnega in moralnega propadanja. Zasluga te akcije in ostalih prizadevanj mestne občine na socialnem polju je, da so berači po ljubljanskih ulicah že redke izjeme, in še ti prihajajo s podeželja, pričakujoč v mestu lažjega življenja. Poročali smo že o dveh dobrotnikih, ki sta se z večjimi zneski spomnila vsesvetske akcije. Ko poročamo danes o tretjem dobrotniku, Kreditnem zavodu in njegovem nameščenstvu, ki je poklonil za vsesvetsko akcijo znesek 500 din, postavljamo te plemenite darovalce za vzgled ostalim bogatim Ljubljančanom in jih prosimo, da bi se tudi oni spomnili mestnih revežev z večjimi darili. Kako vrhovni socialni svet mesta Ljubljane v izvrševanju svoje vzvišene naloge vse povsod išče prilike, da bi mogel mestnim revežem čim bolj pomagati, je dokaz v njegovem najnovejšem sklepu, ko misli letos na praznik umrlih izvesti tudi sistematično zbiranje voska dogorelih sveč. Prav zadnja leta so se ta čas množile tatvine sveč po naših grobovih, kar je tem bolj obsojanja vredno, ker se je to dogajalo tedaj, ko so naše misli in čustva najbolj posvečene spominu rajnikov. Da se to hijenstvo na pokopališču vsaj nekoliko omeji, bo letos na praznik umrlih na pokopališču prb Sv. Križu izvedeno sistematično zbiranje voska. Ob pokopališki cerkvici bodo postavljene košare, nad katerimi bodo čuvali mestni služitelji in v katere naj bi obiskovalci grobov ob odhodu z božje njive odlagali ostanke dogorelih sveč. Zato prosimo vse obiskovalce pokopališča pri Sv. Križu, da se tudi na sam praznik naših rajnikov spomnijo mestnih revežev in pred odhodom z grobov vzamejo s seboj voščene ostanke sveč. Tudi s tem malenkostnim daiom bodo napravili mestnim revežem mnogo dobrega. Kajti mestna občina namerava nabrani vosek vnovčiti, izkupiček pa uporabiti v prid mestnim revežem, da jim bo mogla tem bolj olajšati njih težki položaj. Počastimo rajne z dobrimi delil okolice. Male, trde ln zdrave zeljnate glave so bile po 1 din, večje do 2 din. Drugače je bilo zelje po 0.70 do 0.75 din kg. Tudi zeljnate glave so šle v dober kup in popoldne je bil trg izpraznjen. Mnogo krompirja in zelja so kmetje pripeljali v mesto tudi posameznim strankam in trgovcem. Promet s krompirjem je včeraj donesel prav čedno tisočake. f'e računamo povprečno ceno 1.70 din, je znašal promet za prodani krompir nad 68.000 din. Tudi za zelje so bile izkupljene lepe vsote. • 1 Nočni častilci presv. Zakramenta bodo v noči na prvi petek (od 31. oktobra na 1 november) molili v stolnici presv. Zakrament. — Vsako nočno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 20. ure: Vernim dušam v tolažbo. Vljudno vabimo može in mladeniče ljubljanske, da se udeleže vsaj eno nočno uro te lepe spravne pobožnosti. 1 25 letnico zvestega službovanja pri Gospodarski zvezi je praznovala te dni vestna in nad vse marljiva uradnica gdč. Marta Marinko. Gospodični Marti, vrli Trnovčanki in dolgoletni naročnici »Slovenca« k jubileju dela iskreno čestitamo. Bog ji daj zdravja, da l>o še dolgo vrsto let lahko delovala v prid podjetja, ki mu služi. vost pa bo 11. novembra, ko bodo dirke tudi zvečer pri električni razsvetljavi. Ker bo to prva edinstvena prireditev te vrste v Ljubljani, občinstvo že sedaj opozarjamo. 1 V Ljubljani umrli od 18,—24. oktobra: An- ton Grojzdek, 46 let, tesar, Cesta dveh cesarjev 241, Emilija Krivačič roj, Levicki. 59 let, žena trgovskega pomočnika Gerbičeva ulica 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Marija Vida škerl, 16 let, hči ključavničarja, Cesta v Zeleni log 7, Peter 2akelj, 45 let, dninar, Seln, obč. Šmarje pri Ljubljani, Franc Omerzu, 58 let, posestnik, Rakitna 15, obč. Dolenja vas pri Ribnici, Kristan Papasimoni, 26 let, uradnik, Korčn, Albanija, Ivanka Kolar vd. llumar roj. Pegun, 65 let, vdova voj. invalida, Koroščeva ulica 9, Karel Terbežnik, 5? let. delavec, Dolsko pri Ljubljani, Alojzija Grščak, 28 let, delavec, Grosuplje 38 pri Ljubljani, Aleksander Logar, 7 let, sin kamnoseka, Vevče 72 nri Ljubljani, Terezija Sadar 39 let, žena poljskega dninarja, Vir 3, obč. Št. Vid pri Stični, Antonija Suhnnkova, 75 let, delavka. Pržanj pri št. Vidu nad Ljubljano, Valentina Trtnik, 8 let, hči manjšega posestnika, Zg. Kašelj, obč. Polje. K. Pučnik Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 Krojaštvo z a dame Irt gospode uajelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinešenega blaga. Balonski plašči I 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Kolesarjenje po Sv. Petra nasipu ob tržnih dnevih. Za kolesarje, avtomobiliste in mo-tocikliste je na primer ob dopoldanskih urah, ko je odprt živilski trg, vožnja na Vodnikovem trgu, po šolskem drevoredu in ob kresiji strogo prejiovedana. Ta prepoved bi bila prav tako SHIRLEV TEMPLE starim in mladim priljubljena filmska umetnica nastopa po dolgem času zopet v sijajnem filmu zanimive in nadvse napete vsebine: ■ m ■■ ■ ■ m» m Mi 9P* ■ v tem filmu pleše moderne in indijanske bojne iaa Sm H H** 1 Ir^ Sm plese, kadi z Indijanci *pipo miru" ter predse- ™ ■ B ^^ duje zborovanju indi|anskih poglavarjev. KINO SLOGA tel. 27-30 Danes ob 10'30. 15, 17, 19 in 21 Henervtrajte si vstopnlcc v predprotla.il! ob Jamske plašče, nudi v največji izberi za jesen in za zimo ter po ugodnih cenah konfekcija površnike da gospode lukic, ljubuana pri tromostovju Lipplov Mrtvaški p!es v frančiškanska dvorani V spored rednih prosvetnih večerov je sprejela Prosvetna zveza tudi predstavo Lipplovega miste-rija Mrtvaški ples s prehodnim predavanjem o ideji mrtvaških plesov v literarni in likovni umetnosti sploh. Tako je ta petek, 25. t. m., tili pred praznikom Vseh svetih, ko je najprimernejši čas, bila frančiškanska dvorana polna udeležencev, ki so prišli, da se notranje pripravijo za ta veliki praznik vseh pokojnih in spomnijo svojih dragih, pa tudi sebe, ki »so sedaj lo, kar so oni bili, pa bodo to, kar oni sedaj so», kakor pravi srednjeveški pisatelj v svoji duhoviti sentenci. Namesto naznanjenega predavatelja g. asistenta Jožeta Oregoriča, ki se ni mogel udeležiti večera, je imel govor o smislu in pomenu ideje mrtvaškega plesa gosp. dr. Tone R o g e r , ki je lepo predstavil srednjeveške literarne upodobitve mrtvaškega plesa, še bolj pa se spomnil svetovno znanih likovnih ujiodobljenj tega motiva, ki je dobil svoj višek v floibeinu, pesniku smrti. Končal pa je ta pregled snovi s slovensko snovjo Uršike prešerne, ki se tudi v plesu s hudičem izgubi v valove — v večnost. Predavanje je bilo nagrajeno z odobravanjem. Nato je bila predstava Lipplovega Mrtvaiega plesa v pesniškem prevodu prot'. Sovreta ter v režiji VI. Kosa. Vsa predstava je bila vržena v neko mistično temo, kar je povsem pravilno, ter potopljena v spremljavo orgel in zvonov ter skrivnostne violine, ki je vzbujala tragično razpoloženje ter vezala posamezne pretrgane prizore v eno celoto, posvečeno mrtvaški žetvi. Smrt sama (g. Križnar) je s svojo mrtvaško ledenostjo in brezizraznostjo ter brezčutnostjo v obrazu in besedi vzdrževala glavno zvezo med prizori ter je dobro rešila svojo težko nalogo. Posebno v prizoru z ljubico (ples) je njegova demonskost prišla do polnega izraza. Drugi igralci so podali vsak svoj tip v karakteristični nazornosti, tako J. Zakrajšek oskrbnika. L. Dežman cesarja, L. Ser-jak vojaka, V. Šega ljubico, najbolj doživljeno in izrazilo pa so podali svoje like g. F. Gajeta kot berač, gdč. Zavbijeva kot mati, ki je predvsem čustveno zajela gledalce, ter trgovka gospa Kačičeva, ki je bila v tej vlogi naravnost odlična. Tako je bila predstava, ki so jo motili deloma le malo predolgi odmori, odlično uspela ter pustila v gledalcih vtis, kakor ga mora: strah pred smrtjo in vdanost v njeno neizprosnost in neizbežnost. Ker je sedaj ravno čas pred cerkvenim spominom vseh mrtvih, se je Prosvetna zveza odločila, da spričo izredne uspelo-sti misterija in pomembnosti predstavo ponovi na praznik Vseh svetih dne 1. novembra, na kar opozarjamo že sedaj vse občinstvo, ki bi tako na najlepši način praznovalo dan z mislijo na smrt, božjo deklo, ki ne gleda, koga bo izbrala, temveč samo opravlja voljo božjo. In vdanost v voljo božjo je glavni smisel tega modernega misterija, ki bi bil vreden, da pride na vse naše ljudske odre. Občni zbor trnovskega prosvetnega društva V sredo, 23. oktobra je imelo trnovsko prosvetno društvo svoj 32. redni občni zbor. Udeležba na obč.nem zboru je bila velika, tako da je bila dvorana trnovskega prosvetnega doma polna. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji. Poročila, ki so iih podali vsi odborniki in zastopniki odsekov, so bila tako zanimiva in stvarna, da jim je vsa dvorana z nezmanjšano pazljivostjo sledila več kot eno uro. Po delu, ki je bilo razvidno iz poročil, ni prav nič čudno, če velja trnovsko prosvetno društvo za najboljše prosvetno društvo v Ljubljani. Izmed sklepov, ki so bili na občnem zboru sprejeti, je najvažnejši ta, da se poleg sijajno uspevajočega dekliškega krožka in poleg moškega odseka ustanovi še ženski odsek. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, ki bo ta sklep uresničil. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, v katerem so jx>leg starejših, skušenih odbornikov na važnih delovnili mestih tudi mlade moči. Nova sezona prosvetnega dela v Trnovem se bo začela v nedeljo z akademijo v čast Kristusu Kralju. V sredo, 30. oktobra, pa bo prvi prosvetni večer, ki bo posvečen Janezu Ev. Kreku. Tako začenja trnovsko prosvetno društvo 33. leto svojega obstoja z velikimi nadami za bodočnost. Med temi nadami ni najmanjša ta, da bo na prostoru današnjega malega prosvetnega doma stal kmalu novi prosvetni dom, ki bo zbirališče katoliške mladine in žarišče katoliške aktivnosti v Trnovem. 1 Pogreb dr. Časnyja bo danes popoldne štirih iz kapele sv. Krištofa v Žalah. 1 Vodstvo po razstavi »Neodvisnih« bo imel danes, v nedeljo, ob II g. prof. Marij Pregelj. Razstava zasluži vso pozornost z obzirom nn to, da so razstavljena res sama kvalitetna dela. Opozarjamo tudi na luksuzen katalog, ki vsebuje 24 lepih reprodukcij. I Ljubljančani! Ljubljančanke! Revna deca na naši severni meji trepeta pred bližajočo se zimo! Priskočimo ji danes na jiomoč! Slovenska straža. 1 Zveza bojevnikov vsako leto skrbi, da se 1. novembra širom naše domovine dostojno opravijo žalne svečanosti na pokopališčih, pri spomenikih in spominskih ploščah v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev. Tudi letos prireja »Zveza bojevnikov žalne svečanosti v 6pomin tovarišev in to v zvezi z drugimi sorodnimi organizacijami. V Ljubljani se bo ta spominska svečanost vršila pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu dne 1. novembra 1940 ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil sam knezoškof ljubljanski g. dr. Gregorij Rožman, ki bo tudi edini imel govor v spomin pokojnih tovarišev.Prisostvovala bo tudi vojaška godba in vojna častna četa. Zveza bojevnikov poziva vse svoje tovariše, prijatelje in svojce njih pokojnih, da se žalne svečanosti prav zanesljivo udeleže. V spomin in molitev za pokojnimi tovariši pa bo 2. novembra t. 1. ob 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Zveze bojevnikov Mirko Ratej. Hotel »Slon«, Ljubljana : Sobe v novozgrajenem hotelu z vsem komfortom od 52 din navzgor, v starem traktu pa že po 32.50 ain. V cenah je všteta postrežba in takse. 1 Zvišanje cen v oblačilnih strokah. Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih strok v Ljubljani obvešča tem potoin odjemalce svojega članstva, da so krojači, krojačice, modistinje in krznarji zaradi naraščajoče draginje, mezdnega gibanja in zvišanja minimalnih in osnovnih mezd svojemu osebju zvišali cene svojih izdelkov za približno 30 odstotkov, kar naj blagovolijo cenjeni odjemalci blagohotno vzeti na znanje. KINO KODELJEVO — Telefon 41-64 Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30; jutri ob 20 senzacionalni dvojni spored: Originalni posnetki sedanje vojne, fotografirani na sami fronti v stalni življenjski nevarnosti P. K. formacij Od Narvika do Pariza Padalci, strmoglavci, tanki in bombe. Spopad pehote. Porai Francije in slednjič Compiegne Velefilm najneverjetnejših pustolovščin in zagrizenih borb z divjega zapada Vstani in bori se Robert Taylor — Walace Berry Predvajanje v korist Rdečega križa umestna tudi za Sv. Petra nasip ob tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah, ko je tam trg za krompir in zelje. Prav ob teh dnevih nu-vadno drve mimo voz in pešcev kolesarji brezobzirno. Včeraj se je nn nasipu primerila manjša nesreča, ko sta trčila neki kolesar in kole-sarica. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Pri lenivosti črev je često dovolj, če pijete vrelec Tempel in v kratkem času izginejo neugodnosti. 1 60.000 dinarjev pobranih iz vlomljene blagajne, V noči na soboto je bilo na Vrtači vlomljeno v kletne pisarniške prostore stavbne družbe »Slograd«. Vlom so opazili šele v soboto zjutraj in obvestili ljubljansko policijo. Ugotovljeno je bilo, da so vlomilci prišli čez nezazidano sosedno parcelo, nato preplezali zid in tako prišli na vrt, kjer stoji vila. V hišo so vlomili skozi zadnja vrta. Imeli so 6rečo, da vrata, ki so imela moderno ključavnico niso bila niti zaklenjena. Vrata so bila zaprta samo z zapahom od kljuke, vendar kljuke ni bilo v vratih. Vlomilci so najprej odtrgali rob vrat ob ključavnici, ker so hoteli pogledati, če so vrata zaklenjena in če bo treba vlomiti Ko so ugotovili, da zapah ključavnice ne drži, so s kosom lesa, ki so ga vtaknili v luknjo za kljuko odprli vrata in vstopili. Šli so v pisarno ter so s svinjsko nogo lotili težke Wertheim blagajne. V zunanji in notranji 6teni blagajne 60 narezali kvadratno luknjo veliko približno 30X30 centimetrov. Nato so pobrali iz blagajne kuverte, v katerih je bilo poleg drugih zapiskov in računov malenkost manj kakor 62.000 din. Čeprav stanuje v prvem nadstropju g. inž. Pirkmayer Milko, nihče od stanovalcev ponoči ni slišal nobenega šuma. Policija z V60 vestnostjo preiskuje drzni vlom. Obilo krompirja na trgu Ljubljana, 26. oktobra. Današnji krompirjev sejni na Sv. Petra nasipu je bil dobro založen z lepim in zdravim krompirjem, ki je bil pripeljan iz raznih krajev Gorenjske in Dolenjske. Bilo je na trgu 30 velikih in nekaj majhnih voz. Računajo, da je bilo pripeljano nad 40.000 kg krompirja. Cene so nekako ustaljene. Krompir na debelo je bil od 1.60 do 1.80 din kg. Sprva ni bilo večjega povpraševanja po krompirju, pozneje so bile sklenjene boljše kupčije. Vendar je bilo včeraj nekoliko manj voz krompirja na trgu kot preteklo soboto, ko je bil prostor popolnoma zabarikadiran z vozovi. Preteklo soboto je bilo do 50 kmečkih voz krompirja, ki je bil prav tako, kakor danes, ves prodan po istih cenah. Začela se je tudi na nasipu živahna sezona za zeljnate glave. Tako preteklo soboto kakor danes je bilo tja pripeljanih do 25 voz lepega zelja iz 1 Varčevanje z vodo. Mestni vodovod bo ta torek in sredo preurejal priključek glavnega cevovoda na centrifugalne črpalke in bo ta čas deloval le parni agregat z eno cevio. Mestno fioglavai stvo zato poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da upoštevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dni točijo vodo le toliko, kolikor je je nujno treba v gospodinjstvu, da ne bodo zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez vode. 1 Vedn.i bolj raste zanimanje za razstavo Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. Vsi namreč priznavajo, da tako lepe razstave že dolgo ni bilo v Ljubljani. Ne zamudite prilike, ki se vam nudi v teh dneh in obiščite razslavo. 1 Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani priredi 10. in 11. novembra velike dirke na novem stadionu in dirkališču druitva Hermes. Dirke kasačev, kakor tudi jahačev bodo oba dneva. Največja zanimi- ŽRTVUJMO ZA NARODNO STVAR! Danes je dan vseh zavednih Slovencev in Jugoslovanov! To jc nabiralni dan za zimsko pomoč naši severni meji! Vsakdo naj sklene: Tudi jaz hočem storiti svojo narodno dolžnosti Dal bom, kolikor zmorem! Ježica Dramski odsek Kat. prosv. društva pričenja sezono s Klinarjevo dramo »Plavž«, katero uprizori danes, dne 27. oktobra ob 3 pop. v cerkvenem domu na Jezici. Vabimo vas, da se udeležite te lepe drame, ki vam prikazuje nekdanje življenje slovenskega ljudstva v borbi za lastno grudo. Sneberje-Zadobrova Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-Zadobrova vprizori danes popoldne ob pol 4 za otvoritveno predstavo žaloigro v devetih slikah »Zlatarjevo zlato«. Vstopnice v predprodaji pri tov. Avšiču. Št. Vid nad Ljubljano Danes ob pol 8 zvečer pridite gotovo v naš Ljudski dom, kjer bodo mlade igralske moči Blaž Potočnikove Čitalnice zaigrale veseloigro »Utopljenca«, ki so jo z uspehom igrali že po vseh večjih odrih. Prav je. da se včasih tudi nekoliko nasmejemo, zato pridite nocoj točno ob pol osmih gotovo pogledat. Med odmori tudi godba! Predprodaja vstopnic v trafiki Kautnian. Pretresljiva zgodba ljubezni in materinstva! Visoko kvalitetni film odlične ameriške W»rner Bros družbe Dopoldne ob 10.30 matinejska predstava KINO MATICA, tel. 22-41 • •• Predstave: ob 15., 17., 19. in 21. uri BETTE DAVIŠ ima poseben dar, da s svojimi čudnimi, velikimi senzibilnlmi očmi, z glasom svoj-ske barve in z gestami navidez povsem preprosto, v resnici pa z rafiniranostjo, ki govori o velikem intelektu, ustvarja izredno krhke, vse naše sočutje vzbujajoče trneče ženske lito strn«. «m. ».».4H. \ Breg pri Litiji vasica starodavnih brodnikov in ladjarjev Vsakdo, ki se pelje z vlakom od Litije proti Zidanemu mostu, opazi kmalu od Litije na desno iz vlaka in na desnem bregu Save majhno vasico, kateri prestoluje lična starinska cerkvica sv. Katarine, z imenom Breg. Ime Breg je znano in mnogo krajev ga nosi. 26 sem jih naštel v leksikonu. Naša vas to prav zares zasluži, saj sega Sava prav tik vasi. Leksikon označuje vasico takole: »Vas leži na obsežni terasi tik nad savskim desnim bregom ob banovinski cesti na Polšnik, 3 km od Litije. Poljedelski pridelki so v glavnem le za domače potrebe; dohodke donaša živinoreja, prešičereja in perutninarstvo. Vključuje zaselek Zagorico. V Zagorici so že pred 1. 1537 kopali svinčeno rudo. V prvi polovici 19. stoletja so obratovanje opustili. Ponovno so ga oživeli okoli leta. 1881. Tedaj so zgradili v Litiji moderno topilnico, v kateri so topili svinčeno rudo, ki so jo uvažali iz raznih krajev.« V topilnici so kovali tudi srebrne spominske kolajne v obliki in velikosti prejšnjih 50 dinarskih kovancev. Na tej kolajni, podobni srebrnemu denarju, je gravirana tudi žična železnica iz rudnika Sitarjevec čez Savo v topilnico. V Litiji je bila tudi prva elektrarna v državi. To mimogrede. Ako se povrnemo na Breg, moramo k opisu dohodkov pripomniti, da je v vasi Breg in sosednjih Tenetišah bolj revščina nego blagostanje z nekaj izjemami. Nekoliko jim donaša les, nekaterim sosednja Litija, kjer so zaposleni v predilnici; v vasi je en mlin, pa tudi kot dobri splavarji so znani prebivalci, saj se nekateri še danes intenzivno bavijo s tem. So tudi ribiči, saj voda teče tik pod vasjo in jim celo trga vrtove. Veliko se jih je svoj čas izselilo v Ameriko ,mnogi pa so se preselili v Litijo, kjer so si ustanovili svoje domove, začeli obrt in podobno. Sploh ima Litija velik dotok prebivalstva prav iz Brega. V vasi sami prideluje en posestnik zidno opeko prav dobre kakovosti, vendar v majhnem obsegu. Poleg tega je v vasi dober kovač in v sosednjih Tenetišah kolar. Na Bregu je tudi ena gostilna, sicer nepotrebna, vendar je tu in tam vedno žejnim litijskim gobam dobro zatočišče. V vasi je precej starih in krepkih ljudL V Kamniško Bistrico električno razsvetljavo! V »Kroniki slovenskih mest,« je napisal dr. Jos Oblak v članku »Kamniška Bistrica — Ljubljanska Bistrica« — že pred nekaj leti, ko je bila odprta novo zgrajena cesta prav do njenega izvira, bridko pritožbo, kako se zapostavlja ta biser Slovenije, čeprav so Kamniške planine, to »veliko znamenje našega stolnega mesta« tako rekoč pred nosom slovenske prestolnice. Vsak tujec, ki pride v Ljubljano, se zagleda v grandijozno naravno stavbo v njenem severnem ozadju, prav tako, kakor v njen grad, ker so značdne za gotovo mestno osebnost prav tako, kakor njeno prebivalstvo, njeni spomeniki z vsemi stavbami vred. Tako ne-razdružne so s sliko mestne osebnosti, da bi jih lahko nazvali Ljubljanske planine. Prav v osrčju teh veličastnih planin v objemu obeh simetričnih stranic njihovega predgorja, kakor v dnu podkve ždi v gozdno zelenje pogreznjena Kamniška Bistrica, kjer imamo že leta svoj »Planinski dom«, ki je bil v zadnji dobi prenovljen in je dobil tudi malo depandanso. Naravno bi bilo, da bi se glavni turistični promet iz naše metropole osredotočil v te planine, predvsem pa v krasni gorski kotel ob izviru Kamniške Bistrice. Toda naša oficijelna reklama pozna — menda športu na ljubo — samo Bled — Gorenjsko — Triglav in kvečjemu še Rogaško Slatino m morda še — Pohorje. Kako se je vse izpremenilo po svetu zlasti v tujskoprometnem ozirul Tam, kjer so morali turisti capljati po dolinskih kolovozih ure in ure, da so rišli do podnožja osrednje gmote gora, so zdaj epe ceste z rednimi in cenenimi avtobusnimi progami. Tudi v Kamniško Bistrico so potegnili cesto skoro ob istem času, ko je bila izrečena prometu znana »Glocknerstrasse«. Dočim si poprej potreboval za izlet v Bistrico skoro poldrugi dan, ga lahko opraviš zdaj v pol dnevu. Gotovo lep napredek. Toda ena sramota ostane: Planinski Dom v Kamniški Bistrici 600 metrov nad morien. ob izlivu Bistrice nima še električne razsvetljave, dočim jo dom na »Komni« 1520 metrov visoko imal ln Kamniška Bistrica ni nič manj znamenita, pa tudi nič manj donosna, kakor oni »Dom«. Gostje morajo s svečami tavati po hodnikih in svoj'1. sicer prijaznih sobicah, in mažejo z utrinki sveč svoje obleke in hotelski inventar. Tu ni nobenega izgovora in malenkostnega prerekanja, kdo je dolžan napraviti tu red: to je javen škandal, tu je tangiran tudi naš ugled pred tujskim svetom in — pred nami samimi, kateremu se mora podrediti vsak osebni in lukrativni ozirl Ni samo pomanjkljiva reklama kriva, da promet v Bistrici ni tak, kakršen bi lahko bil. Marsikdo bi nočeval in tudi dalje časa bival v tej krasni postojanki, k; je ena najlepših v Sloveniji in za katero nas lahko zavida ves svet, ako bi ne bilo takega očitnega in kričečega nedostatka. V neposredni bližini Doma je mogočen izvir Bistrice, ki bi bil sposoben za celo elektrarno, nikar pa za mai, vsak čas na-mestljiv in odstranljiv »Dieselmotor«, kakor je lahko namestljiva in odstranljiva napeljava Drugje imajo zadosti manjši in manj posečani in donosni planinski domovi v najbolj odljudenib gorah tudi 2000 metrov visoko ob skromnih vodicah električno luč — pri nas je pa 600 metrov nad morjem pri izviru mogočne Bistrice pred vrati Kamnika in Ljubljane nimamol To je — mi'o rečeno — škandal, ki ga je nemudoma treba odpraviti zaradi nas •amihl — Obiskoval« BUttica. f£ V tistih časih, ko še ni bilo železnice, je bil Breg važna postojanka in pristanišče slovenskih brodnikov, ki so od Zaloga s svojimi ladjami po Savi vozili do Siska. Na Bregu so domačini sami tesali ladje in je bilo tu, kakor tudi v okolici, mnogo slovečih brodnikov in ladjarjev. Danes se le še stari ljudje spominjajo, kako so njihovi očetje vozili po Savi na Hrvatsko. Nad vasjo se začenja hribček, ki pelje na lepo razgledno Gradišče, znano iz turških bojev, na nasprotni strani Save pa je hribovje pod imenom Svibno, ki sega tja do Ponoviške graščine, sedaj državne žrebčarne, pa čez Konj proti sv. Gori in staroslavnim Vačam. Cerkvica sredi vasi je stara, dolga 14 m in široka z dvema kapelama 16 m. Posvečena je sveti Katarini, mučenici, katero so umorili na zahtevo njenega očeta. Stranska dva oltarja pa sta posvečena sv. Janezu Nepomuku in sv. Frančišku Ksa-veriju. Oltarji so baročni in starinski s kipi, pač pa imajo tudi premakljive lepe oltarne slike. Sv. Katarina je delo nekega Layerjevega učenca, sv. Janez kopija Mencingerjeve slike in sv. Frančišek je Mencingerjev. Glavno žegnanje je pozno jeseni, drugo pa konec poletja, letos 22. septembra, ki je bilo nekdaj zelo znano in daleč razširjeno, združeno z romanjem k zdravnikoma sv. Kozmu in Damijanu s prošnjo za telesno in dušno zdravje, dokler ni po pripovedovanju domačinov prevzela ta sloves župnijska cerkev na Krki. Veliko lepih spominov so pripovedovali stari ljudje. Nekdaj so tudi raje skrbeli za cerkvico in bili zato tudi uslišani, za kar so prosili. Ob deževnih dnevih in hudih nalivih ne naraste samo Sava, marveč tudi hudourniki, ki so okrog Brega. Tako je tudi pod sosednim Grbinom narastla Reka (potok, ki se steka v Savo pred Bregom). Prišel je voznik s konjem in bi bil rad peljal čez Reko, ki je cesto poplavila. Ker ni bilo drugega izhoda, je pognal čez deročo vodo. Ker pa je bila prederoča, je začela odnašati voz s konjem in voznikom vred, tako da je bil skoraj že izgubljen. Voznik se v težavnem položaju ozre proti cerkvi na Bregu in prosi, naj mu pomagajo svetniki, ki so v tej cerkvi. In res je bil uslišan. Prebredel je srečno deroče valove. V zahvalo je dal za večne sv. maše. Za god sv. Kozma in Damijana je bilo veliko romarjev in Breg je bila prava božja pot. Stari predniki so pripovedovali, da so priromali celo Hrvatje v svojih slikovitih narodnih nošah. Domačini so kar strmeli v njihove bele obleke. Okrog cerkve so zaigrali »vrtec« in zaupno prosili sv. Kozma in Damijana za dušno in telesno zdravje. Hrvatje so najbrž hodili na Breg, ker so Brežani kot brodniki imeli ozke stike s Hrvati. Ko je opravljal službo cerkvenega ključarja in cerkvenika pokojni Klemen Kunstler, je že v naprej napovedal, da ne bo umrl brez sv. zakramentov, ker vedno prosi za srečno zadnjo uro, kadar spremlja duhovnika, ki nese zadnjo popotnico bolniku. In res je bil uslišan. Že tri dni pred svojo smrtjo je pripovedoval svoji ženi, da bo čez tri dni umrl. Seveda mu nihče ni verjel. Pa je šel sam naprosit svojega naslednika, da naj gre po gospoda, da mu prinesejo zadnjo popotnico. Ta je šel in pripeljal gospoda. Ko je prejel zadnjo popotnico, je hodil še okrog hiše in še delal, potem pa je šel v hišo in rekel ženi, da bo zdaj umrl, šel k postelji, se vsedel in rekel: procesija sv. Reš-njega Telesa že gre, belo oblečene deklice so že tu. In ni ga bilo več med živimi. Da je bila na Bregu včasih božja pot k svetemu Kozmu in Damijanu, priča tudi zelo stara za-obljubljena slika, ki visi v cerkvi. V tej vasi so še do nedavna imeli lepo navado v adventu nositi Marijo. Tudi koledovali so stari. Pričajo nam to pesmice, ki so jih ob takih prilikah prepevali: Koledniki z Brega poslani smo k vam, da v božjem imenu bi dali kaj nam, naj bo žito al' prediv' ali kaj vse radi vzamemo za božji Ion. Zdaj se zahvalimo za vse te stvari, kar ste darovali na čast sv. Katarini; Katarina pros' Boga za te dobrotnike, da bi jim Bog grehe odpustil, da bi prišli v sveto nebo. Sveti Kozma in Damijan priprav'ta pot jim tam, da pridejo v nebo k usmiljenemu Jezusu. Jesenice »Slovenčev koledar« lahko naročite v naši podružnici v Krekovem domu ali pa pri razna-šalcih »Slovenca« in »Slovenskega doma« Ugodna priložnost je za uspešno inseriranje v »Slo-venčevem koledarju«, ki bo izšel v ogromni nakladi. Na to priliko opozarjamo jeseniške pridobitne kroge. Mohorjani. Dospele so knjige Mohorjeve družbe in se dobe v žu[>ni pisarni. Lahko se obenem naročite na lep književni dar za prihodnje leto. Občni zbor Krekovega prosvetnega društva je preložen na sredo 30. oktobra ob 8 zvečer. Osebna vest. S tukajšnjega jxilicijskega ko-misariata je prestavljen policijski pristav g. Jože Brezan k upravi policije v Ljubljano. V času službovanja si je pridobil zaradi vestnosti in korektnosti v službi mnogo prijateljev. Na novem službenem mestu mu želimo še mnogo uspehov. Hranilnica in posojilnica ima uradne dneve zn stranke samo dvakrat na teden ob ponedeljkih in četrtkih od 8—12 in 2—6 popoldne. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsak dan v trgovini Krekovega doma. Izposo-juje za majhno odškodnino lepo izbiro zabavnih, leposlovnih in mladinskih knjig. V teh dolgih jesenskih in zimskih večerih jc dobra knjiga najboljši prijatelj. Pridno segajte po zdra-vdfn čtivu. ■ Ki^p Krekov dom predvaja danes oh 3 po-poidnevodlicen'indijanski velefilm »Geronimo«, zvečer ob 8 velefilm »Sanjave ustnice«. V ponedeljek ob 4 |x>poldne posebna predstava za šolsko mladino — Jugoslovanski kulturni in i>o-učni filmi. Cene znižane po 2 din. Naročite ,Slovencev koledar' dokler je še čas! Prelepa tribarvna reprodukcija o bakrotisku znane »Goriške Marije« slikarja Rika Debenjaka bo pri-dejana brezplačno *Slovenčevemu« koledarju. Poleg te slike bo v koledarju še nešteto drugih ilustracij. Koledar bo zelo velike oblike, in sicer 23 X 30.5 cm, to je skoraj polovica »Slovenca« in bo imel blizu 200 strani; torej bo tudi po velikosti in obsegu in ne samo po vsebini, ki smo jo že večkrat objavili, prekašal druge tovrstne knjige. Za naročnike »Slovenca« bo stal »Slovenčev koledar« le 10 dinarjev. Vsak naročnik ima pravico naročiti le 1 izvod. Za vse nenaročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« pa bo koledar po 28 din izvod. Tiskali bomo le toliko izvodov koledarja, kolikor ho prednaročil. Prednaročila bomo sprejemali do 1. novembra 1940, Koledar bo izšel konec novembra oz. v začetku decembra. Koledar naročite po dopisnici ali v naših podružnicah ali pri naših zastopnikih, najbolj enostavno pa po položnici, s katero plačujete naročnino in po kateri pošljite poleg naročnine še 10 din več za koledar in na zadnjo stran srednjega dela položnice napišite, da pošiljate 10 din vcf za »Slovenčev koledar«. Kdor nanovo naroči »Slovenra« za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljuba« za celo leto, lahko dobi »Slovenčev koledar« tudi po 10 din. Pri naših podružnicah si lahko ogledate netiskan izvod knjige, ki predstavlja velikost in obseg »Slovenčevega koledarja«. Ne odlašajte, ampak takoj naročite koledar, kajti prepričani smo, da bo Tsakomur, kdor ga ne bo naročil, žal, zlasti potem, ko bo videl to lepo knjigo v rokah svojih znancev. SLOVENCEV KOLEDAR« Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 Ljubljana, 27. oktobra Gledališče Drama: Nedelja 27. oktobra ob 15. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven Znižane cene od' 20 din navzdol. Ob 20. Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek 28. oktobra. Zaprto (generalka). Opera: Nedelja 27. okt. oh 15. Baletna predstava. Izven Globoko znižane cene od 24 din navzdol. ob 20 Grof Luksemburški. Izven Ponedeljek 28 oktobra Zaprto. Radio Ljubljana Nedelja, 27. oktobra: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 šramel »Škrjanček« — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškansko cerkve — 10.15 Verski govor (g. dr. lgn. Lonček) — 10.30 Schubert: Kvartet v d-molu (jilošče) — 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra - 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Pevski zbor »Ljubljanski zvon« — 13.50 Slovanske poskočnice (plošče) — 17 Kmet. ura: Pripombe k pitanju prašičev (inž. Absec Matija) — 17.30 Pozdrav deželanom! Domač spored Radijskega orkestra s pevci: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnikova, g. Anton Sladoljev, g. Tone Petrov-čič — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.30 Akademski pevski kvintet: Koncert dalmatinskih pesmi — 2015 Trio: flavta, viola in kitara (gg. Filip Bernard, Avgust Ivančič, Stanko Prek) — 21 Plošče — 21.20 Pevski koncert ge. Pranje Bernot-Golobove, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Baletna glasba (p!.). Prireditve in zabave Frantovski odsek Trnovo priredi v nedeljo zvečer ob 8 akademijo v čast Kristusu Kralju. Poleg fantovskega petja in govora je na sporedu sodobna igra v 3 dejanjih »Alcazarski junaki«. Vabljeni! Rokodelski oder bo uprizoril drevi točno ob pol osmih v dvorani Rokodelskega doma lejx> umetniško igro >Tri modrosti starega \Vanga«. Vstopnice se dobivajo danes dopoldne od 10—12 in zvečer od pol 7 do pol 8 v 'Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Danes popoldne oh pol 4 priredi Društvo gluhonemih v Frančiškanski dvorani v Ljubljani v okviru proslave 40 letnice ustanovitve ljubljanske gluhonemnice, ki se vrši pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena, nastop. Pred-prodaja vsto|>nic danes od 10 do 12 pri blagajni Frančiškanske dvorane ter eno uro pred predstavo istotam. šentjakobsko prosvetno društvo priredi v farni dvorani v četrtek 31. oktobra točno ob 8 zvečer času primerno, zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Pred predavanjem nastopita ženski in moški zbor. Sentjakobčani najlepše vabljeni. Spominski večer Ivana Cankarja. V jvine-deljek 4. novembra ob 20 bo v frančiškanski dvorani jioil okriljem Šentjakobskega prosvetnega društva proslava našega največjega slovenskega pisatelja. Predprodaja vstopnic za ta izredno zanimiv večer lx> od ponedelja 29. t. m. dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo sv. Jakob (Grajski krožek) priredi danes, 27. oktobra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani dramo v 3 dej. »Razvalina življenja« 4X}d režijo g. Jpronuj. med odmori vas l»o zabaval domači orkester. Vstopnice se bodo dobile v nedeljo od 9—12 in od 3 jx»j>. do predstave pri blagajni v frančiškanski dvorani. Vljudno vabljeni vsi. Prosveta v Zeleni jami ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo 27. t. m. ob 5 popoldne v Zavetišču igro »Matajev Matija«, Vabljeni ste prav vsi! Dekliški dom M. P. na Karlovški cesti 22 priredi danes popoldne ob 5 le|>o misijonsko igro »Mata Ilari«. Igra nas povode v tajne in temine poganskega templja, kjer svečenice darujejo svojim malikom. Iz bližnje misijonske postaje pa križani Zveličar rahlo kliče te blodeče duše k sebi. Igra je polna napetih prizorov, kako se tema upira Luči in sovraštvo Ljubezni. Spored klavirskega koncerta, ki ga bo izvajal slavni ruski pianist Nikita Magalov jutri, v ponedeljek, ob 20 v veliki filharmonični dvorani, bo naslednji: t Bach Busoni dve koralni predigri: Odrešenik prihuja in Veselite se ljubi kristjani; 2. Brahms: op. 35 b Variacije na Paganinijev temu: 3. Schumann: Karneval op. 9; 4. Stravinski: Potniška — suita i/, istoimenskega baleta; 5. Ravel: Ladja na Oceanu; 6. Saint-Saens-Liszt: Dance Macabre. Koncert nemškega pianista Edvarda VVeissa bo tem bolj zanimiv, ker bo umetnik igral na posebnem klavirju, ki ga je izdelala in dala na trg znana nemška klavirska hiša Foester. Ta nova konstrukcija klavirja se imenuje Quat-trochort-Super. Prvič je bil postavljen ta klavir v koncertno dvorano meseca maja letos na koncertu v berlinski Filharmoniji ob priliki proslave Čajkovskega. Novi klavir se razlikuje od dosedanjih v tem. da večina kladivcev udarja no štiri strune. Tudi sicer je rezonanca pojačena tako, da ima novi instrument večjo moč od dosedanjih. Nemški pianist Edvard VVeiss je na njem že ponovno koncertiral, v Ljubljani pa bo njegov koncert v sredo, dne 30. oktobra ob 20 v mali Filharmonični dvorani. - Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Prosvetno društvo Trnovo priredi v sredo 30. oktobra ob 8 zvečer v društveni dvorani jrvi prosvetni večer v novi sezoni 1940—1941, 'rosvetni večer bo posvečen 75 letnici rojstva Evangelista Janeza Kreka. Predavanje bo imel g. dr Anton Brecelj, na sporedu bodo tudi druge točke. Sestanki Ženski odsek Salezijanske prosvete na Ko- deljevem ima svoj redni sestanek v torek 29. t. m. ob 8 zvečer v društveni sobi. Na sestaruku bo predavala učiteljica gdč. Vlici Kovačeva. — Vse članice vljudno vabljene. — Odbor. Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer krasen velefilm godbe, petja in plesa španskih melodij »Andaluzijske noči«. Za dodatek zvočna predigra. Pridite! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6: mr Hočevar, Celovška cesta 62: mr. Gartus. Moste. Zalnšlcn r*>-sta; v ponedeljek- dr. Kmet. Tvrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 »Prijatelj bana dr. Marušica« - obsojen Zanimiva zgodba iz časov, ko so pri nas gospodovali »diktatorčki« Maribor, 26. oktobra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila in po dvakratni preložitvi zaključila razprava, ki je zopet poživila spomine na nekdanje čase. Na zatožno klop je prišel 53-letni mehanik Vincenc Simonič iz Ptuja. Zadeva, ki ga je spravila pred sodnike, spada v zgodovinsko zanimivo dobt, ko so paševall pri nas v Sloveniji in v naši državi razni veliki diktatorji in mali diktatorčki. Takrat so kar naenkrat prihajali na površje ljudje brez imen in brez zaslug, ki so prevzemali vodilna mssta v družbi, v upravi, politiki in gospodarstvu. Danes se naravnost čudimo, kako so si znali tedanji vlastodržci izbrati najbolj temne elemente, da so verno služili njihovim ciljem. Eden takih »diktatorčkov« je bil tudi Vincen Simonič. Leta 1033 so bile v našem javnem življenju velike spremembe. Povsod so odstavljali vodilne ljudi, ki so zavzemali svoje položaje na podlagi zaslug ter so prihajale na površje nove osebe, katerih nihče ni poznal. Tako je tudi v Ptuju postal komisar tamošnjega Združenja kovinarjev in kolarjev imenovani Simonič. Mož je nastopil takoj kot diktator, vse posle tega Združenja je združil v svoji roki, zlasti pa blagajniško vodstvo. Posledice so se poznale polem, ko je diktatorski režim izginil ter so vse naše organizacije svobodno zadihale. Prišla je revizija tudi v Združenju ptujskih kovinarjev in kolarjev ter se je dognalo, da ie — tako zatrjuje obtožnica — komisar Simonič spravljal razne pristojbine, ki so jib plačevali vajenci, pomočniki in mojstri, v svoj žep, namesto v društveno blagajno. Oškodoval je s tem Združenje kovinarjev In kolarjev za lepe tisočake. Ker je bil v takratnih časih vplivna osebnost, so se zatekali k njemu ljudje tudi zaradi raznih intervencij. Hvalil se je. da je prijatelj bana dr. Marušiča, pri katerem doseže vse. Tako sta se zatekla k njemu tudi zakonca Friderik in Kristina Machac. Oba sta bila inozemska državljana, pa bi bila rada dobila naše državljanstvo in koncesijo za ključavničarsko obrt. Simonič je obljubil, da bo to izposloval pri svojem »prijatelju banu dr. Ma-rušiču« v najkrajšem času. Hal si je za to uslugo že vnaprej izplačati 3000 din. Pokazal jima je tudi neko pismo, ki da mu ga Je pisal ban dr. Maru-šlč in v ka;erem ga naziva »dragi prijatelj«, a zakonca Machac pa sta zastonj čakala na državljanstvo in koncesijo. Obtoženec ju jo znal vedno znova potolažiti, da je stvar v toku in da bo že kmalu rešena. Ko pa je prišlo leto 1936, je končno priznal, da ni mogel ničesar doseči, ker sedaj dr. Marušič ni več ban. Vrnil je potem Machacu kakih 800 din od nagrade, ki jo je prejel, ni pa mu dal tega v denarju, ampak v nekem orodju. Pri današnji razpravi je bil Simonič zaradi jioneverb, s katerimi je bila oškodovana ptujska občina na raznih pristojbinah, ki bi jih morala dobiti od obrtnih dovoljenj, na 3 mesece strogega zapora. Državni tožilec se ni zadovoljil z odmero kazni ter je najavil revizijo in priziv, prav isto pa je napravil tudi zagovornik obsojenca. Tihotapci pustili granlčarjem 40 kg saharina Maribor, 26. oktobra. Zadnje mesece je postal saharin zaradi pomanjkanja in podražitve sladkorja spet jako iskano trgovsko blago katerega tihotapske organizacije na veliko spravljajo v promet. Zaradi porasta povpraševanja je jiostalo tudi tihotapstvo saharina čez mejo zelo živahno ter zadaja obmejnim stražnikom in organom finančne kontrole spet nove skrbi. V sredo pa se je posrečil graničarjem v Gradišču lep plen. Zasačili so v temni noči na meji skupino tihotapcev, ki je nosila velike nahrbtnike. Pozvali so jih, da obstanejo, tihotapci pa so podali v beg. Dva od njih sta nahrbtnike odvrgla, da bi lažje bežala. Graničarji so nahrbtnika pobrali ter so v obeh našli 40 kg saharina. Na mestu, kjer sta tihotapca odvrgla nahrbtnike, pa so postavili zasedo, ker so vedeli, da se bosta tihotapci vrnila, da vidita, kaj je z dragocenim tovorom. Res sta se naslednjega dne pojavila tam znana tihotapca Ladislav Lavrenčič iz Vurberga pri Ptuju in Rudolf Lep iz Gradišča, občina Selnica ob Dravi. Oba sicor tajita, da bi bila z najdenim saharinom v kakšni zvezi, vendar so vse okoliščine takšne, da je njuna krivda očividna. Dr. Erik Kline ordinira dnevno od 11. do 13. ure v hiši Grajskega trga. m Proslava našega narodnega osvobojenja priredijo mariborski fantovski odseki in dekliški krožki v ponedeljek zvečer ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Za vse članstvo udeležba strogo obvezna, prijatelji naše mladine vabljenil m Mariborčani! Mariborčanke! Zima prinaša mraz in skrb tudi našim ubogim malčkom ob severni meji! Pokažimo jim danes, da jih dejansko ljubimo! Prispevajmo za božičnico Sloravnalna razprava med delojemalci in delodajalci v žagarski stroki z ozirom na novo banovo uredbo o minimalnih mezdah. Pri obravnavi so sodelovali: dr. Strehovec Stanko, zastojv nik Delavske zbornice Arnšek Jože iz Celja in strokovni tajnik JSZ Grošelj Jože ter zastopniki delodajalcev in delojemalcev. JSZ in Delavska zbornica sta preračunali z ozirom na novo minimalno mezdo, ki znaša 4.50 na uro, koliko naj bi znašala plača Žagarjev, če dobe plačilo za akord-no delo. Plača za žagin splav pri lastni hrani naj bi znašala na osnovi nove minimalne mezde 157.50 din, pri gospodarjevi hrani pa 127.50 din. Hrana naj bi se računala 15 din na dan, Žagar pa bi dobil hrano petkrat na dan. Gospodarjem se je zdel ta predlog nemogoč, zato so predlagali, naj bi se plačevali delavci na uro 4.50 din. Gospodarji so ugovarjali, da bi mogli podpisati v imenu vseh delodajalcev kakršen koli sporazum. Zato sta JSZ in Delavska zbornica predlagali, naj bi Združenje obrtnikov sklicalo izredni občni zbor, na katerem naj bi se določil poseben odsek Žagarjev, ki bi bil kompetenten, da podpiše takšen sporazum za vse delodajalce za okraj Gornji, grad — Gornjo Savinjsko dolino. Prav tako so bili tudi delojemalci za to, da se ukine akordno delo in se določijo urne plače. Dr. Drago Hočevar vsled vpoklica ne ordinira do 22. novembra. c Celjani! Celjanke! Danes pokažimo svojo narodno in državljansko zavednost! Pomagajmo naši revni deci ob severni meji za toplo obutev! Zrtvujmo za nabiralno akcijo Slovenske straže! c Ne pozabite danes ob tri četrt na 11 v Marijino cerkev, kjer priredi celjska vojaška godba koncert v korist revnih šolarjev na okoliški šoli. c Družinski večer KPD bo v torek, 29. okt. ob 8 v Prosvetnem domu. c Igro »Župnik s cvetočega vinograda« upri-zore danes ob 3 popoldne in pol 8 zvečer v Čitalnici KPD na Teharjih. c Opozorilo. Vse cenjene naročnike »Slovenca«, Slovenskega doma« in »Domoljuba« prosimo, da naroče ali v podružnici ali pri naših raznašalcih »Slovenčev koledar«, ki stane za naročnike omenjenih listov le 10 din. Naročila bomo sprejemali le do 1. novembra. Pravico do koledarja po znižani ceni 10 din tudi vsi novi naročniki, ki bodo naročili »Slovenca« ali »Slovenski dom«. c Petje na praznik Vseh svetnikov na pokopališčih. Združeni pevski zbori CPD, Oljke in pa Celjskega zvona bodo tudi letos peli na praznik Vseh svetnikov na celjskih pokopališčih pod vodstvom prof. Knapa Antona. Ob 3 popoldne bodo zapeli žalostinke na okoliškem, ob 4 pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Radio-aparati Radione - Telefnnken - Blanpunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal (tudi na obroke) RADIO-TOPLAK-CELJE Prešernova 5/1 c Celjska pevska društva se pridno priprav- ljajo za skupno prireditev v celjskem Mestnem gle na predvečer narodnega praznika 1 de- dališču cembra. c Poroka. Danes se poročita v Celju gdč. Matilda Uršič in Ferdo Lorbek. Mnogo sreče! c Plemenit dar. Gospod Polanc Josip, trgovec v Petrovčah je postal šol. upraviteljstvu znesek 100 din kot podporo za zimsko pomoč revni deci petrovške šole namesto vcnca na grob pok. Kudra Karla, za kar se mu šolsko upraviteljstvo tem potom najlepše zahvaljuje z željo, da bi našel več Dlemenilih p m Vence, lopke, krizanteme naročite v vrtnariji J e m e c , Maribor, Prešernova ulica, m Mariborski obrtniki se razburjajo zaradi novega zastopstva v davčnem odboru. Dosedaj sta mariborske obrtnike zastopala gg. Kumerc in Reicher ter so bili obrtniki prepričani, da bo ostalo tudi letos dosedanje zastopstvo. Nenadoma pa je zbornica za TOI brez zaslišanja merodajnih obrtniških ustanov imenovala novo zastopstvo, s katerim se večina mariborskih obrtnikov ne strinja. m Nameščenci pri podružnicah hrvaikih podjetij v Mariboru 60 se že veselili, ko so čitali uredbo bana hrvalske banovine o zvišanju plač zasebnim nameščencem, češ da bodo tudi oni deležni tega zvišanja, saj so nameščeni pri hrvaških tvrdkah ter imajo pogodbe, ki so izstavljene v Zagrebu, Jako so bili presenečeni, ko jim sedaj njihove tvrdke odgovarjajo, da velja zvišanje samo za teritorij banovine Hrvatske, v Sloveniji pa bodo dobivali nameščenci hrvaških tvrdk še naprej stare plače, dokler ne bo tudi dravska banovina uredila vprašanja nameščenskih plač. m Namesto venca na grob pok. dr. Wankmiil-lerja so darovali za siromašne sloje mesta Maribora: obitelj Zacherl din 150, gg. Gajšek in Koter vsak po 150 din. — V počastitev spomina pok. Skapin Božene je daroval v isto svrho g. Vokač Karel iz Ljubljane din 200. m Umrl je v mariborski bolnišnici inženir Hrvoj Flego, star 41 let. Truplo pokojnika so prepeljali v Zagreb. Naj počiva v miru! m Nesreča pri sekanju drv, V mariborsko bolnišnico so pripeljali 37-letnega pose6tnikovega sina Riharda Lešnika iz Poljčan. Z nekim delavcem sta napravljala drva, pa je delavcu sekira izpodletela ter zadela Lešnika s tako silo v levo roko, da ga je hudo ranila. m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrov« c. 13, vam nudi ceneno kožuhovino In krznarske izdelke. m Kolesa je prerezala, da je preprečila zasledovanje. Mariborski mali senat je sodil včeraj drzno tatico 26 letno Bogomilo Simonič iz Maribora. Konec meseca avgusta je prišla k posestniku Mariji Juder v Sp. Kungoti ter je prosila za prenočišče. Ko so ponoči vsi domači spali, pa jim je pobrala obleko v vrednosti 4000 din ter pobegnila. Da bi pa preprečila, da je ne bi zasledovali, je na kolesu domače hčerke prerekala gumaste zračnice. Obsojena je bila na 1 lete in 6 mesecev robije ter tri leta izgube častnih pravic. Gledališče V nedeljo, 27. oktobra ob 15: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Ob 20: Nenavaden človek. — V ponedeljek, 28. oktobra: zaprto. — V torek. 29. oktobra, ob 20: Na dnu. Premiera, Celje posnemava! ue z fcev. c Pogreb pok. Kudra Karla, ki je umrl, kakor je »Slovenec« že poročal, dne 24. t. m., v visoki starosti 83 let, je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Nad kilometer dolg sprevod se je razvil izpred hiše žalosti v Petrovčah proti Žalcu na farno pokopališče. Ker je bil pokojnik dolga desetletja član krajevnega šol. odbora, se je pogreba šolska mladina z učiteljstvom. Zastopane so bile tudi gasilske čete domače občine. Med odličniki naj navedemo g. senatorja Mihelčiča z gospo soprogo in člana ban. svetnika g. Kudra iz Oriž. Sprevod je vodil g. duh. svetnik Veternik Anton iz Žalca ob asistenci treh duhovnih sobratov. Pevsko društvo »Savinja« iz Petrovč je zapelo dve žalostinki pokojniku v slovo pred domom v Petrovčah in na pokopališču. Otroški voziček • v kolo ali šivalni stroj najbolje ln najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip (Jršič, Celje, Narodni dom. c Duhovne vaje za gospe bodo letos 11., 12. in 13. novembra, to je v ponedeljek, torek in sredo. Začetek bo v nedeljo, dne 10. novembra ob 6 zvečer; najprej pete litanije z blagoslovom, nato uvodni govor. Med duhovnimi vajami zjutraj ob osmih sv. maša, nato prvi govor; popoldne ob 6 Eete litanije z blagoslovom, nato drugi govor, klep duhovnih vaj bo v četrtek 14. novembra zjutraj. Duhovne vaje bo vodil misijonar Ciril Demšar. Vabimo k obilni udeležbi. c Minister v p. dr. Bogomil Vošnjak bo govoril jutri ob 8 v veliki dvorani Narodnega doma o Jugoslovanskem odboru ob priliki 25-letnice njegove ustanovitve. c Sv. maše zadušnice bodo v sredo, na rojstni dan ponesrečenega pilota Kreplja Otmarja v Celju, Velenju in Slovenjgradcu. c Pojasnilo. Na željo številnih Savinjčanov, zlasti pa avtoprevoznikov in avtopodjetnikov tako iz Celja, kakor tudi Savinjske doline, smo priobčili pred dnevi notico, s katero prebivalstvo prosi merodajno oblast, da stori vse potrebno, da bi se cesta v odseku Letuš-Mozirje, ki je bila v zelo slabem stanju, popravila. Resnici na ljubo moramo poročati, da so kratek odsek v tem predelu bano-vinske ceste ta teden zboljšali in da so tudi delavci na delu na ostalem predelu. c V Westnovi tovarni se ustanavljajo kulturna društva. Westnova industrijska gasilska četa V Celju se je lepo razvila; šteje okrog 40 rednih članov. Ta ustanova je vsekakor koristna tako za industrijca samega, kakor tudi za delavce, zaposlene v Westnovi tovarni. Pred dnevi so začele krožiti med delavci v tovarni neke nabiralne pole. Vsaki poli je priložen list, na katerem je pojasnjen namen nabiranja, nekako takole: Vsak delavec, ki ima interes do tu navedenih kulturnih ustanov, se naproša, da se vpiše za podpornega člana industrijske gasilske čete in da po svojih močeh vsak mesec plača nekaj podporne članarine. Zbrani denar je namenjen za ustanovitev: godbenega društva, pevskega društva in še raznih takih kulturnih ustanov. Mnogo delavcev se vpisuje, a večina le za najnižji prispevek. c Darove za uboge bo na praznik vseh svetnikov pobirala Vincencijeva konferenca v sporazumu z Rdečim križem na mestnem pokopališču, RK bo pa letos pobiral darove na okoliškem pokopališču. Obiskovalce pokopališč prosimo, da darujejo ta dan vs.*1' po svoji možnosti v dobrodelne namene. Sv. Peter pri Mariboru Nagla smrt. V nedeljo ie na poti n*otl domu izdihnil na cesti, zadet od kapi, 1" .etni vini-čarski sin Jože Škof iz Nebove. Pokopali so ga v torek. Poroka. V naši cerkvi sta te dni sklenila zvezo za vse življenje g. Hočevar Alojz, rudar, ter gdč. Roglič Dorira, oba iz Hrastnika. Na skupni iivlieujski Doti ninoco sreče in blago-siuvai Ptuj FO in DK proslavita slovesno današnji praznik KriBtusa Kralja. Ob 8 skupna so. maša v minoritski cerkvi, nakar bo v društveni sobi v parku proslava, na kateri bo imel slavnostni govor urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav iz Ljubljane. Na sporedu so razne deklamacije, recitacije, petje in druge točke. Vsi prijatelji naše mladine so k sv. maši in proslavi vljudno vabljenil Udeležba za člane, mladce, naraščaj, starešine FO in članice, mladenke ter gojenkc strogo obvezna I Današnji nogomet. Danes popoldne bo na igrišču SK PTUJA prvenstvena nogometna tekma v pomladanskem delu prvenstvn med SK Dravo in SK Ptujem. Derby bo zelo zanimiv, saj si bosta stopila nasproti Btara rivala, od katerih ima Drava v jesenskem delu prvenstva 2 točki z goldiferenco 6 :12, medtem ko je Ptuj brez točke in se bo skušal vsekakor revanžirati za jioraz 1 :5 v jesenskem delu prvenstva. Tekma se prične ob 15 na igrišču ob Ormoški cesti. Dva požara pri Ormožu. V nedeljo ob tri četrt na 8 zvečer je nastal ogenj v skednju posestnika Šterniana Antona v Pavlovcih. občina Ormož. Ogenj je v kratkem času uničil leseni in s slamo kriti skedenj, poleg tega pa je še uničil vse seno, slamo, en stroj za mlačvo žita in enega za čiščenje zrnja. Škoda znaša okoli 40.000 din, skupna zavarovalnina pa 19.000 din. Sosedje in gasilci iz Ormoža so takoj prihiteli na pomoč in požar lokalizlrali ter tako preprečili, da se ni vžgalo blizu stoječe druge gospodarsko poslopje. — Drugi dan, v ponedeljek, pa je pogorel posestnik Petek Ivan iz Hardeka. občina Ormož. Tudi njemu je uničujoči element uničil skedenj z vso slamo, senom, mlatilniro, eno čistilnico in eno slainoreznico. škoda znaša nad 80.000 din, zavarovalnina pa je 9000 din. Gasilci iz Hardeka so ogenj omejili in v kratkem času pogasili. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Hrastnik V rudniku se je smrtno ponesrečil 28 letni rudar Jožef Urlep. Zapušča ženo, s katero je bil šele drugo leto poročen. Pri pogrebu se je zbrala velika množica ljudi, predvsem tovarišev delavcev. Zeni in sorodnikom iskreno sožalje, pokojnemu Jožefu pa večno plačilo! V Št. Pelru pri Mariboru sta se poročila Hraslničana rudar Hočevar Alojzij in Roglič Dorica, ki je bila cerkvena pevka, odkar se je pričela služba božja v Hrastniku. Prav tako vneto je vsa lela sodelovala pri Prosvetnem društvu kot odbornica, na odru pa kot dobra igralka. — Bog daj milosti in sreče! Danes obhajamo praznik cerkvenega pa-trona — praznik Kristusa Kralja. Kot priprava služi tridnevna duhovna obnova, katero je vodil g. dr. Alojzij Tome, salezijanec iz Celja. Slovesno sv. mašo bo opravil g. Ralej Mirko, profesor in duh. svetnik iz Trbovelj. Popoldne ob 15.30 bo v Logerjevi dvorani slavnostna akademija na čast Kristusu Kralju. 01) 17.30 bo sklepna misijonska pridiga, evharistična procesija z lučkami. Ob koncu bo posvelilev Krislusu Kralju in počastitev svetinjice sv. Terezije D. J. Pred slovesno sv. mašo ob 10 bo blagoslov novega zvončka. Pri vseh svetih mašah bomo pobirali za nov velik zvon, ki ga dobimo pred iiožičem. Današnji dan je tudi dan darovanja za revne otroke naše severne meje! Hrastničani, pokažimo usmiljeno srce. Prispevajmo majhen dar za le reveže. Prodajali se bodo znaki po 1 din v ta namen. Ko se bo mladina obrnila k Vam, je ne odbijte, marveč pokažite razumevanje za njih trud. Trbovlje Akademija v proslavo Kristusa Kralja bo danes, v nedeljo, ob polenajstih dopoldne v Društvenem domu. Vstopnine ni. Vabljeni vsi. Prihranki v Nemčiji. Delavci, ki imajo zamrznjene prihranke v Nemčiji naj se do 28. t. m. oglasijo na občini, kjer bodo napravili prijave in dobili pojasnilo, kako bodo prišli do svojega denarja. Koruze po 3.10 din je dobila občina tri vagone za ljudsko prehrano. Kdor jo želi imeti po navedeni ceni, naj takoj jjoloži na občini denar za njo. »Poročnik Rjcpkin« je lep češki film, ki ga predvaja te dni kino Društveni dom. Vprcžno živino v brezplačno vporabo bo odstopala vojaška oblast prebivalstvu, ko bo kmalu nastopil čas, da odkupljene živine ne bodo več rabili za potrebe kadrovskih edinic. Kdor bi tako živino rabil, naj se zanima za njo in pozve pri vojaškem oddelku na občini. Kraj in dan, ko se bo vršilo to brezplačno odstopanje vprežne živine prebivalstvu, bo še odrejen in javljen naknadno. PTUJ Poverjeništvo Združenja rezervnih podoficir-jev v Ptuju priredi v nedeljo, dne 3. novembra, ob 10 sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi rezervni podoficirji iz ptujskega okraja, ker se bo tega dne osnoval krajevni odbor za ptujski okraj. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu v Narodnem domu. Radvanje pri Mariboru Občinska cesta od Mauthnerjeve gostilne proti jugu je v silno slabem stanju ter postaja tudi vsak dan slabša. Po tej cesti hodijo meščani iz Maribora pretežno v Radvanje, ki je priljubljena izletniška točka. Zaradi slabe ceste pa se sedaj tako avtoniobilisti. kakor pešci izogibajo Rad-vanja, kar v prvi vrsti čutijo tamošnji gostilničarji, zaradi česar bo imela škodo tudi vsa občina, prav tako pa 60 prizadeti oslali domačini. Takojšnje temeljito popravilo te ceste bi bilo nujno potrebno. Poleg radvanjske občine je tukaj prizadeta tudi občina Studenci, prav posebno pa še mariborska mestna občina, katere last je dol ceste mimo kadetnice. Potok v Radvanju ie zopet na razdiralnem delu. Poplavil Je v Sp. Radvanju travnike in njive ter sega včasih tudi na cesto. Take poplave se ponavljajo pri vsakem nalivu. Bil bi že skrajni čas, da se merodajni faktorji v Radvanju zganejo in očistijo potoku dno. Posebno posestniki o Spod. Radvanju naj bi se že vendar enkrat spravili na to »etapno« regulacijo potoka. Zemlja ob potoku do Pohorja je skoraj neuporabna zaradi zamočvirjenja. Škoda je ogromna, saj bi se močvirni travniki na mah izpremenili v rodovitne njive, če bi bila struga potoka urejena. Stroški za regulacijo bi bili malenkostni, če bi se delo organiziralo ter bi prizadeli posestniki pokazali nekoliko dobre volje in razumevanja. Sedaj se niti ne zavedajo, kakšne koristi bi od tega Imeli 1 Poizvedovanja pno nro z ohps'{om izgubil v ned«#K> -0. t. m. od hotela Loyd do kavarne Central. Poštenega najditelj« prosim, da jo odda v upravi »blovenca«, kjer mu bo izplačana nagrada. Kristusa Kralja nedelja »T ah o je. Kralj sem,.« Kdo, kdaj, kje, kako je to rekel ? Da, da, vse to vedeti in uvaževati je odrešilno za posamezniha in za vso človeško družbo. N ajkrotkejši in najponižnejši, kar jih je kdaj videla zemlja, je to rekel o sebi. Kristus je to rekel. Moral je tako reči, ker je bil izrecno po tem vprašan. Ker je tedaj med Judi beseda kralj označevala najvišjo čast in oblast. Toliko bolj, ker so tedaj pod rimskim cesarstvom pod jarmi jeni Judje pričakovali kralja, ki jih bo rešil tega jarma. Prav Kristus je bil tisti zaželeni kralj; to kraljevsko svojo misel je izrazil tudi tedaj, ko je dejal: »Moj jarem je sladak, moje breme je lahko.« Kdaj je rekel: Kralj sem? Tisti dan po zadnji večerji, ko je že postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa. Potem torej, ko je svojim učencem napravil kraljevo svatbo. — Torej tisti dan po kraljevi srmtbi in tisti dan pred svojo smrtjo na križu. Saj je v zakramentu sv. Ttešnjega Telesa zapustil spomin svojega trpljenja. Sredi med Sionom in Kalvarijo, sredi med zadnjo večerjo in smrtjo na križu govori: Kralj sem! Kje je Kristus to rekel? Na sodišču. Pred sodnikom. . Pred njim, ki ga je sodil v imenu cesarjevem — torej v imenu najvišje časti in oblasti. Sodišče je kraj, kjer naj P R I H O Vojni spomini podčastnika, Japonca Ilina Ashiheija spadajo k najbolj razširjenim knjigam na Japonskem. Iz prvega dela, ki se imenuje »Juhito heitai«, je pričujoči opis naglega izkrcavanja japonskih čet pri Hangčavu, v novembru leta 1937. Buden sem še in ne morem zaspati. Vsi tovariši ležijo na strani. »Ali spijo?« — premišljam in odprem oči. Pa zastrmi vame del nizkega stropa. Šele dve ponoči je ura, pa se že tu in tam pripravljajo za odhod. Nekdo pravi: »Ne pozabi na vstopnico v paradiž!« — »Ne skrbi!« odgovori drugi. Govorita o svojih tablicah, ki se po njih vojaki spoznajo, kdo da so. Ladja je spustila sidro, in ker smo se vozili z zastrtimi lučmi, so le notranji prostori slabotno razsvetljeni. Prišel je četovodja in je bil videti razdražen: »Bodite nared za izkrcavanje,« je dejal. Ko sem to zaslišal, sem si mahoma dejal: »Saj se moram še obriti!« Vzel sem britvico iz škatlice, pomočil sem milo v mrzlo vodo in sem si začel strgati kocine, kar me je precej ščemelo. Do včeraj smo si pustili kar za stavo rasti brade in smo si jih merili, kdo da ima najdaljšo. Kdor si je brado ostrigel, je moral plačati petdeset senov kazni. A nenadoma sem se bil domislil, da vendar ne morem neobrit umreti. Ko sem se začel briti, je mahoma storilo isto pet, šest mojih tovarišev. Tedajei se je oglasilo povelje s pridušenim glasom: »V čolne!« Odšli smo navzgor po stopnicah na krov. V napetem pričakovanju ni nihče zinil besedice. Ko smo stopili na krov, je bilo še vse temno ko v rogu. V temi sta na desni gledali dve laterni ko dvoje oči. Slišal sem, kako je nekdo dejal v temini: »To sta dve signalni laterni, da vemo, kje se je treba izkrcati.« Nenadoma me je nekdo prijel za roko in mi zašepetal na uho: »Gospod podčastnik, borno že opravili to reč!« Kdo da bi to bil, nisem mogel spoznati. Vemo: pred nami v temi je sovražnik, in v popolni tišini, ki nas obdaja, me prevzema čuden, strahoten občutek. Sablje, puške in jeklene čelade trkajo druga ob drugo. Tiho, kovinsko žvenketanje ima nekaj resnega in prazničnega v sebi. Splezamo nizdol in stopimo v čolne. Zdaj, ko smo tik vodne gladine, slišimo pljuskanje valov. V temi ni moči spoznati nobenega obraza. »Ali ste vsi?« je s krova tiho vprašal četovodja. Dal sem moštvo prešteti. Vsi so bili tu. Motor je začel delovati in naš čoln se je odločil od ladijskega boka. Mislili smo si, da sovražniki brez dvoma slišijo brnenje motorja in vsak čas bi nas utegnile zadeti krogle iz teme. Zato smo postavili majhno strojno puško na kljun čolna in smo počenili na tla. Polagoma se je začelo medlo daniti. Na vodni gladini, ki jo nerazločno vidimo, se pojavljajo v sinjem mrču obrisi neštetih čolnov, ki naglo brzijo dalje. Nikjer ni bilo ničesar, kar bi sličilo suhi zemlji. Tudi krogel ni bilo. Nenadoma je naš čoln obtičal, ko da bi se bil nekam zadel. Nasedli smo. Krog in krog nas so bili povsod čolni, ki so obtičali na plitvini. »Iz čolnov!« je zaukazal četovodja. Poskakali smo v vodo in se vdrli do kolen. Vodeni mraz nas je ugriznil v kolena. Tisti, ki so bili poskakali s konca čolna, so se vdrli do pasu. Z vsakim korakom smo se pogrezali in le s težavo smo vlekli nogo za nogo iz To je bilo ponoči Bila je žametasto mehka, temna noč v Riu. Po eni od širokih sprehajalnih cest v četrti za vile, kjer so se odražale visoke palme od blesteče se beline hiš, je zamišljeno stopal bančnik Sebastijan Tiqua. Ker je imel za seboj hud in moč dan, se je hotel še malo sprehodili. Alooso, zvesti vratar, je bil to seveda odsvetoval. »Pravijo, da zadnje dni ni prav varno hoditi tod okoli,« je bil dejal v pomislek »Pravijo, da je neki strahotni moški v modrem plašču že več ijudi napadel...« A gospod T'qua je le skomignil, rekoč: »V policijskih poročilih ni bilo nič takega. To so pač same prazne marnje iz beznic« — in je odšel na sprehod. Zveneč ko srebro, «e je z bližnje ceritve oglasilo dvanajst zvokov. Polnoči! Sebastijan Tiqua je nehote začutil mraz, dasi je bila noč vroča Ali se ni tamle v senci velike palme nekaj oglasilo? Tisto, kaj je bilo tisto? Senca se je daljšala in daljšala, in zdajci 6e ;e zares pojavila moška postava, ki se je bila zavila v velik, temnomoder plašč. Počasi in molče se je bližala postava. Bančnik je začel teči, a klop, klop, klop so odmevali enakomerni koraki preganjalca Ve6 zbegan se je bančnik naglo obrnil in krenil v drugo smer in čakal. Tekel čez cesto, hoteč se skriti v park Le še plaho se je ozrl nazaj, ko je prisopihal na drugo cesto. A to je zadostovalo, da je videl, da mu ie bil moški v modrem plašču tek četami in da je prav tako prekoračil cesto. Bančnrk je komaj sopeč bežal dalje, sapa mu je že pojemala in roke so se mu tresle. Bilo mu je, ko da se bo zdaj zdaj sesedel. A njegov preganjalec mu je bil zmeraj trdovratno za petami. Njegov modri plašč je frfotal v nočnem vetru . . . Tiqua je izmučeno zastokaj. Strahotni preganjalec, moškli v sinjem plašču, ie obstal pred napol nezavestnim bančnikom. Desnica pod plaščem se je zganila. Nato se je pojavila vsa rumena in koščena. Držala je listič potiskanega papirja. »Preberite!« je pozval ukazujoč glas. Ves otrpel od strahu, tresočih rok in vrge-tujočih ustnic je bral Sebastijan Tiqua tole: »Gospodi Tale ponočni dogodek Vam je dokaz, da Vaš« živci niso v redu. Zatorej ste potrebni zdravljenja s praški Mr. Jomesa Swindleja z znamko Albivu. Dajte se posvetovati z našim* mr. Swindle-jem iz Londonal Zdravilo je odlikovano z najvišjimi svetinjami. Z odličnim spoštovanjem, zavod za živčne bolezni Jones Svvindle.« Sebastijan Tiqua je videl pred 6eboj samo še rdečo meglo A potem . . Tako se je zgodilo, da je bil bančnik Sebastijan Tiqua zaradi 6ilohrana oproščen, čeprav je gospodu Swindleju s spretnim sunkom skoraj čeljust zdrobil . . . Sicer so pa zdaj njegovi živci spet v redu. (Langkow.l se dožene resnica in doseže pravica. To je tisti kraj, kjer mora pri svoji vesti in pred svojim Rogom vsak izpovedati vso resnic€t, za katero je vprašan. Kdor tedaj molči, ne služi ne resnici, ne pravici. — Kristus pred sodnikom ni molčal. Kako je to rekel? Kratko, odločno, samozavestno, mirno in slovesno. »Tako je! Kralj sem.« Ne poslužuje se podobe in prilike, kakor sicer. Kadar je sicer nauk zavil v priliko, jo ljudem ni še posebej razlagal. Sedaj, na sodišču pa, ko je jasno povedal, da je Kralj, razlaga pred sodnikom, kakšen je namen in pomen njegovega kraljestva. Na koncu razlage dostavi brez razlike: »Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas« . . . Komur je torej za resnico, bo šel in priznal Kristusa za svojega Kralja. Pa bodisi jdržavnik, politik, gospoilar-stvenik, znanstvenik, umetnik, kakršne koli vrste delavec. In kaj se pravi: Kristusa priznati za svojega Kralja? Storite vse v skladu z božjo resnico in postavo. greza. Nihče ni vedel, kje bi bil breg in kje sovražnik. Vse je bilo povsem drugače, kakor smo si mislili prej na ladji. V skupinah smo prodirali naprej. Prav neprijetno in čudno nam je bilo. »Breg se vidi!« je rekel nekdo. Skozi belo meglo smo ob strani zagledali nekaj podolgovatega, temnega; bilo je ko kak nasip. Krenili smo tjakaj. Ko smo se približali, smo spoznali, da to ni bil nasip, ampak je bi! spleten plot za ribolov. Tedaj je z leve mahoma treščil strel strojnice. Z naše strani smo jako zvito zavedli sovražnika. Zdaj se je oglasilo tudi streljanje težkih strojnic in strojnih pušk. Toda nobenih krogel nismo slišali in zato smo mislili, da streljanje ni veljalo nam. Ko smo se obrnili tja, odkoder je prihajalo streljanje, nas je presenetilo, ko so se v vedno svetlejšem jutru in skozi odhajajočo meglo pojavili pred nami nasip, drevesa in železen stolp. Nenadoma je žvižgaje prifrčalo nekaj mimo moje glave. Vrgel sem se v grez. Krogle so prihajale zmeraj češče v smeri proti nam. Edino, kar nam je v tem hipu šinilo v glavo, je bila misel, da ni varno delj časa ostali na tej sipini brez kritja. Nasadili smo bajonete na puške. Do nasipa je bilo kakih sedem sto metrov. Vsi so začeli burno siliti naprej. Krogle žvižgajo mimo nas in udarjajo s pljuskom v brozgo. Četovodja se požene z golo sabljo naprej. Sledimo ga do nasipa. Odločeni smo, da napademo sovražnika od blizu. Toda ob nasipu ni bilo nobenega sovražnika več. Da bi prišli do sape, smo se vrgli na tla. Ker je bil nasip visok kaka dva metra, smo bili spričo sovražnikovega ognja na varnem. Pot nam je curljal na ušesa. Pil sem iz čutare. Vsa je bila polna blata in voda mi je z blatom vred curljala v usta. Potem sem sr ozrl po vojakih, ki so me bili sledili do nasipa, in sem jih dal prešteti. Vsi so bili tu. Vsakdo je bil upehan in bil od vrha, po čeladi, puški, rokah in obrazu poln greza in iz blata so oči grozeče zrle. Ko smo se spogledali, smo se morali vsi zasmejati. Navzlic grozeči nevarnosti in zmedenosti, le ni bilo tako hudo, in medtem ko smo drug drugega gledali, nam je bilo vse to neverjetno trapasto. Tako smo polagoma postajali hrabri in borbeni. Krog nas so bile soline, pa tudi njive. V nasipu so bile strelske jame in tudi postojanke za strojnice. To so bile dobro zgrajene utrdbe, toda sovražnik se je bil ob našem napadu umaknil in je odšel iz svojih postojank. Iz dveh bližnjih slamnatih koč je prišla koza in še dve kokoši. Tovariš je stekel za njimi, zgrabil kokoš, ji koj zavil vrat in jo je začel skubsti. »To bo imenitna večerja,« je smeje se vzkliknil. Izdano je bilo povelje za. prodiranje. Šel sem na desni vzdolž nasipa. Ondi je osamljeno ležala oskubljena kokoš. Spredaj je hitel strojniški četovodja s svojimi možmi, ki so vlekli strojnico s seboj. Strojniška četa, ki je bila pred nami prispela do sovražnikove postojanke, je s strani napadla strojnico in pet kitajskih vojakov je padlo pri tem. Pogrezajoč so do kolen v grez, sem dospel na mesto, ki je bilo poraslo z gostim trsjern, in sem se nenadoma obrnil v stran. Nehote sem pomeril s puško v tisto smer, ker sem bil na levi zagledal modro obleko. A to ni bil noben kitajski vojak. V varstvu visokega trsja je sedela stara ženica in je držala med koleni približno osemletno deklico. Ko sem se grozeče pojavil pred njima s svojo puško, je storka krčevito objela deklico in prestrašeno strmela vame. Jaz sem dejal po japonsko: »Opro- Le kdo bi to bil? Z Maričko sva šla na sprehod. Lep dan je bil, a midva sva se bila malo spričkala. Zdaj pa ni hotel nobeden od naju začeti govoriti, kakor je pač že taka navada. Šla sva drug zraven drugega, ko se, mi je nenadoma potisnila neka roku pod pazduho, in Ma-rički se jo zgodilo isto. že preden sem utegnil kaj reči, sem zagledal gospoda visoke rasti in z neznansko širokim klobukom na glavi. »No, to je pa res lepo, da sem vaju dobil,« je rekel. »Pravkar sem bil malo na sprehodu, bil sem malo v gozdu, zdaj sem hotel iti večerjat, 110, koga dobim? Vaju i Sicer uisein vedel, da sta poročena, a to me veseli, zares, prav posebno me veselil Gospoda moja, to je treba proslavit:I Na vaši svatbi nisem bil, dragi moj, kaj bi zdaj počeli?« Le kdo bi to bil? Po videzu mi je bil znan. Brez dvoma jo bil to Maričkin predstojnik. K sreči som imel denar v žepu. »Veste kaj,« sem dejal, »pojdimo skupaj na večerjo! Saj vas smem povabiti ,ali ne? Zares bi me jako veselilo in Maričko prav tako ...« Na ves glas se je zasmejal. »Moj Bog, Marička ji je ime, to je pa imenitno! Uganite, kako pa jaz svoji ženi rečem!« »Kako neki?« »llaha, jaz ji rečem Jerčka! Ali ni to imenitno, kaj?« Vsi trije smo se zasmejali. To je bil pa res prekrasen šef, ki ga je Marička imela! Odšli smo torej v restavracijo. Prav prijetno je bilo, nam vsem je jedača izborno teknila, zlasti Maričkin šef se kar ni mogel najesti. »Gospoda moja,« je zaječal, ko si je že v tretje naložil torto, »da sem vaju danes dobil, kdo bi si bil to mislili O priliki se bom že oddolžil, iu takrat se bosta čudila, o, kako bosta gledala!« »O, prosim, prosim,« sem skromno pripomnil, »to je bilo za naju oba veliko veselje. Sicer bi morala kar sama večerjati, pa še ko sem se bil z Maričko spričkal...« S pestjo je udaril po mizi. »Kako pa je to sploh mogoče! S takšno ljubko ženko se človek vendar ne sprička! Nikar ne storite več kaj takega, dragi moj, to pa ros ni prav, ali ne, gospa? Na zdravje!« Izpili smo, postavili kozarce na mizo in se oddahnili. Vino je bilo izvrstno. Ta gospod je bil pa tudi izredno zabaven. »Jaz sem pa tudi jako vesela, da vas kdaj vidim takole po domače,« je rekla Marička. »Veste, tako mnogo bolje spoznamo drug drugega. In to sem si že zdavnaj tako prisrčno želela...« Gospod se je veselo zasmejal in me udaril po rami. »Marička« 1 sem ji očitajoče dejaj. »Le kako moreš...« Saj se je dozdevalo, ko da bi snubila svojega lastnega šefa I • • Gospod je vzel uro iz žepa. »Za božjo voljo!« je vzkliknil, »saj je kar prepozno in že zdavnaj bi bil moral domov! Pa na svidenje, prekrasen večer je bil!« Brž nama je segel v roke in je izginil. »Marička,« sem dejal, »le kako moreš svojemu šefu takole dvoriti?« Ona ni nič več zaprla ust. »Svojemu šefu? Saj je to vendar tvoj šef. Ali ni?« »Moj šef?... Saj ga niti ne poznam ne in mislil sem ...« »In jaz sem mislila...« Še preden sem utegnil kaj storiti, je postal neviden. Lepi večer me je stal lepe denarce. Ali mogoče kdo od vas ve, kdo da bi to bil? (E. H.) V znamenju teh dni stite mi, prosim, toda zakaj niste kam pobegnili?« Tedaj sem malo v stran zagledal obdelano njivo in snopje riževega žita. Zdaj sem razumel, zakaj ni bila zbežala. Nič več nisem mogel gledati te bede. Odšli smo dalje. Ko je bilo že popoldne, smo se na riževem polju, zadaj za jarkom ulaborili. Kakih dve sto metrov pred nami je bil nizek grič, kjer so bile štiri domačije Naš oddelek je s tem rešil svojo prvo nalogo, da je pri prihodu prevzel desno stransko za našo poglavitno armado. (Hino Ashihei.) MLADI SLOVENEC Pravljica o čudodelnih goslih i. Priden in pošten hlapec je služil bogatemu, (enemu skopuhu. Bogatin je lenaril in si redil trebušček, hlapec pa se ie zanj ubijal od ranega jutra do poznega dne. Nobeno delo ni bilo pretežko zanj. Kljub temu pa ie bil hlapec zmeraj židane volje, njegov gospodar pa je imel zmeraj Čemeren obraz. Ko jc preteklo leto dni njegovega službovanja, mu gospodar, skopuški kakor je bil, ni dal nobenega plačila. Hlapec je bil skromen in pohleven človek. Mislil si je: »Tudi dobro. Pa ostanem še leto dni tu. Bom pa ob letu še dobil več.« Mislil je, da so vsi ljudje tako dobri in pošteni, kakor je bil on . . . Toda hud6 se je zmotil. Leto dni je minulo, hlapec pa je ostal spet praznih rok. Krivični bogatin je bil zvit človek in je računal, da bo hlapec ostal še leto dni pri njem v upanju na dobro plačilo. In ni se motil: hlapec je potrpcl in zvesto odslužil tudi tretje leto. Tedaj je vzel gospodar veliko mošnjo v roke, segel vanjo in se ponorčeval: »Kar se bo prijelo dlani, bo tvoje!« Hlapca je minila potrpežljivost. Nejevoljno je rekel: »Gospod, tri leta sem vam služil zvesto in pošteno, bodite tako dobri in dajte mi, kar mi po pravici gre. V svet pojdem.« Bogatin je milostno pokimal z glavo: »Imaš prav, dragi moj. Pošteno delo je vredno poštenega plačila. Ne boj se; ne boš prikrajšan pri zaslužku.« Segel je v mošnjo, privlekel iz nje tri bore dinarje in jih naštel hlapcu na dlan: »Tega za prvo leto, tega za drugo leto in tega za tretje leto. To je bogato plačilo za tvoj trud!« Dobrodušni hlapec ni bogve kako poznal vrednosti denarja in je hvaležno sprejel bera-ško plačo. »Zdaj imam denarja dovolj,« si je mislil. Kaj bi se še ubijal in trudil. Hajdimo v sveti« Vzel ie culo v roke, se prijazno poslovil od starega skopuha in jo mahnil na belo cesto. Med potjo si je veselo žvižgal in pel. 2. Nekega dne ga je pol zapeliala v samoten gozd. Tam je srečal majhnega možička s sivo brado. Možiček ga je nagovoril: »Bratec veseli, kam si namenjen? Kakor vidim, ti skrbi ne težijo srca.« »Le čemu bi hodil s kislim obrazom okrog, ko mi pa v žepu cinglja zaslužek treh let?« je brezskrbno odgovoril hlapec. »Koliko pa znese tvoje bogastvo?« je bil radoveden možiček. »Tri cele dinarje!« je ponosno povedal hlapec. »Hm,« se ie dobrodušno namuzal možiček, »to je pa res velikanska vsota! Veš kaj, bratec, ti si mlad in krepak in si boš z delom svojih rok lahko služil kruh, jaz sem pa star in nadložen — podari le dinarčke meni!« Hlapcu se je zasmilil ubogi, slabotni možiček. Segel je v žep in izvlekel prisluženi denar. Dal ga je možičku z besedami: »Naj bo v božjem imenu! Si bom že kako pomagal tudi brez denarja.« Možiček se ie za denar lepo zahvalil. Potem se ie zamislil in rekel: »Vidim, da si dobrega srca. To je tvoja sreča. Tri želje mi povej in izpolnile se ti bodo.« »Zdaj pa res ne vem, očka,« je podvomil hlapec, »ali se šalite, ali mislile resno?« »Resno, resno!« je svečano pritrdil možiček. »Prvo, kar si želim, je: rad bi imel puško, ki zadene vse. Drugo, kar si želim, je: rad bi imel gosli, ki imajo tako čudežno moč, da mora ob njihovi pesmi, vsak plesati. Tretje, kar si želim, je: naj mi ne bo zavrnjena nikdar in nikjer nobena prošnja. Te želje mi izpolnite, očka, če je v vaši moči, in hvaležen vam bom do konca dni.« »Takoj!« je resno rekel možiček. Segel je z roko v košat grm — in glej čudo: že je pomolil strmečemu hlapcu puško in čudodelne gosli pod nos ... Presrečni hlapec je kar zavriskal od veselja in hvaležno stisnil možičku desnico. »Srečno pot!« mu je voščil skrivnostni možiček in izginil v gozdu. 3. Hlapec ie židane volje potoval dalje. Pa je srečal nekje sredi gozda krivonosega Žida, ki je verno poslušal zvonko pesmico neznanega ptiča. »Čudo božje,« se je čudil in vil roke, »čudo božje, kakšen glas ima ta drobljn-nec! .loj, da bi ga mogel ujeti! Spekel bi ga in pojedel — njegovo meso mora biti zelo okusno!« »če nič drugega, to željo ti lahko izpolnim,« je rekel hlapec. Nastavil je puško, pomeril, sprožil — in že je ptič zdrknil z veje na tla. Zid je veselo plosknil z rokama in skočil med trnje, kamor je ustreljeni ptič padel. Tedaj je šinila hlapcu hudomušna misel v glavo. »Poskusiti moram, ali imajo gosli res takšno čudodelno moč,« je rekel in potegnil z lokom preko strun. In tedaj... Tedaj so krivonosemu Zidu sredi bodečega trnja začele noge kar same od sebe poskakovati od tal. Bilo je kaj smešno in zabavno gledati osuplega debeluharja. ki je — hočeš, nočeš — moral plesali... »Joz, joj. joj,« je zajavkal. ko ga ie ostro trnje začelo zhadati do krvi in se mu zapletati v oguljeno suknjo, »kaj vendar misliš, človek? Nehaj igrati, meni se ne ljubi plesatil« Hlapec pa ie bil tako zaverovan v igranje, da Zidovega javkanja niti slišal ni. Venomer je godel, godel. sodel... »Hu.t ie obupno zarjul plešoči Zid. »kar hočeš, ti dam. samo nehaj s to strašno polko! Evo ti mošnjo cekinov!« »Ker si tak radodaren, naj pa bo!« je rekel hlapec in nehal igrati. »A zapomni si, striček: denar si mi dal prostovoljno!« To rekoč, je spravil mošnjo s cekini v žep in veselo odžvižgal dalje. 4. Zid ie ostal na mestu kot pribit in ni zinil besedice vse dotlej, dokler mu ni hlapec izginil Skrivnost snežnega moža Konec zgodbice v sliki in besedi Kot na vzmeteh odskoči Tonček, kolena se mu zašibč; mrtvaško bled strmi v možica: ros živa je pošast, gorje! Šele potem skrivnost razreši, ko na stežaj odpre oči: iz glavo snežnega možica pes gobček svoj in rep moli... Nekaj drugih rešitev Janko Mrzlikar, dijak v Mariboru: V Tončka šine groza bleda: kakšen spak iz glave gleda? Mar je to peklenšček sam? Karo bi zbežal, jojmo, kam? V skok ubere jo domov, kuža pa za njim: hov, hovl Kratkovidni Tonček teče, nič ne sliši, nič ne reče, kar za peč se hitro stisne; tam se mu šele zablisne: kužek bil je — črni spak, njega se je bal, junak ... Viktor Nolimal, Zagorje ob Savi: Kot bilka zatrepeče Tonček od groze, kar zagleda zdaj: iz snežnega moža prikaže podoba strašna se — kot zmaj. Ko strah se malo mu poleže in še enkrat nazaj pogleda, sprevidi koj, da 6trah je prazen: iz glave kužek plašno gleda ... Tončka Koprivnik, Tržič: Tedaj pa v snežni glavi velika luknja zazijA in skozi njo pokuka prestrašen kuzek, ha, ha, ha ... * Alojzij Babnik, dijak IV. r. gimn. v Ljubljani: Tonček glavo oblikuje, spodaj pes se prekucuje. Ko mu glavo še natakne, se možicelj ves premakne. Tončka strah hud6 prevzame, pot pod noge hitro vzame, ko obrne se sred' steze, vidi: kužek venkaj leze... Jože Lovko, dijak ▼ Marijanišču, Ljubljana: Zdajci glava se zamfije in kot bela bomba poči. Črna reč naravnost v Tončka kakor vragec — hoplal skoči. V grozi Tonček »Av!« zavpije, in spusti se v tek čez pčlje. Črni strah za njim jo maha, >hov, hov!« laja dobre volje... Frančišek Habjan, dijak v Ljubljani: Tonček ostrmi in gleda v strahu snežnega možfi: pes prijazno mu pokima z glavo svojo iz snega... Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček; — Pred nekaj meseci Ti je pisala moja sestra Nada, danes Ti pa pišem jaz. Ilodim v II. razred ljudske šole. V šoli je včasih prijetno, včasih pa tudi ne. Moj bratec Janezek hodi v II. razred ljudske šole. Tudi njemu se v šoli zdi lepo, še lepše pa na smučarskih tekmah. Razen bratca Janezka in sestre Nade imam še očka in staro mater. Mamice pa nimam več. Lani jo ie Bog poklical k sebi. Bili smo zelo žalostni. Hvala Bogu, da imamo še očka in staro mamo, ki tako skrbita za nas. Očka ie podnevi v službi, zvečer pa z nami- kramlja in nam bere pravljice. Imamo tudi knjige »Iz torbe Kotičkovega strička«. Mnogo pravljic in pesmic znam že na pomet. Zvečer, ko smo z očkom skupaj, je zelo prijetno. Zmeraj pa očka ne more biti pri nas, ker mora na dom k bolnikom. Moi očka je namreč zdravnik. Ob nedeljah gremo večkrat na pokopališče rajnko mamico obiskat. Ko smo pred nekaj tedni spet šli tja, smo srečali Tebe. Midva z Janezkom Te seveda nisva poznala, spoznal Te je pa naš očka. »Lejta, tamle jo pa maha Kotičkov striček !« nama je rekel. Midva sva gledala okoli sebe, pa nisva videla nobenega človeka z dolgo brado in edinim lasom na glavi. Pač pa je švignil mimo nekdo, ki je imel na glavi še najmanj 500 las in je bil gladko obrit Zdaj pa res ne vem, kako je s to rečjo. Daj, povej, ali si bil Ti ali ne? Tudi naši stari materi skrivnostna reč s Tvojo brado dela sive lase. Lepo te pozdravljamo vsi, posebno pa jaz — Vanda Bergel j, učenka II. razreda ljudske šole na Jesenicah. Draga Vanda! — Ko sem Tvoje pismo prebral, sem se kar oddahnil. Lej no, sem zadovoljno zabrundal v sivo brado, lej no, vendar enkrat deklica, ki mi ne piše samo o požrešnem košu, ampak vse polno drugih zanimivih in ganljivih stvari! Takšna pisemca imam jaz rad, takšna. Da je v šoli včasih prijetno, včasih pa ne, Ti kar rad verjamem. Tudi jaz sem to izkusil, ko sem bil še tako nemirna stvarca, kot si zdaj Ti. Kadar sem moral v šoli sedeti mirno kot kip in poslušati dolgočasne učiteljeve nauke, se mi je zdela šola — pekel. Kadar pa sem smel po mili volji klepetati in se smejati, sem pa mislil, da sem v devetih nebesih. Ali je tudi s Teboj tako? Ko je človek še takle drobljanec, se mu zdi učenje čisto odveč. Ne ve, da ima še dolgo življenjsko pot pred seboj in da bo na tej poti — kot vojak brez orožja in kot ptič brez peroti, če se v šoli ne bo ničesar korsitne-ga naučil. S tem kakopak nočem reči, da prištevam tudi Tebe med one, ki bi šolo najraje obesili na kol in živeli veselo in brezskrbno kot ribice v vodi. Dobro vem, da si bistre glavice in da imaš v spričevalu petič kot listja in trave. Dobro pa tudi vem, da bi Ti bila šola še mnogo bolj všeč, če bi imela kaj več prostega časa za — miganje z jezičkom. Ali sem iztuhtal pravo ali ne? Da Ti je mamica tako zgodaj umrla, je res hudo. Vrzi negodnega ptička iz gnezda — kaj Ti bo sirotek počel? Prav nič si ne bo znal pomagati sam. Žalostno bo čivkal in klical mamico... Prav tako je z otrokom, ki mu starši nmro. če se ne bi zanj zavzeli drugi ljudje, bi moral umreti od vsega hudega. Tebi se tega ni bati. Nisi podobna negodnemu ptičku brez gnezda, Dokler bo Tvoj očka živ, ne bo Tvoja pot postlana s samim trnjem, ampak bo tudi vse polno rožic in sonca na njej. Srečna si, kljub temu srečna, da nimaš mamice! Kar spomni se onih, ki nimajo nikogar več: ne očeta ne matere. Kako je z mojo brado, bi seveda tudi Ti rada vedela. Kar po pravici bom povedal: takrat, ko sem bil na Jesenicah, res nisem imel brade. To pa zato, ker bi me potlej otroci takoj spo-znali. Preden jrem z doma, si brado zmeraj snamen in si jo nataknem na plešasto glavo. Potlej sem videti tako mlad, da mi marsikdo niti sestih križev ne prisodi. Skrivnost je od-krita, upam, da zdai tudi Tvoji stari materi ne bo več delala sivih las. Sicer pa se mi vse tako zdi, da moja brada stari materi prav nič ne dela siv!h las, pač pa jih ji včasih delata vidva — z Janezkom. Ali sem uganil, kaj? Za danes naj končam. Marjanca — saj Jo poznaš — je že hudo nestrpna in užaljena, ker se toliko časa nič zanjo ne zmenim, ampak ve. nomer kar v papir zijam, če se pošteno razjezi, mi utegne izpuliti zadnji las na glavi. O čem pa naj mi potlej kotičkarji pišejo, če te znamenitosti na moji glavi ne bo več?! Prisrčno mi bodite pozdrnvlieni vsi, naj. bolj pa seveda Ti. Oglasi se še kaj! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Jelovci Nad Jamnikom, Kropo, nad Savo Bohinjko, bujna — kot gledal bi mlado planinlr.o — dviga ponosno se gora zelena, ni po krasoti ji slična nobena. Jelovca, res si lahko ti ponosna ker za Gorenjca si dobičkanosna: kdo bi preživljal drvarjev družine, kmetom na tisoče krmil živine? Kdo pač zalagal bi z lesom mizarje širom svetli, kolarje, tesarje? Oglja ti daješ tovarnam, kovačem, dosti zaslužka pa kmetom-vozačem. Več si ti vredna, kot bila bi zlata, zmeraj odprta so tvoja nam vrata, skozi katera deliš nam darove: da izkoriščamo tvoje gozdove ... Zmeraj, ko gledam te jaz iz doline, rajska milina mi dušo prešine; kadar odromam na tvoje planine, žalost in skrb — vse mi v hipu izgine. Kdor je potreben oddiha, pokoja, zanj res primerna gozdišča so tvoja: tu se utrujena duša spočije, novega zdravja telo se naužije. Znana v vseh krajih si nam domovine: smurčarski raj, da so tvoje planine; lovec prav vsak tukaj pride na svoje — takrat posebno, ko ruševec poje... Čudno zato ni, da tujcu skomine delaš in da se cedijo mu sline: dobro vedo: kdor ob tebi domuje — glavo ponosno v nebo povzdiguje ... Jože! Mihelčič, Dobrava pri Kropi. 1. Kaj je opoldne najkrajše, zjutraj in zvečer pa najdaljše? (-uauag) 2. Kdo na strehi sedi in kadi — pa ne potrebuje ne pipe ne tobaka? (-jjiuuiia) 3. Skozi zaprto okno se prikrade v hišo in ne razbije nobene šipe — kdo je to? ('BqouaAs) 4. štirje fantje so igrali vso noč in ko so nehali, so vsi štirje dobili. Kako je to mogoče? (•i|<5>IunqBu BSaSnjp 8njp ut osbj a ijlJ05!8 1« os sfluBj) Na med se Je ujel Iz nekega cirkusa je ušel stiic kosmatinec. Zadovoljno brundajoč jo je mahnil v neki park in se skril v grmovju. Ko so cirkuški uslužbenci iztaknili medvedovo skrivališče, so se na vse načine trudili, da hi medveda ujeli. Kosmatincu pa še na misel ni prišlo kaj takega. Trdovratno je vztrajal v grmo- ju in se ni hotel približati nikomur niti za pol pedi. Okoli grma se je nabralo veliko število otrok. Kar vriskali in rajali so od veselja nad kosmatin-čevo trmoglavostjo. Tedaj se je neki cirkuški uslužbenec spomnil rešilnega sredstva. Prinesel je skledo medu in jo dal kosmatincu povohati. Da bi bili tedaj videli medveda, kako je planil pokonci! Toda prebrisani hlapec mu je skledo prav tako hitro, kakor mu jo je pomolel, spet vzel izpred gobca in jo urnih korakov ubral proti cirkusu. Medved je navdušeno racal za njim in se je pustil pohlevno zapreti v kletko, kamor so. mu skledo z medom nazadnje postavili. Vseh pet prstov bi si bili obliznili, otroci, če bi videli, s kakšnim tekom je stric kosmatinec po-lizal sladko jedačo! Pozneje pa je sprevidel, da ni modro ravnal, ko je za ceno medu prodal svojo prostost. Najvišji vrhovi Najvišji vrh v Evropi je Montblank, ki je visok 4810 metrov. Najvišji vrh v Aziji je Gaurisankar (Mont Everest), ki je visok 8840 metrov. Najvišji vrh v Južni Ameriki se imenuje Aconcagua in meri 6970 metrov v višino. Najvišji vrh v Severni Ameriki se imenuje Mont Mc. Kinley. Visok je 6240 metrov. Najvišji vrh v Afriki se imenuje Kilimandža-ro in je visok 6000 metrov. Kako majhen je naš Triglav v primeri s temi gorskim orjaki, čeprav prištevamo tudi njega med velikane 1 izpred oči. Potem pa je začel kričati kot obseden: »Tat! Razbojnik! Le počakaj, kadar se spet srečava! Namlatil te bom, da boš črn!« Ko je tako dal duška svoji strašni togoti in se do mile volje izkričal, je hitro ubral pot pod noge. Naravnost pred mestnega sodnika je prisopihal. Gospod sodnik, vi ste pravičen mož, pomagajte mi! Napadel me ie ropar v gozdu, osuval me je z nožem po vsem telesu, raztrgal mi ie obleko in vzel ves denar. Joj, prejoj. kaj bom zdai revež počel, kje bom zdaj drugo obleko ni suknjo vzel? Gospod sodnik, pošljite orožnike za hudodelcem. Naj ga zvežejo, ukle-nejo in obesijo na prvo drevo!« »Ali je oni, ki vas ie napadel, vojak?« ga ie vprašal sodnik. »Bog obvaruj!« ie zakričal Zid. »Saj ni imel sablje. Imel je puško in gosli pod pazduho. Gotovo je hil divji lovec, hudičev muzi-kant in rokovnjač v eni osebi. Strašne zločine mora imeti na veslil« Sodnik je poslal četo orožnikov za nič. hudega slutečim hlapcem. Ko so ga dohiteli, so mu vzeli mošnjo s cekini, puško in gosli ter ga uklenienega privedli v mesto. Hlapec je imel mirno vest in je sodniku rekel: »Vse življenje sem bil poštenjak in nisem nikomur skrivil lasu. Tega le Zida se nisem doteknil niti z mezincem, niti mu nisem grozil z besedo. Denar mi je podaril pod pogojem, da preneham igrati na gosli, ker te vrste godbe on baje ne more trpeti.« »Ni res. gospod sodnik,« je zakričal Zid, »ni res! Lopov laže kot star cigan. Napadel me ie, oropal do zadnjega beliča!« Sodnik je verjel Zidu. Osomo ie zavrnil nesrečnega hlapca: »Nesramnežl Nedolžen si kot lahov koš. Povej, kdaj ie že kašen Zid komu podaril mošnjo cekinov? Na vislice s teboj, falot!« Odvedli so ubogega fanta pred rablja. Ze ie rabelj obsojencu hotel zadrgniti zanko okoli vratu, tedaj pa se je obsojenec nečesa domislil. Ponižno je prosil sodnika: »Gospod sodnik, samo eno željo mi še uslišite, preden umrjem.« »Govori!« je rekel sodnik.« da slišim, če je tvoja poslednja želja izvedljiva.« »Enkrat bi še rad zaigral na gosli,« ga je hlapec proseče pogledal. »Za Boga svetega, samo tega ne. samo tega mu nikar ne dovolitel« je prestrašeno zakričal Zid. Sodnik pa ie milostno rekel: »Čemu ne? Ta želja je lako nedolžna in skromna, da mu je ne morem odreči.« »Potem me privežite k tlom. oioi!« ie Zid zatulil v smrtnem strahu, da bo moral spet plesati ... Prinesli so gosli in jih izročili obsojencu. Ko ie hlapec prvič potegnil z lokom čez strune — so vsi naokoli začeli nekam čudno omahovati in migati z rameni. Ko je drugič potegnil z lokom čez strune je že vse plesalo, kar je bilo živega na trgu: otroci, starčki, moški in ženske, bogatini in berači, debeluharii in suhci... Najbolj poskočno in hitro pa so se vrteli v krogu rabelj, sodnik in Zid... Bil ie na vso moč smešen in čudovit prizori Ko ie bilo sodniku tega prisiljenega rajanja več kot dovoli, je zakričal ves obupan: »Fant, podarim ti življenje — samo nehaj s to strašno muziko!« Hlapec se je vdal. Stisnil ie gosli pod pazduho in stopil izpod vislic naravnost k Zidu, ki je ves upeham ležal na tleh in z nastežaj odprtimi ustmi lovil sapo. »Povej zdai po pravici, lopov.« ie zagrmel nad njim. »povej, kie si dobil to mošnjo s cekini in zakai si jo izročil meni — sicer ti zagodem takšno, da boš skakal deset metrov visoko!« »Ukradel sem io nekemu trgovcu,« ie v smrtni stiski zajecljal Zid.« Tebi pa sem io podaril. Poštenjak si.« Ko je sodnik to slišal, se ie razjezil. Po-mignil je rablju. Rabelj je pristopil, zgrabil sleparskega Zida za vrat. ga tiral pod vislice in ga obesil namesto nedolžnega hlapca. Hlapec pa ie s čudodelnimi gosli potoval križem svela in si prislužil toliko denarja, da ie srečno in vesplo živel do smrti. kamenčki Sulejka je Imela rada svojega moža in v hiši ie je vse kar svetilo, tako je bilo posnaženo. Otroci in živina so bili dobro oskrbovani in človek bi mislili da je bilo vse v redu v Omarjevi hiši. A, žal, ni bilo. Zakaj, dasi je imela Sulejka mnogo dobrih lastnosti, pa je ena sama slaba lastnost odtehtala vse dobre: Sulejka je bila nagle jeze. Za vsakršno malenkost ie začela robantiti in hude psovke so ji frčale čez njene rožnate ustnice. Ker pa Omar tudi ni bil angel, so bili v hiši večni prepiri. »S Sulejko mi ni moči več prestajati,« je Omar potožil svojcem in prijateljem. »Tako ne more iti več dalje,« ie dejala Sulej-kina mati. »Hči moja, ti moraš iti k hodži in ga prositi, naj vama s kako čarovnijo pomaga, da "bosta v miru prebila svoje dni.« Hodža je stanoval poleg svoje male mošeje visoko zgoraj na hribu, blizu slapu, ki se bobneče vali v dolino. Zato je bilo treba kričati na hodžo, če si se hotel pogovarjati z njim. Sulejka pa je znala izvrstno kričati. Ko je Sulejka vstopila v hodževa bivališče, je odgrnila svoj gosti pajčolan, saj je bila zdaj pri svojem nekdanjem učitelju in duhovnem vodniku, zato ni bilo potrebno, da bi bila zastrta. Hodža ji je z roko pokazal na preprogo, češ da naj sede, on sam pa se je s podvitimi nogami usedel njej nasproti. Potem je s svojimi globoko vdrtimi, pametnimi očmi pozr.rnc gledat Sulejko in potrpežljivo poslušal njeno pritožbo. Ko j». slednjič nehala, ko ni pozabila povedati nobene napake, katerih je imel njen Omar toliko, kot je bilo kapljic vode v slapu, ln ko je upehana umolknila in izpila skodelico črne kave, je začel govoriti čarodej: »Ali imaš rada svojega moža?« Tisto že, rada ga je že imela, to je Sulejka že morala priznati. Hodža se je nasmehnil: »Vidiš, potem pa vzemi te tri kamenčke,« je dejal Na roki ji je pomolil tri navadne, okrogle in ploščate kamenčke. Voda jih je bila pač mnogo let obdelavala, da je kamenčke tako lepo obelila in izgladila. »Vzemi te tri kamenčke, ki so čarobni kamenčki. Kadar boš začutila, da te bo zgrabila jeza, ker je tvoj mož Omar tako poln napak, pa si vtakni brž en kamenček v lase, pod svoje črne kite. Drugi kamenček deni na jezik in tretjega trd- Omar je imel za Sulejko že pripravljen robat odgovor, pa ga je moral zamolčati. Sulejka je bila tiho. »Pa ne, da bi bila bolna.« si je mislil Omar. Saj je imel rad to svojo ženico, zato je šel brž brkljat k ognjišču. Popihal je ▼ žerjavico, da je zagorelo, nato je « keblico odhitel v hlev in se je mimogrede s skrbjo ozrl v Sulejko. »Prijazne oči ima,« si je mislila Suleika, »ln kako je moder, ta naš hodža!« Brž je vtaknila vse tri kamenčke v žep. in ko se Omar kmalu nato Itezoc! Ogi reg. S. Br. 7006/38 Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. no drži med zobmi. In tako dolgo pusti te tri kamenčke na tistih mestih, ki sem ti jih pravkar imenoval, dokler ne zapaziš, da so oči tvojega moža že prijazne. Če boš storila natančno tako, kakor ti svetujem, bo spet mir v tvoji hiši.« Sulejka se je ponižno zahvalila modremu ho-drži, skrbno je shranila kamenčke v žep svoje obleke in je olajšanega srca odšla domov. Omarja ni bilo doma. Koza ni bilo pomolžena in na ognjišču je ugasnil ogenj. Omar ns bil ničesar opravil, kar mu je bila Sulejka naročila. Sulejka je že čutila, kako ji je jeza zlezla iz srca v usta. Lonci in vrči so žvenketali v njenih rokah. Takrat je prišel Omar. Že se je izoblikovala psovka na njenih ustnicah ko &e je domislila čarobnih kamenčkov. Brž je vzela prvega in ga vtaknila pod kite, drugega je dala na iezik, tretjega je tiščala z zobmi Tako, zdaj ni mogla nobene črhniti. Da bi se vse še bolj posrečilo, se je usedla na nizko klop ob steni in je spodvila noge. Sodobna čarovnija Mnogo lepih in koristnih stvari je moči narediti iz starih moških oblačil. Če se da obleka še obrniti, je oblačilo, ki je iz nje narejeno, kakor novo. A tudi pravilno 6naženje z mlačno vodo in saknijakom, kar prerodi obleko. Ko je oblačilo previdno razparano in dobro osnaženo, lahko mirno preudarinio, kaj bi se dalo iz njega narediti. Iz hlač je moči sešiti pripravno krilo, če ožja dela hlačnic obrnemo navzgor, širša dela pa navzdol, A tudi za otroke utegneš marsikaj narediti iz starih, moških oblek. Tako, na primer, takole deško obleko, kakršno vidiš na pričujoči rUbi. Športne moške jopice, ki nimajo zraven hlač, se dajo pre-narediti v praktično jopico za nas ali v plašček za otroka. (Glej risbo!) Obleke z dvema vrstama gumbov so kar dar božji v teh časih Iz teh se da napraviti prelepe kostume in plaSče — za nas ali za odraslo hčer. Seveda se iz moških oblek da narediti obleke za naše sinove. Iz moških klobukov — pa bodi da so iz klobučevine ali pa so slamniki — moremo dobiti zase najlepša pokrivala. Tudi moške srajce so jako uporabne. Iz njih si sešiješ bluze zase, za dekleta, srajce za fante, domače predpasnike, otroške oblekce. Obleka, ki ima le eno vrsto gumbov, se da zmeraj uporabiti za kostum z eno vrsto gumbov. ■ Če barva blaga ni več lepa ali prikladna, daj-I mo blago prebarvati in potem je kot novo Prebiješ tudi brez praškov in tablet! Mnogo ljudi ima navado, da vzamejo ob vsaki priliki, čim jih kje kaj zaboli, praške ali pa tablete, da ne govorimo o teh, ki za sleherno stvarco letijo k zdravniku. Mnogo več ie pa takih, ki imajo zmeraj kaka zdravih pri sebi, da zadušijo vsakršno bolečino, ki jih le malce moti. To storijo zlasti tedaj, če jih boli glava ali zobje ali pa, če so prehlajeni. Tablete, praški in druga zdravila, ki v težkih boleznih zdravilno vplivajo, pa nam sicer zastrupljajo naše telo. Zastrupi se kri, kar utegne postati za človeka mnogo bol [j nevarno, kakor če bi bil junaško premagal bolečine. Zlasti pri otrocih moramo gledati na to, da jim ne dajemo praškov in zdravil, razen če jih zdravnik izrecno ne predpiše. Tem bolj važno je za mater in gospodinjo, da se zaveda, kakšne zdravstvene pripomočke ima doma v domačih zdravilih. Semkaj spadajo tudi razni obkladki in ovitki, ki naravnost »čudežno« vplivajo, če so pravilno opravljeni Posebno veliko besedo imajo pri prehladu z mrzlico in vročino. Potenje, na primer je velikega pomena, da prežene prehlad, ki nas posebno v jesenskem času tako ograža. Pri tem ni treba prav nič aspirinov — lipov čaj ali vroča limonada bosta bolje odpravila bolezen. Omeniti moramo one dragocene, majhne Somočnike, ki jih vsebujejo razna zdravilna le-šča. Kdor, n. pr., kdor ne more spati, aH je utrujen zaradi duševnega dela, naj pije baldrianov čaj, ki ii naj ga zjutraj y mrzli sodi pristavi in naj zvečer, preden gre v posteljo, izpije skodelico tega čaja. če čaj že koj prvi dan ne vpliva, pa bo vplival prav gotovo, če ga piješ redno več dni. Potem ne bodo potrebni uspavalni praški, ki dajo prav težko, svinčeno spanje, ki človeka prav nič ne poživi. Sleherna gospodinja in mati naj pazi na to, da je v »domači lekarni« dovolj zdravilnih zelišč zoper različne bolečine in bolezni. Pravilno pravi star pregovor, »da je za sleherno bolezen zrastla posebna roža.« Bolečine posebne vrste, kot so bolečine v zobu, želodcu itd., ne bi smeli nikoli omamljati s praški in kapljicami, marveč moramo iti čim prej k zdravniku, da nam pove, kaj n%m povzroča te bolečine. Kapljice, praški in tablete naj bodo pri rokah samo zoper resnične bolezni. Gospa; »Pa je tudi res, da je ta daljnogled prvovrsten?« Trgovec! »Gospa, ta daljnogled je tako izvrsten, kar je btiže ko deset kilometrov, »e vam bo zdelo, kakor da je za vamil« * Sprevodnik (gospodu, ki se pelje v tramvajem): »Tu se ne sme kaditi, gospod. Ali ne vidite, da je napisano: Kaditi prepovedano?« Gospod (mirno): »Če bi se človek le mogel držati vsega, kar je v tramvaju napisanol Tamle stoji; Nosite s ti Sarčeve modercels z mlekom v keblici vrnil v hišo, ga je Sulejka poljubila na njegove prijazne oči. Resnično, hodža je bil moder mož in še čarovnik po vrhu! Tisti trije kamenčki so morali Sulejki še marsikdaj pomagati, zakaj, precej časa je minilo, preden je Sulejka spoznala in si dopo-vedala, da postanejo Omarjeve oči prijazne takrat, kadar mu je ona dobra in dobrohotna. Čarobni kamenčki so prišli na častno mesto v hiši. »Saj,« si je dejal Omar, »saj človek nikoli ne ve, kaj še pride!« (E-r.) Kako si obleko opereš? 1. Najprej preskusiš, ali gre blago ob barvo, zato namoči košček obleke v mlačno vodo in ožmčš v beli ruti. Če ruta dobi liso, daj obleko v mrzlo vodo, kani malo kisa vanjo in jo hitro operi in izplakni. 2. Preden začneš obleko prati, izmeri njeno dolžino, širino čez pleča, rokava in širino krog bokov. 3. Pripraviš si mlačno vodo, kaneš malo jesiha vanjo in pereš 10 do 15 minut — pa ne smeš močno mencati, drgniti ali močno ožemati. 4. Nato takoj izplakni v čisti vodi, ki naj bo prav toliko topla. 5. Takoj daj obleko v brisalko in jo v glavnem osuši. Nato položi obleko na čisto podlago in jo razvleci po meri in osuši na zraku (ne na soncu in ne pri vroči peči). 6. Če je potrebno, polikaj obleko na narobni strani z zmerno vročim likalnikom. ne ,evA;» ."•ifff.rii; ^ ~ IIIr« Presna hrana - zdravilo Čeprav je dandanes prav za prav še malo ljudi prepričanih o tem, da presna hrana zdravilno vpliva na telo, pa vendarle ni daleč tisti čas, ko bo takšna prehrana splošno priznana. Surovo sadje in presna zelenjava sta neobhodno potrebna, da ostanemo zdravi in da se nam razvijajo telesne in duševne zmožnosti. Mnogi, ki so zaradi napačne prehrane zboleli in so že obupali nad sebo), 6o ozdraveli vprav zato, ko so začeli uživati presno hrano. Resnično je, da se s kuho in segrevanjem uničijo najboljše snovi v živilih. Sadje in jagode naj bi zmeraj le prav zrele uživali, ker kisline nezrelih sadežev škodljivo vplivajo. Če bi uživali samo sadje, bi se v telesu nabralo preveč kislin. Kjer uživajo zelenjavo presno, kot solato, je treba posebno paziti na to, da ni solata zalivana z gnojnico, ker potem solata jako škoduje Uživajmo zmeraj zgolj svežo zelenjavo, vse kar je uvelega, je težko prebavljivo in telo se z uvelo zelenjavo ne bo osvežilo in okrepilo. Kdor bi se hotel preživljati samo s presno hrano, oa mora vprašati zdravnika za navodila. O milu Tudi milo se je podražilo. Zato je škoda vsakega koščka, ki gre v izgubo. Včasih se nabere v gospodinjstvu kar lepo število milnih ostankov, ki se valjajo po umivalniku. Ako se spomnimo, porabimo te ostanke za veliko pranje. Za ostanke mila sešijemo vrečico iz bele tkanine, pobašemo koščke v vrečico ter jo za-vežeino s trakcem ali pa z močno nitjo. Vrečico položimo na posodico za milo. Tako imamo — za precej časa — pripraven nadomestek za milo. »Kdo Je pod posteljo?« »Nihče!« »Čudno, pa se mi je dozdevalo, da je nekaj zašumelo.« * »Slišim, da imaš čebele na vrtu. Ali »e pa to sploh izplača?« »Seveda se. Letos sta prišla samo dva znanca oa obiski« Sodobne pijače Izvrsten čaj narediš iz jabolk. Tanke lupine posušiš in jih skuhaš kakor ruski čaj, le da morajo biti lupine mnoovedati tudi v času bolezni. Zakonite predpise o teh vprašanjih najdete v obrtnem zakonu. Občinska pot druge vrste. F. C. — Občina se mora brigati za red na občinskih potih. Ako je mejaš napravil škarpo na občinski poti ga bo občina lahko prisilila, da jo odstrani. Posestniki, ki vozite po tej poti, pa te pravice nimate, ker je pot občinska last. Priposestvovanja javnih potov postava ne dopušča. Prestavitev električnega droga. P. A. — Elektrarna nikakor ne sme na tujem zemljišču brez privoljenja lastnika postavljati in prestavljati drogov. Vendar sme na njeno prošnjo banska uprava odobriti razlastitev zasebne lastnine ali ustanovitev služnosti — zato, da se postavijo in vzdržu- Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoaeftko kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Krti-LJubljana telefon 49-09 jejo vodi za prevajanje električnega toka. — Morda si je elektrarna tako pravico izposlovala ko ie bil lastnik parcele še vaš prednik. Ce je tako, bi s tožbo ničesar ne opravili. Drugače pa seveda lahko tožite elektrarno — ki bo pa v tem primeru gotovo takoj predlagala uvedbo razlastitvenega postopka ali postopka za ustanovitev služnosti v breme vaše zasebne lastnine. Stroške razlastitve bo plačala elektrarna. Vaša kazenska razsodba bi bila brezuspešna, ker se s prestavitvijo droga ni zgodilo nobeno kaznivo dejanje. Kar se tiče odškodnine, vam svetujemo, da se z elektrarno poravnate. Na cenitev sodnih cenilcev, po katerih je že elektrarna dala oceniti škodo, sicer niste vezani, vendar ne smete pričakovati, da boste v primeru, da sodišče določi odškodnino, dobili mnogo več. Tudi sodišče se bo moralo opirati pri določitvi odškodnine na mnenje cenilcev. >Prikrajšana«. L. P. Vaše vprašanje je prepo-manjkljivo, da bi vam mogli nanj točno odgovoriti. Kakor vidimo iz vašega pisma ,celo pri finančnem ravnateljstvu niso na jasnem, ali vam pripada razlika ali ne. Ker niste povedali, iz kakšnih razlogov so vam svetovali, da že vloženo prošnjo umaknite, vam ne moremo povedati, kako bi bila ista rešena. Ce ste prepričani, da vam kaj pripada, izzovite o tem rešitev pristojnega oblastva s ponovno prošnjo. Davčni nasveti A. K. P. — srečke. Za srečke, ki jih navajate v svojem vprašanju, ne izplačujejo davčne upravo nikakih obresti. Da ugotovite njih vrednost in če že morebiti niso bile izžrebane, bo najbolje, da se obrnete na finančno ministrstvo, oddelek za državne dolgove in državni kredit. A. Š., Begunje pri Cerknici. Imate 10 živih otrok, najmlajši je star 2 leti. Vprašate, če bi uspeli s prošnjo za odpis davkov. Po § 11 zakona o davku na samce in davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroci se oproste neposrednih davkov davčni zavezanci, katerih skupni predpis neposrednih davkov ne presega 500 dinarjev in če najmlajši otrok še ni star 14 let. Če sta dana oba zgoraj navedena pogoja, vložite pri pristojni davčni upravi prošnjo za oprostitev davkov radi 9 otrok. Prošnji priložite izvleček iz krstne knjige kot dokaz glede števila in starosti otrok. G. L. — Zg. Bistrica — zgradarina. — Imeli ste navadni kmečki mlin. Odjavili ste ga s 30. 3. 1937. Sedaj se bavite le s kmetijstvom Davčna uprava Vam je predpisala zgradarino od Vaše hiše, ki jo uporabljate sami in od viničarije. V zgradarinski prijavi ste navedli, da imate v teh hišah ljudi, ki vam pomagajo pri obdelovanju posestva. — Po točki 15. člena 32 zakona o neposrednih davkih so oproščene zgradarine zgradbe v vaseh in sel-skih občinah, zgradbe zunaj okoliša mest, trgov, turističnih krajev kopališkega značaja in zunaj okoliša vasi, ki imajo nad 5000 prebivalcev ali vasi, v katerih je sedež sreza, če služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. — Če se da kmečko zgradbo v krajih, kjer uživajo take zgradbe trajno davčno prostost, samo v sezoni delavcem v najem, ostali del zgradbe pa služi kmetovalcu za prebivanje, je zgradba oproščena zgradarine le glede dela, ki ga kmetovalec sam uporablja. Zgradarina pa se predpiše smo od sezonske najemnine. Ako pa uporablja kmetovalec svojo cgradbo v kraju, kjer uživa taka zgradba trajno prostost deloma sam, deloma pa jo oddaja v najem vse leto, ne samo sezonsko, je ta zgradba v celoti zavezana zgradarini. — tz Vašega vprašanja ni razvidno, če leže vaše hiše v rajonski črti mesta, oz. turističnega kraja klimatsko planinskega značaja. Najbolje bo, da se oglasite na da/čni upravi, pojasnite, da se bavite le s kmetijstvom in če so dani zakoniti pogoji za oprostitev, Vas bo davčna uprava oprostila zgradarine. DoL Jezero. — Odpis zemljarine zaradi poplave. — Voda vam je uničila ves pridelek (travo). Na preplavljenem zemljišču se letos ni moglo pokositi trave in ne pasti živine. Vprašate, če lahko prosite za odpis zemljarine. — Po dl. 12 zakona o neposrednih davkih se odpiše osnovni davek zemljarine v celoti ali deloma, če in kolikor prizadene letini škodo za več ko četrtino voda, ogenj. toča. — Odpisi davka na zemljišče ob elementarni nezgodi se ne sme dovoliti za ona zemljišča, ki se niso v dotičnem letu kmetijsko obdelala. Vendar pa se smejo vzeti v poštev in ocenitev za odpis tudi one parcele in deli parcel, ki še niso bili do dne elementarne nesreče kmetijsko obdelani, toda so bili po krajevnem poljsko-gospodarskem običaju določeni za obdelavo v istem letu, ob pogoju, da so postale zaradi elementarne nezgode za dotično gospodarsko leto popolnoma nesposobne za donos. — Škodo, prizadeto po elementu (vodi, požaru ...) se mora prijaviti brez takse najdalje ▼ osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila, — Prijavo vložite pri katastrski upravi ali pa pristojni davčni upravi, ki mora prijavo odstopiti katastrski upravi. V prijavi je treba točno označiti poškodovane parcele, občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele. Navesti je treba tudi čas in vrsto elementarne nezgode in prijavo podpisati. Ker je parcela še poplavljena, boste predvidoma s prošnjo uspeli. Shranjevanje jedilnega kostanja. R. M. K. — Radi bi vedeli, kako se shrani jedilni kostanj čez zimo, da se najdelj časa obdrži svež in zdrav. — Kako se divji kostanj da uporabiti? — Jedilni kostanj ni tako lahko spraviti, ne di bi se pokvaril. Ce ga postavimo na suh prostor, se preveč posuši in postane trd kot kamen. Če je pa shramba vlažna, tedaj rad splesni. Za spravljanje se je še najbolj obnesla suha šota, oziroma šotni zdrob, v katerem se še najbolj svež ohrani. Šota ga namreč obvaruje pred osuševanjem, pa tudi pred ples-nobo. Tudi suh pesek se v ta namen uspešno uporablja, ker omejuje osuševanje in plesnobo. — O uporabi divjega kostanja kot krma za prašiče dobite odgovor na drugem mestu med temi nasveti. Divji kostanj — krma prašičev. N. D. K. — Skušali ste prašiče krmiti z dodatkom divjega kostanja, ki ste ga olupili in skuhali, toda že drugi dan ga niso hoteli več žreti. Ne veste, kako pravilno ž njim krmiti. — Divji kostanj je grenak, zato ga prašiči ne marajo. Pred pokladanjem ga morate razgrenčiti. V ta namen ga najprej posušite v krušni peči ali v sušilnici, nakar ga olupite. Posušeni divji kostanj se da lahko lupiti, spravite ga v sod z vodo, da se razgrenči. V sodu menjajte vodo večkrat, da se kostanj prej in bolj razgrenči. Po 2 do 3 dnevnem namakanju v vodi izgubi veliko svoje grenkobe. Ce imate kje v bližini tekočo vodo, denite olupljeni kostanj v vrečo ali v kako košaro, ki jo postavite nato v to vodo. V njej izgubi kaj kmalu in skoraj popolnoma svojo grenkobo. Ce ga pred namakanjem zdrobite v zdrob, se bo še bolj hitro razgrenil. — Ce imate veliko divjega kostanja, ga spravite ko je popolnoma ali deloma posušen, v suh zračen prostor, ga tamkaj razgrnite in hranite v prav tankih plasteh, da ne splesni. Dobro je, če ga v shrambi večkrat premečete z lopato ali pa z grabljami pre-grabite. — Olupljen, razgrenčen in v zdrob zdrobljen divji kostanj pokladajte le pitalnim prašičem približno 1 kg na dan in glavo poleg druge pi-talne krme. Za mlade prašičke pa ni primerna krma. Spravljanje korenstva v zasipnice. L M. S. — Imate slabo mrzlo klet, v kateri vam korenje in pesa pozimi zmrzneta, želite nasveta, kako bi to shranili v zemlji, da bi se dobro ohranilo čez zimo. — Korenstvo lahko spravite v zasipnice, ki se takole napravijo. Na suhem zemljišču, kamor ne pride voda, po možnosti v bližini doma, izkopljite jamo kaka dva metra široko, dolgo pa, kolikor potrebujete za pridelek pese in repe. Olobina zadostuje kakega pol metra. Jamo izkopajte nekaj dni pred vlaganjem, da se dodobra presuši. Vlagajte pa korenstvo le ob suhem, četudi morda nekoliko hladnem vremenu, da ne bo v jami gnilo. Mora tudi biti popolnoma suho, zato ga je izruvati nekaj dni prej ter pustiti na njivi ali na kakem drugem prostoru, da se presuši. V zasipnico ga je vlagati ob lepem sončnem ali vetrovnem vremenu. Dno in stene se obložijo s slamo na to se šele zlaga popolnoma zdravo in nepoškodovano korenstvo. Preden začnete jamo polniti, vtaknite v njeno sredino tri ozke deske v trikotu, ki naj' tvorijo nekak prezračevalnik. Potem zlagamo peso in korenje v jamo, dokler ne dosežemo površino zemlje. Tedai položimo v sredino jame po dolgem kako žrd, ki naj sega od enega konca do drugega in naj štrli na obeh straneh ven. Nato skladajmo naprej do primerne višine v obliki groba, pokrijemo korenje s slamo in povrh z zemljo, ki jo primerno stlačimo. Ko je zasipnica dovolj trdna, izvlečemo žrd od strani ven in tako dobimo v kupu prezračevalni jarek, ki je v zvezi z navpičnim pre-zračevalnikom. Skozi odprtine ob zemlji prihaja svež zrak v notranjost kupa, iz katerega gre z ogljikovo kislino in vodno paro nasičen skozi navpični prezračevalnik na dan. Pri tem korenstvo lahko diha in se še nekoliko suši, ne da bi moglo gniti. Ce pa pozneje nastopi hud mraz, tedaj zadelamo vse tri odprtine, da korenstvo ob njih ne zmrzne. Pri nastopu posebno hudega mraza pa na-sujte še eno plast zemlje na vrh. — Proti mišim lahko zamrežite luknje s kakor staro mrežo. Večkrat pa zvrtajo te luknjo v zemljo ter pridejo do korenstva. V splošnem pa je škoda po miših redkokdaj občutna. Izabelo ni dovoljeno sladkati. M. O. L. — Želite vedeti, če sa izabela tudi lahko sladka. —Iza-bela ne spada po zakonu med vina, ki smejo priti v promet. Zato tudi ni dovoljeno jo sladkati, oziroma se za njo ne dobi trošarinsko prostega sladkorja. Za svojo rabo pa jo lahko sladkate poljubno s sladkorjem, ki je v prometu in zatrošarinjen. V kolikor se vam bo to izplačalo, je to drugo vprašanje. Sod od kisa uporaben tudi za kisanje repe. A. M. N. —Sod od masti uporabljate navadno za kis; sedaj bi pa radi v njem okisali repo. Je-li bo potem še uf>oraben za kis? — Seveda bo, le dobro ga boste morali umiti s sodovo zavrelico, da ne bo kis dobil vonj po repi. — Veliki goli polži vam lezejo v klet ter grizejo korenstvo. — Potrosite okrog kupa korenstva žgani apneni prah, pa vam polži ne bodo več lezli vanj, ker se bodo ob apnu opekli. — Redin ni preizkušeno sredstvo za pitanje prašičev. Ni ravno škodljivo, je tudi nekoliko redilno, toda ta njegova redilnost je predrago plačana, ker bi s tem denarjem dosegli večje uspeh z drugimi res tečnimi krmili za pitanje pra- RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE ! i Dvokotraa. otroflkl voiiekl, (Šivalni »troji, prevozni trt-oikljt, pnenmatika Tribuno r. B. L Ljubljana, Karlovška e.4 Glasilo komunistične zveze brezbožnikov v Sovjeti ji »Brezbožnik« objavlja zanimive podatke o tem, kako se razvija versko življenje med ruskim ljudstvom. Člankar piše med dru-j;im: Protiverska propaganda v Sovjetiji je dosedaj imela ta uspeli, da je večina cerkva zaprta. j,e malo verskih hramov je še stalo odprtih in duhovniki so že skoraj popolnoma izginili. Vkljub vsemu temu pa se versko življenje med ruskim ljudstvom razvija naprej. Namesto duhovnikov, ki se jie smejo več javno kazati in gibati, opravljajo verska opravila lajični verniki in celo ženske. Člankar pravi, da so zlasti ženske pokazale zelo veliko vnemo in pogum pri opravljanju raznih cerkvenih opravil. Te ženske se gibljejo med ljudstvom v svojem okrožju in so med verniki zelo priljubljene. Verniki jih kličejo ali «zakristanke«, »lektorice« ali pa tudi »matere«. Na zunaj ne nosijo posebnih oblačil, vendar pa so navadno oblečene tiiko, da jih že na zunaj verniki spoznajo. Oblečene so priprosto in tudi enotno in njihova zunanjost najbolj spominja na obleke redovnic. Predvsem skrbe le ženske za redka svetišča, ki so še na razpolago vernikom. V svojem okrožju pazijo na vse, kar je potrebno vernikom in kadar je kaj nujnega, tedaj pokličejo duhovnika, ki mora včasih priti od zelo daleč, da opravi najnujnejše versko opravilo ali pa da od časa do časa opravi sv. opravilo ali pa službo božjo. Kadar je treba kaj opraviti za ikonosta-som ,ali pri glavnem oltarju, tedaj gotovo odkod pride duhovnik ženske cerkvene pomočnice pa vodijo po cerkvah tista cerkvena opravila, ki ne zahtevajo ravno navzočnosti duhovnika. člankar piše med drugim, da je v priklu-čeni Kareliji imel priliko prisostvovati takemu tajnemu cerkvenemu opravilu, ki ga je vodila neka taka »zakristanka«. Iz ikonostasa ali pa z glavnega oltarja prineso glavni križ ali pa glavno ikono. V sredini cerkve stoje navadno dva križa in slika, okoli pa gore sveče, vse pa je v preprostem cvetju. V cerkve ali pa kapele prihajajo verniki z vseh strani in vseh starosti, v cerkvi pa okoli križev natoaopravijo pobožnost, ki je res nekaj posebnega in velikega po svoji vnemi in pobožnosti. »Zakristanka« poje ali čita naprej kake dele iz sv. maše ali pa iz večernic, nato pa sledi skupno petje in skupna glasna molitev. Vedno pa vodi tako pobožnost ženska. ra^TEHNlKA Izolacija toplote Prihaja zima. Z njo je v zvezi prva neprijetnost — mraz. Proti mrazu se borijo ljudje v zimskih mesecih po vsej zemeljski obli odkar poznamo zgodovino. Najbolj naravna zaščita je topla obleka in ogenj. Oboje je uporabljal človek že od-davna. Zunaj ga je varovala obleka, doma pa je z ognjem skrbel za toplo domačnost. Dandanes uporabljamo za gretje peči. Nekdanji kamini, ki se jih marsikdo še spominja iz preteklih časov, so ostali samo še kot okrasek po velikih starih hišah. Centralna kurjava, pa naj bo s paro ali s toplim zrakom, je predraga. Ko mislimo na ogrevanje stanovanja, računamo skoraj vedno s tem, koliko bomo porabili ku-nva v peči. Po tem tudi cenimo peč ali je dobra ali slaba. Le redko pomislimo na to, da je prav tako važno, kakor vzdrževanje odnosno proizvajanje toplote, tudi toplotna izolacija. Iz prakse vemo, da so za toplotno zaščito po navadi tiste snovi najbolj pripravne, ki so najlažje. Dandanes imamo na trgu že veliko snovi, ki jih izdelujejo posebe kot toplotne izolatorje. To so najrazličnejše porozne snovi plutovina, luknjičast beton, prav tako pa služijo kot toplotni izolatorji drobnozrnata žlindra, pesek, les itd. V vseh teh toplotnih izolatorjih pa je prav za prav sredstvo, ki izolira zrak. Pri toplotnem izoliranju z zrakom, se moramo, fe hočemo imeti uspeh, držati dveh načel. Zrak, ki smo ga namenili za izolacijo, mora biti mirujoč. V prostoru, ki je določen za to, da bo zadrževal prehod toplote, ne sme biti prepiha. To je razumljivo. Kakor hitro damo zraku možnost, da se menjava, nam bo uhajal iz prostora segret zrak in bo odnašal s seboj toploto. Toplotna izolacija bi se na ta način še poslabšala. Drugo načelo pa je, da mora biti zrak razdeljen na kolikor mogoče veliko pred seboj ločenih polj. Pri prehodu z enega telesa na drugo, je namreč toplotna prehodnost manjša, kakor če prihaja toplota po homogenem sredstvu. S tem, da razdelimo zrak na mnogo delov, ustvarimo toploti na njenem prehodu mnogo uporov na vseh prehodih od zraka na steno in obratno. Zato nam bo razumljivo, zakaj so ravno luknjičave stvari primerne za toplotno izolacijo. Izolirne snovi po navadi nimajo take stabilnosti, da bi lahko služile pri gradnji sami kot nosilci, ampak morajo imeti posebne konstrukcije t oporo. Sredstva za izolacijo so draga. Zato moramo paziti, da jih čimbolj racionalno uporabimo. Stavbo izolirajmo predvsem na tistih delih, ki so mrazu bolj izpostavljeni. Nič novega ni, da so pri hišah na prostem prostori, ki se nahajajo na severni strani hiše, veliko bolj hladni kakor prostori na južni. Zato moramo na severni strani prostore bolje zaščititi. Stare hiše so v krajih, ki ležijo bolj severno od naših, zidane tako, da imajo severne stene debelejše od drugih. Posebno pozornost moramo posvetiti stropom pod streho in tlem. Ce pomislimo, kako tenka plast loči gornje prostore <«1 mrzlega podstrešja pozimi, bomo razumeli, da tam lahko uhajajo velike množine toplote. Poglejmo strehe pozimi, ko zapade sneg. Nad prostori, kjer kurijo v podstrešnih stanovanjih, kar hitro skopni sneg. Podobno kakor ostrešje, hladijo stanovanje kletni prostori. Tukaj si lahko že nekoliko pomagamo, če razgrnemo preproge po tleh. Poseben delež na odvajanju toplote pa imajo špranje ob oknih in vratih. Danes so naprodaj posebni gumijasti trakovi, s katerimi obijemo vrata in okna ob straneh, da se tesno zapro. Na ta način zaščitena v'rata in okna nam prihranijo tretjino kurjave. Okna, ki jih ne odpiramo, pa lahko kar prelepimo s papirjem. Poleg prepiha imamo še enega sovražnika forkote, to je vlaga. Pomisliti moramo, da suh zrak desetkrat slabše prevaja toploto kot voda. ^ato moramo skrbno paziti, da ohranimo povsod tom, kjer hočemo odvod toplote zadržati, stih zrak. Preprečiti moramo zamakatije dežja ob oknih, pod streho itd. Prav tako pa moramo paziti znotraj v prostorih, da ne prodre s prevelikim proizvajanjem pare (kuhanje perila v kuhinjah) vlaga globlje v zid. Prostori pa, kjer se veliki količini pare ne moremo izogniti, kakor kopalnice, pa naj bodo -2 površini zaščiteni z uijuaio barvo. V bombardiranem Londonu in Berlinu dostuje samo ugotovitev, da so spremenili n. pr. dosedanjo prostozidarsko ulico v ulico sv. Vincencija 1'avelskcga. Nemški bombnik tipa Messerschmitt v poletu nad Anglijo Požar v trgovini Firbec vstran! Kdor hoče krasti, na levo. oni, ki hočejo kupiti poškodovane predmete, na desno! Pri vedeževalki. Mlad, lepo oblečen gospod je prišel k vedeževalki. »Nisem prišel zato, da bi mi prerokovali bodočnost, pač pa bi vas lepo prosil za roko vašo gospodične hčerke,« je hitel pripovedovati mladi gospod. A tako. Najprej mi povejte, kako si predstavljate vašo bodočnost.« Voltaire in brezboštvo. Znani francoski bogotajec Voltaire je imel goste. Pri kosilu so zasukali pogovor na brezboštvo. Voltaire jih je najprej prekinil, potem je odpustil sluge, nakar se je opravičil prod gosti: ^Oprostite. da sem vas prekinil. Če pred slu- rrnmt nnvnrimn ^.t ni D/,..n ... i ----l „JTU1I11!U, (J.. 11- I.' .»A om, čeprav je okoli njih polno gasilcev, ki gase goreče hiše ali orlstra-rtjajo napoto, da bodo ulice zopet sposobne za promet. Trgovina in promet še vedno redno po-slujet a. I/okomotive pihajo gost dim v jesensko londonsko meglo, ko prihajajo v doke. V Berlinu O bombardiranju Berlina piše nemško časopisje, da je škoda, povzročena na zasebnih hišah, zelo velika. Angleške bombe so se večkrat vsipale na vzhodni del mesta, kjor sem se nahajal, piše švicarski poročevalec, spremljane s silnim ]>nkom. Varnostna služba se je podala takoj na tlelo. Ranjence so prenesli v bolnišnice. Tiste, ki so izgubili stanovanje, so za prvo silo nastanili v noki šoli. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Neka krajša proga podzemske železnice ni več v obratu. Videl sem, kako je bila zadeta neka pivovarna. Časopisi so objavili slike nekega sestreljenega angleškega letala. Njegova jx>sadka je zgorela. Bolj kot kdaj nastopa nemško časopisje proti Churchillu, ker da »njegovi piloti prav nič ne merijo na vojaške cilje«. Pri tem prinašajo jxxlrobne opise prizadete škotle na zasebnih poslopjih in napovedujejo maščevanje, ki bo za d do Angleže. Poročevalec piše dalje, da je škoda in razdejanje v Berlinu mnogo večja, kakor se da razbrati iz gornjega kratkega poročila, ker se je on v poročilu omejil le na to, kar je sam v enem dnevu neposredno videl. Iz življenja cerkve v Franciji Nnevnik »La Croix« poroča, da so v Lisi-euxu slovesno praznovali petdesetletnico zaobljub Male Terezije Deteta Jezusa. Pri tej slovesnosti je bil navzoč tudi kardinal Sučhard, škof pariški, ki je imel na tej slovesnosti nagovor na redovnice. Sodelovanje francoskih ženskih redov in kongregacij. (Kp) škof v Limogesu je naročil vsem ženskim redovom in kongregaci jam, naj se v sedanjih težkih prilikah povežejo v posebno delovno skupnost, da bi poživili in še bolj načrtno izpeljali delo v socialnem skrbstvu, v šolah im drugih zavodih. Posebna naloga združenih ženskih redov in kongregacij naj bi bilo zo-petno_ pokristjanjenje mesta in" dežele. Tudi katoliška aikcija na j se posveti samo temu delu. Vse drugo, zlasti kaki notranji spori, sedaj niso na mestu. Novo obnovitveno delo naj računa tudi z dragoceno pomočjo drugih katoliških društev. V tem vidimo veliko in posnemanja vredno iniciativo francoskega škofa v sklopu po sedanjih stremljenjih za zopetno pokristjanjenje Francije. Spremembe uličnih napisov Kdor je obiskal Lurd na Francoskem, se gotovo spominja zadnjega večjega mesta pred to veliko francosko božjo potjo, mesta Tarbesa, ki leži na železniški progi med Toulouseom in Lurdom tik ob vznožju Pirenejev. Mesto je bilo do zadnjega v talwiru za Francoze pogubne ljudske fronte. Kakor poročajo francoski listi, je občinski svet v mestu Tarbes sklenil spremeniti imena nekaterih mestnih ulic. Naj za- Take prizore vidijo v krajtti, kjer so boji mefl nemškim in angleškim letalstvom. Svetli fraki so sledovi lovcev, ki bliskovito švigajo po nebu in puščajo dim za seboj skoro povsod enak odgovor: mi bi se že poskrili in prečepeli tisti čas, ko so nad mestom nemška letala, kje v zakloniščih, toda ni časa. Žene pravijo, da morajo vendar nekaj pripraviti svojim malčkom; one nadalje nočejo oditi iz mesta na varnejšo deželo, ker nočejo pustiti svojih mož samih v Londonu. Kdo bi' jim kuhal, pral, nakupovnl, kar je potrebno, kdo bi jim delal družbo po končanem delu? Tudi bi se težko privadile drugemu življenju brez ulic brez navajenega londonskega vzdušja, brez prodajalen in trgov. Žene so torej po večini ostale v Londonu. Žive tako rekoč na bojišču, vsak čas jih lahko vidiš med ruševinami, kako se pogovarjajo s sosedami, kako čakajo na vodo, ki jo bo pripeljal avtomobil (vodovodi so skoro vsi pretrgani), ali se naslanjajo na okna brez šip, raz katerih plapola le še angleška zastava in nič drugega. Medsebojna pomoč v vzhodnem delu je čudovito prisrčna. Drug drugega j>odpirajo z ganljivim razumevanjem in tolažbo. Ostalo iz-vrše krajevne oblasti in zasebna iniciativa. Vsak dan raste število onih, ki so izgubili domove ali so njihova stanovanja proglašena za ogrožena, ker so padle v bližini tempirane bombe, jia so zato sprejeti v javna zaklonišča. Tam jedo, stanujejo, spe in čakajo na novo streho. Matere, ki žele s svojimi otroci na deželo, lahko v dveh dneh odpotujejo v podeželske province. Ljudje, ki so brez strehe in nimajo hrane, dobe hrano v posebnih kuhinjah. Odrasli plačajo celo, otroci polovično. Tudi obleko, obutev in podobno dobe tisti, ki so vse izgubili. Za te nesrečneže prirejajo oo državi posebne zbirke. Ako je kdo izgubil stanovanje, pa si je rešil Poškodovane cerkve (Kipa.) »I.a Croix« poroča iz Limogesa o škodi, ki je zadela med vojno cerkvena poslopja v departementu Lvreu.v. Najl>oli je bil prizadet glavni kraj v tej provinci, Evreux. Katedrala uničena. Kot žalosten spomin na njo štrle v zrak o/guni črni zidovi. Do dna je porušena tudi škofova hiša. Notra dame v Grand-Andelvsu ima sledove več topovskih krogel. Podrt je tudi stolp na cerkvi v Neubourgu. Tokio ima že nad 7 milijonov prebivalcev Prebivalstvo dveh največjih japonskih mest, to je japonske prestolnico Tokija in velikega trgovskega in industrijskega središča Osake, narašča od leta do leta z veliko brzino. Na koncu lanskega leta je imel Tokio 7.001.5(30 prebivalcev, Osaka pa 1 milijone 874.847 prebivalcev. Na koncu leta 1935, torej pred štirimi leti, je imel Tokio po poročilu policijskega ravnateljstva 0,300.000 prebivalcev. Od takrat se je povečalo število tokijskega prebivalstva vsako leto za 18.000 duš. V pretečenem letu je umrlo v Tokiju 61.245 ljudi, rojstev pa je bilo 115.982. Iz tega vidimo, da se je priselilo v Tokio vsako leto okoli 120.000 ljudi. Velik pofns v Romuniji Romunsko časopisje se še bavi v hudim potresom, ki je pred neka j dnevi povzročil veliko škode in strahu v Romuniji. Tako močnega potresa v okolici Bukarešte že dolga leta ne |x>in-nijo- Po poročilih, ki smo jih mogli šele sedaj dobiti, -je bilo središče potresa v področju Bu-sana. Sunki so bili tako močni, da so jih čutili tudi v severni Romuniji in Besarabiji. V |x>tres-nem središču samem je nastala precejšnja ško-škoda. Porušenih je več hiš po mestih in vaseh. Ker so prometne zveze s temi kraji prekinjene, se še ni moglo zvedeti, kolika je škoda in kako veliko je število človeških žrtev. Verjetno je, da ni majhen. Pripovedujejo, da je med [>o-tresnimi žrtvami največ otrok in žensk. Iz Besarabije poročajo, da so najbolj čutili potres v mestu Kišnjevu. kjer se je podrlo nekaj hiš. V Bukarešti pripovedujejo ljudje drug drugemu, kako so doživeli potres in kaj se je pripetilo pri njih ali pri sosedih. Prvi trenutki so bili zelo burni. Spočetka so mislili, da bo prestolnica bolj trpela. Ko so se ljudje zavedli, kaj pomenijo nenadni sunki, so z gro/.o pričakovali, kaj bo. Drugi so jih začeli tolažiti, češ, najhujši so prvi potresni sunki. Potresna šiba, če je res nevarna in huda, pride nenadoma in stori v prvih sunkih najhujše. Pozneje ni več take nevarnosti. Tako je v Bukarešti tudi res bilo Drugod je bilo seveda huje, kakor vidimo iz poročil. Za dobro voljo Križanka 1 ■ 2 ■ |u 3 ■ 4 ■ 5 B 6 B 7 B 8 fl 9 U 10 ■ n 12 13 j 15 16 17 18 19 20 21 22 23 123 b 24 25 26 |27 28 29 30 I 32 ,33 34 35 36 | 37 44 | 38 39 40 41 42 43 B 43 a ■ 46 fl I B 47 fl B BI 48 ■ B m ■ 49 fl B B 50 fl fl ■ fl 51 n 52 ■ 53 ■ 54 55 B 56 n 57 58 B 59 fl 70 60 61 B 62 63 64 65 66 » 67 68 69 72 73 1 1 75 77 78 79 80 1 s, 1 82 "1 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 ■ ■ B B m a fl Ig m H 1®! >1 | Hj B iS j m m Besede pomenijo: Vodoravno: 12. Priprava za merjenje Jasa. 14. Kraj in dolina na Koroškem. 16. Voznik. 18. Hu-menokljuni ptič. 20. Otok v severnem Hrvatskem Primorju, znan po vinu, ribolovu, pridelovanju soli in siru 22. Kralko moško krstno ime. 23. b. Hiter, hrupen tek. 25. Kratica, ki pomeni približno, okrog (circa). 20. Domača vprežna žival. 27. Veznlk. 28. Alphonse Daudetjev roman iz pariškega umetniškega življenja. 29. Pomeni določen del celote, pa tudi tečaj. 30 sedež človeškega čuta. 31. Egiptovsko božanstvo. 32. Gora v Mali Aziji; žensko krstno ime. 33. Perzijski vladar iz starega veka 34. Grška črka. 35. Znan bufet v Ljubljani. 30. Vojna in ... (Tolstojev roman). 37. Besedica, s katero pokličemo koga. 38. Prislovno določilo kraja. 39. Svetopisemski očak, ki ga je riba požrla. 40. Prijatelj ali neprijatelj tuje lastnine. 41. Kratica besed: avtomobil .avtarkija, avtentičen itd. 42. Druga beseda za dihljaj. 43. Iz rebra (edina kost, ki nima mozga...) ustvarjeno bitje. 44. Drugo ime za prižnico. 45. Star latinski jioždrav. 46. Trije enaki samoglasniki. 47. Tatarski poglavar; beseda pomeni tudi kratek izliv iz posode, kozarca itd. 52. Kratica, ki potrdi verodostojnost podpisa 54. Starejša poetična vpra-šalnica. 57. Znamka motornih koles težje vrste. 00. Po vseh gimnazijah razširjeno srednješolsko društvo (kratica). 02. Žitarica, ki daje slabše vrste moko. 64. Popoln, cel. 65. Krajevna členica. (58. Zver, ludi začarani krog. 09. Jeza, mržnja. 71. Preprosto žensko pokrivalo. 73. Ženilovanjska gostija. 74. Ime za vrsto naselja. 75 Znak prehlada, posledica draženja. nosne sUiuiice.„76. Grška črka. 77. Opisni deležnik glagola, ki ga pijanci zelo spoštujejo. 78. Predplačilo, naplačilo. 79. Predlog z drugim sklonom. 80. Trgovska kratica, ki pomeni »tekočega leta«. 81. Vsebuje, poseduje. 82. Za tekstilno industrijo važna rastlina 83. Najmanjši delci snovi. 84. Kovina bele barve. 85. Začetne črke imen in priimka slovenskega škofa, pisatelja in ljubitelja mladine. 86. Osebni zaimek. 87. Odgovori na vprašanje kakšen? Kak? 88. Žensko ime. 89. Bivališče blaženih duš. 90. Vrsta zemlje (2. sklon). 91. Ljudska oblika nikalnice. 92. Turški dostojanstvenik. 93. Najpogostejša vprašalnica. Navpično: 1. Žensko ime. 2 Pokrajina brez vzpetin in vdolbin. 3. Dolžnost vsakega vernega človeka, prošnja k Bogu. 4. Priprava pri umetnem ognju; način dajanja svetlobnih znakov; majhna gondola v obliki topovske krogle, ki jo poganjajo eksplozije. 5. Po njej se menda spozna človekov značaj potoni grafolegije. 6. Človek, ki ima opravka s čevlji; znan slovenski jezikoslovec. Prešernov nasprotnik. 7. Karajoče besede, ukor. 8. Ostanek pokajene cigare ali cigarete. 9. Drugo ime za Turke, mohamednnee. 10. Eden izmed žalujočih ostalih. 11. Drag kamen teninordeče barve; tudi rodilnik vrste streliva. 13. Moško krstno ime. 14. Del oblačila. 15. Vrsta posode. 17. Tuje kratko žensko krstno ime. 18. Splošno rabljena tuja beseda, ki pomeni vstopnico, razglednico in si. 19. Zbrano ljudstvo, politična prireditev 21. Slovenski šolnik, pisatelj in slovničar iz začetka preteklega stoletja. 22. Sad juž- nega drevsa; priljubljena predjed k ribam, suhemu mesu in si. 23. D.agocen ziib trojiske živali. 24. Prebivalec anglosaškega otoka, ki ni v preveč dobrih odnošajih s sosedi Angleži. 48. Drobtinica, košček, malenkost. 49. Izgrebek travniške živali, ki je sicer zelo koristna, je j>a kosci no marajo. 50. Majceno človeško naselje. 51. Pevski, glasbeni osemlonski interval. 52. Delavsko preprosto orodje. 53. Kronična pljučna bolezen, vrsta naduhe. 54. V zraku zgoščeni hlapi; na svetu je najbolj znana londonska, pri nas pa ljubljanska. 55. Afriško pleme, ki je zelo bojevito in je že od abesinske vojne na strani Italijanov. 50. Vrsla odpadkov. 57. Azijsko pogansko božanstvo. 58. Peščena obala morja ali rek. 59. Gospodarska priprava za rahljanje zemlje. 60. Vrsla leposlovnega dela, tudi žalosten tok dogodkov. 61. Prvi del iz dveh besed sestavljenega imena slovenskega mesta, drugi del pomeni ludi dan v tednu. 63. Tuje žensko krstno ime. 04. Nadležna zimska ptica. 66. Zgodovinska pokrajina v stari Grčiji. 67. Oblika, vrsla vzidane stavbe. 69. Osebe, predmete ali pokrajine prikazujoča stvar. 70. Vrsla kraške kotline; beseda pomeni tudi mila, ljuba. 72. Največja celina. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Karavana. 9. Rman. 10. Etan. 11. Teta. 12. Čita. 14. Naj 16. Oko. 18. Ig. 20. Repa. 21. Br. 22. Naš. 24. Za. 25. Ela. 26 Opeka. 28. Žagar. 30. Avar. 32. Grog. 34. Eko. 35. Ren. 37. Om. 39. Aden. 40. Ne. 41. Liho 43. Alah. 45. Enej. 47. Karo. 48. Na. 49. A mor. 52. Tt. 53. Kra. 54. Nem. 56. Zver. 57. Idol. 59. Kraki. 61. Raker. 63. Las. (14. Do. 65. Ada. 66. A k. 67. Bera. 69. Ab. 70. Čaj. 71. Una. 73. Kuna. 74. Tahi. 76. Adam. 78. Zliv 79. Motovilo. Navpično: 1. Krt. 2. Amen. 3. Ratar. 4. Eva. 5. Več. 6. Alika. 7. Nato. 8. Ana. 13. Vino. 15. Jeza. 16. Opaž 17. Urar. 19. Gapa. 21. Blag. 23. Seve. 25. Egon. 27. Kakao. 29. Arena. 31. Rod. 32. Gre. 33. Poleno. 36 Tehota 38. Mina. 40. Nart. 42. Ile. 44. La. 40. Jarek. 47. Kreda. 50. Mar. 51. Oni. 53. Kvas. 55. Moka. 56. Zrak 58. Leda. 59. Kla^. 60. Ideja. 61. Borut 62. Raba. 67. Banat. 68. Anali. 70. Čudo. 72. Ahil. 73. Kam. 75. Ivo. 77. Mo. 78. Zv. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: a, čak, do, e, e, har, il, je, kav, ko n a ni na, pu, rad, ro, so, ti, vi, zi. besede sledečega pomena: večja papirnata denarna enota — vrsta sklenir.e na posodah — priprava za lov na kite — mesto v Romuniji — velike človeške družine — brbljav, gostobeseden — slično — Prve črke -dobljenih hesed ti povedo vas pri Celju, ki je znana v zvezi s celjskimi grofi, zadnjo črke pa kovaško orodje. Izpod Ptujske gore ma beseda Vi na verjamete, kuku je tu za čluve-ka naroden, če na more tekat pridet du besede, keder b blu trebu govor t. Tu se ta narbl ubčutja držaun puslanci, pa tud drug tak, ke b večkat rad kej povedal, pa na smeja. Takem ča-senkarjem, al koker •e jim prau zdej pu ta novem, nuvinar-iera, koker sem jest, ke mani klimi usakeh štcrnnjst dni pravica, de žilicr ježek ulrcsam, je pa še puseben naroden, kene, že več ket en mesec je ud tega, ke sem mou en uprauk na dežel. Ke je pa člouk tud na dežel lohka lačen, če prou je velik bulši Ift, koker u Iblan, pa ni nč ču-denga, če sem biu tud jest tekat lačen, Ke sem za usak slučaj uzeu kar enga celga kuvača s saba, sem pa hiter stopil k rumu peke in s ton kupet kašnu žemla. Pa veste kua m je reku tist pek? Reku m jc, de peče ženile sam še za dumače kundšoft. Tujci nej pa s saba prneseja ženile, če jih čja jest. Veste, de me je tu tku razjezel, de b mu ta narrajš kuvača ke u kfris vrgu, če b sem ga škoda ne zdel. K sreč sem se pa tud še u pravem čas spounu, de |>ol na bora nč bi st, če mu kuvača u kfris vržem, za tu sem pa pa rajš nazaj u varžet spravu, mu kar z usaka ruko ena figa pukazu, pa sem šou Ke -iem se bavu, de b se m tud n stari kej tnega na zgudel, če b šou na kHŠcn pužirk not, sem pa rajš kar hiter soj uprauk upravu nn «em šou na/a j u fblana. U Iblan sem pn dubtl pr pek prec žemla za en dinar. Mal bi mejhna je bla, koker sa ble punavad. Pa člouk že rad tud mal putrpi. Če j lačen, s pn lohka tud dv» al pa tri kup. Če se boja še douh dubile u Iblan ženile, pa tud ni prou gvišen. Časi sa hull tuk da se boma sčasaina usega prvri-del. Tud lakata nam tla bo delala pusebneh nrglauc. Če na bomu na tem svete dubil več kej za jest, bomo šli pa na un svet. Tam nam pa na bo nubene reči zmankal. Časupisi nas že tkula pučas prprauluja na tu. K sreč j>a tud časupisem ni use za verjet. Jest pravem, kar še mal putrpiinu, pa boma sami videl, kuku se 1hi svet zasuku. Puglejte! Nu tiste ptiručila, ke jih prnn-šaja časupisi ud vojske, jest nu držim prou d os t. Na uscli konceh in krnjeh same zmage Tu je pu nemugoče. Kene, če se dva slepeta, je zmeri eden topen, zmagvauca pa ZHiiichtirja* l'u je neki čist narauiiga. Jest na morem, pa na morem nč druzga verjet Jest sem enkat enga s figa u nnfa dregnil Tu je že res, de sem ga mul preveč, ke mu je mogu pol zolni-zdraunik tri nove zribe u nafa naredet. Pa tu sem ga čist upravičen. Ta mrcinu m je reku, de sem osu. Ke jest dober vem, de nisem osu, mu pa tega nisem mogu drgnč dukazat, koker de sem ga u nufa dregnu. Vite, pa s tem sem s prccej eneh strošku nu glava nakupu, de me niša zamehurl, če prou sera biu čist nndoužen. Vite, tku je u resnic ta reč. Nu uremenske ptiručila, ke jih prnošaja časupisi iz Zagreba in pa Zemuna, pa še ran držitn. Tud zavle teh pur učil sem enkat prou pušten gor plačil. Tu je blu pa tku. Kene, enknt sem bran u časuptse, de bo zdej proti lep tireme. Jest, ke sem tu verjeti, sem zjutri prou zgudi ustou, pit sem šou na Roženpoh na kufe. Sevede, ma-rcle nisem s saba uzeu. ke sem se zanesti na tiremensk puručil. Glih kufe sn m na Roženpoh scrviral tiztini na vrte, se pa naenkat taka ploha lilije, de sem biu prec du kože premočen. Je«t vas zatn prjatelsk ttpuzurtm, de useli. keder bote u ča«upiseh bral, de bo lep tireme, ra|š knr miireln s «abn uzrmete, de na bole tku nitikri, koker sem biu jest tekat. Pa tu še ni blu ta narhujš. Če jo člouk moker, sc more holt spet pus&šit, pu je dober. Iz Clrkovc. Dosegli smo, kar smo želeli: povečanje društvenega doma! Na današnji »domovinski farni dan« bo blagoslovljen. Se enkrat vabimo vse k dopoldanskim prireditvam, popoldne pa na igro »Divji lovec«. — V gostilni pri Ka-rešti so našli ono Jutro mrtvega prevžitkarja Jakoba Grajfa iz Strgojncev. Starčka je zadela kap. — V bolnišnico so pripeljali Karolino Zepan in Katarino Godec, dve sosedi iz Mihove. — farna misijonska zbirka od zadnje nedelje znaša 1820 dinarjev. — S sosednjimi občinami tudi ml nestrpno čakamo dneva, ko nam zasveti elektrika' Iz Hajdine. blago vdovo Cecilijo Pesek iz Slovenje vasi smo v četrt-iK pokopali. Pokojna je veliko žrtvovala za dobre namene, posebno za cerkev. — šolski otroci bodo tudi letos okrasili grobove vojaškega pokopališča v Slrnišču, kjer je pokopanih na tisoče borcev za svobodo domovine. — V elektrifikacijskem načrtu Drav. polja jo tudi to, da se bo od naše prehodne transformatorske postaje podaljšal obstojati 10 kw vod proti Mariboru. Tako bodo dobile elektriko tudi Škorba, Slovenja in Gorečja vas ter Sv. Kungota. Od Sv. Lovvenca na Drav. polju. V lepem redu se je te dni izvršil na naši gmajni popis konj iz 5 občin. Navzoč je bil tudi okrajni pod-načelnik g. Ivan Preskar. — Ker je g. šolski upravitelj na orožnih vajah, ga nadomestuje gdč. učiteljica P. Košenina. — Mariji šuštarjevi, ki že 12 let vzgaja in uči naše otroke, je umrl ljubljeni oče v Špitaliču na Kranjskem. Naj jo tolaži jo molitve hvaležnih šolarjev I — Za davico jo zbolel učenec I. Pintar iz Sp. Pleterj. — Nedeljskega občnega zbora FO 60 je udeležil tudi g. župan, ki je v lepem govoru vzpodbujal fante, naj se v odseku izšolajo za vodstvo občine, katero jih čaka. — Za misterij iz kraljestva smrti »Mrtvaški ples«, ki ga uprizorimo prih. nedeljo, dobivamo od povsod izredno veliko prijav. Prosimo udeležence, da si preskrbijo vstopnice pravočasno! Od Sv. Vida pri Ptuju. Čeravno smo blizu mesta, dobivamo ljubljanske časopise vsaki dan šele popoldne, ker odpelje poštni avtobus iz Ptu- Litija Razstava slik v Litiji. Danes dopoldne po 10 maši bo razstavljenih nekaj slik mladega slovenskega slikarja g. Otona Polaka iz Maribora. Njegovi pasteli in akvareli prikazujejo koroško pokrajino pod Uršljo goro in Sela, malo vasico pri Slovenjgradcu, koder župnikuje pisatelj Fran Ksa-ver Meško. Uvodno besedo v pojasnilo k slikani bo spregovoril ob 11 učitelj g. Jože Župančič. Razstava bo odprta v nedeljo do 12 in tudi še v ponedeljek do 12. Vstopnine ni! Slike bodo razstavljene v Okrajni hranilnici in posojilnici (v Koblerjevi hiši) na Glavnem trgu. Vsi vljudno vabljeni I Smrtna kosa. 21. t. m. je umrl v Gradcu pri Litiji v 82. letu starosti posestnik in gostilničar Lap Ivan, rodom iz Mengša. Naj počiva v miru! Šolska kuhinja: Iz okrožnice upravitelja ljudske šole je razbrati, da se 6nuje šolska kuhinja. Jd'ri nas nimamo kruha«, se večkrat sliši iz mladih ust. Izmed 502 šoloobveznih otrok jih je 138 izjavilo, da nimajo dovoljne hrane. To je četrtina otrok na ljudski šoli. Ker javne oblasti ne zmorejo vsega, zato se okrožnica obrača na posameznike, da bodo pomagali vzdrževati šolsko kuhinjo in lajšati gorje, otirati solze, odprtih rok in dobrega srca. Naj bi ne bila okrožnica »Glas vpijočega v puščavi«. Gasilska četa v Litiji je pod novim predsednikom g. Mg. Darko Brillijem in novim tajnikom Stanko Ivančičem prav agilna. Izgledi 60, da si bo le zagotovila prepotrebni gasilski dom, katerega gradi že nad 50 let. V ta namen je kupljen prostor ob Savi od g. Slanca, ki je sicer malo bolj od rok, vendar sprejemljiv. Litija se mora razmakniti tja, kjer je prostor, ne pa, kjer ga ni. Želeti je še nadalje požrtvovalnosti do dela in napredka. SK Litija, ki uživa 1. mesto v drugorazredni skupini nogometne zveze, si je na svojem lepem igrišču postavil novo leseno ograjo, katero nosijo močni betonski oporniki. Dasi pa je ograja sama na sebi lepa in draga, nikakor ni v okras kraja, ki je na ta način zaplankan. Kolikor je vredna ograja, ne bo klub v 10 letih prejel na vstopnini, zaradi katere stoji ograja. Rešitev nedeljske zlogovnice: Danes — Orinoko — Mirint — Okarina — Ll-zol — Jadikovati — Ubogaj — Baraga. Prve črke dado: Domoljub, zadnje črke: Somalija. ja že pred prihodom vlaka. Isto velja za občine Sv. Marko, Sv. Andraž in Sv. Barbaro v Halozah. Nujno prosimo, da se to uredi! — Naša in so-sednja občina Sv. Lovrenc na Drav. polju sla zaprosili komisijonelni ogled za regulacijo Polj. skave od izliva v Dravinjo v daljavo 9 km. — Na šoli pri podružnici v Selah so dobili novega učitelja g. Milana Erkorja. — V nedeljo naredi-mo skupen izlet k Sv. Lovrencu, da vidimo, kako zajame smrt v svoj »Mrtvaški ples« vsakogar, naj l>o kralj ali berač. — Zavednim faranoni s|»roČamo, da bodo odslej spet lahko dobili »Slo-venca« in jim tako ne bo več treba segati v iu-tranje in zlasti večerne mrakove. V Srbski šahovski zvezi so se pričele preteklo nedeljo zvezine medklubske tekme po izločilnem sistemu. V prvem kolu je š. k. »Vidmar« premagal Grafički š. k., Zemunski šahovski klub pa ruski šahovski klub »Čigorin«. Prihodnje tekme bodo v tem in prihodnjem mesecu, tako da bo v decembru imela že tudi Srbska šahovska zveza svojega finalista, ki bo nastopil v decembru v trio-maču s finalistoma Hrvatske in Slovenske šahov-ske zveze za državno prvenstvo, katero brani Ljubljanski šahovski klub. * Ljubljanski šahovski klub je v prejšnjem te-dnu otvoril sezono s predavanjem velemojstra Pirca o letošnjem turnirju v Moskvi in z velikim brzoturnirjem, katerega se je udeležilo 22 igralcev. Klub pripravlja tudi za to sezono živahno delovanje. V Centralnem šahovskem klubu je v teku pokalni turnir, katerega se udeležuje sedem prvorazrednih klitbovih igralcev. Turnir bo dvo-krožen in bo zmagovalec dobil v dar lop srebrn pokal. Favorit turnirja je mojster Furlani, kateremu bodo konkurirali Puc, Šiška, in Šorli in se obeta prav zanimiva tekma med temi igralci. V kratkem se bo v klub začel ožji turnir kot priprava za turnir za prvenstvo kluba. „ * Iz moskovskega turnirja prinašamo danes partijo letonskoga prvaka Petrova z nadarjenim mladini mojstrom Stolbergoin. PETROV — STOLBERG 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, g7—g6 3. g2-g3, d7—(15 (prehod v Griinfeldovo obrambo je najbrže solidnejša obramba, kot pa indijska, ker si je beli še pridržal možnost razvoja kraljevega konja na e2, tako d» bi mogel beli na običajen udar v tej okrabmi f7—f5 takoj odgovoriti s protiudarom f2—M). 4. Lfl—g2. Lf8—g7 (vpoštev prihaja na tem mestu d5Xc4.) 5. Sbl—c3, e7—e6 (to izgleda sumljivo zaradi slabitve črnih polj na kraljevem krilu, toda preje ali sleje potrebno, če hoče črni obdržati na d5 kmeta.) 6. Sgl—f3, 0—0 7. 0-0, b7—b6 8. Sf3—e5, Lc8—b7 9 Ddl—a4, c7—c6 10. Tfl—dl, S1'6—e8 (s tem prične črni v stisnjeni poziciji zanimiv poskus, da bi prišel do igre.) 11. b2—b4, Se8—d6 12. c4—c5, Lg7Xe5 (sicer bi beli črnega privedel v pozicijo, v kateri črne figure ne bi mogle gibati. S' ibost oslane sedaj pri črnem v slabo zaščiteni poziciji kralja.) 13. d4Xe5, Sd6—c4 (črni ima sedaj na Lcl—li6 pripravljen odgovor Sc4—b2 in napada kmeta e5, katerega mora boli braniti le z f2—f4, nakar bi pa sledilo Sb8—d7 z napadom na belega c kmeta in črni pride do igre. beli se zato odloči za žrtev kvalitete, ki mu obdrži dobre izglede za napad na oslabljeno črno kraljevo pozicijo.) 14. Lcl— h6, Sc4—b2 15. I)a-1— b3, Sb2Xdl 16. Sc3Xdll, Tf8—e8 17. Sdl-c3, f7—f5 (beli je grozil Se3—g41 in Db3—e3 z mal-nim napadom.) 18. e5Xf6 (e. p.), Dd8Xf6 19. Tal—dl, Sl>8—d7 20. Se3—g4, DfO—c7 21. h2—h4, Lc8—16 (na b6Xc5, b4Xc5 Sd7Xc5 bi sledilo D 1)3 —b2!) 22. Db3—b2 (črni kralj je pod stalnim pritiskom belih figur, tako da črni ne more do igre. Sedaj grozi Lh6—g5 in Sg4—h6 +, česar črni lic more preprečiti z e6—e5, ker bi si s tem omajal pozicijo v središču.) La6—c4 23. LhC—go, De7—g7 24. Sgl—b6+, Kg8—h8 25. Sh6_f7+, Kh8—g8 26. Sf7-h6+. Kg8-f8? (po KgS-h8 bi se beli najbrže moral zadovoljiti z remijem, z igrano potezo pa mu črni omogoči pojačanje napada s trdnjavo.) 27 Tdl—d41 (po tej fini potezi postane beli napad nevzdržen.) e6—e5 28 Db2—d21 (grozi Td4Xc4 in na e5Xd4 Dd2—f4 +) Te8—(18 29. Td4Xc4, d5Xc4 30. Dd2—dO+, Kr8—e8 31. 1)1)6 —e6 +, Iflio< na razširjen kufe, pa pred flcckaj-narje b šou tud rad. de b s pustu čeule spti-cnt. Ke ud prem priftošl, pa videtn, de mam not «am še en dinaček. Tist razširjen kufe it »Rio« pa kuštn dva dinarčka. Če m pred ricčknajnar jem čeule spttca, kušta pa glih tulk. En čas premešlujem, kuku b s pumngu. Kar naenkat se pa spounem na tiste uremenskn ptiručila, ke ublebujeja de bo zdej gtirku, ke se temperatura dviga. Kar hiter pupokatn soja ta zimska sukna, ke sem mou že prprmilenn, de ja bom ubleku, pa ja ne«em u zastaulaunca Glih prou velik nisem dubu najna. Prou dost še štcderul nisa kulk b m dal nHjna, ke s« ja mel že ene parkat u rttkali in tiid že usak knof precenil, t.n stutak sa m dal pa še ene par kuvačti puvrh. Noja, jest sem uzeu in biu tud zaduvolen, ke sem vidu, de bo zadost zn kufe in pa za čeule spucat Kar pred fleč-kajnnrje sem ja ubran de m ie čeule ■ipucii ke sn bli žc tak, de me je biu že sram jit med Idi No, pol sem šou pa še u »Rio« nn tist razširjen kufe. Ke sem use tu ttpravu, — pri lepi cesti ter večji smrekov gozd ln parna žaga na prometni točki. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Lep zaslužek St. 1236«. (p Srednje posestvo v lepi legi, z vsemi pripadajočimi poslopji, lepim hmeljsklm nasadom, takoj prodam. —TajnSek Franc, St. Andraž, Do-brlč 4, Velenje. (p Lepo posestvo južno od Sevnice, kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »150.000 din« 16464 Gostilna r. večjim posestvom v Selnici ob Dravi, naprodaj. Ivan Gobec, Celje, Mariborska cesta 11 a. za strope iz najboljšega materijala, vezano s po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh - Ljubljana ZALOGA STREŠNE LEPENKE Oradaška ulica 22 Telefon 25-18 Delavnico ključavničarsko z Industrijskim tokom, pripravno tudi za vsako drugo obrt, oddam. Vprašati v Rožni dolini cesta 11-11, Ljubljana. (n IŠČEJO: Gospodična Trgovino z meš. blagom na glavnem trgu mesta, z vsem inventarjem in blagom aH brez, oddam, zaradi preselitve ln bolezni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra točka« St. 16281. (n Trgovina z meš. blagom se odda v najem oziroma proda. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Trgovina Ljubljana« St. 16432. Lepe poslovne prostore svetle, oddam za november. Ljubljana 7, Gasilska št. 3. Lokal za obrtnika (doslej mesarija) na Tyrševi cesti št. 82, oddam. Pojasnila: Kralj, Strellška cesta 6. mirna In točna plačnica, Išče sobo za takoj, s hrano aH bref. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Solidna« št. 16411. ODDAJO: Samostojna gospa v Celju sprejme v vso oskrbo starejšo gospo ali gospoda. Naslov v podr. »Slov.« v Celju pod 16333 Prazno sobo < oddam za 180 din. Mlkllč, hišnik, Vilharjeva 37. Svetlo sobo prazno, v bližini Sv. Jožefa, oddam solidni gospodični. Stara pravda 1. Sobo s štedilnikom oddam. Zadružna št. 1, lvodeljevo. mm Sobico ISče osmošolec. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Na Poljanah« št. 16294. Akademika Iščeta sobo v bližini Mir-ja. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Akademika« 16466. A m LLLU Najugodnejši nakup molklb o D i e k nudi Presker, 8v. Petra & 14, Ljubljana. Novo moško kolo ln suknjič, prodam. Zore, Marenčlčeva ulica 3. Cvetje italijansko ln jajca dobite vedno pri Baloh. Kolodvorska 18. Tel. 31-66. I Vaciav Schramm Celje Zastopstvo svetovno znanih Hohnerjeuih harmonik Bogata zaloga Zahtevajte ceniki NER imm\ Vsakovrstno pohištvo dobavlja te vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60 Sprejemajo se naročila. Kislo zelje, repo po znižani ceni, prvovrstno dobavlja v sodih Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39. (I Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Aloja Andlovlc, Gregorčičeva ulica it. t (pri Gradišču). Moderno spalnico s tridelno omaro — po stari ceni proda mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7. Sprejemajo se naročila. Prodam dve rellkl omari In posteljo, dobro ohranjeno Karlovška cesta 3. Pohištvo spalnice lz trdega lesa. kuhinje ln 8 novih oken 80X130 cm, prodam. Napast Franc, Vlžmarje 9 nad LJubljano. (S Temno spalnico lz mehkega lesa, boljšo, prodam. Arnež Miha, Sp. Jarše 10, p. Domžale. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Dve sobi s posebnim vhodom oddamo takoj. Eno opremljeno. Polzve se od 3 do 6 v Igriški ulici 6-1. (s \nmn\ Brejo telico prodam. Krušec, Vlžmar Je 10, pod klancem. Psico (nemSkl bokser), 3 In pol mesece staro, prvoraz redni rodovnik — proda Novak, Maribor, Gosposka ulica 9. Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškancl — Zahtevajte cenik I (1 Gater »Pyni Kay« 65 cm širine, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16341. Železno posteljo ln pečico prodam. Vprašati pri hišniku, Miklošičeva 17. Nova oprava za mlekarno, ln Štedilnik takoj naprodaj. — Špan Mlnka, Celovška cesta 56, LJubljana. ZAGE original Dominicus Remscheid »Jeklo« - Stari trg Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni G u -stav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo. Povše-tova 47, tel. 35-91. Kappel najodltčnejSI pisalni stroj po ugodnih pogojih pri KLEINDIENST& POSCH Maribor Aleksandrova cesta 6t. 44 „VELEBIT" otroški vozički ZAGREB, Hi ca št 55 Najnovejši modeli, najniije ccne v specinlni in največji trgovini otroSkih vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik s sliknmi brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova. Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja Zahtevajte prospekt, h Zagreb, Boškovičeva 32/L brezobvezen obisk inženirja! Telefon 63-06 Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — Kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva S. (1 Kožuhast plašč siv, rabljen, prodam. — Ogleda se vsak dan od 3 do 4 popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16320. (1 Slamoreznico ročno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Dolenc Peter, šmarca št. 96, pri Kamniku. fl Lutzovo peč prodam. Vlžmarje št. 111, pod klancem, pri št. Vidu nad Ljubljano. Štedilnik (železno ogrodje), na 2 plošči ln 2 pečenjaka — prodam za 650 din. Gmelner, Ježica, nasproti cerkve. Dokolenice (gamaše) priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. Krojaški šivalni stroj kt šiva naprej ln nazaj, poceni prodam. Florjan-ska ul. 10 (mlekarna). Šivalne stroje znamke Ph(Snix, kakor tudi kolesa svetovnih znamk, kupite še vedno ugodno v Novi trgovini, Tyrševa 3 6, nasproti Gospodarske zveze. 2 triciklja nova, prvovrstne Izdelave, po zelo nizki ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta št. 13, »Figovec«. Pisalni stroj »Smlth Premier« portabl, prodam. Gostilna »Kramar«. Ljubljana-Gllnce. Orehe cele, tn cvetlični med -dobite v Medarnl, Ljubljana, židovska ulica 6. Gradbeni materijal zidno ln strešno opeko, cela hiša za podreti, prav poceni prodam. Tržaška cesta 14 (Stara mitnica). Pozor! MoSko kolo, dobro ohranjeno prodam za 480 din. Ambrož Leopold, mehanik, Tyrševa cesta št. 71. Nagrobne svetilke dobro ohranjene, ugodno prodam. Skok, Gosposvet-ska 16, pri »Levu«. (1 Knjižnico nad 1000 zvezkov, slovenska literatura od začetkov do 1917, mnoge redkosti, naprodaj. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »40.000« 16383. Šivalne stroje Anker za šivilje, krojače In čevljarje, tudi za ent-lanje z dvema iglama, Central Bobbin in druge, malo rabljene — poceni prodaja »Triglav«, Res-ljeva cesta 16. Kozolec - dvojnik s 4 okni, v dobrem stanju in več 1000 kg detelje In sena — ugodno naprodaj. — Suhadolnlk, p. Preserjo 18. Pozor! Partijo popolnoma novih šivalnih strojev konkur-znega nakupa, po izredno nizkih cenah naprodaj pri »Promet« v Ljubljani nasproti križevnl-ške cerkve, tel. 43-90 — tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Kupujte pri naših inserentih Vrtalni stroj dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1640». Vodne turbine opreme za žage ln mllns izdeluje strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana,; Sv. Jerneja 18. Mercedes Benz motor Diesel 65 KS, naprodaj, Ogledati pri zastopstvu: LJubljana, Blelwelsova o. št. 52. Continental na ugodna mesečna obroke I Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Motor na bencin ali nafto, S do 5 ks ln mlatilnl stroj v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Motor« št. 16130. (t Drobilec za gramoz na pogon z Diesel motor^ jem, ev. brez Istega, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »DroM-lec« št. 16279. (to Specijalna delavnica popravljanje elektromotorjev hi dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firm« »Siemens« vedno na zalogi. Franio Peržinllc konces. sioktropodletje, Ltnbllan«' Gosposretsks c. U, lolslon 23-71 Dinamo 120 voltov kupim. Ponudbe s ceno na Oven Ivan, Dobrova št. 33, pri Ljubljani. Malo tračno žago za 1 meter širine rezanja, rabljeno, proda poceni : Ludvik Ileršič — Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Elektromotorje previja, popravlja in vzdržuje E. Medvešček elektromehanik Ljubljana Medvedova ulica Bt. 4. Kleparske stroje vse vrste dobavlja lz Nemčije — v kratkem: Ludvik Ileršič, Ljubljana Cesta 29. oktobra št. 13. Mizarski univerzalni stroj 610 mm »Standard« močne priročne konstrukcije je na potu iz Nemčije po stari valuti nemške marke. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Kako se bo kontala sedanja vojna I 1 i Originalna NOSTRADAMUSOVA prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8*— v znamkah na naslov: Taj-no vi t os t i života — Zagreb, poStanski pretinae 140 \t roški kot/ček Mlhieve Čudovite dogodivščine (113) šel je k Bradaču, staremu orskemu volku, in mu rekel, da bi se rad peljal po moa-ju ter ga je rprašal, če ga lahko spravi na kako ladjo. »O, kar tistole malo jadrnico vzemi!« mu pravi Bradač mu pokaže majhno ladjico, pridano ob pomolu. (114) Ha, lo Je nekaj za Mihcal Jadrnica! Kakor bi bil že kdo ve kako vajen, razpne jadra. Ladjica je bila res imenitna. To bo krasna vožnja! Auto-mofor i Chevkolet limuzina petsedežna» zelo dobro hranjena, nove gume, novejšega tipa, poceni aprodaj. Naslov v upr. ■Slovenca« pod St. 15857. Tovorni avtomobil ford, 8 cll. v prav dobrem stanju, kompletno vsemi gumami pod ceno prodam. Jugopromet, Golob, Celje, tel. 273. (f Generatorje ■t osebne avtomobile v kovčegovl obliki - cena 1.500—7.BOO din. Ogleda i« v mehanični delavnici na Sv. Petra eestl 85. (1 Motor 5-7 ks ■t bencin, prevozni — mamke »Slavlja«, — po ugodni ceni prodam. Pet-kovšek Franc, Drenov grič. Vrhnika. (£ Bencin h drag ln trajna skrb, tato si pustite predelati Vas tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem, v prvi ipectalnl jugoslovanski tenerator delavnici Ljubljana, Tyrševa 13. Za motorna kolesa rabljena, zamenjam prvovrstna kolesa, radio iparate, motorne trlkoli-ee Itd. Ludvik Ileršič — Ljubljana, Cesta 29. okt. It. 13. (1 »Zundapp« 250 ccm v odličnem stanju, vo-ten 12.000 km prodam ali tamenjam za vino. Natek Norbert, Sv. Jurij ob Taboru. (f Tovorni avto 1 do V/t tonski, kompletni, s petimi gumijevimi plašči, motorjem in kabino itd., vse v najboljšem stanju, toda brez karoserije — kupimo. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod >M. K.<. Potniški »Skoda« avto 14.000 din z malo uporabo, v dobrem stanju, naprodaj. Ogled pri E. Rosa, Poljanska cesta. Pozor mlekarne! Rabim kanto za mleko. Katera jih posodi proti posojnini. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Kant%«. št. 16338. Cenjenim odjemalcem sporočam, da tudi po moževi smrti sprejemam za praznike vseh svetnikov naročila za vence ln za oskrbovanje grobov. Se priporoča tudi za nadalje Štefka B rl o ž n lkt vrtnarstvo, Brežice. Gumbnice, gumoe, prise, monograme, entel, ažur fino m hitro izvrši & Ljubljana, FranflSkanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiekana žen roč. dela OKAMA MAZILO I« zdravilnih nellS«. - Cn dovlt uspeh pri ranah, opeklinah, ožnljenjih - volku — turih In vnetlth itd. zaneeo dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah nate monu, rarpokane prane bradavice. Dobi se * lekarnah in droiterijah. ^Prioi^ koks, drva nudi I. Pogačnik LJubljana, Bohoričeva B telefon 20-59 PoitreSba brezhibna Mati! Oddam za svojega E mesečnega sinčka, zdravega, ker nimam sredstev za vzdrževanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16298. (r Nože za kuhinjo, vrt, mesarijo šunko, salame, za klanje prašičev), za pekarl- je, Izdeluje ln dobavlja »Sava«, Bačka Topola — Zahtevajte cenik 1 Novi naslovi Frančiškanska al. 8. Telefon 45-13 Ne premišljujte, kam s predmeti, ki jih Želite prodati. Ponudite jih čim prej tvrdkl ABC v Ljubljani, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. (h) Zemtbe 32 letna gospodična želi poročiti solidnega gospoda od 32 do 40 let starega. — Vdovci brez otrok niso Izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soliden« št. 16315. Dekle a dežele, z doto 50.000 dinarjev, poroči do 48 let starega, boljšega posestnika ali državnega uslužbenca. Vdovci z enim otrokom niso izvzeti. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »37 letna« št. 16387. 38 letno dekle s Cisto preteklostjo, teli poročiti moža s stalno službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Cista preteklost« št. 1213. (ž Kmetski fant srednjih let, z mesečno rento 600 din, z letnim dobitkom, inventarjem ln nekaj gotovine išče dekle srednjih let, s posestvom, zaradi ženttve. NI Izključena vdova brez otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16211. Mlad obrtnik (vdovec) z domačijo, bres otrok, želi poročiti vdovo aH dekle do 28 let z blagim srcem, čedne zunanjosti ln nekaj gotovine, po možnosti šiviljo ali pllčno. Resne ponudbe ■ sliko v upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 16136. (ž Mlad trgovec x dobro vpeljano ln založeno trgovino v bližini LJubljane, želi resnega znanja z mlado, trgovsko naobraženo gospodično v starosti od 20 do 25 let, čiste preteklosti, zaradi ženltve. Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne, v upravo »Slovenca« pod »Poštenost« št. 16191. (ž Vsem stanovanjskim najemnikom! Stanovanjski najemniki še vedno kljnb večkratnim vabilom v dnevnikih ne pristopajo k društvu, kakor bi bilo želeti in kakor se je tudi pričakovalo, da se strne sleherni najemojemalec v svoji organizaciji, ki bi potem mnogo bolj uspešno nastopala za pravice svojih članov. Čeravno je že razveseljivo število najemnikov, ki se zavedajo velike važnosti in neumornega dela tega društva za maksimiranje najemnin, etažne akcije, raznih intervencij in nasvetov, uvedbe stanovanjske zaščite, itd. pristopilo in je društvo že v 29 primerih uspešno posredovalo ali Članom koristno svetovalo, manjka le še vodno veliko število privatnih, državnih in banovinskih uslužbencev, upokojencev, delavcev itd., ki spadajo vsi v naše vrste. Eno najvažnejših vprašanj vsakega gospodinjstva jo vprašanje stanovanjsko najemnine, ker če pomislimo, da mora velik del najemnikov dajati okoli 35—50% svojega mesečnega zaslužka samo za najemnino stanovanja in zaradi tega omejiti vse ostale življenjsko potrebščine do skrajnosti, je naravno, da se morajo najemniki stanovanj in poslovnih prostorov radi dosege znižanja najemnin organizirati, kajti posameznik ne doseže ničesar. Normalno in pravično bi bilo, če bi šla za najemnino stanovanja le šestina rednih mesečnih prejemkov. Ker pa dosedaj vzlic naporom raznih društev stanovanjskih najemnikov pravične ureditve tega vi>rašanja ni bilo mogoče doseči, je potrebno, da so vsi najemniki v društvih stanovanjskih najemnikov in da združimo moči v močni organizaciji ter vodimo borbo za znižanje najemnin stanovanjem in poslovnim prostorom. Zaradi tega nujno vabimo vsakogar v njegovem lastnem interesu, da se vsak najemnik brez razlike stanu lakoj včlani v našem društvu. Članarina znaša le 12 din letno, ki jo prav lahko utrpi vsak poedinec, če pomisli na koristi, ki jih že in ki jih bodo uživali stanovanjski najemniki takrat, ko bo imelo društvo številno članstvo in s tem tudi moč. Na seji v petek, dne 25. t. m. se je med drugim razpravljalo tudi o etažni lastnini, t. j. lastnem stanovanju v skupni stavbi ter o gradnji malih eno- in dvosobnih stanovanjskih hišic, od-plačljivih v mesečnih obrokih, zato se naj poleg pristopa in plačila 12 din članarine zn eno loto naprej prijavijo interesenti še pismeno tajništvu društva in to najkasneje do 25. novembra. Navedejo nnj jtoleg poklica in točnega naslova še, koliko zmorejo odplačevati na mesec, na koliko sobno stanovanje rellektirajo, v lastni hišici ali v skupni stanovanjski hiši, ter končno, če in koliko poseduje morda kdo v gotovini, ki bi jo lahko med gradnjo položil. Pripominjamo, da postane lastnik stanovanja ali majhno hišice lahko vsak resen in štedljiv uslužbenec, privatni, državni, banovinski, vpokojenec, obrtnik ali delavec. Tudi najemniki, ki no reflektirajo na lastno stanovanje, naj takoj pristopijo k društvu. Blagajnik jx>sluje za člane vsak delavnik od 10—12 dopoldne v VVolfovi ulici št. 10/11., tajnik pa zaenkra-t vsak delavnik, izvzemši sobote, od 14 do 15 popoldne v Celjski ulici za Bežigradom Št. 19 (za artil. voj.) in daje vsakemu članu, ki se izkaže s potrdilom blagajnika o vplačilu članarine, brezplačne informacije in nasvete v vseh «tenovanjskib zailev^. Glede gradnje malih stanovanjskih hišic se'pripominja še to. da se za-j enkrat zbira le podatke in imena onih, ki ima-Š'.io- resen namen, ter se bodo potem enkrat v kratkem povabili vsi interesenti na skupni sestanek, kjer se bo podrobno razpravljalo in sklepalo o delu in načinu izvedbe, zato se naj vsak resen interesent zanesljivo do 25. t m. pismeno javi kakor omenjeno. Društvo stanov. najemnikov v Ljubljani. 33 leten gospod samski, prijetne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, z dobro eksistenco ln imetjem nad 110.000 din, išče nevesto ^tudl vdovo) s primernim posestvom, trgovino aH gostilno v mestu — najraje Celje — aH pa v večjem trgu, v starosti 30 let. Same resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zvestoba« št. 16242. — Slika in razmere potrebne priloge. (ž » Komar jsk« v drž. gramoznici Sv Lovrenc na Drav polju, 25. okt. Po splošnem ljudskem glasu prisiljeni se obračamo z javno prošnjo na merodajne činitelje v zadevi, ki postaja vedno bolj pereča. To je po celem Drav. polju znano redisfe komarjev v državni gramozni jami tik poleg našega kolodvora. Ker izkopljejo letno več tisoč vagonov gramoza, si je naravno voda tainica naredila svoj >živijen|ski prostore ki meri že približno 5000 kv. 'aetrov. Radi rib se vloži v vodo tedensko več velikih posod strjene krvi in zmleto prge, kar ostaja v sluzavo penasti gmoti na površju, se združi z gramoznim prahom in vodnim mahom ter je izborno redišče komarske zalege. ftteviio komarjev gre v milijone V celih rojih udarijo v stanovanja, mučijo zUst! bolnike in dojenčke, zdravim pa brezobzirno ropajo spanje, da morajo ležati z zakritimi obrazi in rokavicami na rokah, sicer jih opikajo do neke vrste zastruplje-r ja. Še bolj mučna je komarska nadloga spričo dejstva, da so tu naše štajerske Otoče, postaja za božjepotno Ptujsko goro. Desettisoči romarjev, ki pridejo z vlaki, dobijo za prvi romarski pozdrav Umrl je moj ljubljeni soprog, gospod dr. František Tschiassny odvetnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 27. t. m. ob 4 popoldne z Zal iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana-Brno-London, dne 26. oktobra 1940. Antj& Tschiassnš 1. Krepi rast las 2. Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo 3. Ugonablja za lase ikod-Ijive parazite Triljrsin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša hro^ura: »Navodila za nego las s Trilysinom«. Mr. OTO M. JAKftlC, ZAGREB Mažuraniea trg 5. da jih opikajo komarji. Pa še en razlog je, ki na-pravlja ta »komarjek«, Kot to komarsko gnezdišča ljudstvo imenuje, tako zelo odvraten, namreč raz-iog pietete do rajnih. B.izu s*; namreč nahaja veliko vojno-begunsko pokopališče, pa si borci za svobodo domovine pač nc Zasijžiio na grobovih in križih na n|ih celih legij nemarnih komarjev. Zdravstveni, tujskoprometni in pietetni razlogi nas torej silijo, da javno povemo svojo prošnjo glede odstranitve škodljivega »komarjeka« pri postaji. Predlagamo, da bi se zasipal s strojnim uga-skotn, ki ga je v bližinjem Pragerskem in Mariboru cele grmade v nnpotje. S tem bi razen navedenega trojnega dobička dosegli še nekaj važnega: pridobili bi krasen prostor, ki bi ga mogli izborno uf>orabiti za vrtove železniškega osebja, ko je stiska za zemljo. In sirer Iu kot seveda tam, kjer so zdaj ogromni kupi leša (ugaska). Kar torej vsi občani prosimo železniško direkcijo, je: zasipljite nam škodljivi »komarjek« pri naši postaji in spremenite ga v rodovitno zemljiščel Metlika Osebna vest. Premeščen je tajnik okrajnega cestnega odl>ora v Metliki g. Bakovnik na novo službeno mesto v Gornji grad. G tajniku kot vestnemu uradniku želimo na novem mestu obilo uspeha. Obenem je razrešen cestni načelnik g. Anton Bujuk, ki je v teku dveh let, kar je bil načelnik okrajnega cestnega odbora v Metliki, storil veliko dobrega za ves okoliš, kar pričajo dela, ki so zgrajena in ki se še gradijo. Prvo veliko (lelo, ki sc je začelo na njegovo intervencijo, je, da se je začelo z preložitvijo klancev Drašiči-Uepica-Krmačina, drugo krasno urejena cesta oz. klanec nad Urhom na cesti Drišiči, znižani klnncc pod vasjo Rarlo-vica itd. Lahko bi našteli še veliko, pa ni potreba, ker dovolj pričajo same ceste, ki so le.po urejene in glndke, za kar nas zavida marsikateri Gorenjec. Nh njegovo mesto je imenovan kot vršilec dolžnosti načelnika cestnega odbora g. Leojiold Nemanič. krojač iz Bereče vasi pri Stihorju. Na novo pa je imenovan kot odlvirnik okrajnega cestncga odbora g. Ivan Klopčar iz Drašič. Delo na novi cesti Drašiči-Repica »e počasi nadaljuje. Letos bo dograjene okrog ">00 m ceste za ujx>rabo. Potreben bi bil kredit za dograditev te nujno potrebne ceste. Iz Julijske Krajine Poroka. V Nemškem Rutu pod Gradico sta se 16. oktobra poročila gosp. Valdo Taljat, trgovec iz Sv. Lucije ob Soči, in gdč. Milka Rejec, hči gostilničarja in posestnika iz Nemškega Ruta. — Bilo srečno! Stržišče pod« Črno prstjo. Visoko tu v rebri naše Črne prsti živimo prav mirno in nam v gospodarskem pogledu ne gre slabo Po slemenu naše ponosne gore teče državna meja. To prinese v naše planinske kraje še precej življenja. Čez poletje so se na primer v naši okolici in po naših pobočjih vršile vojaške vaje. Ker je bilo vojaštvo ljuheznivo in lepo disciplinirano, smo se dobro razumeli in se ne sinemo pritoževati. Sedaj se pripravljamo že na zimo. Preden zapade sneg, moramo posenariti. Naše senožeti segajo do vrha hriba in nam dajo mnogo sočne krme, katero moramo čimprej spraviti na domače skednje. Za seno je bilo letošnjo deževno vreme še dobro, s sušenjem smo imeli pa večkrat križe. Žita smo pridelali še precej, vendar manj kot lani, ajdo pa je pobralo grdo vreme; želi smo jo med nalivi in smo se bali, da se nam bo potom v kozolcih sparila in skvarila. Imeli smo pa nekaj lepih dni, ki so jo rnzsušili, da smo jo lahko omlatili. Nekaj smo je le shranili, hvala Bogu! Velik blagoslov za našo vas je krompir, katerega veliko porabimo doma, a ga mnogo prodamo tudi za seme. Naš krompir slovi kot semenski krompir po vsej deželi Deževje nam je letos tudi pridelek krompirja močno zmaličilo in ga ne bomo mogli toliko prodati ko druga leta. Dež nam je uničil tudi sadje; nimamo skoraj nič hrušk in le malo jabolk Kljub vsemu smo dobre volje in veselo pozdravljamo vse prijatelje naših planin in gora. Novo vino. Goriški župan je odredil, da so sme po gostilnah in drugih javnih pivnicah začeti točiti novo vino dne 27. oktobra. Mnogi so že vesele tega dne, da jih bo zopet enkrat ogrela briška rebula. — Ko stno zadnjič pisali o zaključku letošnje trgatve, smo dostavili, da ceno za novo vino (mošt) še niso določene. Medtem se je že začela kupčija z novim vinom in prodajajo kmetje mošt po 2 do 2.40 lir liter. Družinska žaloigra. V soboto, 19. oktobra, popoldne se je odigrala v Trstu v Via Istria pretresljiva družinska tragedija. V imenovani ulici je stanovala 00 letna Roza Hvastja s 27 letno hčerko Lino in triletno vnukinjo. Hči je poročena, a je ločena in živi pri materi. Ta dan je prišel v hišo ločeni mož, da bi videl svojo hčerko. Med njim in ženo je prišlo kmalu do prepira, ki se je hitro razvnel. Nenadoma je mož potegnil revolver in začel divje streljati. Najprej je zadel taščo, potem še ženo in hčerkico. Ko je hotel nato zbežali, se mu je spodrsnilo in je padel, pri tem se je obstrelil še sam v prsa. Streli so razburili vso okolico in priklicali sosede, katerim se je nudil =trašen pogled. Nesrečna tašča jfe dobila strel v glavo in je kmalu izdihnila, ostali trije so bili lnže ranjeni in so jih prepeljali v bolnišnico. ZAHTEVAJTE, 2lMQ^SAMQ Z,IAŠClTNO £>SAM0 Z^ASCITNO PLOMBO STERILIZIRANO^^ s > /s i/- rudmrs^ 7ADRU2NA TOVARNA ŽIME ssass NflŠfl ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Naročite pravočasno oglase za ffSlovenčev koledar"! 96 MPEKO"- PLOŠČI JERRAZZO' .KEMMIT" .MOZAIK" .MAJOLIKA" izdelane pod visokim pritiskom ▼ razi— barvah, skrajno htgi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo ra keramične ia klinker plošče ter vs« druge proizvod« iz umetnega kamna in marmorja izdeluje t JM.PEK0* aega kamna Ljubljana, Tvrševa c.43 PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P. Zahvala Za vse dokaze Iskrenega sočutja ob smrti dobrega moža in skrbnega očeta, gospoda Apata Ivana izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nas tolažili ▼ trenutkih najhujše bridkosti. Zahvaljujemo se g. primariju dr. L. Simonitiju za ves njegov trud in lajšanje v bolezni, kakor tudi č. g. župniku Horvatu Štefanu za duhovno tolažbo, posebno pa č. g. župniku Grilu Pavlu iz Šoštanja za vodstvo pri pogrebu in za poslovilni govor ter č. g. kaplanu Brezenšku Francu za spremstvo pri pogrebu. Enaka zahvala tudi vsem darovalcem obilnega cvetja ter prijateljem in znancem za udeležbo na pokojnikovi poslednji poti. Stari trg pri Slovenjem Gradcu, 26. oktobra 1940. Žalujoča žena in otrocL >'< i * 5t '.v v V * Č'; '<*% ."■ \M Posteljno perje Po Din 12-—, kemično člščeno , , , , Din 14-— Porja od puranov, čehano po . , , , Din 26-— Cohano in kemično čiščeno ..........„ 87'— Na roko čehano in kemično Hščeno , . B9-— Mešano gosje, čehano , , . . ■ . • t ■ 66'— Pol puh, beli ......................, Sivi gosji puh . . Din 120-—, prima » 195'— Beli gosji puh 176-—,210-—,280"—, labud puh 360-— Vzorce brezplačno dobite pri T\1T|\I 2k. samo Glavni trg 24, Maribor »«■•■»■ ^ VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLAD1SČE Anton Brcmcc Celje Iščejo se zastopniki Graščinsko posestvo v Savinjski dolini ob državni cesti, obstoječe iz 14 ha njiv, 23 ha travnikov, 42 ha gozda, lepega sadonosnika in prvovrstnega hmeljskega nasada, naprodaj. — Vprašati na upravi »Slovenca« pod štev. 15891 NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA SCHNEIDER ZAGBEB, NIKOLIČEVA IO ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK Dražbeni oklic Dne 15. novembra ob 2 popoldne bo pri podpisanem javnem notarju kot sodnem komisarju v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, prostovoljna dražba nepremičnin pokojno HITER Terezije, posestnice, Janževa gora št. 1, občina Selnica ob Dravi, zemljiška vi. št. 132 k. o. Zg. Selnica in 191 k. o. Sp. Selnica s posestnimi pritiklinami in premičninami glasom cenilnega zapisnika i dne 18. IX. 1940, ki jih prodajajo zap. dediči. Cenilna vrednost: 299.R21.50 din. Najmanjši ponudek: 300.000 din. Varščina: 30.000 din v gotovini ali ▼ vrednostnih papirjih 8 pupilarno varnostjo. Vsi natančnejši podatki so na razpolago pri sodnem komisarju: GajSek Karel, Javni notar kot sodni komisar. Podal|$a|sl2lYl|ente! •lvljeajs moremo podaljšati, bolečine preprečiti, Dolszal ozdraviti, slabotne ojačltl, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srcčnei Hat le vzroh vsahe bolezni? Oslabl)enje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo Je nsjboljti zdravniki bo pota, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te i novim upanjem; ta pot Js pa opisana ▼ razpravi, ki Jo te more vsakdo. Iti zahteva, dobiti takol ui pOVSCm breZplOtllO! V tej mali priročni knjltlolje raztolmacano. kako morete v kratkem časa ln brez ovire med delom ol&čttl tlvoe ln mltloe, trudnost, odpraviti slabo razpolotenjs, raztresenost, oslabljenje spomina, uerazpoloženje za delo ln nebroj drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Os ne morets takoj pisati, tedaj ta oglas spravit«. Pohištvo - tapetništvo nudimo Vam najboljše kakovosti: kauče, posteljne klopi, otomane odeje, zavese, žimnate in afrikmadrace, žične vložke po zmernih cenah L ZELENKA, Maribor Ullca 10 ohGrafiki< ter vsem onim, ki bo našo ljubo mamo spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica bo brana v farni eerkvl Sv. Jakoba, dne 29. oktobra 1940 ob 7 zjutraj. LJubljana, 27. oktobra 1940 Globoko Žalujoči redblni Krušič - Novak Objave Javna dražba bo ST. okt. ob 1 popoldne pri Mrak Valentinu, Notranje gorice. Naprodaj : stavbna parcele, njiv«, travnike, S gozda, 1 deri na vzmeteh, zapravljl-vec, kočija, sani, mlatll-nlca Itd. (o Preklic Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove katerekoli je ali bo napravila moja žena. Pu(h Frane, zobotehnlk, Jurčičev trg 2. Preklic Podpisani se zahvaljujem Silvestru Liotrlču, ki odstopa od tožbe zaradi žalitve, ko sem govoril, da krade seno, pač pa je le svojega zavijal zraven mojega kupa. — Janez Koblar. Za mnogoštevilne izraze sožalja ob težiti izgubi našega ljubega očeta Orada Jerneja posestnika, gostilničarja in trgovca v Dragomljn izrekamo naiprisrčnejšo zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so našega dobrega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, darovalcem vencev, pevcem ter ostalim društvom. Dragomlje, dne 24. oktobra 1940. Žalujoči: sinovi In hčere. 'ui"/■ . '■■■ -O/-.-.;>• '."'■ nišSs vN, Alphonse Dandett 77 Jakec Prevedel Fišer Frane Tedaj je oče Roudic stopil k Jakcu in mu položil roko na ramo: »Jakec, ljubi moj, povej, kje je denar. Pomisli, da je to Zenaidina dota, da sem si dvajset let odrekel vsega, samo, da sem si prihranil to vsoto... Prepričan sem, da nisi premislil svojega dejanja, ker drugače ga ne bi izvršil; saj te vendar poznam, da nisi hudoben. Te je pač hudoba obsedla. Glavo ti je zmešalo, ker si videl, koliko denarja je na kupu in knko lahko ga je vzeti. Toda zdaj moraš pomisliti na vse to, saj vem, da te je samo sram priznati, le to te zadržuje... Daj! Ja-kecl Le pogum!... Pomisli, da sem ostarel in dn mi ni mogoče več prislužiti teh belih novcev; in moja uboga Zenaida... Daj, Jakec, dečko moj, povej, kje je denar!« Poštenjak je bil vas zmeden in zardel; brisal si je čelo, ki se je oznojilo ob tolikem napornem govorjenju. Res je krivec moral biti zelo zagrizen, da ga ni omečila tako ganljiva prošnja Tudi Belizarja je tako pretreslo, da je pozabil na svojo lasino nesrečo. Medtem, ko je Roudic govoril, je dajal Jakcu na vse načine razna znamenja, češ: »No, Jakec, vrni vendar revežu tiste srebrnike!« Dobro je razumel, koliko se je ta oče žrtvoval, saj je tudi njegovo življenje en sam križev pot za svojce. Joj, če ni Jakec imel tisti denar, s kakšnim veseljem bi ga položil v roke očeta Rou-dica, saj ga je njegov obup ganil do srca! Toda ni ga imel in tako ni mogel reči drugega, kot: »Nisem ga jaz ukradel, gospod Roudic. Pri-sežem vam, da ga nisem vzel < Direktor je nepotrpežljivo vstal. »Dovolj jel Kdor po takih besedah ostane zakrknjen, ima res zločinsko dušo.« Od takega ne izvemo resnice in vsaka beseda bi bila odveč. Odpeljali te bodo nazaj v stolp. Do večera ti pustim časa za premislek. Ce se do večera' ne odločiš vrniti, kar od tebe zahtevamo, te izročim sodišču, tam te bodo že naučili govoriti.« Približal se je eden izmed paznikov, bivši oro& nik, bistroumen in zanesljiv človek, in mu dejal polglasno: »Gospod direktor, če hočete kaj izvedeti od dečka, potem menim, da bi bilo najbolje, da ga ločite od tovariša. Opazil sem, da je že hotel priznati, toda krošnjar mu je ves čas dajal znamenja in to preprečil.« »Prav imate. Ločiti ju je treba.« Torej so ju ločili in Jakca samega odpeljali v tisto sobo v stolp. Ko je prišel ven, je opazil sključeno in skrušeno Belizarjevo postavo, ki so jo peljali vklenjenih rok; in še mučneje mu je postalo ob misli na tega ubogega zlodeja, ki je prav tako nesrečen kot on, čeprav je še manj zakrivil. Kako dolg Je bil tisti dani Najprej je hotel zaspati; tiščal Je glavo v slamo, da bi pregnal obup, ki ga je navdajal, toda vsak trenutek ga je vrgla pokonci misel, da ga vsi smatrajo za zločinca in da si je sam nakopal to suinničcnje s svojim včerajšnjim sramotnim obnašanjem. Kako naj dokaže svojo nedolžnost? Pokazati mora materino pismo da je bil denar, ki ga je zapravil, njen. In če zve d'Argenlon? ... Kratkovidnost. ki v mladih možganih daje prednost malenkostim pred važnimi stvarmi, je bila kriva, da je kmalu opustil te vrste rešitev. Imel je pred očmi, kako strašen prizor bo na Jelšovju, kako njegova inati joka ... Toda na kak način naj potem dokaže?... In medtem, ko je ležal na svojem otepu slame, bil še ves otrpel od pijanosti prejšnjega dne in se boril z očitki vesti, se je okrog njega razlegal hrup in trušč dela in ura je bila nad njegovo glavo; njeni težki udarci so bili počasni, neusmiljeni, kot bi maščevalec prihajal. Ura je bila dve, nato štiri... Delavci so prihajali in odhajali Bliža se večer in samo nocoj je prilika, da dokaže svojo nedolžnost. Ce ne bo denarja, pojde v zapori Predstavljal si je že, da je zaprt in zazidan v tako črno in globoko luknjo, da nobeden ne moro do njega. Rekli bi, da že kar sluti, kakšno strašno mučenje ga čaka. Nenadoma je zaslišal škripanje stopnic. Nekdo sopiha, vzdihuje in opleta za vrati. Končno se zasliši' rahlo trkanje, kot bi debeli prsti boječe udarjali po vratih, v strahu, da se ne bi preveč slišalo. Nato se je ključ obrnil v ključavnici. »Jaz sem... joj, kako visoko Jel« To je rekla nekoliko nežno, olajšano. Mnogo je bila prejokala — njeni, običajno tako gladki lasje so bili razmršeni. oči rdeče in nabrekle, tako da se je v njeni prisiljeni ljubeznivosti silna žalost še bolj pokazala Ubogo dekle se je Jakcu smejalo in ta jo je žalostno motril. »Grda sem, kaj ne?... To je grozno... Saj tudi drugače nisem lepa. Sama iz sebe se norčujem, kadar se pogledam. Nimam postave, ne znam se obnašati, poleg tega imam ogromen nos in majhne oči. Tudi če jokam, nimam zalo nič večje, vragi Od sinoči samo jokam. Pravcata Magdalena. In moj Manginček je tako lep človek I Res bi moral dobiti tako doto, da bi lahko spregledal moje napake. Zavistnice so mi prav povedale: »Samo zaradi denarja te bo vzet...« Kot da bi jaz tega ne ve-delal No, je že takol Zaradi denarja me je hotel, moj denar mu je ugajal, »oda jaz sem ea imela rada. Mislila sem si: »Ko bom njegova žena, me bo tudi on vzljubil...« In razumeš, dragi moj mali Jakec, vse to je propadlo. Za tistih tisoč frankov, kolikor jih je osialo v moji skrinjici, si ne bo nakopal na ulavo zmazka, kakršen sem jaz. ?.e takrat, ko mu je oče Roudic ponujal štiri tisoč fran- kov, Je gospod Mangin odvrnil, da raje ostane samec. Danes zvečer se vrne in že kar vidim ga, kako si viha svoje male brke in kako vljudno mi bo dejal Zbogom. Da, da, prav gotovo mu prihranim ta trud; vrnila mu bom besedo... toda... preden se odrečem vse svoje sreče, sem prišla še k tebi, Jakec, da se pogovorim e teboj.« Jakec je povesil glavo. Jokal je. Naj je bil še tako mlad, je razumel, kakšno ponižanje pomeni za žensko tako prostodušno priznanje, da je grda. Kako ganljiva je bila njena krepostna zavest, zaupanje poštene deklice v svojo ljubezen in v svoje gospodinjske sposobnosti, ko je rekla, da si bo po poroki zavojevala moža, ki si ga je kupila z zlatom. Ko ga je videla jokati, Je postala navdušena in vesela. »Oh, saj sem jim rekla, da nisi tako hudoben, da ti bom pokazala svoj grdi obraz, od joka nabrekle oči in zasmilila se ti bom, da boš priznal: »Naj bo že kakor hoče, uboga Zenaida je bila tako srečna, videl sem jo, ko je plesala od veselja pred svojo omaro in nisem prav storil, ko sem jo tako onesrečil.« Joj, ko sem včeraj zjutraj vzela v roke svojo skrinjico in ni bila težja od kepe snega, sem mislila, da mi bo srce počilo. V prsih sem začutila strašno tesnobo in ta traja še zdaj... Kajne, Jakec, dragi moj. kajne, da mi boš vrnil mojo doto?« »Toda Zenaida, nimam je, prisežem til« >Joj, ne reci mi tega. meni nikar! Kajne, da se mene ne bojiš! Ničesar ti ne očitam. Samo povej, kje je moj denar! Vem, da ga nekaj manjka, pa nič za to. Saj vemo, kaj bo mladi ljudje; zabavajo se radi. Ha, ha, ha. ne gre za tiste očetove srebrnike, ki si jih potrosil! Nič zato, zlodjal Samo to povej, kam si dal ostalot« »Zenaida, za božjo voljo! Poslušaj me! Nisem ukradell Motijo se! Nisem jaz bili Oh! Strašnol Vsi me obtožujejo!« Ona je nadaljevala, ne da bi ga poslušala, Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja tednik: Viktor Cenlii \