HflPREJ
Uo iD90sMe socialno deiolratične M.
ass Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne. ——-
Uredaiitro Im ■pr«miitTO t Ljubljani, Franc ikanska ulica štev. 6,  ......... 1	1.	nadatropje,	Uiitaljska	tiskarna.	—.	-	-r—.
Naročnina po poSti z dostavljanjem na dom la celo leto K 30-—,*ia pol leta K 15*—, za ČetTt leta K 7:50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 3360, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne ------------------.a= Številke po 10 vinarjev.	=
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-ul:. -	manije	sa	list	so	poštnine	proste.	----n■■■!■" ■
Isserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pobojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora primeren popnst. a==s=	r-im
Štev. 14.
V Ljubljani, torek dne 31. julija 1917.
Leto I.
Častna dolžnost vsakega sodruga in sodružice je, da se naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem jeziku in ga po svoji moči razSirja.
Delo za mir.
Dejstvo je, da se je približevala Evropa pred vojno močno kulturnim idealom človeštva. Z rešitvijo svetovnega spora mirnim, sporazumnim potom, bi bil morda otet svet za vedno vojnih grozot, ker bi bile dobile medtwn moderne demokratične struje polno moč. fjtavno zaradi tega je krivda onih fak-torjev/HR So delovali na vsak način z* vojno in so to svrho spletkarili in končno napovedali vojno, tako dalekosežnega pomena, da ostahe njih grOzna odgovornost 'neizbrisna. Posredic svojega blaznega početja se zavedajo motfla šele sedaj, in se zato s tako simptomatično trdovratnostjo upirajo temu, da bi brezobzirno razkrinkali sokrivce vojne:. Le obžalovati moramo, da jth podpirajo pri tem tudi poslanci socialističnih večin/ ki so' pozabili med drugim tudi na statovel javni, samoposebi umljivi socialistični nazor, da ?je dolžnost vsakega socialista, da neusmiljeno in neprenehoma razkriva zločine in zmote svoje vlade. Nasproti temu žalostnem^ pojavu, ostane znan/eniti govor sodr. Haaseja v nemškem državnem zboru, zgovoren 'dokument politične doslednosti in poštenostij	-
Spričo tragične usode, irTjo je doživela socialistična internacionala po izbruhu vojne, ne moremo dovelj obžalovati dejstva, da so se nemški delegatje na strankinih zborih v Kodanju in Stuttgartu upirali razpravi o predlogu socialistov iz latinskih držav, da naj se ob izbruhu vojne izvede splošna stavka po vseh prizadetih državah. Nemška socialistična stranka ni hotela slišati o tem ničesar. Ako presojamo to stališče nemških socialistov v zvezi z dogodki v socialistični stranki na Nemškem po vojni, nam je marsikatero njihovo dejanje dovelj jasno. Da je bila s tem dana prosta pot nemškemu militarizmu, je pač očitno. In da je potem prišel 4. avgust, ni za treznega politika nobeno presenečenje. Presenetiti mora kvečjemu brezobraznost onih ljudi, ki zagovarjajo svojo politiko tudi po izjavah Michaelisa!
Ali napačno sodi delavstvo, ako misli, da so ti pojavi pokopali stranko. Prava socialistična stranka je Še vedno močna. Omenili smo že govor sodr. Haaseja in lehko bi omenili še govore drugih pripadnikov začasnih socialističnih manjšinj po vseh evropskih državah, in s tem pokazali, kje je pravzaprav novi temelj internacionale, pri četek dela za mir. Za delavstvo je važno, da ve, kakor so se obnašali tekom vojne oni predstavitelji stranke, ki so ostali načelom stranke zvesti. In ko spoznamo njih delo, vemo tudi, kako naj presojamo na-daljne dogodke — in zlasti najnovejši pojav zadnjega časa, konferenco v Stockholmu 1
NAPREJ, St. 14, 31. julija, 1917.
Internacionala je ostala delavna tudi v tej krvavi dobi in njen preporod in njena popolna zmaga se pripravljata z veliko nepremagljivo silo. Ruska revolucija je šele prvo znamenje njenega vstajenja!
O stockholmski konferenci smo imeli takoj, ko smo izvedeli o njeni obliki, dvome. Mislili smo, če pridejo zastopniki socialističnih večin v Stockholm otvorjeni z vsemi grehi in obveznostmi stare politike, ne more biti uspeha. Vrhtega je imela konferenca od vsega začetka enostransko lice, in tega vtiska se niso mogli ubraniti delegatje, ki so prišli tja. Zato smo zagovarjali mnenje, da smejo tako konferenco sklicati le socialistične manjšino raznih držav, ker le-te predstavljajo gonilno, aktivno moč internacionale. Evropski proletariat je z eno besedo potreboval drug Zimmervvald v popolnejšem in večjem obsegu, in ne prijaznih diplomatičnih pogovorov, ki ne vežejo nikogar, in ki puste zlasti nemško socialistično večino v prijetnem položaju, da dela na zunaj za mir, na znotraj pa glasuje za vojne kredite! Če bi bili sklicali v Stockholm tako konferenco, kakor so jo sklicali po izbruhu vojne v Zimmerwald, kjer so postavili prvi temelj nove internacionale, bi bilo delo za mir vse bolj hapredovalo. Konferenca bi se v tem primeru lotila predvsem vprašanja internacionale in vzrokov, ki one-mogočujejo njen boj. S tem bi bila odstranjena glavna zapreka na poti do resničnega dela za mir, namreč politična pasivnost začasnih, navideznih socialističnih večin. Le če očistimo stranko in odločimo našo odgovornost od odgovornosti tistih, ki so izdali stranko in delavstvo, je mogoče stopiti zopet med ljudstvo in započeti po vseb državah akcijo, da se vsili mir. In delo za mir je sploh mogoče le po tej poti. Največja zapreka na potu do miru ni vojna, niso oborožene armade, največja zapreka do miru je stališče onih, ki monopolizirajo stranko in maso, ki bi drugače našla pravo pot. Če se pravi v zadnjem pozivu ruskih sodrugov glede konference v Stockholmu, da se morajo stranke zavezati, da ne bodo podpirale vojno politiko vlad, je pač dovelj jasno, na kateri naslov gre ta ost.
Stockholmske konference ni moglo rešiti njenih začetnih hib niti dejstvo, da so prevzeli iniciativo ruski sodrugi. In ruski sodrugi sami ne bodo storili za mir več nego so storili, dokler ne dobe potrebne opore med drugim proletariatom. Ta opora pa zahteva predvsem, da se v lastni državi stori vsaj nekoliko tega, kar so storili ruski sodrugi, da se najmanj vsaj ne podpira vojne politike. Zahtevati, da naj pripravijo mir drugi, je smešno. Po poslednjih izjavah Michaelisa, in po poslednjem doslednem činu Scheidemanna, je položaj jasen. Ni čuda, da so ruski sodrugi takoj prenesli konferenco na september!
Resnica jer da je uspešen boj za mir le tedaj mogoč, če razkrinkamo krivce vojne in jih tirjamo na odgovor. Zadobili bi učinkovito bojno sredstvo če pogumno določimo odgovornost enih in drugih. Večine ne bodo izpremenile svojega stališča, ker prikrivajo z navidezno doslednostjo Stare grehe. Stališče izpremene le tedaj,
ako se jim odvzame navidezno moč iz rok. In to store lehko le dosledne in zavedne socialistične manjšine'vseh držav, ki imajo v ruski revoluciji, ki je šla svojo proletarsko pot, novo smer... Stranko in internacionalo predstavljajo le manjšine, in le od njih pride rešitev. In ravno v tem dejstvu vidimo razveseljivo znamenje naše moči in našega preporoda!	Oh.
Opomba uredništva. Priobčujemo še. ta članek sodruga Gh. o stockholmski konferenci. Stališče sodruga Gh. je dosledno načelno in ga popolnoma odobrujemo.
O	naših narodnih
problemih.
III.
Odvisen človek ne sme in ne more imeti svojih misli; šteje se mu v greh, ako samostojno misli in dela. S to primero bi se dalo označiti dosedanje politično življenje Slovencev. DoloČrfega narodno političnega cilja doslej nismo niti imeli. Vsaka politična stranka je imela svoj vzor, ki ga je proglašala za edino pravega. Zato smo kolebali sedaj na desno, sedaj na levo. Leto 1848. nam je prineslo idejo »Zedinjene Slovenije". Nikoli nismo resno jemali tega svojega narodno političnega cilja. Njegovi izumitelji sami niso verovali všnj, nikoli niso podvzeli kaj resnega v svrho njegove realizacije. Bila je beseda brez vsebine, ki je služila govornikom ob svečanih prilikah kot fraza. Pozneje nam je realna politika prinesla vsakovrstne narodno politične cilje. Danes smo se ogrevali za avtonomijo kro-novin, jutri za trializem habsburške monarhije. Potem je prišla jugoslovanska ideja. Šele svetovna vojna in njen potek sta nam dala skupen, jasno zamišljen narodno politični cilj: Narodno avtonomijo in zavest jugoslovanske skupnosti. Kdo nam je ustvaril to resnično moderno politično idejo, ki je mahoma postala last vsega naroda ? Oživljena in okrepčana demokracija 1 Demokratična misel, ki je bila tako zelo zasmehovana in zasramovana, je nositeljica modernega političnega cilja Slovencev. Ta cilj ni nikak estetični ideal, ni več ideja fantastov, ampak zunanji izraz notranje življenske potrebe, ki jo je ustvaril železni tek sociološkega razvoja.
Med Slovenci je bilo socialistično delavstvo prvi politični faktor, ki je že v predvojni dobi naglašal In stremel za narodno avtonomijo, ki se ni dal motiti z bleščečimi podobami triallzma ali pa tistega jugoslovanstva, ki zanikuje upravičenost kulturne samostojnosti slovenskega rodu.
Sicer pa narodno politični cilji niso bili nikoli odločilni za slovensko narodno politiko. Rabili so se le ob posebnih prilikah. Začetkoma svetovne vojne so bili zastopniki trjalizma vojni hujskači, katerih dejanja in nehanja so nam še v preživem spominu. V splošnem pa se oficielna slovenska narodna
1	k: ^iseMiireHtioh
politika ni mnogo brigala za narodno politične probleme; zato je ostala malenkostna in osebna. Ko se je bil zanesel tako-imenovani .kulturni boj“ med slovenske politične stranke, se je pokazala njena pri-tlijavosti .Kulturni boj“ je utonil v mlaki... Politični boji so stremeli za nadvlado posameznih stanov. V javnem življenju je zavladalo plehko demagoštvo, ki je dvignilo posameznike v .narodne voditelje.* Ti voditelji šo Pritisnili političnim bojem' svoj osebni pečat'in so se Vadi okoristili z tt]U mi. Slovenski konservativci, ki so bili prvi med vojnimi hujskači, kakor njihovi tovariši povsod drugje, so z demagoško taktiko izrabili ideje, demokracije. Zvezani s plemstvom in veleagrarci, so premamili večino posedujočega kmetskega ljudstva in ga pridobili za svoje politične namene. Politično slabotno in nezanesljivo meščanstvo je bilo potisneno ob tla. Industrijsko delavstvo pa
Se bilb na SlOvenskem prešibko, da bi pri-10 do besede in veljave. Pri teh političnih bojih, ki so se Sukali okolo vsakdanjih potreb in nagonov, so bili veliki politični cilji in družabni problemi porinjeni na stran. Prevladali sq stanovski interesi, ki so se pokrivali zdaj ž narodno prebarvanim, zdaj z verskim plaščem. Zato je v vsakdanjih političnih borbah škofa j neomejeno zagospodovala laž.1 Vpuščavi vpijoči so ostali tisti nesebični in modri možje, ki so poudarjali etično načelo, da je politika po svoje m1.*! vstvu delo v korist ljudstva in naroda in da politično delujoča oseba ne sme bogateti iz tega naslova.	-	As.
Lloyd George
ob obletnici proglasitve belgijske . v ,	„ neodvisnosti.
K. B. London, 23. julij«. (Reuterjevo porodilo.)
'	. (Konec.)	.
Vstop Amerike v vojno.
Ali, pravi Michaelis, Amerika nima ladij in v resnici nobene armade, in če bi imela armado, potem bi ne imela ladij, da jo spravi čez morje. In tako pravi Nemcem: Ne delajte si preveč skrbi zaradi Amerike.
On ne pozna Amerike. On pozna Ameriko ravnotako malo kot poznajo Nemci Anglijo. In oni delajo isto napako glede Amerike, kot so jo napravili glede Velike Britanije. Dejali so,, da se mi rie bi bojevali in če bi se bojevali, tega ne bi umeli. Da nimamo armade, da je ne moremo postaviti in da si ni treba delati skrbi zaradi Velike Britanije. Jaz mislim, da so spoznali svojo zmoto, kar se nas tiče in sedaj preživljajo enak razvoj glede Amerike. Jaz bi jim dejal to*. Če vzdržuje in opremi Anglija, ki ni zelo velika dežela, armado miljonov na bojišču in v rezervi in če vrhtega še pripravi opremo, dočim se nahaja armada v polnem boju, in dočim vzdržuje naj večjo brodovje sveta, če se zamore Anglija celo v tretjem letu izčr-pajoče vojne tako organizirat, da zamore zgotoviti miljone ton novih ladij, ali bo potem poražena Amerika, s svojim dvakrat tolikim prebivalstvom kot ga ima naša dežela, z neizmernimi naravnimi sredstvi, samo zaradi tega, ker jih ni mogla realizirat?
» Michaelis ne pozna Amerike.
Mož, ki tako govori, ne pozna Amerike. Sicer bi tega ne govoril. Jaz že povem vnaprej — celo v mirnih časih je nevarno nekaj prorokovati, kaj še v vojni, ko so iž-premembe tako viharne, — ali jaz povem vnaprej: Ne bo dolgo trajalo, da postane Michaelis, Če to doživi, drugega mnenja in da bo imel drug govor. In to je eno, na kar čakamo in za kar se bojujemo.
Cilji postanejo dnevno jasnejši. Belgiji jih je spoznala prvo uro boja s sigurnim instinktom. Belgijci niso krivo razumeli, kaj pomeni ta konflikt za Francijo, za Anglijo, za Evropo, za svet, za človeštvo in za vse generacije. Njih slava je, da sp pravilno sklepali. Nek velik nemški list je pred kratkim. dejal, da se , bojujejo Nemci za svobodo in za neodvisnost domovine. To ni bilo nikdar res. Danes je to mani resnično kot kdaj pfej. Čim svobodnejša je Nemčija, čim neodvispejša je Nemčija, tem bolj nam ugaja. Sovražniki svobode in neodvisnosti Nemčije šo njih lastni vladajoči krogi' in ne aliirane sile. Mi dajemo prednost svobodni Nemčiji.
Nobenega miru z avtokratlčno Nemčijo.
i •/ :: i v V ; •	..	*
-Mi bi za^oglj skleniti mir s svobodno hlenLČjjo, ali z Nemčijo, ki.jo vlada avtokracija, pod nobenimi pogoji ne moremo skleni t imi r u. Ko so se bojevali proti močno propadli slaboumni avtokraciji na vzhodu, so imeli čedno pretvezo za take okice m lastno ljudstvo, ali po tem, kar se je zgodilo, nimajo nobene več. Rusija ni postala le velika demokracija, ki se ne bojuje za razširjenje lastnega ozemlja; ona je naravnost izjavila, da je pripravljena, dati svobodo narodu, ki jel nekdaj, živel pod njenim praporom, Odsihmal je popolnoma izginila za Nemčijo poslednja senca pretveze, da se bojuje za svojo svobodo in za svojo neodvisnost, celo če bi bita kdaj imela tako pretvezo. * .	-	^	^ tu ...t.
Sedaj je postal to boj med dvema gotovima skupinama:	prva,	demokratična
skupina; druga, narodi, ki jih ovladuje vojaška avtokracija: Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in kralj Ferdinand Bolgarov kot primeren sodrug. v/
Nastala je, izprememba, važnejša izpre-memba kot namestitev .Bethraann Holwega po Michaelisu: je izprememba, ki jo je pred nekaj urami proglasil sijajen mlad ruski državnik, ki je nsjmarkantnejsa postava ruske revolucije, > mož, čigar duh je zopet upostavil in oživil rusko vojaško silo in ki je prevzel vodstvo ruske demokracije. V bodočih velikih bojih na vzhodu in za pa du mora vsak nemški vojak vedeti v s v oj ejffl srcu, da, če pade, pade za vojaško avtokracijo, v boju proti zvezi narodov. Nasprotno pa ye vsak belgijski, vsak francoski in vsak ruski vojak, da dviga svoje življenje za svobodo in neodvisnost svoje rojstne zemlje.! Vsak angleški, vsak amerikanski in vsak portugiŠki vojak ve, da se bojuje ob strani z drugimi za mednarodno pravo in za pravičnost na vsejn svetu. In tp rastoče prepričanje (kje vsem bolj kot zavest naših velikih nepozabljenih pomožnih sredstev pogum, nam daje pogum, da se bojuje mo do konca ker vemo s polno gotovostjo, da je naša naloga, da ohra m mo in branimo človeštvo.
kanclerjev govor in resolucija nerazdeljivo celoto. V polnem soglasju sta izjavila kancler in državni zbor, da Se Nemčija le brani, da stremi nemško ljudstvo po častnem miru potom sporazuma in izravnave, ki naj postane temelj za trajno poravnavo med narodi, da Nemčija ne mara nasilnih osvojitev. Na Lloyd Georgov govor moram
*Pfaš»fe.
Politični pregled.
*= Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve o vojni in miru. Ker nastopa lehko avstro-ogrski minister za zunanje zadeve le v delegacijah, ki jih pa nimamo že nad tri leta, zato je povabil grof Czernin avstrijske in ogrske zastopnike časopisja, da jim razloži — kot odgovor na Lloyd Georgeva izvajanja — stališče monarhije glede vojnih in mirovnih vprašanj. Grof Czernin je dejal med drugim: Lloyd George Imenuje izjave nemškega kanclerja dvoumne, čeprav so kanclerjeva izvajanja taka, da ne dopuščajo dvoumnih razlag. Lloyd George je tudi popolnoma izpregledal mirovno resolucijo državnega zbora, čeprav tvorita
Dunajska vlada je Izjavila že pred meseci, da jej gre le za Časten mir. Ali tudi o tem, kar je preko te meje, vlada med Dunajem in Berlinom popolno soglasje. Ako noče ententa na podlagi teh trdno začrtanih temeljev pogajanj, tedaj vodimo vojno dalje in se borimo do skrajnosti. Meni je vseeno, kaj razberejo iz mojih priznanj, znak slabosti ali jakosti, zame je le znak'razuma in nravnosti, ki se upirata, da bt nadaljevali vojno, katere nadaljevanje je že danes brezmiselno. Prepričan sem, dS se ne posreči eritenti nifcdif, da nas zdrobi, in ker mi nimamo namena, da uničimo sovražnika, mora končati ta vojna
fr e j ali Slej v mir s sporazumoma z tega sledi naravni sklep, da so nadaljne žrtve in vse trpljenje človeštva'brezmiselna, da je v interesu človeštva, skleniti prej ko mogoče mir s sporazumom. Ta želja po miru ima pa ostro začrtane meje m izpolni se lehko le v okvirju časti. Zvesto se bojujemo z našim zaveznikom, skupno z njim hočemo skleniti mir, sedaj ali pozneje. In skupno z*njim se bojuje-mo do skrejnostiv^če na nasprotni strani ni volje, ne razumevanja za to stališče. Vprašanja, kdo je zakrivil vojno, nočem načenjati, ker je v tej zvezi brez pomena govoriti o preteklosti. Vse države sveta morajo v bodoče poizkušati, da ustvarijo v skupnem delu garancije, ki onemogočijo za prihodnost tako silno nesrečo, kakršna je sedanja vojna. To je težavno, nemogoče n# Temeljni načeli, ki privedeta po mojeni mnenju, lehko do mini s sporazumom, sta: Brez nasilja hi onemogočiti pOnovitev vojne. Nato preide minister za zunanje zadeve na notranji položaj v monarhiji in pravi: Demokratizacija ustav je zahteva časa. Avstrijska in ogrska vlada se pripravljata, da pričneta to delo in ga izpeljeta ustavnim potom. Alt obe vladi se zavarujeta proti tujemu vmešavanju od zunaj: Svojo hišo si hočemo urediti sami, ne vmešavamo se v zadeve tujih držav in zahtevamo enako postopanje za nas. Preden sklenem svoja izvajanja, ki imajo namen, da podajo javnosti splošno sliko o situaciji, moram svariti še pred eno napako: V težkih urah, kakršne smo preživeli v preteklosti mnogokrat, ne smemo obupavati, ali prav tako ne smemo postati prevzetni ob velikih zmagah, kakršne doživljamo sedaj po zaslugi zvesto združenih armad. Cilj ostane neizpremenjen: Hočemo priboriti časten mir in ga tudi bomo, hočemo in prispevali bomo k ustvaritvi sveta z garancijami, da se ne
?onovi strahotna nesreča svetovne vojne, o so cilji, za katere stojimo in pademo.
= Seldler in Beck se trudita. Bivši ministrški predsednik baron Beck, ki se trudi, da spravi skupaj koncentracijsko ministrstvo, pride 1. avgusta v kopališče Ga-stein, kjer nadaljuje svoje neobvezne konference z različnimi političnimi voditelji. Sedanji ministrski predsednik Seidler se pa trudi, da zbere delovno večino za prihodnje parlamentarno zasedanje. .Prager Tagblatt* poroča o Seidlerjevem. delovanju sledeče: Dunaj, 27. julija. Tudi v teku današnjega dne se ni še razjasnil politični ppložaj, čeprav nadaljuje ministrski predsednik Seidler pogajanja z različnimi parlamentarnimi skupinami. Iz dejstva, da je odložilo več parlamentarcev svoj odhod z Dunaja, sklepajo, da so dobili predlogi min. predsednika konkretnejšo objjko glede preosnove kabineta in da je potrebna od-
'ločitev voditeljev. V teku prihodnjega tedna se določi skoraj gotovo razmerje strank z bodočo vlado. Parlamentarični krogi zastopajo mnenje, naj se izvede 2družitev strank za vstop v vlado in za vpostavitev večine •v drž. zboru na podlagi točnega programa. Jedro tega programa naj tvori poleg gospodarskih vprašanj izvršitev nacionalne avtonomije v mejah kronovin. — To jedro je po našem mnenju popolnoma puhlo in jalovo.
= Jugoslovani In Cehi. .Pravo lidu* priobčuje članek, kjer pojasnuje dr. Soukup, zakaj sta odšla dr. Krek in dr. Korošec it Prage. Članec je sičer.dolg, a jie pove prav nič bivstvenega. Dr. Soukup pripoveduje, da sta prišla Krek in Korošec takoj po dohodu v Prago v uredništvo „Pr. lidaV Dr. Krek je izrazil svoje globoko ogorčenje nad napadi agrarnega „Večera“ in dejal: Ali mislijo Cehi, da nikogar več ne potrebujejo? Ali so že pozabili, da smo stali za Cehi kakor trden zid? (Zlasti pri glasovanju o proračunu! Op. ur.).j Da smo odklonili vstop v Clamov kabinet, da ima dr. Korošec največje zasluga da.se je izvedla amnestija? Potem sta prišla Stinčk in Vaciek, agrarna poslanci. Jugoslovana Krek in Ko« rošec sta bila tako razjarjena, da jima nista segla niti v roke. Stanek se je opravičeval, češ, da ne more biti odgovorna vsa stranka, za, to, kar piše kak list To je spravilo Kreka popolnoma iz ravnovesja in je dejal: •Tft je še hujši, to je popolna anarhija, le drug za drugim se skrivate, Ce niti v svojf stranki* n*> morete. napraviti reda, kako ga odpravite v vsem narodu?* Stančk je nato Ppvafcl Kreka ,in KoroŠčca v prostore ag-rame stranke, kar sta pa jugoslovanska poslanca odločno odklonila, češ, da nočeta imeti z nobenim češkim agrarcem več opravka. Končno sta podala še to .važno izjavo,“ da pošljeta po nakaznici 30 K za skupne obede v občinski hiši in kolodvorski restavraaiju Prihodnji dan sta se odpeljala. -*•' Krek in Korošec trdita, da sta prejela od Češkega svaza oficielfio vabilo na posvetovanja v Pragi, a nekateri č}ani svaza odločno oporekajo tej trditvi. — Ce je Šlo Kreku in Korošcu za resnično delo, če sta bila res oficielno povablena, tedaj ne bi smela biti takp občutljiva, če ju napade samo en list. £)r. Krek, ki se je tako razjaril nad Stančkovo izjavo, da stranka ni odgovorna za pisanje lista, naj bi> pomislil le na razmere doma. On sam je v nasprotstvu z ljudmi, ki stoje za .Slovencem* in njegovo pisavo. Če bi kdo njemu očital — saj še ni izstopil iz S. L. S. — da je odgovoren za pisavo .Slovenca*, kaj bi storil on? Vse kaže, da sta Krek in Korošec iskala priliko, da se znebita sodelovanja s Čehi in dobita zopet svobodne roke za .jugoslovansko politiko.*
= Za pozitivno delo. Nedeljska .Ta-gespošta* prinaša z Dunaja sledečo vest: Odličen voditelj Slovencev, ki se je pravkar vrnil iz Prage, izjavlja: Jugoslovani sodelujejo lehko le z onimi skupinami slovanskih strank, ki se odločijo za pozitivno politiko, ker na drugačen način ne moremo udejstvovati našega programa. Medsebojno podpiranje se izvrši lehko tudi tako, da postavi avstrijska politika cilj, dosegljiv s pozitivnim delom. Kakor hitro se zjasne razmere pri Čehih v tem oziru, tedaj se lehko uresniči sodelovanje med nami in Čehi, a ne v prekucuški opoziciji proti vsaki vladni nameri.
— »Venkov* obdolžuje češke socialne demokrate, da so hoteli vstopiti v vlado. Pododsek ustavnega odseka naj bi bil le pretveza, da se združijo socialisti z enako mislečimi elementi in pomagajo sedanji vladi pri sestavi koalicijskega kabineta. V ta kabinet bi socialisti radi vstopili, ker hočejo posnemati tudi v tem kakor vsem Scheidemanne iz Nemčije.
— »Primite tata!* Nemški kancler dr. Michaelis je povabil časnikarje, da jih .po-
uči o .razkritjih* glede osvojevalnih načrtov francoske republike. .Razkril* je sledeče: Francoska zbornica je imela 1. in 2. junija tajne seje, na katerih so razpravljali o pogodbi med Francosko in Rusko o velikih osvojevalnih načrtih. Po tej pogodbi ima Francija pravico do tistih mej, ki jih je imela 1. 1790.; obljubljena jej je Alzacija Lorena, sarsko okrožje in velike izpre-membe ozemlja na levem bregu Rene. — Res, strašna razkritja, da ima kaka vlada osvojevalne načrte! Kako je neki dobil, gospod Michaelis natančna poročila o tajni seji francoske zbornice? Pravi, da so napisali vse, kar so govorili na tajni seji,, ljudje, ki so bili navzoči in potem so prišla ta poročila ,v naše roke*. Torej podlo ovaduŠtvo. Tak način informacij je menda najboljša pot, da pridemo do miru s sporazumom, da pride do bratstva med narodi! Da ima francoska vlada .osvojevalne načrte* — ali je to pravzaprav kaj novega ? Ali jih druge države, n. pr. Nemčija, nimajo? Kaj zahtevajo vse nemški aneksio-nisti, ki imajo zaslombo v nemški vladi! Zahtevajo osvojitev na aahodu in vzhodu. Seveda, v Nemčiji imenujejo to; »zavarovanje mej*, če pa Francozi tudi zahtevajo .zavarovanje mej*,- je to osvojitev! Nemški kancler se drži načela? .Primite tata V da odVme pozornost od latov doma.
^ Konferenca attirancev v Parizu — tako poroča »Secolo* V -* je določila vse strategične odredbe za zimo in spomlad 1918<
=»= Dogodki'n« Ruskem. Lenina so aretirali na Finskem. .Rusko j e Volja*1 poroča, da proglasi začasna vlada s 1. avgustom republiko. ^ ;	.
! Posebna konferenca v Stokholmu.
.Politiken“ priobčuje protesten oklic, pod* pisan od osrednjega odbora socialistične delavske stranke na Ruskem- (boljševiki), deželnega predsedstva socialne demokracije na Rusko Poljskem in Litavskem in v Bolgariji, socialistične delavske stranke in švedske socialistične omladine. Te organizacije protestirajo proti stockholmski konferenci, sklicani od socialnih patriotov.' Te organi-zacije se ne udeleže stockholmske konference, ker je proti interesom proletarcev in revolucije. Organizacije, ki protestirajo, napovedujejo sklicanje posebne konference v Stockholm in poživljajo sodruge, da zahtevajo potne liste od svojih vlad.
Iz stranke.
Tržaškim sodrugom naznanjamo, da je vpoklican sodrug Vavpotič. Strankini davek sprejema odslej sodrug Petejan.
Dnevne beležke.
JT — Prijeti tihotapci. V soboto zvečer [ob osmih so ustavili na dolenjsk^raitnici vojaški avtomobil. Posebna komisjjik, sestavljena iz civilnih in vojaških oblasti, je ukazala Šoferju, naj zapelje avtomobil na šta-cijsko poveljništvo, da ga preiščejo. Preiskava je spravila na dan 1800 k^ pšenice, večje množine masla, jajc fižola — torej zgolj stvari, ki *o izvzete od svobodne kupčije. Avtomobil Je prihajal z Dolenjskega, kamor ga je bil poslal ritntojster Kerlin Štefan, poveljnik tzvV avtomobilske delavnice v obrtni šoli. Posredovalec za dobavo tega blaga je znani župnik Oblak, ki je kupil te dni skupno z deželnim odborom kranjskim Trbuhovič^vo graščino na Dolenjskem. Pri preiskavi na stacrjskem poveljstvu je izpovedal šofer, da >ozi Oblaku usnje, od tvrdke, Karl Polak,\ v zamenjavo pripelje živila, ki jih prejema zopet tvrdka Karl Polak, da jih razdeljuje med svoje dobre znance. Šofer je izpovedal tudi, da jt pripeljal v Ljubljano\že na tisoče jjjč, ki jih razdeljuje ritmojstčt Kerlin med svoje dobre znanke. Torej tihotapstvo za
tvrdko Polak in njene protežirance in tiho-, tapstvo za ritmojstra Kerlina in njegove pr?'-težiranke. Ritmojster Kerlin je poslal šoferja ’ ’ na Dolen{sko z f maršruto*, ki nima prave tekoče številke —lorej se zaveda, da jd dela >rav. Zaradi preiskave je bil silno razburjen n je dal šoferja Y nedeljo zapreg češ, da e kradel. S tem se hoče izogniti preiskavi, ci bi spravila zanj ‘ neprijetne, Stvari na dan. ' Od dobro informirane strani smo izvedeli, da so različni visoki gospodje že na delu, da potlačijo vso zad^vo.ln da napravljajo stotniku pl. Seemannu^ ki je vodil v soboto zvečer preiskavo, sitnosti, da odneha. V interesu javnosti odtf&ri^ zahtevamo, da se uvede najstrožja preiskava in se razžene klika, ki sistematično oškoduje kranjsko prebivalstvo. Steitnik Kerlin se je že posvetoval v nedelji z župnikom Oblakom, ki mu je zatrjeval, aa ima že taka zveze, da se ne zgodi nikomur nič hudega. Poklicani faktorji naj ukrenejo takoj vse potrebno, da ne prično te .zveze* delovati. Gradiva imamo še dpVelj in ga priobčimo v prihodnjih dneh, da preprečimo po svoji moči korupcijo, ki ve?e tvrdko Polak, ritmojstra Keriina in A žopnika Oblaka ter ohe, ki stoje za niim-j
— Zaščitniki. Med vojno se je zarita v človeško družbo drhal, ki nesramno; brezvestno povečava splošno bedo. Ta drhal je internacionalna zveza navijalcev cen, ki jej je najžalostnejša svetovna tragedija vir za brez mej ao obogatitev. Iztrdo prisluženih delavskih . viharjev si kupujejo navijalci obširna posestva, vzdržujejo armado lehko-: živk in razširjajo demoralizacijo javnega življenja. Nanpesto, da bi bilo vse'časopise — brez ozira na politično smer — edino v tem, da raznese imena teh krvosesov do zadnje gorske vasi, da pomaga pri sestavi .črne listew Qderuhov, pa vidimo, da ščiti meščansko Časopisje to drhal. Pred kratkim smo priobčili dve: obsodbi — ki sta bili seveda vse premili — ljubljanskih članov te rokovnjaške družbe. Do danes nisti niti .Slovenec*, niti „Slovenski Narod* seznanila svojih čitateljev z imeni in s kaznijo teh navijalcev cen. To je .neodvisnost* meščanskih listov J	„	.... r
— Sporočilo vsem sodrugom! Pritožne komisije so se včeraj konstituirale. Uradne ure so v sodni palači II. nadstr. vrata 140 vsak dan od 9' do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Ob nedeljah pa od pol 10. do pol >12. opoldne. Tam se vlagajo ob navedenih’ urah vse pritožbe. Vsem sodrugom priporočamo, da se obračajo prej za informacije na strokovno tajništvo, Šelenburgova ulica 6, I, nadstr., kjer dobe vs* potrebna pojasnila.
— Vse naše naročnike, ki prejemajo list po pošti, prosimo, da takoj reklamirajo list, če ga ne dobe. Reklamacije so poštnine
roste, zadostuje navaden papit. Na Iju-ljanski pošti vlada pri dostavljanju .Na-preja* tak nered, da se nam skoraj zdi, da je ta nered napravljen namenoma.
— Laški letalci napadajo Idrijo. .Slovenec* prinaša sledeči dopis iz Idrije:
Iz Idrije, 29. julija 1917. Strašen dan je bil včeraj za Idrijo, Zjutraj ob tri četrt na 7 se je zaslišalo bučanje sovražnih Zrakoplovov. Bili so trije veliki in dva spremljevalca. Vrgli so 33 bomb, zadeli niso nobene hiše in tudi človeka nobenga, dasi so krožili nad četrt ure nad mestom. Komaj so se ljudje malo umirili, pribuči vrvenje v zraku od druge strani ob četrt nad 12 dop. Sedaj je bilo že večje krdelo, osem velikih kapronijev je veslalo po zraku in 22 bomb je siknilo na tla. Zadeti ste dve hiši, drugih žrtev ni bilo. V tretje gre rado, so se nekateri norčevali, in res, zvečer ob četrt na 8. prihrumi zopet šest zrakoplovov, ki so treskali okoli 60 bomb na tla. Ubili so enega človeka, drugega ranili, eno hišo razrahljali. Najbolj jih je jezilo, da že dvakrat na dan niso imeli uspeha, zato so sedaj metali ognjene bombe. Na nekaterih krajih se je vžgalo, a so hitro pogasili, le
gozd, ki je začel bolj visoko na^ mestom goreti, je gorel dalj časa, a so čer eno uro tudi tam pogasili. Tri^orat na dan napasti, je menda Že mala preveč. Mnogo ljudi je prenočilo po rovih in kleteh. Danes ob pol II. dop. je zopet prišel sovražni zrakoplov, menda pogledat, koliko škode so včeraj napravili. Ni metal nobenih bomb, le strahu je zobet veliko napravil.
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj, 30. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO BOJIŠČE.
Severno doline Sušita in na obeh straneh doline Gasinu se je izjavilo več sovražnikovih napadov.
V Bukovini pridobivamo tal ob premagovanju žilavega ruskega odpora. Pri Vale-putni je bilo zavzeto predorno oporišče. Navzgor od Fundul Moldovi smo prekoračili moldavsko dolino. Severovzhodno Ku-tov se nahajajo zavezniki na desnem čere-moškem bregu v boju. Med Prutom in Dnjestrom je bil sovražnik ponovno vržen. Prekoračujemo zapadno mejo Bukovine. Honvedi so zasedli Zaleščike. Med Skalo in Husjatinom je bil gališki zbružki breg očiščen. Izsilili smo si mestoma prehod na ruska tla. Na prostoru južno Brodov so sunile avstro-ogrske in nemške napadalne čete z uspehom v sovražne jarke.
ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠČE.
Neizpremenjeno.
Šef generalnega štaba.
* *
*
NEMŠKO VOJNO PO” O ČILO.
Berlin, 30. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJIŠČE.
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Pod ohromljajočim vplivom našega tudi ponoči stopnjevanega trajajočega od-bijalnega učinkovanja je ostalo bojno delovanje sovražne artiljerije na flandrski bojni fronti včeraj neznatno do poldne. Šele potem je narastlo, ne pa da bi doseglo moč in obseg prejšnjih dni.
Na obali in na odseku Hetsas-Wieltie seje vršil artiljerijski boj ljuto tudi pčnoči. Več proti naši tretji črti prodirajočih izvidnih angleških oddelkov je bilo vrženih nazaj.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika.
Ob Cheminu des Dames je poskusilo včeraj francosko vodstvo na 9 km široki fronti z najmanj tremi novimi divizijami zopet velik napad. Po bobnajočem ognju je jurišal sovražnik od Cerny do Zimske gore pri Craonne večkrat. Naše, v boju preizkušene divizije, so ga odvrnile povsodi z ognjem in protisunkom. Neki rensko-vestfalski pešpolk, ki se je večkrat izkazal, je tam odbil štiri napade. Zvečer jim je obnovil sovražnik južno Aillesa po ves dan trajajočem pripravljalnem ognju še dvakrat. Pa tudi ti sunki so se izjalovili. Znatne težke izgube brez vsakega uspeha so znak bojnega dne za Francoze.
V zračnih bojih so izgubili sovražniki 10 letal. Nadporočnik vitez Tutschek je zbil svojega 21. sovražnika.
VZHODNO BOJIŠČE.
Armadna fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavarskega.
Armadna skupina generalobers ta v. Bohm-Ermol lija.
Ruske sile držijo višine vzhodno obmejne reke Zbruča, katero smo prekoračili na več krajih kljub ljutemu odporu in katero so dosegle naše divizije tudi južno Skale.
Na severnem bregu Dnjestra smo pridobili novega ozemlja preko Korolovke. Med Dnjestrom in Prutom se sovražnik znova besno brani. Bil pa je jugozapadno Zaleščikov z napadi dalje nazaj potisnjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Razno.
*	Predor pod Bosporom. Ko se je
začela zidati bagdadska železnica, so govorili o premostenju Bospora med Štambulom in Haidar-Pašo, da bi pripravili neposredno zvezo železnice evropske in azijske Turčije. Ker bi pa bilo zidanje mosta predrago, so ga preložili na nedoločen čas. Po izkušnjah sedanje vojne, bi železniški most ne mogel biti zadostno varovan, že z ozirom na delovanje sovražnih letalcev. Tako se je v novejšem času porodil načrt, ki bi vezal oba bregova Bospora in obenem tudi železniško mrežo evropske in azijske Turčije po predoru. Bospor je med Štambulom in Haidar-Pašo približno poldrug kilometer širok in okolo 27 metrov globok tako, da bi se to delo vsled moderne tehnike lahko
brez prevelikih stroškov izvršilo. Vprašatije je le na katerem mestu Bospora bi se predor napravil. Ko se je bojeval perzijski kralj Darej s 700.000 možmi proti Skitom/ je dal premostiti Bospor pri Rumili-Hisarju,1 ker Bospor tam še 600 metrov ni širok. Za moderno tehniko se pa to mesto kot najožje ne da upoštevati. Tu odločuje prc* metna potreba in tako se bo predor najbrž v okolici med Štambulom - Galata in Hai> dar - Pa ša r Skutarijem napravil.
*	Zakaj nosi Bonar Law brke. Zanimiva anekdota iz mladosti angleškega voditelja Bonar Lawa kroži po francoskih listih. Ko je bil Bonar Law — tako pripovedujejo — šest let star, je padel z jablane;, na katero je bilo prepovedano lezti, tako nesrečno, da si je razklal zgornjo ustnico. Poklicani zdravnik je opozoril prestrašeno-mater nato, da se mora -računati s tem, da se bo to dečku vse življenje poznalo. „Ne-zmisel“ zavpije mladi mož, pogumno bolečine prenašajoč, »bom pa enostavno nosil brke!“ Ko je dorasel, si je res pustil brke rasti, katere je s posebno paznOstjo gojil in te mu še sedaj grdo zarezo zakrivajo.
Mazilo za lase
■ ■ varstvena znamka ,.Netopir“
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški številka 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje-Steklenica po 4 in 5 Kf. Pošilja se tndi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Zar gotovost se jamči. — Zadostuje Steklenica, spričevala na razpolago.
Via um koni skiaii ii tani društev na tajskem
vabi tem potom
1. podjetja, kii so pod vojno dajatveno postavo na Kran’skem:
2. vse one kranjske tvrdke, ki izdelujejo vojaške potrebščine, vse rudarske obrale na Kranjskem, četudi niso pod vojno dajatveno postavo ter vse tvrdke, ki so članice zveze avstrijskih industri-jalcev, sekcija Kranjska;
3. c. kr. vojaške zavode, ki so industrijalna podjetja in zaposlujejo civilno delavstvo;
4. vsa državna podjetja ter
5. vsa delavska konzumna društva, da se udeleže njenega
ustanovnega občnega zbora
ki bo dne 6. avgusta ob 10. dopoldne v knjižnični dvorani c. kr. deželne vlade kranjske.
DNEVNI RED:	'	/	.	,	.
1. Poročilo pripravljalnega odbora;
2. či tanje in odobritev pravili
3. sprejem članov;
V Ljubljani, dne 2«. julija 1927.
Za delavce in.del konzumna druStva:	Za podjetja:,.
Anton Kristan, Dr. J. Krak.	Jaan Pollak, tovarnar; Mandl, c. kr. inšpektor tob. tovarne
■4. volitev načelstva (6 članov);
5. volitev nadzorstva ter
6. slučajnosti.
Lil
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob pedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.		Z a č 1 a n e :
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure		V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Pre^rov, Gradec Dri Litiji	od 8. dc	pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, lzvzemši<člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v nrecilnldv Gradcu pri Litiji	od 8.	do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Tret nje	od 8. do 11. dop.		Sodni okraj Višnja gora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St Lanbert In Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniike blag’'ne. da se Jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravnika s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku Izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zUoleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora tako) oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne..
Načelstvo.
Izdajatelj: Viktor Zore. — Za uredništvo odgovorna: Štebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.