Malo vode prosinca da obilo vinca. Murska Sobota, 13. januar 2005, leto LVII, št. 2, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Andrej Bručan obljubil hitrejše opremljanje porodnišnice Bojan Korošec nima ministrovega soglasja - Novi člani sveta zavoda murskosoboške bolnišnice, ki jih je imenovala država, so prim. doc. dr. Zmago Turk, mag. Marko Bitenc, mag. Tatjana Brine, Anton Štihec, mag. Silva Norčič in Jože Štrakl Franc Cmrečnjak bo plačal 17 milijonov odškodnine Zakaj povzročitelju nesreče n* treba plačati, kakšna je sodna praksa v podobnih PHmerih in na podlagi česa Se izračuna odškodnina Sprva bo oblačno z rahlimi padavinami, nato pa Jasno In hladno. Str. 12 - Primož Kajdlč -magister Iz Mehike Zvezde so ga pripeljale v največje mesto na svetu Razlogi za študij v deželi Aztekov in Majev so enostavni: dobra astronomija, bele plaže in simpatična dekleta Str. 3 - Mercator odpušča delavce Živil Kranj Pijan zažgal lastno hišo Po eksploziji je ogenj zajel hišo, ki je pogorela... Pravijo, da Pomurci menda nimamo denarja, vseeno pa največ plačujemo z gotovino Tehnološki presežek tudi 89 Pomurcev 34 delavcev zaščitene kategorije bo Mercator prevzel Str. 9 - V Kmetijstvu Črnci drugo leto po stečaju Ob poljedelstvu še govedoreja? Jim bo s tožbo uspelo izterjati denar, ki ga je neodgovorno zapravil stečajni upravitelj? Str. 14 - Odzvali smo se povabilu matere samohranilke Izidor si je zaželel fige, liziko in čokolado Mauricio je z očmi iskal očeta NAROČNIK AKTUALNO 13. januar 2005- VESTNIK Ime že imajo, a ga še ne želijo izdati Utrudljivo stanje v mestnem svetu Tiskovna konferenca ŠD NK Mura 29. januarja na priprave v Turčijo Na tiskovni konferenci ŠD NK Mura smo zvedeli, da bodo soboški nogometaši po nekajdnevnem treningu v Fazaneriji 29. januarja odšli na 14-dnevne priprave v Turčijo. Do začetka spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL - ekipa Mure je po prvem delu Šele na osmem mestu - bodo odigrali tudi več prijateljskih srečanj. Računajo, da se bodo do konca tekmovanja v prvi ligi uspeli uvrstiti med prvih šest, ki se bodo potegovali za naslov slovenskega prvaka. •V tem času bo veliko dela, vendar smo kolektiv, ki želi klub finančno rešiti,* je med drugim dejal novi športni direktor Alfred Jer-maniš. »Trenutno je na seznamu 21 igralcev. Ob zmanjšanju plače za 35 odstotkov pa je v tej situaciji nerealno pričakovati večje okrepitve Zaradi rdečih številk moramo vsi zategniti pasove. Ker imamo sedaj samo dva vratarja, Prša pa je mlad, perspektivni vratar, je tveganje preveliko, Če bi se prvemu vratarju Mujčinoviču kaj zgodilo. zato iščemo še enega dobrega vratarja « Trener Milan Miklavič pa je poudaril, da igralcem maksimalno zaupa, zato pričakuje, da bodo letos popravili svoj položaj na prvenstveni lestvici. M. J. Iz Lendave Kdo bo urednik Nepujsaga? Tudi drugi poskus, da bi imenovali direktorja in odgovornega urednika Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti v Lendavi, ki izdaja tednik Nepujsag, ni uspel. Kandidat je bil tako kot na prvem razpisu dosedanji nosilec te funkcije Lajos Bence (osmo leto). Uradna informacija je, da ga svet zavoda, ki šteje sedem članov, ni potrdil predvsem zato, ker večina članov ni bila zadovoljna s programom oz. videnjem razvoja tednika v madžarskem jeziku. Izdajajo ga v nakladi okrog 1 .’’00 izvodov. Ali je v ozadju (ne)izvolitve Lajosa Benceja Še kaj drugega, je možno le ugibati. On sam nam je dejal, da ima zamisli o prenovi Nepujsaga in da je predlagal tudi njegovo uvrstitev na svetovno medmrežje (internet). Medtem je spet objavljen razpis. Ali se bo znova prijavil, pa se še ni odločil. Lahko, da se ne bo. J. G. 0 podžupanih sedaj še opozicija Na izjave mestnih odborov Liberalne demokracije in Združene liste o podžupanih, o katerih smo v Vestniku že pisali, so se odzvale tudi Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Slovenske ljudska stranka, Zeleni Slovenije in Aktivna Slovenija, ki v mestnem svetu občine Murska Sobota tvorijo opozicijo, in v celoti zanikale izjave o dobrem sodelovanju med pozicijo in opozicijo. »Res da smo začeli v Murski Soboti vse od prvih demokratičnih volitev ob koncu 80. let delati zelo demokratično. Saj so v preteklosti župani imeli to prakso, da so imenovali enega podžupana iz pozicije in enega iz opozicije. Ko pa je bil na rednih volitvah izvoljen gospod Slavic, se je to spremenilo. Podžupana je namreč imenoval le iz svojih vrst, tako da opozicija svojih županov ni imela,« je predstavil mnenje SLS na tiskovni konferenci Ivan Obal in dodal, da si delovanja mestnega sveta oziroma občine nasploh brez sodelovanja opozicije sploh ne zamišljajo. O zahtevah Zelenih je spregovoril Franc Meolic: »Zahtevamo, da se komisija za volitve in imenovanja prerazporedi tako, da bodo zastopane vse politične stranke, ki so dobile mandat v mestnem svetu na zadnjih lokalnih volitvah To je bilo sveto Ivan Obal, SLS: »V preteklosti nismo zahtevali svojega podžupana, ker smo menili, da je LDS s svojo vlado dovolj sposobna, da bi lahko v Mursko Soboto pripeljala celo vrsto stvari, ki bi se lahko izvedle. Vendar se ni zgodilo tisto, kar smo pričakovali, in seveda zdaj nikakor ne želimo, da bi ta situacija ostala.« pravilo, katerega se je upoštevalo v prejšnjih mandatih, vse od začetka lokalne samouprave. Saj na tak način stranke lahko uresničujejo svoje programe.« Mnenje SDS je predstavljal Drago Šiftar, ki bo tako kot druge opozicijske stranke mestnega sveta Murske Sobote zagovarjala izvolitev dveh podžupanov, enega iz leve in enega iz desne opcije. »Mislim, da je to normalna in tudi edina razumska praksa,« je povedal Šiftar. »Župan in skupina, ki ga je podpirala, je pred volitvami obljubljala zmanjšanje stroškov za župana. Ker sta bila sedaj dva podžupana in ker ponovno predlagamo dva, bi se zdelo, da smo to obljubo snedli. Vendar jo želimo uresničiti tako, da bomo Drago Šiftar, SDS: »Stanje, kakršno je v mestnem svetu sedaj, je zelo utrudljivo. Osebno naprošam vse kolege svetnike in tudi župana, da se vsi skupaj potrudimo, da bo mestna občina v prihodnje delala boljše oziroma še boljše kot do sedaj. Dajmo se, prosim, držati dogovorov, bodimo spravljivi in ustvarjalni. To je danes potrebno še bolj kot kadarkoli.« res imeli dva podžupana, ampak bomo stroške, ki sta jih »povzročata«, zmanjšali na polovico. Se pravi tisti, ki bodo izvoljeni za podžupana, bodo delali za polovico manjšo plačo.« Slabo sodelovanje med levo in desno politično opcijo ter med županom Antonom Štihcem (SDS) in podžupanjo Nadjo Ivanc Miloševič (ZLSD) je na konkretnem primeru predstavil svetnik Nove Slovenije Alojzij Rous, ko je Miloševičeva na zadnji seji mestnega sveta nasprotovala kadrovskim načrtom župana, ki jih je predlagal po veljavnih predpisih, sprejetih za časa Ropove vlade. »Kako si potem gospa podžupanja predstavlja konstruktivno sodelo- Franc Meolic, Zeleni Slovenije: »Zeleni Sobote zahtevamo, da se odpravijo krivice tistim strankam, ki so bile oškodovane pri razporeditvi v nadzorne svete in komisije. To so SLS, AS in Zeleni Sobote. Pa še nekaj o podžupanih. Ti pomagajo županu pri njegovem delu. So desna roka župana, zato si ne morem predstavljati županovega dela, če sta oba župana iz nasprotne politične opcije, kot seje pokazalo na zadnji seji mestnega sveta. Stranka Zelenih'poziva tudi oba podžupana, da zaradi politične kulture vrneta mandat podžupana in s tem omogočita novemu županu, da predlaga svoja podžupana.« vanje z županom, če mu nasprotuje verjetno samo za to, da mu nasprotuje. V zadevi, v kateri nima nobenega argumenta.« Izjave predstavnikov strank LDS in ZLSD pa je Marjan Merklin iz Aktivne Slovenije komentiral tako: »Svetniškima skupinama LDS in ZLSD bi bilo v veliko večjo korist, če bi energijo namesto v poseganje v pristojnosti župana usmerili v reševanje razvojne problematike mestne občine v korist vseh občanov.« V. Poljanec Radenska ne bo imela več svojih čistilk Po tridesetih letih dela v Radenski jih bo prevzel čistilni servis Vučja vas-Cogetinci Zlatko Vili Hohnjec: »Za čistilke smo korektno poskrbeli« Po podpisu pogodbe o gradnji avtoceste med Vučjo vasjo in Cogetinci v decembru naj bi stekle tudi priprave na gradnjo. Po informacijah, dobljenih pri glavnem izvajalcu SCT-ju, je začetek del predviden za začetek naslednjega meseca, ko naj bi jih investitor DARS vpeljal v posel. To pomeni, da jim preda zemljišča in potrebno dokumentacijo za začetek gradnje. Vzporedno s tem pa se bodo delila dela med partnerji, ki so skupaj z SCT-jem sodelovali na razpisu. Ne glede na to pa se na trasi začenjajo pripravljalna dela. POZIV Regionalni sklad dela za Pomurje, lendavska 5a, 9000 Murska Sobota IŠČE MANAGERJA Manager mora izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba ekonomske, pravne ali pedagoško-andra goske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - obvlada delo z računalnikom v okolju windows, - obvlada vsaj en svetovni jezik, - pozna trg dela v Pomurju, ■ - drugi pogoji: opravljen strokovni izpit ZRSZ (najkasneje v 6 mesecih od prevzema funkcije). Funkcija managerja se opravlja pogodbeno brez možnosti sklenitve delovnega razmerja, vse vloge z dokazi 1 i o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Regionalni sklad dela za Pomurje, P. P. 25.9224TumiŠče. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v I5dneh od objave Dodatne informacije na skladdela@volja.net. Generalni direktor Radenske, d. d., Zlatko Vili Hohnjec je v novembru za Vestnik napovedal zmanjšanje števila zaposlenih v družbi, vsi pa naj bi odšli na tako imenovani mehki način, in sicer z rednim ali predčasnim upokojevanjem. Možnosti prerazporeditve delavcev k drugemu delodajalcu ni omenil, Čeprav bo s prvim februarjem to doletelo devet delavk. Gre za čistilke, ki jih bo prevzel čistilni servis Hernaus, d. o. o., iz Velenja. Razen dveh so vse stare več kot petdeset let, dve pa sta celo pred upokojitvijo. Zaradi invalidnosti štiri delajo po štiri ure, ena je invalidka tretje kategorije, štiri pa delajo poln delovni čas, čeprav so tudi te zaradi bolezni pogosto na bolniškem dopustu. Štiri imajo v Radenski več kot trideset let delovne dobe, preostale pa več kot dvajset. Delavke so zaradi tega, da jih bodo po toliko letih dela v Radenski predali drugemu delodajalcu, zelo prizadete, bojijo pa se tudi za socialno varnost. Sprašujejo se tudi, ali so za podjetje res samo velik strošek, in opozarjajo, da so delavci Še najmanj krivi za slabše poslovanje družbe, ampak so za to odgovorni delavci na vodilnih rtastih. Zlatko Vili Hohnjec, generalni direktor Radenske, d d., je pojasnil, da je poslovodni kolegij Radenske o nadaljnjem delu čistilk odločal novembra. Med več ponudbami čistilnih servisov so se odločili za Hernaus, d. o. o., iz Velenja »predvsem iz razlogov, ker je ponudnik upošteval zahtevo Radenske, d. d., da zagotovi delo za vse delavke«. Delavke naj bi imele pri novem delodajalcu zagotovljeno delo za nedoločen čas, prav tako pa bo za nedoločen čas sklenjena tudi pogodba s podjetjem Hernaus za čiščenje prostorov Radenske. »Eno leto so v novi družbi vsem zagotovljene enake pravice koc v Radenski, d. d., v letih od 2006 do 2009 pa vse delavke, razen dveh, izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo kot starejše delavke Še več, s pogodbo smo se tudi zavezali, da se v primeru, če Radenska, d. d., prekine pogodbo s čistilnim servisom pred pretekom petih let, vse delavke zopet zaposlijo v Radenski, d. d.,« je v pojasnilu zapisal Zlatko Vili Hohnjec, prepričan, da je Radenska glede na delovne izkušnje, starost ter varstvo pravic na korekten način poskrbela za prezaposlitev čistilk. Na vprašanje, zakaj tudi teh delavk z odpravnino ne dajo na zavod, je prvi mož Radenske odgovoril: »Dve od devetih delavk bosta letos izpolnili pogoj za starostno upokojitev. Preostalih sedem delavk ne izpolnjuje pogojev, da bi iz poslovnih razlogov šle na zavod in ob tem prejele odpravnino« Z delavkami, ki naj bi šle k drugemu delodajalcu, se do včeraj, ko je bil na to temo sklican sestanek s sindikatom in svetom delavcev, ni pogovarjal nihče iz vodstva. Pa tudi za ta sestanek same uradnega vabila niso dobile, vendar so bile odločene, da bodo nanj šle, in si zato vzele dopust. Izvedeti so namreč želele tudi, ali jih novi delodajalec lahko napoti na delo drugam, saj vedo, da jih lahko, če bodo to zaradi starosti in bolezni od’ klonile, kaznuje s prenehanjem delovnega razmerja. Zanima jih tudi, ali jih bo Radenska ponovno zaposlila tudi v primeru stečaj® novega delodajalca ali ugotavljanja presežnih delavcev, kar sicer ni njena zakonska obveza, morda pa moralna dolžnost. Delavki, ki se bosta letos upokojili, pa bi morda radi slišali, ali po toliko letih dela v Radenski res ne moreta v pokoj kot upokojenki Radenske Majda Horvat VESTNIK izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktoncaj, Janez Votek (odgovorni urednik}, Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rtuper Bodeč, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj, Majda Horvat Milan Jerše (novinarji) Nataša Juhom Juhi Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov »ednlštva I* uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel št ■ 53119 98 (naročniška služba), n c 531 19 60 534 8017 {novinar)1 Vestnika), Venera (trženje) 534 8015, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za bi mesece Je^.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike v tujini je 37 500 00 SIT, polWw naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev, izvod v kolportaži je 300,00 SIT Celoletna naročnina za internetno izdajo Je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900’ 9000247884. Tlslc Podjetje za usposabljanje invalidov SEJ Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. dena Zakona o davku na dodano vrednost Uradni list 23 12 1998. št 89 in Zakona o izvrševanj proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103. Naklada: 15.200 izvodov Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-lnl.si. Venera: venera@p-inf si Naročniška služba: oglasi.vestnlk@p-inf,si, WWW stran: http://www.vestnlk.si- VESTNIK - 13. januar 2005 AKTUALNO 3 Minister za zdravje Andrej Bručan v Pomurju Obljubil hitrejše opremljanje porodnišnice Bojan Korošec nima Bručanovega soglasja Komentar Bojan Korošec očitno še ne sedi trdno na direktorskem stolčku, čeprav ga je svet zavoda murskosoboške bolnišnice konec decembra že imenoval na to funkcijo za naslednji štiriletni mandat Manjka mu namreč še soglasje ministrstva, o katerem pa je minister za zdravje Andrej Bručan dejal: ’Proučili bomo situacijo v bolnišnici Murska Sobota.« Kaj konkretno bo ministrstvo proučevalo ali o čem se bo odločalo? »Pomembnih bo več zadev, od finančnega poslovanja do ocene odnosov v bolnišnici. Andrej Bručan: »Javni razpisi so v zdravstvu nasploh problem, za kar so krivi slabo pripravljeni razpisi in zakonodaja, ki dovoljuje nepotrebne revizije ter podaljšuje nakup aparatur in druge investicije. Upam, da bodo te Stvari lahko popravili tudi v zakonodaji in da bodo nakupi potekali hitreje. To seveda velja tudi za murskosoboško porodnišnico." ' -i Korošec : »Za optimalno delo-v današnjih razmerah bi bolni-Potrebovala trideset do šestintri-zdravnikov. Najraje bi videli, če bl 1 ^eli domačine, torej iz naše okoli-ven(jar pa njsmo in ne bomo delali če bodo to kolegi iz dižav Evrop-unije, ki obvladajo medicino.« Gre za celo paleto meril, ki jih '■orno upoštevali pri odločitvi, In ko se bomo odločili, borno to 'udi sporočili,« je na srečanju z novinarji (|ejai Bručan Po-^nljivo pa so zvenele tudi be-'udi: da težko reče, ali bo mne-'U1- podano do konca meseca, ''^janu Korošču namreč mandat Poteče 25. januarja, to pa lahko Pomeni, da bo, Če ministrstvo Wasp ne bo dalo pravočasno, 'odenje bolnišnice opravljal kot ytšilec dolžnosti. In do kdaj? La-o tudi do ponovnega razpisa ■ mesto direktorja. Dodelitev pomurske raziskovalne nagrade 2004 Študentje, pozor V nedeljo, 16. januarja, se končuje razpis pomurske raziskovalne nagrade za najboljša diplomska dela, magistrske naloge >n doktorske disertacije pomurskih študentov v letu 2004, ki ga razpisuje Fundacija znanje za razvoj v sodelovanju s Pomursko znanstveno akademsko unijo (PAZU), '^delili bodo nagrade za najboljše diplomsko delo s področja nara-'oslovnih ved ter družboslovja in humanistike, najboljše magistrsko In najboljšo doktorsko disertacijo. Vsi nagrajenci bodo prejeli Pukeio jn denarni znesek. 150 tisočakov za najboljše diplomsko delo, J 1 tisočakov za najboljše magistrsko delo in 250 tisoč tolarjev za -Jboljšo doktorsko disertacijo. Na razpis se lahko prijavijo vsi študenti s stalnim prebivališčem v °murju, ki so diplomirali, magistrirali ali doktorirali v letu 2004. Tisti, ’se Potegujejo za najboljše diplomsko delo, morajo imeti Še povpreč-■■ 'i cnu izpitov vsaj osem, morajo biti mlajši od 27 let in so nezaposle-ni niso zaposleni zunaj Pomurja Tisti, ki se potegujejo za najboljše "jm-irskn delo, pa morajo poleg stalnega prebivališča v Pomurju izpol-hjevuj ?r ,jVJ pOgOja ]n sjcer morajo biti mlajši od 51 let, povprečna Orena njihovih izpitov na podiploskem študiju pa mora biti vsaj osem Prijava mora vsebovati prijavni obrazec in ustrezne priloge in mora biti ° dana do 16. januarja do 12. ure osebno ali priporočeno po pošti na Ra-‘‘kovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan. Naloge bo ocenjevala Pa?1 Wna l™1 sestavl)ena lz pomurskih akademikov, rednih članov 11 rezultati razpisa pa bodo objavljeni zadnji dan v marcu. Vanja Poljanec Kot je slišati, ministru ni všeč, da je svet zavoda imenovanje izpeljal na hitro in v času menjave vlade, ne da bi se o tem predsednik posvetoval z njim, in kot kaže, sedaj nekaj pripravlja. Prvo dejanje je že to, da je vlada imenovala nove člane sveta zavoda murskosoboške bolnišnice, šest v sicer trinajstčlanskem svetu, ob tem da za ta mesta po drugih bolnišnicah minister Bručan o možnih imenih šele poizveduje. Seveda pa minister v Mursko Soboto ni prišel zaradi imenovanja direktorja bolnišnice, ampak, ker je, tako Bručan, poma njkanje zdravnikov velik problem prav v severovzhodni Sloveniji. Po pogovoru z vodstvom murskosoboške bolnišnice, območnega zavoda za zdravstveno zavarovanje in potem še z direktorji zdravstvenih domov ter župani je novinarjem povedal, da je največji problem mursko soboške bolnišnice dokončanje porodnišnice. Povzel je tudi ugotovitev iz pogovorov, da veliko bolj kot v osnovnem zdravstvu zdravnikov primanjkuje v bolnišnici, to pa ne velja drugod po Sloveniji, ter napovedal ak- Novi člani sveta zavoda murskosoboške bolnišnice, ki jih je imenovala država, so prim. doc. dr. Zmago Turk, mag. Marko Bitenc, mag. Tatjana Brine, Anton Štihec, mag. Silva Norčič in Jože Štrakl. cijo ministrstva za iskanje več zdravnikov, tudi z »uvozom« iz držav članic Evropske unije. Osnovno zdravstvo v Pomurju se, tako Bručan, ubada s problemi organizacije nujne medicinske pomoči, pogovor pa je rekel tudi o zasebnem zdravstvu, o katerem so ugotovili, »da pa v nobenem primeru ne nameravamo na silo organizirati zasebnega zdravstva, ki ga potem ne bi mogli realizirati na te renu«, je izjavi! Andrej Bručan Pojasnil je, da ima Slovenija med evropskimi državami v osnovnem zdravstvu najnižji delež zasebnega in da bo treba v prihodnje pospešiti njegov razvoj. Gost iz Ljubljane je omenil tudi načrt za spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Mercator odpušča delavce Živil Kranj Tehnološki presežek tudi 89 Pomurcev 34 delavcev zaščitene kategorije bo Mercator prevzel V Živilih Kranj oz. poslovnem sistemu Mercator, ki je predlani prevzel Živila, so sklenili, da je v Živilih Kranj, ki naj bi letos doko pčno »usahnila«, 165 zapo slenih tehnološki presežek, od tega 76 na Gorenjskem in 89 v Pomurju. Spomnimo se, da je poslovni sistem Mercator predlani prevzel trgovsko podjetje Živila Kranj, ki so pred leti prevzela pomursko trgovsko podjetje Potrošnik. Predsednik sindikata delavcev Živil Pomurja, ki je v sklopu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Drago Ivanič je povedal, da je sindikat ves čas dogovarjanja z upravo Živil Kranj oziroma Mercatorja ugovarjal nameri o prekinitvi pogodbe o delu iz poslovnih razlogov in delavcem ponudi) pravno varstvo v okviru zakona o delovnih razmerjih; »V Pomurju je trenutno presežnih 89 delavcev, od tega jih 54 spada v tako tmeno vano varovano kategorijo, za po katerem bi socialno ogrožene, na primer brezposelne, oprostili plačevanje premij, ta denar pa bo za okoli sto tisoč ljudi treba privarčevati drugje. Minister za zdravje Andrej Bručan je odgovarjal tudi na vprašanja glede zaposlenih zdravnikov brez licence ter o ugotavljanju odgovornosti za njihovo zaposlitev. Zatrdil je, da je dvesto zdravnikov brez licence previsoka številka, vendar natančne ne ve nihče. Mi nistrstvo je o njih z dopisom zdravstvene zavode povprašalo šele sedaj. Murskosoboška bolnišnica ima zaposlene štiri tuje zdravnike, ki so v svoji državi že pridobili specialistični naziv, sedaj pa se pri nas, oziroma ena zdravnica se še bo, specialistično izpopolnjujejo. Majda Horvat katere se je poslovni sistem Mercator zavezal, da jih prevzame najkasneje z datumom izbrisa podjetja Živila Kranj iz sodnega registra, 55 delavcev pa je presežnih in jim bodo aprila začeli teči odpovedni roki. V sindikatu smo si dve leti prizadevali, da bi čim več delavcev prevzel poslovni sistem Mercator oziroma njegove hčerinske firme, žal nam to ni uspelo. V Pomurju tudi ni nobene druge možnosti za zaposlitev teh delavcev. To so v bistvu trajno presežni delavci, v glavnem delavci v režiji in del v logistiki V poslovnem sistemu Mercator trdijo, da se ta dela podvajajo in da v fazi tranzicije, ko pripojijo hčerinska podjetja k matici, ugotavljajo presežne delavce tudi drugje.« Ivanič dodaja, da dejansko ni nobene možnosti, da bi teh 55 delavcev prevzel Mercator, tako da se bodo prijavili na Zavodu za zaposlovanje, odpravnine pa so v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Sindikat ves čas nasprotuje takim prevzemom, Kemija Danes je moderno govoriti o kemiji, čustveni inteligenci, človeškem kapitalu, učečih se podjetjih in ne vem, kaj vse si bodo še izmislili Za vsemi temi izrazi se skrivajo velike razlage in razglabljanja. No, pa tudi ko poslušate novodobne poslovneže in predstavnike za stike z javnostmi slišite, koliko pret- varjanja potrebujejo, ko poskušajo prepričati s tem, za čimer stojijo, recimo kemijo, čustvi in podobnim. Resje, če razmislimo o izrazih, že na prvi pogled zares »ubijajo« in obetajo. Kemija je s svojimi formulami res zapletena zadeva, redko katere formule funkcionirajo na enostaven način, s čustvi je še nekoliko težje, s kapitalom spet enostavno. Vendar ne kemija, ne čustva, ne upravljanje kapitala in tudi učenje ne bodo dali učinka, ki ga vsi s to novodobno terminologijo-obljubljajo. Vrtenje na tej »novodobni osi razvojnih« vzvodov zanemarja ali zamegljuje podrobnejši pogled v strukturo naših podjetij kot sistemov. Predvsem je zanemarjen pogled na to, kje sta koncentrirana moč in vpliv, kako sta porazdeljena znotraj podjetij in koliko sta odvisna od okolja zunaj podjetja. V razvojnih zgodbah se vse vrti okrog kapitala in znanja. Žal si nihče ne zastavi vprašanja, kako se uporabljata moč in vpliv znotraj in kako vplivata na razvoj podjetij in s tem posredno tudi na okolje. Že poldrugo desetletje je minilo od spremembe družbenega sistema, dovolj dolga doba, ki bi lahko prinesla določene spremembe. Do tega ni prišlo, žalje ostal prostor na ravni preteklega časa, ko so bili temu okolju delegirani proizvodni programi in delovne organizacije. Posledično so podjetjem določali tudi organizacijsko strukturo, njihove povezave in s tem strukturirali moč in vpliv znotraj podjetij. Pa ne gre samo za domača podjetja, kot so bila Mura in Panonija, Var-stroj, Elrad, Radenska itd., ampak tudi za postavljanje obratov podjetij iz drugih okolij v tem prostoru, ki so selila del proizvodnje v ta okolja, in to večinoma ne po svoji volji. Hkrati je tudi dejstvo, da podjetniški voditelji niso bili tehnokratsko usmerjeni, ampak predvsem politično, saj jih ni bilo malo, ki so znotraj svojih okolij kolobarili s funkcije na funkcijo, na koncu pa so potrebovali ustrezen položaj v gospodarstvu. To je seveda vplivalo na to, da nismo dobili normalnih podjetij z normalno porazdelitvijo vlog tri moči, ki je šepala zlasti na tehnokratski -torej razvojni ravni. Posledica tega je bila izredna fluktuacija (prihodi in odhodi) kadrov v podjetjih Vse to pa Je povzročalo negativne razvojne učinke. Izredno negativno je tudi učinkovalo na vračanjekadrov. Nobeno presenečenje torej ni, daje danes tako pomanjkanje kadrov. Zavedati se je namreč treba, da manjkata najmanj dve ali tri generacije šolajočih se, ki ob taki notranji podjetniški strukturi in negativni izkušnji njihovih staršev ali starih staršev niso imeli interesa za to okolje. Danes se v večini primerov ni kaj dosti spremenilo, razen v tistih nekaj podjetjih, ki sem jih pred kratkim že omenjal. Je pa še nekaj, tudi na politični ravni se ni kaj bistveno spremenilo, tudi tu se, s častno izjemo Radgone, v zadnjih dveh letih še naprej čaka, da bo politika predpisovala nove proizvodne programe in podjetniško strukturo. To sta torej pomurska kemija in čustvena inteligenca. J. V. kjer podjetje prevzame le tisti del drugega podjetja, ki mu prinaša dobiček V Evropi podjetje prevzame celotno drugo podjetje in šele potem ugotavlja presežke delavcev: »V petek smo imeli v Naklem pogovor s predstavniki uprave Živil in poslovnega sistema Mercator, kjer smo prišli do sporazuma, da se poslovni sistem Mercator zaveže, da bo prevzel vse varovane kategorije delavcev, to se pravi invalidne, starejše delavce, matere, nosečnice in podobno. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je bil uradno seznanjen s prevzemom aprila lani in menimo, da bi se takrat morala začeti povsod v podjetju prizadevanja, da se delavce v podjetju prerazporedi. V Kranju so zagotovili delo skoraj 90 odstotkom zaposlenih v režiji, v Pomurju pa jih gre toliko na Zavod za zaposlovanje. Ob prvih informacijah o tehnološkem presežku smo se pritožili tudi zato, ker smo menili, da ni zakonito, ker v programu o presežnih de- Predsednik sindikata delavcev Živil Pomurja Drago Ivanič lavcih ni bilo rešeno vprašanje zavarovanih kategorij delavcev. Šele z dogovarjanjem, ki je potekalo korektno, se je poslovni sistem Mercator zavezal, da bo te delavce prevzel, če sindikat umakne predlog za arbitražo glede programa presežnih delavcev, uspeli pa smo se tudi dogovoriti o odpravninah. V naslednjih dneh bodo sindikat in uprava dogovor tudi podpisali.« J. Ga. LOKALNA SCENA 13. januar 2005-VESTNIK Delovanje radgonske upravne enote Na prvem mestu skupaj s Trebnjem Načelnik upravne enote Gornja Radgona, ki pokriva občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Marjan Potisk tudi to zimo nadaljuje s koristno prakso, ko na tiskovnih konferencah sproti predstavlja dejavnosti in dosežke. Tako je bilo tudi na petkovi tiskovni konferenci, ko je poleg poročila o poteku reševanja denacionalizacijskih zahtevkov (v zadnjih dveh letih so dosegli največji napredek v državi, na 1. stopnji nimajo več nerešenih zadev) Potisk predvsem govoril o rezultatih ankete zadovoljstva strank z njihovimi storitvami ter o novostih v delovanju upravne enote in krajevnih uradov Med drugim lahko državljani po novem overijo takšne in drugačne podpise tudi na krajevnih uradih, kar je cenejše in hitrejše kot pri notarju Razen v Gornji Radgoni to lahko storijo tudi na krajevnih uradih pri Svetem Juriju in v Radencih. Oba sta bila namreč lani ustrezno informatizirana, a kot je dejal Potisk, se tisti v Radencih »ni prejel*, saj ljudje nekako še vedno raje hodijo na UE v Gornjo Radgono Povsem drugače je pri Svetem Juriju, kjer občani redno uporabljajo možnosti za ureditve takšnih in drugačnih zadev. Ob tem je Potisk dodal, da se sploh ne Čuti, da so pred nedavnim ukinili krajevna urada v Apačah in Negovi. Dela je biio namreč premalo. ob tem pa tudi denarja za informatizacijo ni bilo. Načelnik Potisk pa je bil še posebno prijetno presenečen nad dosežki ocenjevanja kakovosti storitev, ki so jo spet opravili po posebni metodologiji. Tako so v letu 2004 dosegli oceno 4,67, s čimer je UE Gornja Radgona, kjer je zaposlenih 38 ljudi, skupaj UE Trebnje na prvem mestu v državi. O. B. Denacionalizacija v UE Gornja Radgona Ni podlage za vrnitev v naravi Ali bodo naslednikom Juliusa Mainla vrnili več kot 250 ha zemljišč, Šaričevim Zdravilišče Radenci, Bouvier j evim zajeten del Radgonskih goric in drugih nepremičnin, Toplakovim pa petanjsko polnilnico mineralne vode? To so vprašanja, na katera Še ni dokončnega odgovora. Prevladujejo težave z ugotavljanjem državljanstev, tako da so vse zadeve, ki jih ni bilo možno rešiti v okviru UE Gornja Radgona, na različnih ministrstvih in upravnem sodišču. •Denacionalizacija bi morala biti že zdavnaj končana tudi na našem območju. Žal pa ni šlo, pa ne po naši krivdi, kajti za nas je bila denacionalizacija prioriteta. Vse, kar se je dalo rešiti, smo rešili. Žal pa je še 39 zadev, ki niso končane na prvi stopnji, torej pri nas. V večini primerov so problemi z državljanstvom tistih, ki so vložili zahtevke, so pa tudi drugi problemi. In velika večina teh zadev je v obravnavi na notranjem ministrstvu, nekaj pa jih je tudi na upravnem sodišču. Kljub vsemu smo pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov na prvem mestu v Pomurju in na tretjem v državi,« pravi načelnik Upravne enote Gornja Radgona Marjan Potisk. Kako bo z nerešenimi zadevami, bo najbrž znano kmalu, ko naj bi se vse uredilo na ministrstvu in sodiščih. In takrat bo najbrž tudi znano, ah bodo morebitna vračila v naravi povzročila nove zaplete in težave sedanjim lastnikom. Po mnenju načelnika Potiska ni zakonske podlage za vračilo nepremičnin v naravi, toda o tem bodo odločali drugi. In upati je, da bo v vseh primerih upoštevana veljavna zakonodaja, ne pa dnevna politika. O. Bakai Za oskrbo z vodo najmanj deset odstotkov Konstruktivnih štiriindvajset Podpis pogodbe 21. januarja? Na zadnji koordinaciji pomurskih županov, ki naj bi bila le ena od mnogih v tem mesecu, so bili po besedah njenega gostitelja, župana mestne občine Murska Sobota Antona Štihca, župani zelo konstruktivni in skladni. To pa ne velja za župana Svetega Jurija ob Ščavnici in župana Gornje Radgone, ki se koordinacije nista udeležila. Seveda je bila glavna tema koordinacije tudi tokrat projekt za oskrbo z vodo v Pomurju, Dvajset občin naj bi že imelo sprejete občinske sklepe, s katerimi pooblaščajo župane, da lahko podpišejo pogodbo o oskrbi z vodo v Pomurju v takšni obliki, kot je pripravljena. Katere so tiste občine, ki tega sklepa še nimajo, Štihec ni hotel povedati, češ da so se zmenili, da nobene od občin ne bodo posebej omenjali. Izvedeli pa smo, da gre za eno prekmursko in tri prleške občine. Po njegovih besedah namreč nobena občina ni bila eksplicitno proti načrtovanemu projektu, ampak vse še dopuščajo možnost, da k njemu pristopijo Po telefonu s Pod Upnikovo Župani, ki so imeli pomisleke o pogodbi, so dobili odgovor že kar takoj na koordinaciji. Po telefonu so namreč poklicali Bernardo Podlipnik na ministrstvu za okolje in prostor, odgovorno za omenjeni projekt, ki naj bi se udeležila že naslednje koordinacije. Na njej se bo pogodba dokončno pregledala in izoblikovala. »Še pred tem se bo Anton Štihec, župan občine Murska Sobota: »Investicijske študije, projektna dokumentacija, idejni načrti, državni lokacijski načrti so ovrednoteni na okrog 500 milijonov. 50 milijonov so prek razvojne agencije kot lasten delež pomurske občine že prispevale.« Čine v preteklosti že vlagale v sistem oskrbe z vodo, kako bo s sredstvi, ki so bila zbrana s samoprispevki, kaj bo z javnimi podjetji, ki so v občinah že ustanovljena, in kakšen bo njihov status kasneje, so nejasnosti, zaradi katerih občinski sveti naj ne bi dali pooblastil županom za podpis sestavljene pogodbe. Se kriteriji nižajo? V začetku je bil projekt zastavljen tako, da pristopi vseh 26 občin in okrog 122 tisoč prebivalcev. »Razumeti morate, da so sestal odbor, ki so ga župani že oblikovali, ki bo pogodbo pregledal in predlagal popravke za stvari, ki so nejasne, stvari, za katere bo menil, da bi morale biti zapisane drugače,* pravi Štihec. Kaj bo z minulimi vlaganji, z osnovnimi sredstvi, ki so jih ob- pri kandidaturi za pridobitev sredstev iz strukturnega sklada določeni pogoji. Kot je pojasnilo ministrstvo, je eden od teh pogojev tudi minimalna kvota 100 tisoč prebivalcev. Jasno, če je prebivalcev več, če je več občin, je večja možnost, da bomo uspešni na razpisu za pridobitev teh sredstev,« pojasnjuje Štihec, res pa je, da kvoto sto tisoč prebivalcev dosežejo že občine na levem bregu reke Mure. Ob podpisu pogodbe se bo pripravil natančen časovni in finančni načrt izvajanja projekta. »Mini- 55 odstotkov projekta naj bi se financiralo iz strukturnega sklada, 35 odstotkov naj bi dala država, največ 10 odstotkov pa občine. strstvo je že pripravilo tabelarični prikaz terminskega plana in tudi stroškovno ovrednotenje do konca leta 2006. Pripravil se bo predlog dveh aktov, ki bi jih občinski sveti morali sprejeti. Prvi je odlok o skupnem javnem podjetju, drugi pa je o oskrbi s pitno vodo, kjer bo tudi definirano, kaj je primarni vod, kaj je sekundarni vod, kaj je z morebitno samostojno oskrbo, kaj je z minulimi.vlaganji,« je povedal Štihec Dodal pa je še: »Naredil se bo izjemno natančen popis osnovnih sredstev od 31.12. 1994, ko so se ustanovile lokalne skupnosti, z vsem, kar so občine od 1.1. 1995 vlagale v oskrbo z vodo. Vse se bo popisalo in ovrednotilo, koliko vodov je bilo zgrajenih in tudi finančne obveznosti, ki jih imajo nekatere občine, krediti in tako naprej. In to bo tudi eden od kriterijev, po katerih se bo določal lastniški delež v javnem podjetju.* Seveda bo vse odvisno Še od števila prebivalcev, vložkov v osnovna sredstva in minulih vlaganj. Kdo bo določal ceno vode? Ministrstvo naj bi do konca leta 2006, ko bodo lahko kandidirali na razpis, že naredilo regulator cene. V sklopu države naj bi ustanovili odbor, ki bo določal tudi ceno za oskrbo z vodo. Občinski sveti pa bodo lahko določevali le minimalno ali maksimalno vrednost znotraj določenega intervala. Tudi vsa osnovna sredstva, ki jih imajo v občini, bodo ostala na občinskem nivoju. Skupno javno podjetje bo le upravljalo enotni sistem primarnih vodov in skrbelo za enotno koordinacijo oskrbe s pitno vodo. Javna podjetja pa bodo v občinah ostala takšna, kot so Če bo šlo vse po načrtu, naj bi pomurski župani pogodbo za projekt, ki se bo začel izvajati leta 2007, z novim ministrom za okolje, Janezom Podobnikom, podpisali že 21. januarja. Vanja Poljanec Pomoč Horvatovim iz Podgradja Prepovedano v Cvetkovi ulici Mnoge voznike je presenetil prometni znak, ki stoji blizu stanovanjskega bloka in trgovine Astra ter nasproti Zavoda za zaposlovanje in ki prepoveduje vožnjo, če na Cvetkovo ulico zavijete z ulice Staneta Rozmana. Ker znak še ne stoji dolgo, ga velika večina voznikov enostavno spregleda, tako kot voznik na fotografiji, ki je zapeljal v ulico. To je verjetno zaradi navade, in ker s(m)o vožnje po mestu preprosto »naučeni«. Bo pa to slab izgovor, ko bo na drugi strani ulice čakal nadležni organ, ki boža tako početje pisal kazni. Zato nasvet Vestnika: Upoštevajte prometno signalizacijo! - A. B„ foto: N. J. Po moževi smrti je ostala Dragica Horvat iz Podgradja pri Ljutomeru sama s sedmimi otroki v neurejenih življenjskih razmerah. Da bi se družina lažje prebila skozi življenje, so ustanovili odbor za pomoč, ki ga vodi Boris Lebar. Odbor je sprožil postopke za pridobitev dokumentacije za gradnjo nove hiše in 11. septembra lani podpisal pogodbo z Obrtno zbornico Ljutomer, ki seje zavezala, da bo Horvatovim zgradila nov dom. Pogodba je podpisana »na ključ« in zajema vsa dela brez opreme v vrednosti 17 milijonov tolarjev. Gradbeni odbor, ki ga vodi Stanislav Rakuša, pri gradnji sodeluje več obrtnikov in podjetnikov ljutomerske obrtne zbornice, ogromno pa je tudi prostovoljnega dela, je do 30. novembra uresničil zastavljene pogodbene obveznosti, in opravil Četrto fazo gradnje do pokritja hiše (levo na fotografiji)-Z deli bodo nadaljevali, kolikor bo dopuščalo vreme. Električno in vodovodno omrežje bodo tako napeljali že januarja-Do junija želijo končati z deli, julija naj bi montirali opremo, avgusta pa načrtujejo, da bi se Horvatovi lahko vselili v novo hišo. Na računu, kije namenjen zbiranju pomoči, seje doslej zbralo osem milijonov tolarjev. Za gradbena dela-ki so bila opravljena, St) porabili dobrih pet milijonov. Načrtujejo, da bi potrebovali še štiri. Upajo tudi, da bodo dobili donatorje za stavbno pohištvo (okna, notranja vrata in oprema hiše), pričakujejo pa še nekaj finančne pomoči, če N želeli pomagati, lahko denarna sredstva nakažete na račun 02343-0254116762. Ves denar, ki se bo zbral kot h uma oltarna pomoč na računu, se bo porabil izključno za gradnjo hiše. - A B., foto: N. J. VESTNIK -13. januar 2005 LOKALNA SCENA| 5 Prlekija bo dobila novo čistilno napravo že v prvi polovici leta Maja začetek obratovanja Neurejeno stanje pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda med drugim vpliva na kakovost površinskih in podzemnih voda. Reka Ščavnica že vrsto let sodi med kritično obremenjene vodotoke. Rekonstrukcija in dograditev kanalizacijskega omrežja ter zgraditev skupne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda je velik korak k zmanjševanju čezmernega obremenjevanja okolja. Za realizacijo omenjenega projekta sta investitorja, občini Ljutomer in Križevci, pooblastila Komunalno-sta-novanjsko podjetje Ljutomer. O rekonstrukciji in dograditvi kanalizacijskega omrežja, vključno z gradnjo skupne Čistilne naprave za območje občin Ljutomer in Križevci, sem se pogovarjala z direktorjem Stankom Kletnnom in Janezom Rožmarinom, vodjem službe za investicije pri omenjenem podjetju V čem so posebnosti Projekta? Predlagan koncept zbiranja in čiščenja odpadnih voda je zelo sodoben. Projekt predstavlja racionalizacijo tako pri ekonomiki, zmanjšanju obratovalnih stroškov, večanju zane-sljivosti obratovanja, zlasti pa pri doseganju boljših učinkov čiščenja Vpadnih voda. Skupna čistilna naprava bo sprejemala komunalne, padavinske, odpadne in tudi tehnološke odpadne vode iz občin Ljutomer in Križevci. Projekt je posebnost tudi zaradi načina financiranja. Le-to se izvaja v večini (več kot 50-odstotno) s sredstvi zasebnega kapitala, za kar gre predvsem zasluga trem družbam -Krki, Pomurskim mlekarnam m Lju- tomerčanu. Tak pristop k reševanju problematike čiščenja odpadnih voda podpira tudi država - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Država slednjega tudi sama izdatno sofinancira z nepovratnimi sredstvi, in sicer v višini 50 odstotkov javnega dela investicije. Po dokončanju projekta postaneta solastnici skupne čistilne naprave občini Ljutomer in Križevci. Gradbišče nove čistilna naprave * Izvajalca sta Segrap in Pomgrad Postopek izbire izvajalca del - najugodnejšega ponudnika za izvedbo projekta - je stekel takoj po pridobitvi soglasja Ministrstva za finance, in sicer maja 2004. Postopek oddaje del je bil končan s podpisom gradbene pogodbe konec junija 2004. Oddaja del je bila izvedena po sklopih. Za izvajalca del na objektih in napravah komunalne infrastrukture je bilo izbrano podjetje Segrap iz Ljutomera, za izvajalca del na objektih skupne čistilne naprave vključno z dobavo tehnološke opreme in izvedbo poskusnega obratovanja pa Pomgrad. Gradnja poteka brez posebnih zapletov, v skladu s terminskim planom gradnje. V sklopu izvedbe del na objektih komunalne infrastrukture so nekatera dela že končana V sklepni fazi so dela pri gradnji dostopne ceste in nivojskega križanja ceste z železniško progo. Na objektih čistilne naprave se izvaja montaža tehnološke opreme in ureja okolica. Konec del je predviden v mesecu maju, ko se predvideva začetek poskusnega obratovanja skupne Čistilne naprave, ki bo trajalo dvanajst mesecev. Poleg navedenega je treba na območju obeh občin zgraditi še povezovalna kanala, ki bosta omogočala dotok odpadnih vod z območja občine Križevci do skupne čistilne naprave v Ljutomeru. Omeniti kaže še eno novo pridobitev - zbirni center ločenih frakcij v neposredni bližini objekta skupne čistilne naprave Namen zbirnega centra je ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Le-te in komunalne odpadke z območja občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje pa bodo prepuščali izvajalcu javne službe. Kakšni bodo pozitivni vplivi delovanja skupne čistilne naprave? Rekonstrukcija in dograditev kanalizacijskega omrežja z urejenim čiščenjem odpadnih voda na skupni čistilni napravi bo pozitivno vplivala na kakovost podtalnice ljutomerskega polja. Pričakovano je bistveno izboljšanje kakovosti površinskih voda, zaradi česar se bo kakovost reke Ščavnice povečala za 1 do 2 razreda. Ob zmanjšanem onesnaževanju reke Ščavnice in bližnjega potoka Kostanjevica se bodo izboljšale življenjske razmere v reki in ob njej, to pa bo pozitivno vplivalo na floro, favno in biotope ter s tem postopno povečalo pestrost vrst, vezanih na vodni svet. B. Žajdela TEMPIRANO j Mateja Hauser Pod-lunšek, direktorica GZS, območne zbornice Pomurja: »Vstop v Evropsko unijo bo gospodarske družbe pretresel šele v tem letu.« Zlatko Mir, direktor podjetja EKOSS: »To je bila gotovo smela odločitev. To je edina firma Radenske, ki ostaja v Radencih. Vse drugo je šlo v lastništvo nekam drugam (Laško, Moravske Toplice). Poleg tega ima 29 delavcev zagotovlje- 1 no stalno zaposlitev doma. Zaenkrat je politika firme naravnana tako, da ne bo nikakršnih odpuščanj delavcev, razen normalnih proceso v upokojevanja. Naša vizija je, da to zadevo razvijamo naprej. Ob raznih pomislekih se je treba dobro zavedati, da bi to firmo namesto nas lahko kupil kdo drug. Takrat bi se zadeva bistveno spremenila; bodisi na slabše ali boljše. Zato ne bi smelo biti glede naše poteze nobenih pomislekov.« Franc Jančar, fizioterapevt: »Čeprav zdravstvena prognoza za ozdravitev ni bila blesteča, nisem ‘zganjal panike'. Preprosto o tem nisem imel časa razmišljati, ampak sem ta problem skušal rešiti. Takoj sem se postavil na lastne noge in začel drugače ravnati. Vsi člani moje družine so bili ob tej neprijetni novici v šoku, moji športni kolegi pa niso mogli verjeti, da sem zbolel za rakom. Zdravljenje se je zavleklo, saj sem moral kar na dvanajst operacij. S krajšimi presledki sem preležal v bolnišnicah okrog tri leta.« Diskont Plus januarja obdarja novorojenčke Slovenski diskontni prodajalec Diskont Plus z mrežo ^tridesetih trgovin se je odločil, da bo v januarju o v«e družine, ki bodo dobile novega člana. Akcija Darilo darilo je namenjena vsem novorojenčkom, rojenim Ptvim in enaintridesetim januarjem, v paketu pa so o 'Va odejica, vzglavnik, oblačila za dojenčka, plenice, caj, r||odenjaki, revija Moj malček in nalepka Otrok v avtu, n SUtut yj varovanje zdravja pa je priložil knjižico zdravja, poporodne duševn? stiske. Mladi starši a najdejo kupon na prodajnih mestih trgovin Diskont us, v reviji Moj malček, v zdravstvenih domovih ter dispanze rW» m porodnišnicah, ki sodelujejo v akciji. Paket lahko d’> ignejo po petnajstih dnevih od oddaje kupona, i ga je ttclia poslati na določen naslov, in sicer na izbrani pro bajnih mestih trgovin Diskont Plus, za prevzem d ari a pa ; treba imeti materinsko knjižico Sindikat slovenskih železničarjev je za Matijo kupil računalnik, ki mu bo olajšal šolanje. Železničarji za Matijo Branko Dominko, KS Nedelica: »Zelo sem zadovoljen, še posebno, ker je bila ena od različic avtoceste taka, da bi razdelila Nede-lico na dva dela. Mi smo se vseskozi zavzemali, da bi šla avtocesta južneje in mimo Farkašovcev. Občina se je zato zelo potrudila in pritiskala na odgovorne, da je bila izbrana zdajšnjo varianta. Avtocesta gre sedaj 1^0 metrov od prve hiše. Ni-sicer idealno, je pa sprejemljivo.« Uspeh OŠ Razkrižje 1 ^nci Uš Razkrižje se večkrat izkažejo z dobrimi, celo vrhunskimi rezultati. To velja tudi za letošnje državno te kovanje iz biologije, ki je potekalo za Prekmurje in tajer na Osnovni Soli Maksa Durjave v Mariboru Vkljuce_ n>h je bilo več kot šeststo tekmovalcev po vseh regija ntenturicn Martino Tratnjek so razkriški učenci dosegli ^»ulute, ki bi jih bili veseli v vseh večjih slovenskih {olah. Matej Mlinarič iz 8. b devetletke je namreč postal državni prvak Kristina Zadravec, Anja Copot in Prt-tnož Mlinarič iz 8. a osemletke pa so osvojili srebrna Priznanja. } Q Matija je dijak drugega letnika ekonomske šole v Murski Soboti, ki pa zaradi slabovidnosti pri učenju in za nadaljnje šolanje nujno potrebuje računalnik. Doslej so mu snov v povečavi fotokopirali, pomagal pa si je tudi z izposojenim Šolskim računalnikom. Sedaj ima svojega, ki mu ga je kupil Sindikat slovenskih železničarjev, sektor premlkači, kretničarji. Družina Goričanec iz Lendave stroška nakupa novega računalnika ni zmogla, zato so jim na Zavodu za šolstvo Murska Sobota svetovali, da začnejo z akcijo zbiranja sredstev Pisali so prošnje, toda brez uspeha, saj podjetja denarne pomoči posamezniku kot fizični osebi niso mogla nakazati. Zato se je sindikat, katerega član je tudi oče Vlado, odločil, da ob novem letu Matijo osreči z novim računalnikom, in zanj namenil 370 tisoč tolarjev. Izročila sta mu ga predsednik Sindikata slovenskih železničarjev Mirko Antolovič in predsednik sindikata ljutomerske železniške postaje, kjer je Vlado tudi zaposlen, Tone Rad-man. Za nakup pripomočkov je petdeset tisoč tolarjev pomoči nakazal še lendavski Center za socialno delo, trideset tisoč tolarjev Območna organizacija Rdečega križa Lendava, ljubljanski Zavod za Šolstvo pa je računalnik opremil s primernim programom. M. H. Primož Kajdič, astronom: »Pred koncem študija sem premišljeval, kakšen bo moj naslednji korak Vedel sem, da želim študirati astronomijo, vendar pri nas podiplomskega študija astronomije ni. Edina možnost je torej bila, da grem v tujino. Elektronsko pošto sem razposlal po vsem svetu, pisal sem raznim inštitutom. Izbor je bil lahek iz dveh razlogov: UNAM je ugledna univerza, ki mi jo je priporočil moj nekdanji profesor, drugi razlog pa so bili stroški. Vemo, da je na ameriških univerzah šolnina okrog dvajset tisoč dolarjev, življenje je drago in tako naprej, na UNAM-u pa je študij zastonj za vse študente. Kasneje sem dobil tudi štipendijo fundacije AD Futu-ra, ki podpira študente, ki gredo na podiplomski študij v tujino « Jože Šumak, predsednik Odbojkarskega kluba Ljutomer: »Tako ženski kot moški klub je vzgojil vrsto dobrih igralcev in igralk, ki so nastopali v različnih republiških in kasneje državnih selekcijah. Odbojka se je ves čas do danes spreminjala Današnji model odbojke sledi olimpijskim vrednotam, duhovnemu bogastvu, moralni čistosti in gibalni popolnosti.« GOSPODARSTVO 13. januar 2005- VESTNIK Območna gospodarska zbornica z lovkami po vsej regiji Podlunškova Mateja Hauser Podlunšek: Svetla točka pomurskega gospodarstva je še vedno izvoz in paradni konj turizem. o »kemiji« v poslovnem svetu »Lansko leto je bilo razmeroma uspešno, vendar ne tudi pri povezovanju gospodarskih družb in institucij. Tu je prišlo do zastoja, vendar pa tega še ne jemljemo tragično,« je na srečanju z novinarji poudarila direktorica GZS, območne zbornice Pomurja Mateja Hauser Podlunšek. Ker veqame, da ima tudi v poslovnem svetu velik pomen »kemija«, torej naklonjenost med ljudmi, je območna zbornica pripravila načrt številnih srečanj. Že ta petek se bodo srečala pomurska podjetja elektroindustrije, v februarju kovinarji, ki v regiji predstavljajo do sedemodstotni delež, marca se bodo sestali grad- binci, maja bo običajno srečanje družb za informacijsko tehnologijo, tem srečanjem pa bodo sledila Še druga, je prepričana Mateja Hauser Podlunšek. Pod skupno kapo ali v sekcijo želijo spraviti tudi podjetja, ki sodelujejo s partnerji držav nekdanje Jugoslavije, in jim pripraviti srečanje s poslovnim klubom v Beogradu, povezati pa nameravajo tudi obstoječe klube menedžerjev v regiji. To pa še ni vse. Nadgrajevala bodo že postavljene temelje me-d regijskega sodelovanja s sosednjimi zbornicami v Podravju, na avstrijskem Štajerskem in Gradiščanskem, Žalski in Železni županiji ter v Čakovcu oziroma v medžimurski regiji, za sodelovanje s pomurskimi gospodarstveniki pa se ogrevajo tudi gospodarstveniki iz Peča v Baranji. Ker pa poslovna ljubezen ne pozna meja, bo območna zbornica pomursko gospodarstvo predstavila še veleposlanikom Italije, Nemčije in Irske, kajti letošnji cilj, ki ga je novinarjem naznanila Mateja Hauser Podlunšek, je za tri odstotke povečati izvoz. To pa ne bo lahko. »Vstop v Evropsko unijo bo gospodarske družbe pretresel šele v tem letu,« je prepričana sogovornica, še posebno pa bodo podjetja ranljiva, tako Hauser Podlunškova, ob vstopu v enotno monetarno skupnost. Čeprav glede lanskoletnega poslovanja in gospodarskih gibanj v regiji sedaj ni mogoče reči še nič dokončnega, so na območni zbornici vendarle zbrali nekaj podatkov. Zaposlenost se v republiškem merilu ni povečala in tudi s plačami ostajamo na repu, ob najcenejši delovni sili (sedemnajst odstotkov pod republiškim povprečjem) pa sta. Dosegel je triodstotno rast, ki naj bi letos poskočila za odstotek ali celo dva, pomembno pa se je povečalo tudi število prenočitev. Pomurje tako postaja pomembna turistična pokrajina, ki ima po rezultatih v slovenskem turizmu že nekaj več kot devetodstotni delež M. H. Za Pomurskim sejmom uspešno leto Dobiti še večjo mednarodno veljavo Lani izpeljali pet, letos načrtujejo Štiri sejemske prireditve Leto 2004 je bilo za družbo Pomurski sejem, ki je organizator sejemskih prireditev v Gornji Radgoni, pomembno. Od petih sejemskih prireditev, ki so se zvrstile med letom, so tri bile v času, ko je Slovenija že bila članica Evropske unije, prav lega na stičišču štirih držav pa daje sejmu vlogo mednarodnega regionalnega središča ter izhodišča za navezavo poslovnih vezi z državami vzhodne in srednje Evrope. Pomurski sejem ima dolgoročno razvojno vizijo, ekipa, ki pripravlja sejemske prireditve, pa gradi razvoj sejemske dejavnosti na še močnejši internacionalizaciji, smo slišali na novinarski konferenci, ko so se organizatorji ozirali na dosežke v lanskem letu in predstavljali načrte za letos. Sejem ne bo ostal le organizator in gostitelj sejemskih prireditev, pač pa si je vodstvo družbe zadalo cilj, da postane povezovalec gospodarskih subjektov v Pomurju in širšem prostoru. Ob sejmih INPAK, MEGRA in LOV je bil tudi lani najodmevnejši mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem, lanskoletne sejemske prireditve pa je zaokrožil sejem Sodobna vojska, na katerem so poleg predstavitve slovenske vojske gostovale tudi vojske sosednjih držav. Prav sejem Sodobna vojska je edini tovrstni v tem delu Evrope, ki so ga ugodno ocenili tudi tuji vojaški strokovnjaki, Gornja Radgona je idealno mesto za njegovo organiza- Vinska kraljica Slovenije, katerega cilj je promocija slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter dvigovanje kulture pitja vina. Slovensko vinsko kraljico za leto 2005 so izbrali že konec lanskega leta, Majo Cigoj, kije postala 10. slovenska vinska kraljica, pa bodo okronali jutri na slovesnosti v hotelu Radin v Radencih. I__________________ I cijo in že postaja uspešna tradicionalna sejemska prireditev. Poleg petih sejemskih prireditev je Pomurski sejem lani organiziral še šest strokovnih ocenjevanj kakovosti, vse sejemske prireditve pa so spremljale številne strokovne manifestacije od posvetov do stanovskih srečanj. Samo osrednjo sejemsko prireditev 42. mednarodni kmeti jsko-ži vi Iški sejem je spremljalo več kot 60 poslovnih in strokovnih dogodkov, na njej so se predstavile najpomembnejše državne in strokovne institucije s področja kmetijstva in živilstva, vse sejemske prireditve v Gornji Radgoni pa si je ogledalo blizu 190 tisoč obiskovalcev. Letos bo organiziral Pomurski sejem štiri sejemske prireditve, na katere bodo skušali pritegniti čim več razstavljal cev in tudi obiskovalcev iz tujine, največ novosti pa organizatorji napovedujejo predvsem v strokovnem programu. Poleg potreb in želja strokovnjakov in poslovnežev bodo pri organizaciji sejmov upoštevali tudi pričakovanja najširše skupine obiskovalcev, za katere bodo poskrbeli predvsem z novostmi v obsejemskem družabnem programu. Kljub razmeram, ki niso bile najbolj naklonjene sejemski dejavnosti, je Pomurski sejem lansko poslovno leto končal uspešno s 480 milijoni tolarjev prihodkov, to pa je rezultat, ki zagotavlja nadaljnji razvoj in širitev sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni Nadaljevali bodo predvsem s posodabljanjem sejemske infrastrukture, načrtujejo pa tudi gradnjo manjše razstavne dvorane. Ludvik Kovač Prva letošnja sejemska prireditev Pomurskega sejma bo SEJEM MEGRA, 18. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov od 5. do 9. aprila. Od 6. do 8. maja bo SEJEM LOV, 3. sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi, od 27. avgusta do 2. septembra bo osrednja sejemska manifestacija 43, mednarodni kmetijsko-živilski sejem, letošnje sejemske prireditve pa bodo sklenili s sejmom SODOBNA VOJSKA, ki bo od 22. do 25. septembra. _______________________________i ljutomersko odlagališče bodo zapirali Zaradi obremenjevanja okolja nima uporabnega in obratovalnega dovoljenja Agencija za okolje predlagala zaprtje Gradbeni inšpektor je 30. avgusta 2004 izdal odločbo, s katero je prepovedal uporabo deponije nenevarnih odpadkov v Ljutomeru. V obrazložitvi je zapisal, da lastnica deponije Občina Ljutomer nima uporabnega dovoljenja, dovoljenje za šestmesečno poskusno obratovanje pa je bilo izdano junija 2003. Gradbeni inšpektor prepovedal uporabo Ker je predstavnik upravljalca deponije, to je Komunalno-sta-novanjsko podjetje Ljutomer, izjavil, da so bili vzorci podtalnice ob sicer redni kontroli količin in kakovosti izcednih voda ter vzorci deponijskega plina vzeti šele julija 2004, saj prej niso dobili izvajalca teh meritev, in ker bodo rezultati znani šele po enem mesecu, je gradbeni inšpektor odločil, da prepoved uporabe deponije začne veljati dva meseca od vročitve odločbe. V tem času naj bi si zavezanec, ker deponija v Puconcih Še ni dokončana, tudi pridobil uporabno dovoljenje. Toda ljutomerska občina je zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za sanacijo odlagališča na ljutomersko upravno enoto vložila šele 14. oktobra 2004, ta pa je potem 29. decembra 2004 izdala negativno odločbo s šestmesečnim rokom za odpravo pomanjkljivosti. V obrazložitvi izdane odločbe je navedeno, da je bilo občini ob izdaji odločbe za poskusno obratovanje naloženo, da mora izvesti prve meritve in kontrolo deponijskega plina, kontrolo količin in kakovosti izcednih vod in kontrolo kakovosti podzemnih vod. Ljutomerska občina je tako vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja priložila analizo deponijskega plina na odlagališču nevarnih odpadkov, izdelano septembra 2004, preiskavo podzemnih voda, izdelano junija 2004, pozneje pa še preiskavo odpadnih voda, izdelano julija 2004. Odlagališče komunalnih odpadkov čezmerno obremenjuje okolje Predložene analize je Upravna enota poslala na Agencijo RS za okolje, kjer so iz rezultatov analiz ugotovili, da v vzorcu podzemnih vod vrednosti nekaterih parametrov (kalij, aminij, nitrat, krom - skupno prometrin) pre segajo mejne vrednosti, v izcednih vodah iz rastlinske čistilne naprave pa je preveč amonijevega dušrka, prenizka pa je tudi biološka razgradljivost. »Iz navedenih ugotovitev ter v skladu z določili II. in 12. Člena Uredbe o emisiji snovi in toploti pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja /.../ je bil podan zaključek, da odlagališče komunalnih odpadkov v Ljutomeru čezmerno obremenjuje okolje,« še piše v obrazložitvi odločbe Upravne enote Ljutomer. In še: »Glede na navedeno mora investitorka določiti in izvesti dodatne ukrepe in na podlagi teh ponovne meritve emisije snovi in toplote pri odvajanju izcednih voda iz odlagališča kot tudi ponovne meritve onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Poleg navedenega je treba v skladu s predpisi izvesti meritve ravni hrupa « Agencija za okolje predlagala zaprtje 2 Agencije za okolje so o vlogi KSP Ljutomer za pridobitev obratovalnega dovoljenja deponije povedali - pridobiti bi si ga morali do 31.12. 2004 - da zanj formalno ne izpolnjuje pogojev. »Ker bo odlagališče Ljutomer z odlaganjem odpadkov predvidoma končalo v letu 2005 in zaradi dejstva, da formalno ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev OVD, imamo v torek, 11.1., dogovorjen sestanek na ARSO (ob prisotnosti predstavnikov MOP-a in IRSA) z namenom, da odstopijo od vloge za pridobitev OVD-ja za obratovanje odlagališča in vložijo novo vlogo za postopek zapiranja odlagališča in izdelave načrta še neizvedenih del. Odpadki naj bi se vnaprej odlagali v Puconcih,« so še sporočili z Agencije za okolje. Po zadnjih informacijah iz Ljublja ne so se na torkovem sestanku dogovorili, da upravijalec odlagališča KSP Ljutomer odstopa od vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja in bo oddal vlogo za postopek zapiranja odlagališča. Gradbeni inšpektor pa je četrtega januarja izdal odločbo, po kateri si mora občina izvršljivo uporabno dovoljenje za odlagališče pridobiti do julija 2005. Majda Horvat pomimsko owv«rvo » ccnnitUNo nuMUio prostovoljna priapGrt« nakaiujt* ni raču"1 02496-0092393969 [ VESTNIK-13, januar 2005______GOSPODARSTVO Trije družbeniki podjetja SIM prevzeli radenski EKOSS »S tem ostaja edina firma Radenske v Radencih!« Nakup radenskega EKOSSA, za kar so se odločili trije družbeniki novoustanovljenega podjetja SIM, Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko Mir, je v preteklosti povzročil v javnosti precej prahu. »To je bila gotovo smela odločitev. S teni ostaja edina firma Radenske v Radencih. Vse drugo je šlo v lastništvo nekam drugam (Laško, Moravske Toplice). Poleg tega ima 29 delavcev zagotovljeno stalno zaposlitev doma. Zaenkrat je politika fir-nte naravnana tako, da ne bo nikakršnih odpuščanj delavcev, ra-icn normalnih procesov upokojevanja, Naša vizija je, da to zadevo razvijamo naprej. Ob raznih pomislekih se je treba dobro zavedati, na bi to firmo namesto nas lahko kupil kdo drug. Takrat bi se zadeva bistveno spremenila: bodisi na slabše ali boljše. Zato ne bi smelo biti glede naše poteze nobenih pomislekov,« je odločen novi direktor Podjetja EKOSS Zlatko Mir. Preživeti le s širitvijo dejavnosti« ’Dokončna cena je bila dogovorJena z javnim razpisom, zato menim, 1 J š[Uo iztržili tako ceno, ki je bila Ugodna tako za Radensko kot za nas,« Pravi direktor EKOSS-a Zlatko Mir ,ern je prepričan tudi direktor po' ,etM SIM Erik Ivanuša: »Za ta korak smo se odločili, ker je treba deja-^ost Širiti Mi smo bili majhno po-•eiie, ki se je v bistvu ukvarjalo s tr-govinOi z maloprodajo in velepro-aio. Po vseh trendih, ki jih je prine-a nova Evropa, smo že lep čas raz-J^ljali, da bo treba nekaj storiti, če onto hoteli preživeti, kajti majhna kovina v majhnem kraju težko pre-'v lej hudi konkurenci.« Zlatko Mir pa dodaja: »Razlog je 1 iskati tudi v tem, da smo že Kaj let razmišljali o preselitvi naše trgovine na ugodnejšo lokacijo. Ena teh možnosti je tudi v zdajšnjem Pr°dajnem centru Radenske. V ta ttten smo kupili gradbeno parcelo, let siuq nameravali zgraditi trgovi- Toda okoliščine so nanesle, da je a enska medtem sprejela poslovno ratcgijo glede prodaje premoženja 1 s tem povezano zmanjševanje svo-' nejavnosti Osredotočili so se le na ° njenje mineralnih vod in brezal-' r'lnih pijač. Zato smo navezali te-uehe stike glede možnosti nakupa '°ssa. Pogovori o tem so trajali pri-b,zn°dve letim pol.« v Mrežnem pomurskem podjetniškem inkubatorju 31 podjetij Lani ustvarili 1,9 mrd. tolarjev i . pomurski podjetniški j U a,or Je vključenih enaintri-et Podjetij, ki zaposlujejo 242 av«v h so lani ustvarila 1,9 mi- SL’«101"1” Prlhodkov, med c, , 7 *e h zgodila tudi prva špitalska povezava. Podjetja so plačala za približno 112 . "yno1' tolarjev davkov, torej so v prispevala 20 milijo-rj^rl' ’ so dobila subvencij za koc m podpornega programa. Projekt zah_ J**R' Poctietn’ikega inkubatorja Eir>n i r namspesnejši projekt ReteX e razv0|ne a8cnciie Mura, za kaga so 2 milijona evrov pridobili iz P*1”*' ' r' 'nik|nnanrw «aJa nacionalna sredstva, 1,734 m- Pogled uprt v bližnjo prihodnost »Zaposleni v Radenski smo bili prisiljeni zaradi znanih zadev glede polnilne opreme zapustiti podjetje in iti kam drugam Že pred 12 leti smo se s takratnim direktorjem Ekossa pogovarjali o tej lokaciji. Ta je bil navdušen, da se tu zgradi center s prodajo pijač Radenske. Toda vodstvo Radenske takrat temu ni bilo naklonjeno« pove Erik Ivanuša. Sedaj je seveda pogled usmerjen v bližnjo prihodnost. »S pregledom nad dejanskim stanjem je treba predvsem razmišljati o razširitvi programa; bodisi glede proizvodnje ali storitvenih dejavnosti. Za Ekoss kot podjetje s stanovanjsko, komunalno in ekološko dejavnostjo je pravzaprav najpomembnejše, da 29 zaposlenim Poslovna zgradba radenskega Ekossa Z novo pogodbo in plačano kupnino so 19. novembra 2004 pravnoformalno prevzeli vajeti podjetja za stanovanjsko, komunalno in ekološko dejavnost. V pogodbi o ureditvi lastninskih razmerij, ki je bila sklenjena med občino Radenci in Radensko-EKOSSJe zapisano, daje slednji zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, čistilne naprave s črpališčem, biološko čistilnega bazena in funkcionalnega zemljišča. l lijona je bilo lokalnih sredstev in 0,383 milijona evrov regionalnih spodbud. Proizvodno usmerjenih je 45 odstotkov podjetij, preostala opravljajo storitve Eno podjetje je v enem letu že doseglo želeno rast in ne potrebuje več pomoči inkubatorja, v postopku zagona dejavnosti so tri podjetja, z enim podjetjem pa je bila prekinjena pogodba, ker v danem času ni zagnalo proizvodnje Polovica podjetnikov ima končano sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, preostali pa peto Kar 76 odstotkov podjetij opravlja dejavnost za druga podjetja, delajo pa predvsem za slovenski trg. Slaba polovica podjetij se bo letos usmerila na nove trge, pretežno na trge EU, spogledujejo pa se Direktorja Ekossa in SIM-a Zlatko Mir (levo) omogočimo redno zaposlitev in iskanje novih potencialov. Zaenkrat ne razmišljamo o kaki novi gradnji, edino z delniško družbo Radenska se pogovarjamo, da bi prevzeli njihov objekt in tja preselili trgovino z maloprodajo in veleprodajo. To je poleg širitve dejavnosti znotraj Ekossa naša prioriteta,« zagotavlja Zlatko Mir. Poslej bodo prepuščeni neomajnim zakonitostim trga, kjer bodo skušali biti čimbolj uspešni. Ekoss je doslej deloval v glavnem znotraj občine Radenci. Šlo je za izvajanje javnih gospodarskih služb in nekaterih drugih zadev, ki so bile vezane predvsem na Radensko, zdravilišče in občino. V glavnem gre za urejanje parkov in javnih površin ter tudi s trgi Avstrije, Hrvaške, Japonske in Severne Amerike. Od 31 podjetij jih bo lansko poslovno leto 28 končalo z dobičkom, 3 podjetja pa bodo izkazala izgubo. Skupnega dobička (podatke je dalo 23 podjetij) bo blizu 90 milijonov tolarjev. Začetna podjetja v Murski Soboti so ustvarila 353 milijonov tolarjev prihodka, ljutomerski »začetniki« 74 ter pridruženi člani 1,49 milijarde tolarjev Ključni problemi malega gospodarstva in tako tudi inkubiranih podjetij so visoki stroški dela ter likvidnostne težave. Velik likvidnostni problem predstavlja plačevanje DDV-ja, predvsem zaradi plačilne nediscipline. M. H. in Erik Ivanuša komunalno dejavnost. Tu so Še vrtnarija, cvetličarna, lastna proizvodnja in druge storitvene dejavnosti. Iščejo možnosti, da prestopijo občinski prag in se uveljavijo v sosednjih občinah Glede Širitve trgovskega programa pa Erik Ivanuša pravi: »To bo vsekakor nujno, če se želimo prilagoditi tržnim zahtevam. Novosti so vsakodnevno prisotne na področjih inštalacijskih materialov, kemije in barv. Zato je treba z novimi programi zadovoljiti kupce in izboljšati kakovost storitev.« Računajo na sodelovanje sosednjih občin Seveda nas je zanimalo, ali so zaradi nezavidljivih gospodarskih razmer v Pomurju na trdnih tleh? O tem Zlatko Mir: »V zadnjih dveh letih in pol smo imeli dovolj časa za taka razmišljanja. Z glavo skozi zid pravzaprav nismo želeli iti. Bilo je več različnih argumentov, ki so se bolj nagibali k nakupu Ekossa. Moramo vedeti, da je izvajal tako dejavnost, ki je skoraj vsakodnevno potrebna, to je komunalna dejavnost znotraj občine. Ker pomurski prostor ne daje obetavnih možnosti, računamo, da se bodo zadeve sčasoma popravile, k čemur bi morebiti prispevala tudi država. V mislih imam zlasti infrastrukturo, ki bo omogočila boljše povezave $ tem bodo firme od drugod kot potencialni investitorji tu našle svojo možnost glede širitve novih programov, predvsem na področju proizvodnje in storitvene dejavnosti, ne pa toliko trgovina Če bi obupali nad stanjem regijskega gospodarstva, potem se zagotovo ne bi odločili za ta korak,« pojasnjuje Zlatko Mir Z optimizmom jih navdaja tudi zdajšnja ustrezna opremljenost. »Imamo opremo za čiščenje in pometanje javnih površin, pri čemer je čistilni stroj vsekakor velika naložba. Z njo bomo skušali Čimprej zainteresirati sosednje občine Smo ena redkih občin v Pomurju, ki ima čistilno napravo. Ta je bila v zadnjih treh, štirih letih posodobljena in v celoti zadovoljuje potrebe občine Radenci, čeprav je država pri urejanju okolja in ekologije čedalje zahtevnejša, standardi pa so vedno strožji. Ker bi se tu dalo še nekaj storiti, računamo na okoliške občine, ki jih bomo skušali animirati za skupni dogovor o projektu,« končuje prvi mož Ekossa. Milan Jerše Integral in Policijska uprava Lendava Onovi prometni zakonodaji V lendavski prevozni družbi Integral so skupaj s Policijsko upravo Lendava opravili izobraževanje voznikov in odgovornih delavcev o novi prometni zakonodaji. Zakon o prekrških ter zakon o varnosti v cestnem prometu sta predstavila pomočnika komandirja policijske uprave Igor Kavaš in Roman Zver, zakon o prevozih v cestnem prometu in zakon o prevozih nevarnega blaga pa je predstavila Milena Jantez, varnostna svetovalka za prevoz blaga v podjetju Integral. Izobraževanja sta se udeležila tudi komandir Policijske uprave Lendava Iztok Trček in direktorica podjetja Integral Cecilija Samu. Vozniki podjetja Integral sicer ne sodijo med »prekrškarje«, so ugotavljali tudi na izobraževanju, so pa vozniki tovornih vozil spregovorili in opozorili na marsikaj, kar vidijo in sami doživijo na cestah. Učenje iz izkušenj je zato dragocena Šola za življenje in obnašanje na cesti, ki mu je treba dodati tudi poznavanje zakonodaje. Direktorica Integrala Cecilija Šamu je prepričana, da je bilo izobraževanje, ki so ga organizirali v sodelovanju s policijsko upravo prvič, zelo pomembno Poudarek so namreč dali temam, ki so za voznike tovornih vozil najpomembnejše. Obravnavali so pomen časa vožnje in časa počitka ter tahografa, spregovorili pa so tudi o potrebni opremi, oznakah vozil in listinah o prevozu nevarnega blaga, kot jih zahteva mednarodni sporazum ADR. Po izobraževanju so imeli delavci Integrala še izpit iz varnosti pri delu M. H. Hidromelioracijski objekti in njihovo vzdrževanje Kdo naj bo plačnik? Vzdrževanje melioracijskih sistemov še vedno vznemirja lastnike kmetijskih zemljišč na teh območjih. O tem so se v zadnjem letu zvrstile številne razprave in polemike, ki niso dale zadovoljivega odgovora in ustreznih rešitev. Davkarija je lastnikom razposlala položnice, ministrstvo za kmetijstvo je prizadetim svetovalo, naj se na odločbe pritožijo, vse pa ostaja še naprej nejasno. Lastniki kmetijskih zemljišč na mehoriranih območjih zatrjujejo, da niso edini uporabniki melioracijskih objektov, zato bi morali sredstva za njihovo vzdrževanje prispevati tudi drugi, denimo lovci, saj je podrast v melioracijskih jarkih ugodno bivališče za divjad Na območju, kjer je dobilo koncesijo za vzdrževalna dela Vodnogospodarsko podjetje Mura, je bilo lani zbranih 19 milijonov tolarjev, ta sredstva pa za vsa dela niso dovolj. Tisti, ki so prispevke plačali, vztrajajo, da se morajo sredstva porabiti tam, kjer so bila zbrana, vendar tudi to ne rešuje problema, saj svojih obveznosti niso poravnali vsi lastniki zemljišč na določenem melioriranem območju. Zastavlja se tudi vprašanje, ali melioracijski sistemi, ki niso bili vzdrževani dvajset ali več let, sploh še opravljajo svojo funkcijo. Je po tolikšnem Času vzdrževanje sploh smiselno, zahteva po plačilu prispevka za vzdrževanje pa vprašljiva? Pa tudi če je zahteva po plačilu upravičena, lastniki zatrjujejo, da proizvodnja ob sedanji ceni kmetijskih pridelkov tega stroška ne prenese. V ceni kilograma pšenice je namreč strošek vzdrževanja melioracijskih sistemov po njihovih izračunih 2 tolarja, zato bi morali sofinancerje iskati tudi drugje. L. Kovač VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetja ra Inki mira nje. d. d.. Ul. a Novaka 13. Murska Sobota 8 (IZ)BRANO 13. januar 2005 - VESTNIK Barometer Mira Janžek je po odstopu Dragice Žlebnik z mesta predsednice Društva za osteoporozo Pomurja pripravljena prevzeti to funkcijo, da bi lahko proslavili 5- obletnico in nadaljevali z delom. Drago Šiftar, soboški mestni svetnik, je za to, da ima občina še naprej dva podžupana iz obeh političnih polov in za pol manjše plače, kot sta jih imela sedaj. Franc Podlesek, direktor TMK Črnci, brez velikega pompa uspešno vodi omenjeno tovarno, ki postaja čedalje pomembnejši lastnik v kmetijskih obratih na desnem bregu Mure. Tako nastaja nova skupina uspešnih kmetijskih podjetij. Bojan Korošec kljub pričakovanju ni dobil soglasja ministra za zdravje k imenovanju za direktorja. Dobil pa je nove člane sveta, ki jih je predlagala država. Drago Ivanič, predsednik sindikata Živil v Pomurju, je uspel od devetinosemdesetih v začetku predvidenih odvečnih delavcev zaščititi štriintri-deset, ki spadajo v varovano kategorijo, preostali bodo odšli na borzo dela. Pretresljiva zgodba Franca Jančarja, ki je premagal raka »Želim čimbolj pomagati ljudem v stiski« Franc Jančar, znani fizioterapevt iz Polane, ki je vse življenje opravljal ta poklic v športni dejavnosti, in sicer od beograjskega Partizana do reprezentanc bivše Jugoslavije, v Smučarski zvezi Slovenije, državni atletski reprezentanci in kajak-kanu reprezentanci ter v ordinaciji ljubljanskega Inštituta za šport, dolga leta pa je skrbel tudi za boljše počutje in saniranje poškodb nogometašev NK Mura, se je pred dobrimi šestimi leti znašel v resnem življenjskem precepu. Zvedel je namreč, da je zbolel za rakom. Po naključju do krute resnice »Bilo je novembra 1998, ko sem povsem po naključju zvedel, da je z mojo krvjo nekaj hudo narobe. Zanimivo pa je, da se tedaj spldh nisem slabo počutil in je bil moj krvni tlak dokaj normalen. Ko se je to zgodilo, sem bil zaposlen pri NK Mura. Igralci so morali opraviti tudi zdravstvene preiskave, pri Čemer je bilo izbranih nekaj nogometašev, ki smo jih v bolnišnico odpeljali na odvzem krvi. Ker so se trije med njimi bali dati svojo kri, sem jim rekel, da bom to namesto njih storil jaz. Toda kmalu so zopet poklicali iz bolnišnice in mi sporočili, da z mojo krvjo nekaj ni v redu. Ko so znova preverjali stanje, me niso več Nova glasbena šola na lizing? Ni bilo pravega interesa Vsako leto odklonijo trideset otrok Razprave o izgradnji nove glasbene šole v Murski Soboti trajajo že vse od leta 1997, ko je takrat novoimenovana ravnateljica Erna Lukač aktivno začela pripravljati projekte, saj so sedanji prostori vse prej kot primerni. Leta 1997 je obiskovalo glasbeno šolo dvesto učencev, danes jih je 453, zaradi pomanjkanja prostora pa jih vsako leto odklonijo skoraj trideset. »Zaradi neprimernosti prostorov poučujemo kar na štirih lokacijah. V matični stavbi v Murski Soboti, v murskosoboškem dijaškem domu, v Prešernovi ulici prav tako v Murski Soboti in v Beltincih. Največja težava je seveda, ker nimamo svoje dvorane,« pravi Lukačeva Vsi projekti za izgradnjo nove glasbene šole so že pripravljeni, manjka le še zelena luč županov. Enajst jih je informativno pogodbo podpisalo že leta 2002, zaradi nepopolnosti projekta in neznane lokacije pa je ni podpisal župan občine Moravske Toplice Franc Cipot. »Projekti so pripravljeni, lokacija je znana, mtn da sedat ne bi smelo biti spustili iz bolnišnice,« pravi danes 44-letni Francjančar. Sprijazniti se je moral s kruto resnico, da ga je načela onkološka bolezen. »Čeprav zdravstvena prognoza za ozdravitev ni bila blesteča, nisem ‘zganjal panike’. Preprosto o tem nisem imel časa razmišljati, ampak sem ta problem skušal rešiti. Takoj sem se postavil na lastne noge in začel drugače ravnati. Vsi člani moje družine so bili ob tej neprijetni novici v šoku, moji športni kolegi pa niso mogli verjeti, da sem zbolel za rakom. Zdravljenje se je zavleklo, saj sem moral kar na dvanajst operacij. S krajšimi presledki sem preležai v bolnišnicah okrog tri leta.« Sprva mu je v rakičanski bolnišnici pomagala ekipa pod vodstvom dr. Vrbanca, ki ga zelo ceni. Nato so ga premestili v ljubljanski Klinični center. »Tam je v eni sobi ležalo dvanajst pacientov. Nekega dne se je pokazalo, da je uspel ozdraveti eden od njih, ki me je vprašal, ali ne bom kmalu šel domov. Ko so to zvedeli štirje, ki so imeli enako vrsto raka, so bili veseli, ker so bili prepričani, da bodo ozdraveli, drugi pa so bili žalostni. Menili so namreč, da ne bodo nikoli ozdraveli.« »Iz nuje sem postal drenažni terapevt« »Pri meni je bil največji problem oteklina telesa po številnih operacijah. Ker sem močno več težav,« pravi Lukačeva. Dodaja pa Še: »Če bo šlo vse po načrtih, bi vso papirje uredili še letos in z izgradnjo začeli že v začetku leta 2006.« Komu kakšen delež Načrte za 1500 kvadratnih metrov veliko glasbeno šolo, ki naj bi stala v Cvetkovi ulici, je narisal arhitekt Andrej Kalamar, investicija pa je z opremo vred vredna 383 milijonov tolarjev. Država naj bi k izgradnji prispevala 44,4 odstotka, preostalo pa 12 prekmurskih občin. »Za občine smo izračunali sedemletno povprečje učencev iz občine, ki Delež stroškov, ki bi jih morala poravnati občina, iz katere prihaja učenec glasbene šole, je za vse učence sedaj porav-nala le občina Murska Sobota, Nobena od drugih občin ni prispevala popolnoma nič. otekal, sem zdravnike v Ljubljani vprašal, kaj naj delam. Poučili so me, da pogrešajo izkušenega limfnodrenažnega terapevta, ki bi mi lahko pomagal. Zato sem se odločil, da se bom sam izpopolnil v tem poklicu. Tako sem iz nuje postal drenažni terapevt in lahko pomagam sam sebi. Opažam, da se posledice zdravljenja s kemoterapijami kažejo zlasti v telesnem in psihičnem stanju pacienta. Največji problem pa je, ko ti povedo, da si zanje onkološko zdrav, toda ostaneš fizično, estetsko, socialno in komunikacijsko prizadet. Poleg tega tvoji nekdanji sodelavci ne vedo, kako naj te poslej sprejemajo. Čudno pa te gledajo tudi ljudje, češ kako boš lahko z nami normalno komuniciral. Meni je bilo morda nekoliko lažje premagati te težave, ker sem zdravstveni delavec. Zato nisem mogel verjeti, da so ljudje, oboleli za rakom, močno depresivni, melanholični in čudno zrejo v daljni svet. Motila me je njihova prestrašenost, svojci pa so, namesto da bi pacientu dajali spodbudo, venomer jokali. Jaz sem sotrpine v Kliničnem centru že ob šestih zjutraj potegnil iz postelje in smo korakali po hodniku gor in dol ter po stopnicah, nadziral sem, ali vsi jedo. Popoldne smo običajno imeli sestanke in se družili. Povedali so mi, da terapevtov ne ubogajo, mene pa, ker sem podobno bolan kot oni. Bili so zelo zadovoljni.« Erna Lukač; »Projekti so pripravljeni, lokacija je znana, tako da sedaj ne bi smelo biti več težav.« so obiskovali glasbeno šolo. Država sicer zahteva, da se vključi tudi občina Hodoš, ki pa je mi je nismo vključili, ker od tam še nikoli nismo imeli nobenega učenca, verjetno pa je res, da bodo morali prispevati neki simbolični znesek,« je dejala Lukačeva. Občina Murska Sobota bi po Franc Jančar skuša svoje izkušnje udejanjiti, pri stolni masaži, kjer je pacient v antigravitacijskem položaju. Z licenco in ročno masažo do zdravja Ker doma ni našel kakovostnega izvajalca limfne drenaže, se je na inštitutu v avstrijskem Linzu prijavil na izpopolnjevanje. »Znani fizioterapevt Franz Josef Feberling me je kmalu določil za svojega asistenta pri praksi. Tja še vedno odhajam občasno, ko me pokličejo. Ker ljudje veliko trpijo, sem se odločil za uvedbo ročne masaže Touch Evrope, ki sem se je naučil na Nizozemskem. Sem edini z območja nekdanje Jugoslavije z ustrezno licenco. Skupaj z dr. Mensurjem Salihovičem bom skušal vse oblike drenažne tehnike uvesti v Slo ključu tako prispevala 61,10 odstotka, občina Beltinci 11,83 odstotka, Cankova 0,37 odstotka, občina Gornji Petrovci 2,24 odstotka, Grad 1,33 odstotka, Kuzma 1,23 odstotka, Moravske Toplice 9,22 odstotka Puconci 3,52 odstotka, Rogašovci 2,13 odstotka, občina Šalovci 0,85 odstotka veniji, in sicer v Prekmurju Na inštitutu v Eberlingu že imam potrjene licence za učitelja vseh teh tehnik. S tem bomo lahko učili naše maserje.« Da bi bilo to dostopnejše ljudem, se je z ortopedijo Orfam dogovoril za organiziranje tovrstne storitve v BTC-ju. »Torej na jar-nem kraju, kjer to ne bo koc stroga zdravstvena storitev, ampak bi ljudem mimogrede, ko se odpravijo po nakupih, omogočili sprostitvene vaje, saj stres vedno bolj načenja naše zdravje. S tem pa bi se medicina bolj približala ljudem in ne obratno,« končuje Francjančar, katerega moto je: Naj vas vaše telesne nepopolnosti ne hromijo!« Milan Jerše in občina Tišina 6,18 odstotka. Sicer pa naj bi novo glasbeno šolo financirali s pomočjo lizin-ga na deset ali petnajst let, saj so vse občine preveč zadolžene. Kje bo nova glasbena šola? »Lokacija nove šole v Cvetkovi ulici je po mojem mnenju zelo dobra, saj je v središču mesta, pomembna pa je tudi bližina lokalnih povezav,« pravi Lukačeva, ki je med drugim povedala tudi to, da imajo v okviru glasbene šole še pouk baleta, da so letos prvič uvedli pouk violončela ter da pod njihovim okriljem delujejo še pevski zbor, pihalni orkester, harmonikarski orkester, komorni godalni orkester in tudi kitarski orkester. Da bo torej dvanajst županov uskladilo svoja mnenja, bo treba še malo počakati, saj se na zadnji koordinaciji tako kot že mnogokrat prej niso mogli dogovoriti. Bodo župani vendarle naši* razumevanje za mlade, ki svojih popoldnevov ne želijo preživet1 pred televizijskim ekranom ah na ulici, pač pa tudi z igranjent instrumentov želijo širiti svoja obzorja? Vanja Poljanec (IZ)BRANO VKTMIK -13. januar 2005 V Kmetijstvu Črnci drugo leto po stečaju Ob poljedelstvu še govedoreja? Jim bo s tožbo uspelo izterjati denar, ki ga je neodgovorno zapravil stečajni upravitelj? V Kmetijstvu Črnci so se sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja razmere tako zaostrile, da podjetje redne poti za izhod iz nastalih težav ni imelo. Preveliko zadolženost so skušali rešiti s prisilno poravnavo, ki pa ni uspela, in pred devetimi leti se je za družbo začel stečajni postopek. Kmetijstvo Črnci je tudi med stečajem nadaljevalo proizvodnjo, kljub manjšemu obsegu proizvodnje pa se je vrednost stečajne mase celo povečevala. Kmetijstvo Črnci je tako s svojim poslovanjem dokazovalo, da je tudi med stečajem mogoče pozitivno poslovati in iz stečaja iziti kot delujoče podjetje z ugodnimi obeti za naprej. To se je konec leta 2001 tudi potrdilo in po uspešni prisilni poravnavi se je ste-čaj končal z ustanovitvijo delniške družbe, v kateri sta Tovarna močnih krmil Črnci in Kme-tijska zadruga Gornja Radgona svoje terjatve spremenila v la-stniške deleže in tako postala ve-Nnska lastnika, nekaj lastništva N je ob lastnih delnicah podjetja Zdržala še Agrantav stečaju. Žal se je kmalu potrdilo, da stanje v družbi ni takšno, kot je bilo videti na prvi pogled, saj jo le stečajni upravitelj Miran Žilave z neodgovornim ravnanjem škodoval za skoraj 219 milijo-^hv tolarjev. Namesto za popla-cil° upnikov je namreč denar iz stečajne mase posojal Skupini podjetij ABC Pomurka, kjer je bil istočasno tudi direktor. V omenjenem podjetju je bil konec lanskega leta uveden stečaj, Kmetijstvo Črnci je svojo terjatev v višini 218,9 milijona tolarjev prijavilo v stečajno maso, vendar možnosti za poplačilo skorajda ni, saj je Skupina podjetij ABC Pomurka brez premoženja. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, pravi, da jim ni preostalo drugega, kot da skušajo denar izterjati s tožbo. Na sodišču v Ptuju teče postopek zoper stečajnega upravitelja, tožijo pa tudi državo, saj je ministrstvo za pravosodje odgovorno za neodgovorno ravnanje stečajnega upravitelja, ki ga je imenoval stečajni senat okrožnega sodišča v Murski Soboti. Bremena preteklih nepravilnosti bodo tako vplivala tudi na poslovni uspeh lanskega leta, saj bodo morali terjatev do Skupine podjetij ABC Pomurka razknji-žiti, kljub vsemu pa računajo, da poslovni izid ne bo negativen. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, meni, da bodo kljub nepravilnostim in obveznostim, ki jih je pustil za sabo stečajni upravitelj, lansko poslovno leto končali brez rdečih številk. V družbi, kjer se zaenkrat ukvarjajo le s poljedelstvom, i razmišljajo o ponovni oživitvi živinoreje, ki je imela pred stečajem v Kmetijstvu Črnci pomemben delež. Zdaj načrtujejo obnovo govejega hleva v Stogovcih, ki ne bo zahtevala večjih finančnih vlaganj, in čakajo na presojo o vplivu na okolje. Kdo je izdelal Nistno imeli namena polž- 1 vedovati, zakaj se imenuje kraj Stara Cesta, a vseeno ni šlo brez tega, da bi rekli vsaj kakšno besedo o tem. In re-ceno nam je bilo, da je tamkaj nekoč tekla rimska pot, torej stara (glavna) cesta. Dandanes je vse drugače. V spomin na Rimljane pa so pred leil uredili spominsko znamenje - kamen z »vgrajeni-ml- rimskimi novci. No, nas je predvsem zanimala sedanjost, še zlasti, ali je pri njih kaj novega in ali se kaj dogaja 'meh smo tudi informacijo, da so Pred kratkim izvedli natečaj za najlepšo ptičjo krmilnico, zato nas k seveda zanimalo, kdo je zmagal Že med vožnjo po trasi nek-1‘anje rimske ceste smo ugotovili, da potekajo določena gradbena °z komunalna dela. Gre za obno-'1 ■ glavnega vodovodnega omre-zJa (polaganje cevi z večjim profi-'-om) proij Desnjaku, tako da bodo lahko dobila tudi tamkajšnja gospodinjstva pitno vodo iz javnega omrežja Stanovanjsko-ko-munalnega podjetja Ljutomer, k*|n sedaj so priključena na ormoško omrežje. Obenem se bo 'ahko nanovo priključilo na to omrežje osem gospodinjstev iz Mekotnjaka in Stare Ceste Našo radovednost glede zmagovalca natečaja za najlepšo pti-^1° krmilnico pa je potešila pre-' sednica Turističnega društva tara Cesta Marija Gaube, ki je “di vodja enote tamkajšnjega °troškega vrtca. Kot nam je po-' edala, se je p0 mnenju posebne Čd vodnega zbiralnika na Stari Cesti polagajo cevi z večjim profilom proti Desnjaku. 111 £ ’ komisije najbolje izkazal Andrej Kozar iz Žerovinec. Njegova krmilnica je res lepa in nekaj posebnega. Podelili mu bodo priznanje za 1 mesto, morda pa tudi kakšno nagrado. O tem se še niso dogovorili. Krmilnica pa je na ogled vsakemu, in sicer na drogu v bližini vrtca oz. domačije predsednice turističnega društva. Seveda si obiskovalci ali naključni popotniki v njihovih krajih lahko ogledajo tudi značilne stare (tudi lesene) hiše, ki jim pravijo cimprače. Najlepšo krmilnico za ptice je izdelal Andrej Kozar iz Žerovinec. Prizadevanja za lepšo podobo in pestrejše življenje Turistično društvo Stara Cesta je bilo ustanovljeno aprila 2001, Ta bi bil še ugodnejši, če jih v lanskem letu ne bi prizadele naravne nesreče. Toča jim je vzela več kot polovico pridelka žitaric, oklestila je semenske posevke koruze in sladkorne pese, oljne ogrščice na 120 hektarjih pa sploh niso pospravljali, saj je toča uničila ves pridelek. Ker so imeli pridelke zavarovane, so s najlepšo krmilnico? za vse tri vasi v KS, to sta poleg Stare Ceste še Mekotnjak in De-snjak. Njihovi cilji so, skrbeti za lepšo podobo vasi, ohraniti vaške znamenitosti in obuditi ter ohranjati navade in običaje. »V okviru našega turističnega društva je še posebno aktivna likovna sekcija, v okviru katere tiskamo oz, slikamo na blago (svilene rute, Šali, prtički, spominske vrečke idr.), izdelujemo razne spominke, naredili smo rekvizite za pustni sprevod in obdarili smo vse žene, ki so prišle na prireditev ob 8. marcu,« je bila nekoliko konkretnejša Marija Gaube. Povedala nam je še, da se spet pripravljajo na pustni sredstvi zavarovalnice in s pomočjo države, ki je že izplačala 10 odstotkov prijavljene škode, škodo delno sanirali. V Kmetijstvu Črnci, ki se je v preteklosti uvrščalo med večja kmetijska gospodarstva, zdaj obdelujejo 741 hektarjev zemljišč, največ pa jih namenjajo pšenici. Jeseni so jo zasejali na 300 hektarjih, od tega 100 hektarjev za semenske potrebe, na 40 hektarjih pa bodo letos pridelovali tudi semensko koruzo, Ječmen tokrat pridelujejo na 80 hektarjih, 65 hektarjev je oljne ogrščice, merkantilno koruzo bodo zasejali na 150 hektarjih, sladkorno peso pa na 90 hektarjih zemljišč, ki jih imajo večino v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč. Ker so s celotno proizvodnjo vključeni v integrirano poljedelsko pridelavo, so površine, ki jih bodo zasejali spomladi, ozelenili, prejeli pa so že tudi subvencije lansko leto. Usoda 15 zaposlenih ni ogrožena, zatrjuje direktor Rihtarič, do težav in zmanjševanja števila zaposlenih bi lahko prišlo le, če bi kmetijska zemljišča morali vračati. Družba je nekaj zemlje že odkupila, sicer pa se večjih naložb niso lotevali. Jim je pa uspelo poravnati 60 milijonov tolarjev starega dolga Ljubljanski banki, kot je bilo dogovorjeno v prisilni poravnavi. Ludvik Kovač sprevod v Ljutomeru, da vsako leto organizirajo pohode na Jeruzalem, Runeč in po krajevni skupnosti, lani so pripravili tudi Miklavžev pohod za otroke in starše njihovega vrtca in vrtca iz Cezanjevec, podajo se na dva društvena izleta, organizirajo t. i. rimske igre, plesni in kuharski tečaj idr. Večina članic društva se posebej angažira tudi v pripravi domačih dobrot, ki jih ponudijo tako rekoč na vseh prireditvah. Kot novost v letošnjem letu pa načrtujejo ureditev steze za balinanje. Naša sogovornica je poudarila tudi dobro sodelovanje s KS Stara Cesta in gasilskimi društvi. Tako vsi skupaj poskrbijo, da je življenje pri njih zanimivejše m pestrejše. Jože Graj Tinia, Hrvoje Bosiijevac, s. p., Kopitarjeva ulica 2, Maribor. ZDRAVSTVENI ZAVOD VAŠE ZDRAVJE V SODELOVANJU Z AMBULANTO ZA ULTRAZVOK IN RENTGEN, KI POSLUJE V KOPITARJEVI ULICI 2 V MARIBORU VSAK DELOVNIK MED 7 00 IN 18.00, OPRAVLJA ZA ZAVAROVANCE ZZZS IN SAMOPLAČNIKE ULTRAZVOČNE PREGLEDE TREBUŠNIH ORGANOV, OŽILJA, SKLEPOV IN RTG-SLIKANJE OKOSTJA. ZA DODATNE INFORMACIJE IN NAROČANJE POKLIČITE 02 250 16 23. Ultrazvočna in radiološka ambulanta dr. Andreja Bosiljevac, Kopitarjeva ulica 2, Maribor. । Barometer Lajos Bence je že dvakrat kandidiral za direktorja in urednika proračunsko financiranega tednika Nepujsag, vendar so ga že dvakrat zavrnili zaradi neustreznega programa. Čeprav sam pravi, da jim nikoli ni šlo bolje. ■ Damjan Šebjan, član olimpijske košarkarske reprezentance gluhih Slovenije, je na otvoritvi olimpijskih iger v Melbournu nosil slovensko zastavo. Erna Lukač, ravnateljica soboške glasbene Šole, se s papirji za gradnjo nove šole prebija proti koncu. Denar pa je še v božjih - občinskih rokah. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, je kljub obveznostim in nepravilnostim, ki jih je za sabo pustil stečajni upravitelj Miran Žilavec, dosegel pozitivno poslovanje. NOVO! MERITEV KOSTNE GOSTOTE OD PONEDELJKA DO PETKA MED 12.00 IN 15.00. ZA VEČ INFORMACIJ IN NAROČANJE POKLIČITE 02 235 55 00. TINIA - TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI V KOPITARJEVI ULICI 2 V MARIBORU ORGANIZIRA VSAK PONEDELJEK, TOREK IN SREDO MED 7.00 IN 12.00 MERJENJE SLADKORJA, HOLESTEROLA IN TRIGLICERIDOV V KRVI TER MERJENJE KRVNEGA TLAKA. UDELEŽENCI NAJ BODO TEŠČI. Stanko Klemen, direktor ljutomerskega Komunalno-sta-novanjskega podjetja, ima sedaj po dokaj čudnih razlagah o možnosti namestitve vodnih števcev probleme z odlagališčem odpadkov, za katerega si ni pridobil ustreznih dovoljenj. 10 OSEBNI PEČAT 13. januar 2005-VESTNIK Občina Turnišče S predsedniki krajevnih skupnosti o avtocesti Sodna zgodba 17 milijonov odškodnine VRenkovcih in Turnišču nezadovoljni z državo Avtocesta skozi Turnišče bo v dolžini 8,5 km speljana južno od Nedelice in mimo Farkašovcev. Rok za izgradnjo je leto 2008, vrednost naložbe pa je 20 milijard tolarjev. Prometnica bo imela po dva vozna in odstavni pas v obe smeri v širini 26 metrov. Na avtocesto se bosta navezala dva priključka, Gančani in Turnišče. Čeznjo bo šlo pet nadvozov, postavljene bodo protihrupne ograje, prehodi za živali in prepusti za dvoživke. Zgradili bodo tudi počivališče Dolinsko s parkiriščem za avtomobile in tovornjake. Avtocesta se bo najbližjim hišam približala na 130 metrov. Pripombe na načrt poteka avtoceste je bilo mogoče podati do 28 decembra, v Turnišču pa je bila še javna razprava. In kako predvideni načrt avtoceste komentirajo predsedniki krajevnih skupnosti, ki sestavljajo turniško občino? Franc Režonja, KS Renko vci: Nisem zadovoljen z načrtom, kje bo šla avtocesta. Mi smo predlagali, da bi avtocesta potekala na meji med katastrskimi območji Renko-vci in Gančani ter Renkovci in Lipa. Sedaj pa gre za feno- mem, saj je država s traso posegla na območje, ki je bilo prej že komasirano. Trasa ga zdaj prepolovi. Žal nimamo vpliva. Država je svoje predlagala. Imamo pa pripombe. Želimo kolesarsko stezo na nadvozu v Renkovcih. ki bo potekal od hišne številke 57 proti avtocesti, prav tako stezo za kolesarje do Gančan. Želimo še, da se bodo asfaltirale ceste med Renkovci in avtocesto. Se- veda bo treba še poskrbeti za sanacijo oz. ureditev infrastrukture in okolja, potem ko se bo končala gradnja. Stanislav Zver, KS Gomilica: Kar se trase tiče, naši vaščani niso imeli pripomb, tako da so najbrž zadovoljni Predlagali smo, da se na zdajšnji glavni cesti med TučniŠčem in Gomilicami, ki bo postala priključek na avtocesto, uredi ko- lesarska steza. Neposredno na Direkcijo za ceste smo poslali predlog o spremenitvi obstoječega križišča ob kapelici v krožišče. In to zaradi tega, ker bo prišlo na tej cesti do povečanja prometa, ko bo avtocesta. Branko Dominko, KS Nedelica: Zelo sem zadovoljen, še posebno, ker je bila ena od različic avtoceste taka, da bi razdelila Nedelico na dva dela. Mi smo se vseskozi zavzemali, da bi Šla avtocesta južneje in mimo Farkašovcev. Občina se je zato zelo potrudila in pritiskala na odgovorne, da je bila izbrana zdajšnjo varianta. Avtocesta gre sedaj 130 metrov od prve hiše. Ni sicer idealno, je pa sprejemljivo. Jože Slavic, KS Turnišče: Avtocesta bo prinesla tudi negativne vplive. To je velik poseg v okolje. Zato nismo zadovoljni. Država bo morala poskrbeti za prostor, ko bo konec del. Recimo zemlja ob avtocesti. Ta ne bo več tako rodovitna oz. se je ne bo moglo obdelovati. Država bi lahko odkupila to zemljo in tam naj se zasadi nizko rastje. Asfaltirati bi bilo treba vse ceste, po katerih se bo vozila tehnika na gradbišče. Naše pripombe so, da se križišče pri izhodu v Turnišču preuredi v krožno in da se naredi steza za kolesarje na cesti Turnišče-Nedelica in Turnišče-Gomilica. Prav tako želimo, da se uredi komunalna parcela, kjer bi v prihodnje nastala obrtna cona, Andrej Bedek Kdo je krivin kdo odgovoren Franc Cmrečnjak živi v Vadar-cih na Goričkem. Že trideset let dela v Nemčiji. Leta 1990 je kupil bager, ki je bil leta 1995 udeležen v prometni nesreči, ki je terjala smrtno žrtev. Tri leta kasneje ga je tožila pokojnikova družina. Sodišče je leta 2003 tožbi ugodilo in Cmrečnjaku izreklo plačilo odškodnine v višini devet milijonov tolarjev. Na odločitev Okrožnega sodišča iz Murske Sobote se je pritožil na mariborsko višje sodišče, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo. Poslal je še predlog za revizijo sodbe na Vrhovno sodišče v Ljubljano. Ker meni, da se je sodišče odločilo narobe, se je obrnil na Vestnik. Nesreča Do nesreče je prišlo v nedeljo, 12. marca 1995. »Sam sem bil takrat v Nemčiji. Ženinemu sinu sem izrecno prepovedal uporabljati bager. Tega ni upošteval, ampak je brez moje vednosti Šel z njim naredit uslugo h Gradu, Ko je delo opravil, je poprosil soseda Radka R. iz Vadarec, ki ima opravljen izpit za strojnika in ki mu je že večkrat priskočil na pomoč, ali mu lahko pomaga bager pripeljati nazaj. Ko sta se odpravila domov, se je pripetila prometna nesreča, medtem ko je Radko R. peljal bager po cesti iz Kuzme proti Gradu. V središču Grada mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil. Priče so povedale, da se je zaradi avtomobila moral umakniti na desni rob ceste. Tam je zadel Jožeta F. od Grada in ga povozil. Ta je v nesreči umrl,« opiše dogajanje na dan nesreče Cmrečnjak. Ne more verjeti, da so mu naložili plačilo odškodnine, Čeprav z nesrečo nima nič. Ne razume, zakaj odškodnine ni treba plačati povzročitelju nesreče. »Sicer je res, da Radku R. ne morejo nič vzeti, ker nič nima, ampak vseeno. Se me pa sedaj izogiba. Ko sem ga vprašal, ali je pripravljen kaj plačati, mi je odvrnil, da je on svoje s kaznijo državi že odslužil.« Moti ga še, da je veliko goljufij, ko gre za velike vsote denarja, ki si ga neupravičeno lastijo različni »pomembneži«, in da sodišča proti zločincem včasih sploh ne ukrepajo. In da so se spravili na njega, navadnega človeka. Pravi, da je to lažje storiti kot loviti velike »ribe«. Moti ga tudi, ker nihče ni ukrepal proti vozniku osebnega avta, ki je neprevidno pripeljal naproti tako, da se je bager moral umakniti in da je potem prišlo do nesreče. Tožba za plačilo odškodnine Radko R. je bil zaradi nesreče s sodbo soboškega sodišča spoznan za krivega storitve prometne nesreče iz malomarnosti in obsojen na pogojno kazen šest mesecev zapora. Zoper njega in Jožeta B. iz Zenkovec, slednji je imel vmes v lasti Cmrečnja-kov bager, je družina pokojnega 16. oktobra 1998 vložila tožbo za plačilo premoženjske in nepremoženjske Škode, ki je nastala zaradi nesreče. Proti Cmrečnjaku pa so zahtevek za plačilo odškodnine vložili dva meseca kasneje. Temu, da je do vložitve tožbe zoper Cmerčnjaka prišlo kasneje, je najbrž vzrok dejstvo, da je odvetnik družine, ki je tožila, šele pozneje ugotovil, kdo je dejanski lastnik spornega stroja. Radko R. se razpisanih obravnav ni udeležil, Jože B. je trdil, da ni lastnik stroja (ugotovljeno je bilo, da je sicer nekaj časa imel bager v najemu, vendar je bil najem zaradi nesporazumov prekinjen, op. p.), Cmrečnjakov odvetnik pa je med postopkom na sodišču poskušal dokazati, da je bil v času nesreče lastnik stroja Jože B., vendar je senat pridobil podatke, ki tega niso potrdili, ampak so dokazovali, da je lastnik bagra Cmrečnjak. Tako je 18. marca 2003 senat soboškega okrožnega sodišča razsodil, da mora Cmrečnjak kot lastnik stroja v Času nesreče plačati družini pokoj Franc Cmrečnjak: Ne vem, kaj bi povedal, Ne počutim se krivega niti kaj dolžnega. Zgodilo seje, jaz pa sploh nisem bil zraven. Tako je, kot če bi mi kdo dal pištolo, jaz bi z njo ubijal, nato bi šel zaradi tega v zapor, odškodnino pa bi plačal lastnik pištole. Kdo je kriv in kdo je odgovoren? Bom pa moral vseeno plačati. Je to potem pravna država? Na koncu so mi »stopili« na hišo v Kranju, ki sploh ni moja, ampak mi jo je oče dal z darilno pogodbo. Tega ne razumem. Koto razlagam naokoli in v Nemčiji, se mi smejijo in sprašujejo, kako je to možno. Kot da bi se spravili name, ker delam v tujini in imam zaradi tega menda denar. Ne vem., ali je to pravično? In še ena stvar me moti. Zdi se, da se v Sloveniji odvetniki ne potrudijo dovolj za svoje stranke. Na primer, mene je stal milijon tolarjev na leto, vendar dvomim, da seje v celoti zavzel za moj primer in mi pomagal po najboljših močeh. nega odškodnino v višini devet milijonov tolarjev za duševne bolečine in povzročeno materialno škodo. Sodišče je sodbo argumentiralo s tem, da odškodninska odgovornost Cmrečnjaka izhaja iz pravil o obratovanju po 174. členu Zakona o obliga- Prejšnji teden je Cmrečnjak s svojim zagovornikom predlagal poravnavo družini, ki gaje tožila. Obe strani sta se tako dogovorili za odškodnino v višini 37.500 evrov oz. približno devet milijonov tolarjev. Cmrečnjak je pri tem še pristal, da bo plačal omenjeni znesek, četudi bo vrhovno sodišče v reviziji sodbo razveljavilo. Pove, da mu Česa drugega ni preostalo. cijskih razmerjih (ZOR). Enostavno povedano, Cmrečnjak je bil obrato-valec stroja, ker je z njim razpolagal posredno prek ženinega sina. Lahko je odredil uporabo in imel nadzor nad strojem, prav tako pa je imel pozitivne posledice, saj je s strojem pridobival dohodek. Sodišče je še skle nilo, da mora poleg pozitivnih posledic prevzeti tudi negativne, to pa je odgovornost za škodo, ki je bila povzročena tožnikom. Cmrečnjak se je na sodbo pritožil. Prav tako se je na višino odškodnine pritožila pokojnikova družina. Višje sodišče v Mariboru je 15. septembra lani potrdilo sodbo soboškega sodišča, pritožbo družine pa zavrnilo. Pravo V pravu so za odškodninsko odgovornost potrebni pogoji, da je nastalo škodljivo dejstvo (dogodek), da je prišlo do nedopustne škode, da obstaja vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo, in odgovornost. V Cmrečnjakovem primeru so izpolnjeni prvi trije pogoji. Odgovornost za nastalo škodo je možno pripisati povzročitelju nesreče, in to na podlagi 154. Člena zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 131. člena sedaj veljavnega obligacijskega zakonika (OZ), saj člen med drugim določa, da se za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo. Hipotetično bi bil Radko R lahko odgovoren, tudi Če ne bi bil kriv za nesrečo. Cmrečnja-kova odgovornost pa temelji na 174 členu ZOR ali 150. členu OZ, ki določa, da je za Škodo, ki jo povzroči nevarna snov, odgovoren njen imetnik. Pri tem členu gre za načelo, da naj zaradi Škodljivih posledic trpi tisti, ki ima korist od nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti. Spet hipotetično: Če Radko R. ne bi bil kriv ali bi nesrečo povzročil kdo drug, lahko tudi sam oškodovanec, bi bil imetnik kljub temu odgovoren za nastalo škodo. Iz tega sledi, da je Cmrečnjak dolžan povrniti škodo. Slednji bi se lahko »rešil« odškodninske odgovornosti, tako pravo, če bi bili podani naslednji razlogi: višja sila, ravnanje tretjega in ravnanje sa- Sodlšče molči Z vprašanji, kot so, kdo je v tem primeru kriv in kdo odgovoren, zakaj povzročitelju nesreče ni treba plačati odškodnine, kakšna je sodna praksa v takih primerih in na podlagi česa se izračuna odškodnina, ki sejo zahteva v sodbi, smo se obrnili na soboško okrožno sodišče. Odgovorov na zastavljena vprašanja nismo prejeli. mega oškodovanca. Spet enostavno povedano: višja sila bi bila lahko strela, zaradi katere bi lahko bager zapeljal s ceste; ravnanje tretjega bi bil lahko primer, če bi kdo recimo nenadoma skočil na bager in prestrašil voznika, le-ta bi potem zavil na rob ceste; ravnanje samega oškodovanca pa bi lahko bilo, če bi vedel, da je nevarno biti zraven stroja, pa bi kljub vsemu taro ostal. Zadnji razlog, ravnanje oškodovanca, je upoštevalo sodišče pri določitvi višine Škode ( sodišče je zapisalo, da je bila cesta pregledna, zato bi pokojni moral slišati ali videti bager in bi se lahko umaknil, vendar tega ni storil, op p.). Senat je tako sklenil, da je pokojni soodgovoren za nastalo škodo v višini 25 %, zato je bila tudi za toliko manjša izrečena odškodnina, ki jo mora poravnati toženi. Po pravu gre za posebnost ugotavljanja odgovornosti v civilnem pravu, tako da se ne upošteva samo odgovornost odgovorne strani, temveč tudi morebitna odgovornost nasprotne strani ali oškodovanca. Odškodnina Pri odškodnini je v skupnem znesku všteta tako premoženjska kot nepremoženjska škoda, poleg tega so seveda še obresti. V konkretnem primeru gre za odškodnino zaradi duševnih bolečin ob smrti moža in očeta in za plačilo premoženjske škode, kot so pogreb, pogrebne storitve, sedmina, postavitev nagrobnega spomenika (579.000 tolarjev) in vzdrževanje groba (750.000 tolarjev). Pravni strokovnjaki so mnenja, da premoženjska škoda in obresti niso sporne. Namen nepremoženjske škode, do katere so upravičeni žena in trije otroci pokojnika, pa je. da oškodovanci dobijo osebno zadoščenje ali satisfakcijo. Sodni senat je odločil na podlagi prvega odstavka 201. člena ZOR ali 1. odstavku 180. Člena OZ, ki pravi: »Če kdo unite, lahko sodišče presodi njegovim ožjim družinskim (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.« V Cmrečnjakovem primeru je sodišče vsakemu oškodovancu prisodilo dobra dva milijona tolarjev. Odškodnina bi lahko bila tudi višja. In kako bi se lahko Cmrečnjak izognil tako visokemu plačilu odškodnine? Rešitve so lahko tri, trdijo pravniki. Prva rešitev bi bila ustrezno zavarovanje odgovornosti oz. delovnega stroja ali bagra. Druga možnost je čimprejšnje plačilo škode ali zneska, ki ga je določilo sodišče, da ne h’ bilo tako visokih pravdnih stroškov in obresti (sodišče je 18, marca 2003 Cmrečnjaku naložilo plačilo odškodnine v višini 9 milijonov in 200 tisoč tolarjev, znesek je do decembra 200^ narasel do 17 milijonov tolarjev, op-p ). Možna pa je še poravnava mrd strankami. Andrej Bedek VESTNIK z 13, januar 2005_________KMETIJSTVO 11 Strokovnjaki svetujejo Gnojenje vinske trte Gnojenje na osnovi analize zemlje, saj je nespametno gnojiti na pamet Zadnjih deset, petnajst let se izvaja gnojenje vinske trte na podlagi letnega odvzema hranil s pridelkom, včasih pa se je gnojilo do ciljne založenosti. Vendar to so bile zelo visoke vrednosti, tudi do 700 kilogramov visoko koncentrira «ega gnojila na hektar. Takšno gnojenje nekaj let zapored je vinogradniške zemlje naredilo za »rudnike« hranil. Za varovanje narave in ekonomičnost pridelave nam mora biti osnova vsega kemična analiza tal. Na podlagi vrednosti analize razvrščamo rezultate potem v pet skupin od nizke (slabe) založenosti do ekstremne (previsoke) založenosti. Normative imamo v spodnji razpredelnici. 1----91----- Kmetijska ministrica pojasnjuje Promet s kmetijskimi zemljišči na mejnih območjih Pri obdelavi kmetijskih zemljišč in prodaji pridelkovje trg v Evropski uniji prost Hranilo k nizka B srednja C visoka 0 zelo visoka E previsoka Fosfor - p q pod 6 6-10 11-25 26-40 nad 40 Kalij - KjO, lahka tla pod 6 6 10 11-25 26-40 nad 40 Kalij - K,0, srednje težka tla pod 8 8-14 15-28 29-40 nad 40 M - K^r težka tla pod 10 10-16 17-32 33-45 nad 45 Magnezij - Mg, lahka tla pod 5 57 8-15 nad 15 Magnezij -srednje težka tla pod 3 3-5 6-10 11-19 nad 19 Magnezij - Mg, težka tla pod 4 47 8-13 14-22 nad 22 —1—- Opomba: Prva vrednost je za spodnji profil (30-60 cm), druga pa zgornji profil (0-30 cm). Vrednosti so izražene v mg/100 g tal. Na podlagi vrednosti, ugotovljenih z analizo zemlje, razvrstimo dobljene vrednosti v razrede. Glede na založenost se odločamo za gnojenje, kot kaže spodnja razpredelnica. Vrednosti so izražene v čistih hranilih na hektar in Pf’ različnem odvzemu s pridelkom. Upoštevano je, da smo vrnili in listje. V zadnjem času so se pojavila nekatera vprašanja oziroma nejasnosti v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči na mejnih območjih. Promet s kmetijskimi zemljišči sicer ureja zakon o kmetijskih zemljiščih, vendar so na določenih območjih tudi omejitve, ki jih določajo področni zakoni. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v svoji izjavi zapisala, da je Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo odpravila vse ustavne in zakonske ovire pri prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so bile v nasprotju s pravnim redom EU. V Sloveniji sedaj ureja promet in zakup s kmetijskimi zemljišči zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa pogoje in postopke prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč. Pristojna upravna enota vsako ponudbo objavi na oglasni deski in internetu, po poteku roka pa odobri vsak posamičen pravni posel oziroma ga ne odobri Zakon ureja tudi prednostni vrstni red v primeru, da je za nakup oziroma zakup prijavljenih več interesentov. Na določenih območjih so glede prometa podane tudi druge omejitve, ki so določene v področnih zakonih (Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih, Zakon o obrambi) Glede obdelave in prodaje pridelkov je treba poudariti, da je trg v EU prost. Obdelovalci, ki so lahko fizične ali pravne osebe, lahko obdelujejo zemljišča, če za tako dejavnost izpolnjujejo pogoje, ne glede na državljanstvo. Za obdelavo vinogradov ni predpisanih kakšnih posebnih pogojev, je pa v Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina zapisanih zaradi varstva geografskega porekla grozdja in vina kar nekaj pogojev, ki omejujejo pridelavo vina Grozdje, ki ga želimo predelati v kakovostno vino z oznako enega od vinorodnih okolišev Republike Slovenije, mora zato biti predelano v vino znotraj vinorodnega okoliša. Odstopanja od tega načela so možna le v posebnih primerih, ki jih opredeljujejo predpisi. Navedeno pa seveda ne omejuje tujih državljanov ali pravnih oseb v tuji lasti, da pri nas kupijo vinograd, ga obdelujejo in predelajo v vino v skladu z našimi predpisi, kot je tudi našim državljanom to omogočeno v drugih državah Evropske unije. Pri označevanju vina je vedno treba upoštevati tako predpise EU kot nacionalne predpise države, kjer je bilo pridelano vino, to pa velja tudi za oznake geografskega porekla vina. L. K. grozdja 8t 8t 6t 6t 4t 4t ^Pnja založenosti P20s v kg K,0 v kg P;05 v kg KO v kg P.O, v kg KjOvkg A nizka 45 90 34 67 22 45 6 srednja 30 60 22 45 15 30 c visoka 15 30 11 2i 7 15 visoka 0 0 0 0 0 0 ■ KPJsvisoka 0 9 0 0 0 0 'I ~~~2— Kupljenovi so opravili zadnjo trgatev letnika 2004 Trije kralji postregli z odlično kapljico kot lani. Težav pa ne bo tudi tokrat, saj bodo tudi lanska vina vrhunske kakovosti, Vlado Kupljen pravi, da je k prepoznavnosti njihovega vinogradništva nedvomno zelo veliko priporno- visoki založenosti (vrednost C), ki nam je ciljna, gnojimo ie /diko, kolikor letno odvzamemo s pridelkom Pri srednji zalo-enostj (vrednost B) gnojimo dvakrat toliko, kolikor je letni odv-111 s pridelkom, pri nizki založenosti (vrednost A) pa s trikratno ' rednostjo letnega odvzema. v "U vrednosti D lahko opustimo gnojenje vsaj za dve leti, pri rednosti E pa do naslednje analize, ki jo opravimo vsakih 4-5 let. ,. VSeh teh vrednosti odštejemo Še vrednosti vnesenih hranil, ■'"' da je v večini primerov gnojenje z mineralnimi gnojili le s ^boličnimi količinami Zelo pomembna so tudi razmerja med ^^di, saj je včasih kljub previsoki založenosti rast kržljava in ro- optimalno razmerje med fosforjem (P) • kalijem (K): magne-yiem (Mg) naj bi bilo 12 1. Tako je včasih treba gnojiti le z enim hranilom (enostavna gnojila). Velik problem je tudi, da do-p'krat ni mogoče kupiti kompleksnega gnojila (NPK oziroma kjer naj bi bilo razmerje takšno, kot smo si ga izračunali na Podlagi analize in odvzema. Tam, kjer gnojimo z NPK-gnojili in tudi organskimi gnojili, ki vsebujejo dušik, moramo upoštevati prepoved gnojenja z du-*kom od 30, novembra do 1. februarja. V bilanci vnesenih hranil upoštevamo tudi morebiti dodani hle-gnoj, vendar sproščanje hranil iz njega razdelimo na tri leta. ‘ s*cer prvo leto 50 %, drugo 30 in tretje 20 %. I-~----------- . . __________ ________________________——« pevski gnoj ug Suhe snovi v kg Dušik v kg Fosfor v kg Kalij v kg 10.000 S sedmo tradicionalno tri-kraljevsko trgatvijo so končali sezono 2004 tudi v Vinogradništvu Kupljenovih v Okosla-vcih. Po rednih oktobrskih, poznih novembrskih ter Lucijini trgatvi (13. decembra) ter ledeni trgatvi je tako veliko trgačev, Kupljenovih prijateljev in znancev, potrgalo še grozdje z okoli 300 trsov sorte šipon, kar je redkost. Iz četrt tone suhih grozdnih jagod so iztisnili dobrih 100 litrov nadvse sladke vinske kapljice -jagodni izbor - s skoraj 40 odstotki sladkorja. Sicer pa so Kupljenovi, ki obdelujejo dobrih 20 hektarjev lastnih vinogradov (nekaj grozdja so tudi odkupili), v minuli sezoni kljub toči in drugim nevšeč-noitim pridelali več kot 120.000 litrov vrhunske kaplji- ce Kot nam je povedal Vlado Kupljen, so bili konec minulega leta tudi uspešni pri prodaji svojega vina, saj v decembru že dolgo niso prodali toliko buteljk 1 gel tudi naslov slovenske vinske kraljice za leto 1998, katerega je Častno in pošteno nosila njihova hčerka Irena. Besedilo in foto: O, Bakal Suhe snovi v kg Dušik v kg Fosfor v kg 1750 40-50 20-26 50-63 Tako bi bilo treba na primer pri založenosti fosforja in kalija v razredu A in pri pridelku 8 ton grozdja na hektar gnojiti s 45 kg lstega fosforja in 90 kg čistega kalija na hektar. To pomeni 320 l' gnojila PK 14: 28 na hektar Pri založenosti B je to 215 kg tega gnojila na hektar. Pri založenosti C pa le 107 kilogramov zgoraj penjenega gnojila na hektar |L da hranita enakomerno potrosimo po površini. 1 tudi v fazi vegetacije istočasno, ko opravljamo morebitno Potrebno gnojenje z dušikom v prvi polovici maja. Gnojenje s fo- 1 'rKiu bi kalijem, ki se slabo spirata, ne vpliva na rast v dotičnem letu dostopnost posameznih hranil pa je odločujoča ph-vrednost J • je tudi obvezen podatek pri analizi tal. Zelo pomembna je U ’ vsebnost organske snovi (humusa) v tleh. O tej problematiki s °b drugi priložnosti. Ernest Novak, univ. dipl. Inž. kmet. KGZ Murska Sobota Predavanja kmetijske svetovalne službe za Pomurje Datum Kraj Lokacija Ura UUrp JMlrHje 13. jan. 2005 Ljutomer dvorana Segrapa *JQO /H. Integrirano poljedelstvo 13. jan. 2005 Kobilje vaškogasitski dom 17:00 Vinogradništva 14. jan. 2005 Murska Sobota predavalnica KGZS - zavod MS 9:00 KOL Ohranjanje kolobarja 14. jan. 2005 Gornja Radgona gasilski dom 9:00 Varstvo pri delu 14. jan. 2005 Lendava vinotoč Hadik 10:00 Vinogradništvo 15. jan. 2005 Nuskova kmetija 9:00 Dom, družina, dop. dej. 17.jan. 2005 Murska Sobota predavalnica KGZS -zavod MS 9:00 Dom, družina, dop. dej. 18 jan. 2005 Murska Sobota predavalnica KG7S -zavod MS 10:00 IPS Integrirano sadjarstvo 19. jan. 2005 Turnišče dvorana KS Turnišče 9:00 ZEL Ozelenitev njivskih površin 19. jan. 2005 Pristava vaško-gasilski dom 9:00 FFS 19. jan. 2005 Gornja Radgona dvorana KZ 10:00 Dom, družina, dopolnilne dejavnosti 20. jan. 2005 Križevci pri Ljutomeru kulturni dom 9:00 tPL Integrirano poljedelstvo 20.jan.2005 Gornji Petrovci dvorana v gostilni pri Zlatici 9:00 Govedoreja 20. jan. 2005 Kapela dvorana KS 10:00 Dom, družina, dopolnilne dejavnosti 20. jan. 2005 ’ Lendava sejna soba KSS 9:00 Zeleniadarstvo Cene v kmetijskih trgovinah Trgovina Ljutomerčan Ljutomer, Kolodvorska ulica Tovar, ime Pakiranje MPCv SIT/kg . pu-predstarter 10/1 135,00 pu-starter 10/1 85.00 pu starter 40/1 80,00 s-doj 40/1 62,50 bek 1 40/1 56,20 rekord 40 40/1 110,00 super bek 35 10/1 110,00 tl-starter 10/1 70,00 tt-štarter 40/1 67.50 tl-pit 1 40/1 55,00 bro štarter 10/1 80,00 bro starter 40/1 75,00 bro finišer 10/1 75.00 bro finišer 40/1 71,30 ns-k (za nesnice) 10/1 65,00 krmilo za kunce 10/1 65,00 KZ-krmilo za krave molznice 40/1 61,50 gav. mol. 32 40/1 82,50 konji, mladi 40/1 88,70 super urea 40/1 67,30 sojine tropine 50/1 68,00 sojine tropine rinfuza 65,00 bučne pogače 50/1 93,00 pšenični otrobi 30/1 20,00 koruza 50/1 34,00 ječmen 50/1 36,00 pesni rezanci 35/1 34,00 živinska sol 50/1 30,00 vi ta redi n 2/1 ' 280,00 kostovit 2/1 340,00 kravimin 3, bio Zn 5/1 266.00 kravimi n 3 bio Zn 25/1 240,00 kravimin 5 bio Zn 5/1 198,00 kravimin 6 bio Zn 25/1 160,00 pravimin 1 5/1 pravi mi n 2 5/1 226,00 pravimin 2 25/1 210,Q0 pravimin puj 25/1 280,00 pravimin pit 25/1 250,00 mlečni nadom estek Sano miisan 25/1 240,00 Artikel MPC V SIT/ kos trosilnik mineralnega gnojila. 300 kg 52.900,00 trosilnik mineralnega gnojila, 400 kg 54.900,00 žveplo, tekoče, 11 270,00 žveplo, tekoče, 31 730,00 parafinsko olje, 11 480,00 parafinsko olje, 0,51 300,00 vosek, kletarski, 500 g 1.490,00 žveplasta kislina, 51 1.030,00 črpalka za vino 20 rover 13,900,00 brzoparilnik inox. 801 50.900,00 steklen balon. 34 litrov 3.600,00 samokolnica za kmetijstvo, 801, montima 7.490,00 kolo samokolnice 2.900,00 sekira, nasajena, 1.80 kg 4.900,00 sekira, gradbena. 0.8 kg 2.900.00 ročaj za sekiro, lesen, 80 cm 570,00 ročaj za sekiro, lesen, 90 cm 710,00 ročaj za sekiro, lesen, 60 cm 410,00 železne vile za gnoj 2.950,00 železne grablje, nasajene 1.620,00 lopata za sneg, pvc, nasajena 1.700.00 sekira supercepilka, nasajena, 2,00 kg 5.200.00 lopata za sneg, aluminijasta 2.790.00 črpalka za beljenje 11.900,00. škarje Felco 4 7.180.00 škarje Lovre 7.380,00 VESTNIK 12 INTERVJU 13. januar 2005 - VESTNIK Primož Kajdič - magister i; Zvezde so ga pripeljal v največje mesto na si Razlogi za študij v deželi Aztekov in Majev so enostavni: dobra astronomija, bele plaže in simpatična dekleta Priznam, da sem moral dvakrat pogledati, preden sem se prepričal, ali na vabilu za astronomsko predavanje Primoža Kajdiča zares piše, da je pravkar magistriral v Mehiki. Primoža sem poznal že od prej kot enega od vodilnih članov Astronomskega društva Krnica iz Murske Sobote, vedel sem, da veliko potuje, nisem pa vedel, da si je za končni cilj svoje izobrazbe izbral prav Mehiko, ki v astronomiji spada med najboljše dežele na svetu. Čar astronomije in Mehike je Primož prenesel v klubske prostore PAC-a, kjer so ga številni poslušalci kar zasuli z vprašanji. Torej zakaj pravzaprav Mehika? »Pred koncem Študija sem premišljeval, kaj bo moj naslednji korak. Vedel sem, da želim Študirati astronomijo, vendar pri nas podiplomskega študija astronomije ni. Edina možnost je torej bila, da grem v tujino. Elektronsko pošto sem razposlal po vsem svetu, pisal sem raznim inštitutom. Izbor je bil lahek iz Vaše želje rastejo. Naj vaši prihranki rastejo z njimi! 1.000.000 SIT -> 2.310.300 SIT (31.12.2001) (31.12. 2004) Za informacije in pristop k posebnemu vzajemnemu skladu Rastko obiščite najbližjo Finančno točko ali pokličite brezplačni oranžni telefon. KC IrkMiKtrnenls doo, CdovSka CMta 206. TOGO Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galtao (uravribteJenj Rastko (delniški) In KD Bend (obveznim Prospekti vzajemni skledo* k upravljanju KD invtštmefilš lo.o. so med delovnim -časom brezplačno na voljena sedežu druttje, na vpisnih m«! Ih m pri vseh pooodbeNh partnenih, ki »retemaki crBtopne izjava. Vpisna mesta In poaodbenJ rartrwli w objavljeni na spletnih straneh www.kd-grotip^i. kjer sov elektronski ebiki dostopni tudi mi št rm in etna MTočifo tac prosper v« emnlh skladov KD, Vlagatelj ima poled prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila, Realizirani pretekli donosi niso TMOtO^no za dorwise v pri hodno st L Gibanje vrednosti točki posameznega sklada Je v vehkl meri odh/isno od stanja na trgu vredrnKtnih papirjev. Vrednost tMke lwko rast« ali pada, lato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nTJ!il Kot v preteklosti, Teko* podatki so dnevno otnavlieni v časnikih Delo. Dnevnik. Finance m večer. Vstopna provizija za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko J %, za posebni v«jemni sklad KD Bond pa 2 % zalo se objavljena donosnost na sredstva zmanjSa za vstopno provizijo. dveh razlogov; UNAM je ugledna univerza, ki mi jo je priporočil moj nekdanji profesor, drugi razlog pa so bili stroški. Vemo, da je na ameriških univerzah šolnina okrog dvajset tisoč dolarjev, življenje je drago in tako naprej, na UNAM-u pa je študij zastonj za vse študente. Kasneje sem dobil tudi štipendijo fundacije AD Futura, ki podpira Študente, ki gredo na podiplomski študij v tujino. Na UNAM sem poslal elektronsko pošto, njihov odgovor je bil: »Ni problema. Pošlji nam te tn te dokumente.« To sem tudi storil in v dveh mesecih sem dobil odgovor, da lahko pridem k njim.« In katerega leta je bilo to? »Začel sem aprila 2002, tja pa sem prišel januarja 2003. Pred Tudi v vedi, ki jo proučuje Primož, imajo svoje teorije o katastrofah, kot je bil azijski cunami: »Nekateri astronomi pravijo, da potrese pri nas pravzaprav povzročajo majhne črne luknje, ki potujejo skozi Zemljo.« Vendar je pri azijskem cunamiju ta črna luknja morala biti precej velika, če drži njihova teorija. tem sem v Ljubljani končal študij fizike.« Kako je potekal magistrski študij V Mehiki? »Študij traja dve leti oziroma Štiri semestre. Tam v bistvu nimajo Šolskega leta, ampak samo semestre. Prve tri semestre hodiš na predavanja. Medtem opravljaš izpite, in ko jih vse uspešno narediš, se v četrtem semestru lahko odločiš, ali boš končal magistrski študij z magistrsko nalogo, vendar v tem primeru na tej univerzi ne moreš nadaljevati doktorskega študija, ali pa narediš magistrske izpite, s katerimi si pridobiš naziv magistra naravoslovnih znanosti oz. astronomije, hkrati pa se lahko vpišeš na doktorski študij na tej univerzi. Jaz sem izbral to drugo možnost, vendar sem se vmes vseeno vključil v raziskovalno dejavnost, ker tako dobiš svoj mentorski komite, ki je sestavljen iz tvojega mentorja in še dveh Članov, ki nadzorujejo potek tvojega študija. Z mojo mentorico sva se vključila v raziskovalni kompleks, kjer smo raziskovali aktivna galaktična jedra, se pravi galaksije, ki imajo v centru velike črne luknje. Na opazovanje smo hodili na sever Mehike v observatorij San Pedro Martič« V nekaterih naših geografskih knjigah je pri omembi mehiške nacionalne univerze oz. UNAM-a večkrat fotografija neke stavbe s posebnimi velikimi risbami na njenem pročelju. Kaj je to? »To je velika centralna knjižnica, Drugače pa ima UNAM tudi svoj prvoligaški nogometqi klub. To so Pume oziroma Pumas in lahko s ponosom povem, da so zadnjih nekaj let vedno državni prvaki.* »Univerza UNAM (Uni-versidad National Auto-noma de Mexico) v Mexico Cityju spada med najboljših 150 univerz na svetu. Za primerjavo naj povem, daje na tej lestvici ljubljanska univerza uvrščena med 450. in 500. mestom. Območje univerze je gotovo večje od Murske Sobote, študentom pa so na voljo tudi različne prostočasne aktivnosti, kot je na primer brezplačno kopa-nje.v bazenu.« Zdi se mi, daje postal tvoj hobi tudi tvoj poklic. »Če je tvoj poklic tudi tvoj hobi, je najbolj zanimivo. Upam, da se mi bo to uresničilo do konca.« Bližnji načrt je Še vedno povezan z Mehiko? »Da. Sedaj grem nazaj. Tam bom dve do tri leta še delal doktorsko disertacijo, nato pa je navada, da traja eno ali dve leti »postdok«. To je, kot Če greš pn nas na prakso. Greš na univerzo in tam delaš kot samostojni raziskovalec. Ni pa to še stalna služba. Zanjo zaprosiš Šele po tem. Ne vem, ne delam si še načrtov tako daleč naprej. Raje stopam naprej z majhnimi koraki.« Na svojem predavanju si omenil, da so ti temo Kompaktne kopice v središčih galaksij predpisali. »Da. Magistrski izpit je sestavljen iz treh delov. Eno je pisni izpit, drugo je ustni izpit, tretje pa je predstavitev teme, ki ti jo oni predpišejo. Ti ne veš, kakšna bo tema, in tema tudi ne s nit imeti zveze s tem, kar si že kdaj proučeval V dveh tednih se mo raš o njej poučiti, jo preštudirati in narediti predstavitev. Na koncu sledijo Še resna vprašanja.« In to poteka vse v španščini? »Celotni pouk poteka v španščini. Nekaj španščine sem že obvladal, ker sem že prej dve leti hodil na tečaj, čeprav takrat še nisem vedel, da bom študiral v Mehiki Seveda sem moral svoje znanje španščine tam še dopolniti. Sicer pa če obrnemo sliko, je v Sloveniji podobno. Vsa predavanja so v slovenščini. Če pride tuji študent k nam, mora narediti izpit iz slovenščine. Tako sem tudi jaz moral narediti izpit iz španščine.« Ti si magister, Andreja Gonr boe je doktorica. Bi lahko že govorili o Prekmurju kot astronomski velesili v Sloveniji? »Na amaterskem nivoju je Krnica gotovo drugo najboljše društvo v Sloveniji. Astronomsko društvo Javornik je še vedno ne koliko pred nami. Javornik ima tudi dvajsetletno tradicijo, mipi smo bolj mladi. Vendar se lahko pohvalimo s Številom aktivnosti in članov. Na profesionalnem nivoju pa je tako: v Sloveniji na observatoriju dela šest ali sedem astronomov, ki so zaposleni na ljubljanski univerzi. Ena od njih je tudi Andreja. Drugače pa študira nekaj mladih astronomijo, vendar se večinoma vse konča pri dodiplomskem študiju. Re-dkokdo gre naprej. Upam, da jih bo Še kaj, saj Prekmurje potrebuje visoko izobraženi kader.« V Mehiki ti je všeč. Lahko se zgodi, da ostaneš tam? »Lahko se zgodi, lahko pa bom šel kam drugam. Tako daleč naprej si še ne delam načrtov. Kjer bo služba ah pa kamor bom lah- J ko prišel, kot na primer na kak observatorij, tja bom šel.« Kako se počuti tuji študent med Mehičani? •Vprašanje je, kaj je tam tujec. Na mojem inštitutu za astronomijo sem jaz, en Italijan in ena it Kanade, ki smo še študentje. Drugi tujci pa so iz Paname, Kolumbije, Gvatemale... Mehičani so me sprejeli brez problema Našel sem si dobre prijatelje, s katerimi se odlično razumem in s katerimi se imam lepo. Glede tega je super, ker so Mehičani zelo odprti ljudje.* Ti si pravzaprav že postal prebivalec 20-milijonskegd Ciudad de Mexico. »Imel sem srečo, da sem dobil ob pomoči zvez stanovanje 'i Mexico Cityju. Stanujem 30 kil°' metrov od univerze, to pa ni tako daleč, ker je podzemna železnica zelo hitra, tako da potrebujem manj kot eno uro od doma do tja. Moj predel ni ne pO-sebno reven ne bogat, ljudje pa so preprosti. Stanovanjskih blokov v Mexico Cityju je razmeroma malo, ker je bilo mesto zgrajeno na jezerskih tleh. Velike zgradbe so samo v središču n#' sta. Tako da nimaš občutka, da si v gromozansko velikem mestu-Resda je Mexico City zelo razpotegnjen, vendar gre v glavne# za ulice s hišami.« Drži vse to, kar si omenil na predavanju o Mehiki dobra astronomija, bele pla’ že in simpatična dekleta? »Da (smeh). Pa Še dobro pC0 imajo. Ampak laško je vseeno boljše (smeh).« T. K- i VESTNIK 13. januar 2005 KULTURA 13 Stopinje 2005 Zbornik pomurskega naddekanata “Samo Če bomo danes in v naši pokrajini zapuščali stopinje resnice in pravice, poštenosti in poguma, pokončnosti in vztrajnosti, stopinje vere, upanja in ljubezni, se bomo lahko kdaj s ponosom in zadovoljstvom ozirali na prehojeno pot. Če bo naš korak pokončen in pravilen, bo tudi naš zanamec zmogel korake, ki ne bodo utrujeni in opotekajoči,” Tako končuje svoje uvodno razmišljanje v 34 številki Stopinj moralni teolog dr Karel Bedernjak, ki je po vsem sodeč svoj nagovor namenil predvsem mladim, da bi prišli do resnične podobe preteklosti in da se ne b' spotikali v prihodnosti. Sicer pa je zbornik, ki ga pretežno ustvarjajo pisci duhov-n*ki, ohranil svojo vsebinsko za-snovo, kakor jo omogoča tudi njegovo ime - torej takšne in drugačne “stopinje” skozi Čas. Domnevati je, da jih verniki še-stintridesetih pomurskih župnij vsako leto z zanimanjem priča-kuKjo in da glede na pestrost Koncert vokalne skupine Liguster Nastop osmih vokalistov lupine Liguster - simbola Radosti, vztrajnosti in trajne Pomladi - je navdušil mno-Shštevilne obiskovalce, ki so Prišli kljub zelo hladnemu Večeru na koncert v cerkev Magdalene na Kapeli. Začetki skupine Liguster se-W|o v leto 1993, ko se je zbralo $est študentov različnih fakultet 'nanborske univerze z name-Ourwiira»|fl.d, Manj direktnih železniških povezav S prestopi Pomorci po vsej Evropi Nov vozni red vlakov na slovenskih železniških progah, ki je začel veljati 12. decembra lani, prinaša nekaj manjših novosti, medtem ko je večina železniških povezav s Pomurjem takih, kot so bile prej. Rada VukotiČ, ki vodi Turistično agencijo Pii era iz Murske Sobote in skrbi tudi za informiranje potnikov o železniških povezavah, je povedala, da je nekoliko slabše, kar se tiče direktnih povezav z Ljubljano, saj je bil vlak, ki je vozil ob 12.30 ter povezoval Benetke in Budimpešto, preusmerjen in sedaj ne vozi skozi Mursko Soboto. Vlak, ki je vozil na tej progi, je bil italijansko-madžarski Sedaj pa je več povezav z Goričkim pa tudi z Ljubljano, vendar je treba na poti v Ljubljano večkrat presedati. Z novim voznim redom je mogote iz Murske Sobote s prestopi v Zidanem Mostu in Ljubljani priti tudi v čem in Križevci. Če odpremo oči, pa bomo videli, da Pa novci ležijo v povirju Ratkovskega potoka, na položnih prisojnih pobočjih so njive, v dnu dolin pašniki, v višjih osojnih legah pa mešani gozdovi. Torej dovolj možnosti za sprostitev in sprehod po čistem zraku. Pri Križevcih, ki jih ne smemo zamenjevati s Križevci pri Ljutomeru (čeprav so slednji samostojna občina s samo kratkim imenom Križevci, op. p ), človek takoj začuti, da je bil ta kraj nekoč zelo pomemben in da so se ljudje tukaj naseljevali že pred mnogimi leti. In res so bili Križevci ob prelomu 19. v 20. stoletje še celo največji kraj na Goričkem. Čeprav Križevci na svojo nesrečo (za marsikoga pa tudi na srečo) ne ležijo ob nobeni glavni cesti (kar je nekoč ob slabih gospodarskih možnostih povzročilo izselitev velikega števila prebivalcev, op. p.), pa dajejo sedaj jasno vedeti, da so turistični, gospodarski in športni center v tem delu Goričkega, pravzaprav v njegovem srcu. To dokazujejo tovarna, trgovina, pošta, gostilna, oljarna, kmetija s prodajo sadja in športni center, ki jim ga Turistične prireditve Pristava - Turistično društvo Mak Pristava in Prostovoljno gasilsko društvo Pristava organizirata v nedeljo, 16. januarja, Antonov pohod. Štart pohoda bo ob 7. uri pred vaško-gasilskim domom v Pristavi, pot pa jih bo vodila do Presike, Bajzeka in Koga. V Kogu bodo ob 10. uri pri sv. maši v farni cerkvi, potem pa bo družabno srečanje v Srečkovi počitniški hišici. mnoge oddaljene kraje Evrope, denimo Španijo ali Francijo, kar prej ni bilo mogoče ali pa je bilo treba dalj Časa čakati na prestope Glede tega pa se da še marsikaj narediti. Direktna povezava je tudi z Budimpešto ob 11.05, to sicer pomeni, da potniki pridejo nekoliko pozno, vendar pa jim lahko rezervirajo tam tudi prenočišče. Povezava z Benetkami je ob 5.40 s presedanjem v Ljubljani in ob 14. uri je potnik že tam. S presedanjem so tudi povezave z Munchnom, od koder je mogoče priti direktno in s hitrimi vlaki do Nizozemske, Nemčije, Belgije, Francije in drugih držav. S prestopom v Zidanem mostu pa je tudi kar nekaj povezav s Srbijo in Črno goro pa tudi direktna povezava s Solunom v Grčiji. Rada VukotiČ pravi, da v Pomurju ni toliko potnikov, da bi bilo več direktnih povezav, saj te ne bi bile rentabilne. Prvi vlak pelje v Ljubljano ob 4.49 in pride tja ob 8.12, s prese zavida marsikatera slovenska nogometna drugoligaška ekipa. Križevci so za ta del Goričkega s svojimi več kot petsto prebivalci precej velik kraj. Ležijo v povirju potoka Male Krke in njegovih desnih pritokov Razprostirajo se po štirih zaobljenih slemenih in treh dolinah. Na razloženo poselitev je vplivalo dejstvo, da je bil v sosedstvu več stoletij madžarski obmejni obrambni pas, imenovan stražno ozemlje. Iz Križevec se odpirajo fantastični razgledi na doline in sklenjene gozdove, ki obdajajo kraj skoraj z vseh strani. Turističnih zanimivosti je tukaj precej. Ogleda vreden je gasilski stolp iz leta 1908, nedaleč stran na Tetajnem bregu raste eden najstar^j-ših kostanjev na Slovenskem (mogoče pa tudi širše, op. p.), v Križevcih pa je impozantna evangeličanska cerkev iz leta 1785, ki spada v okvir ene najstarejših in največjih evangeličanskih župnij v Sloveniji iz leta 1783 Kot zanimivost lahko navedemo še, da se je leta 1941 v Križevcih rodil politik in nekdanji predsednik države Milan Kučan. T. K. danjem v Zidanem mostu na vlak ICS pa ste lahko tam že ob 7.38. Naslednji vlak pelje v Ljubljano ob 5.40 in pride tja ob 9.25. Čez dan pa je Še vrsta drugih povezav v Ljubljano in iz Ljubljane v Pomurje. Ponujajo pa tudi precej popustov, denimo za upokojence, ki imajo s kartico 30-odstotni popust. Kartic« za mlade do 26 let stane 4000 tolarjev in omogoča 30-odstotni popust v Sloveniji in 25-odstotni popust v 70 odstotkih drugih članih EU. Popusti so tudi za družine in obstaja še vrsta možnosti s karticami cenejšega potovanja po tujini. Informacije so dostopne na internetni strani Slovenskih železnic, Turistične agencije Putra, pne-tra-sp.si, pa tudi v njihovih prostorih na soboški železniški postaji, ki imajo odprto med delavnikom od 4.30 do 19-00, v soboto dopoldan in v nedeljo popoldan. J. Ga- VESTNIK 13, januar 2005 ŠPORT 19 Novinarska konferenca ob 70-letnici igranja odbojke v Ljutomeru Iz njihovih vrst izšli številni slovenski reprezentanti Odbojka je sorazmerno mlada športna igra, ki se je razvila iz tenisa leta 1895, v vzhodno Evropo pa je prišla leta 1925- Danes je najbolj razvita v Italiji, Španiji in Nemčiji. Mednarodna odbojkarska zveza FIVB je bila ustanovljena leta 1947. Leta 1933 so ustanovili v društvu Sokol Ljutomer sekcijo za odbojko Igrali naj bi jo v letih 1934 in 1935. Ljutomerski Sokoli so to igro prevzeli od mariborskih Sokolov. Ključni nosilec aktivnosti in razvoja Sokola je bil Franjo Lubej; mlad in zagnan sokol, ki je prišel v Ljutomer iz Ljublja-ne Bil je pobudnik in vodja odbojkarjev pri ljutomerskem Sokolu m sam dober odbojkar. Navdušil je številne domačine, med katerimi so bili: Evald Pohl, Jože in Mirko Horvat, Lojze Zavratnik, Alber Georgiutti, Janka Škrajnar, Jože Glavnik, Saša Kukovec, Drago, Franček in Mirko Šumak. Ker v Prlekiji in Prekmurju niso imeli prave konkurence, so največ ig-rali z odbojkarji Maribora, Varaždina in Čakovca. Uspešni že Pred pol stoletja "Največji uspeh pred 2. svetov-no vojno so dosegli odbojkarji Sokola Ljutomer v sezoni 1939/1940, ko so na župno-sokolskem prven-stvu, ki je zajemalo koroško, mari-borsko, ptujsko, murskosoboško in vatlždinsko okrožje, zasedli odlič-n° drugo mesto. Po drugi svetovni 'ojni sg je igrala odbojka v sindi-kalnih vrstah, po šolah, v mladin-skih brigadah, bilo pa je tudi nekaj turnirjev in posameznih tekem V tekmovalne sisteme pa so se Mučili Šele v 60. letih preteklega Poletja, m sicer v mariborsko-ce « coni in deloma v Pomurju,« je dejal na novinarski konferenci zdajSnji predsednik Odbojkarske- kluba Ljutomer Jože Šumak. ^1 največji uspeh je doživel Ivo Symak leta 1955, ko je postal kot ^okej na travi Uspešna sezona HK Triglav Predanovci HK Triglav Predanovci tradicijo ’'Ole hokeja na travi uspešno na-'kljuje. V letu 2004 je bilo v šolo Mučenih 51 deklet in dečkov, razvrščenih v selekcije U-10,U-14 m U-16. Program šole je potekal vse šolsko leto in se dopolnjuje s sodelovanjem na prvenstvih in n-trnirjih v Sloveniji ter z najzani-Dnivejširni turnirji v tujini. Tako so lani obiskali tri turnirje, in sicer v 1 rstu, Budimpešti in Zagrebu. L Trstu je bil mednarodni tur-nir v malem hokeju na travi, kjer 1 sodelovalo 37 ekip iz Italije, ijt: — v? Uroš Balažič, Gregor Bukvič, Tomaž Panker, Miloš Vagner, 'a l|TEsr. g-me Goran Kokaš, Dejan Sever, Sašo Sukič, ■ -orm škrilec, Sašo Rituper, Primož Zelko, Stefan Cener m v □X a1 a Predsednik 0K Ljutomer Jože Šumak (desno) in član U0 Niko Šoštarič. Foto: M. J. član mariborskega Branika državni prvak. Bili so to zlati časi ljutomerske odbojke, ki so dali poleg odličnih odbojkarjev tudi državne in republiške reprezentante. Leta 1961 je bila pri TVD Partizanu ustanovljena sekcija za od bojko. Odbojkarji so kot pomurski prvaki nastopali v drugi republiški ligi - vzhod. To je trajalo do leta 1965, nato je zaradi pomanjkanja kadrov (odhodi, prenehanje igranja starejših igralcev) do leta 1969 nastal premor, saj so sodelovali le na manjših turnirjih. V sezoni 1969/1970 so bili ponovno uspešni v mariborsko-celjski ligi, kjer so zasedli drugo mesto. Tako so igrali v sezoni 1970/1972 v 2. slovenski ligi vzhod. Leta 1975, ko so pod vodstvom trenerja Toneta Ficka zasedli tretje mesto, se je klub preimenoval v OK Ljutomer (prej Tehnostroj Ljutomer). Po petem mestu v sezoni 1976/1977 so izpadli iz druge republiške lige vzhod. V naslednji sezoni se je ekipa uvrstila v prvo slovensko odbojkarsko ligo vzhod, na koncu pa je izpadla. Visok jubilej bodo proslavili v soboto, 15. januarja, na parketu telovadnice OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Na turnirju bodo sodelovali aktualni slovenski prvak Šoštanj Topolšica, ekipa prve lige Prevent gradnje IGM Maribor, vodilna ekipa 2. slovenske odbojkarske lige Pomurje Gale* MIR in domačini. Ob 14. uri se bodo pomerili Ljutomerčani in Mariborčani, ob 15 uri pa Sobočani in Šoštanjčani. Sledila bo tekma za 3. mesto, ob 17. uri pa ekshibicijski dvoboj ekip Ljutomera in Pomurja, ki sta pred leti nastopali v 1 državni ligi. Tekma za 1 mesto bo ob 18.30. Madžarske, Belgije, Francije, Hrvaške in Slovenije Sodelovali so z ekipami dečkov U-14, U-16 in deklicami U-14, z njimi so potovala še dekleta U-20 in fantje U-20. Z dečki U-14 in obema ekipama deklet so imeli cilj, da vsi čimveč igrajo in tako pridobivajo izkušnje ter da se uvrstijo v sredino tabele Žal je to uspelo le dečkom. Ekipi U-16 in U-20 pa sta imeli višje cilje, in sicer uvrstitev med prve tri Še posebno so navdušili dečki U-16, ki so zasedli prvo mesto v skupini, ki je bila najštevilčnejša in V letih 1980-1983 so nastopali v pomurski ligi. Prelomnica z letom 1991 Delo z mladimi se je obrestovalo, saj sta Goran Šoster in Hary Steržaj nastopala v republiški mladinski reprezentanci. Leta 1983 se je OK Ljutomer po uspešnih kvalifikacijah uvrstil v drugo republiško ligo in leta 1987 v prvo republiško ligo. Ekipo so sestavljali: Brane Pušenjak, Miran Markovič, Mitja Belec, Andrej Drvarič, Šimom Puklavec, Goran Šoster, Jože Štrakl, Mitja in Mirko Šumak. Naslednje leto sta se jim pridružila Janko Rajner in Zdravko Marič. Ekipa je dobila novega sponzorja in je nastopala z imenom Agroplod Ljutomer Pod vodstvom trenerja Toneta Ficka je zasedla osmo, naslednje leto pa četrto mesto. Ekipi sta se pridružila slovenski pionirski reprezentant Boris Grut in Jan Škrobar V sezoni 1989/1990 je v njihove najmočnejša na turnirju, in sicer zaradi uspešnega dela na treningih in pravilnega pristopa. V Budimpešti so sodelovali na mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju, kjer so bile ekipe iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Sodelovali so z mešano ekipo deklic in dečkov U-12 in U-14, za katere je bila to p m preizkušnja v tovrstnem hokeju. Uspeh je bilo težko pričakovati, kajti igralke in pralci so večinoma mlajši, kot je bila starostna meja, hkrati pa so omogočili vsem, da zaigrajo v vrste stopil nadarjen mlad odbojkar, kasnejši slovenski reprezentant Dejan Fujs »Prelomnico in preporod je pomenila nova sodobna telovadnica na Osnovni Šoli Ivana Cankarja leta 1991, ki je omogočila tudi igranje mednarodnih tekem Za klub je veliko pomenil izkušen strokovnjak, profesor Drago Drevenšek, ki je v ekipo vnesel sodoben model odbojke. Največji uspeh je bil dosežen prav na osnovi njegovega profesionalnega dela v sezoni 1994/1995, ko je ekipa zasedla odlično peto mesto v najelitnejši pni ligi, okrepljena z državnim reprezentantom Matjažem Šiftarjem,« poudarja Jože Šumak. Po odhodu nekaterih ključnih igralcev so izpadli iz najboljše lige in nadaljevali igranje v 1 B-ligi. Z mladimi nadarjenimi igralci so nastopali še v 2. DOL, od leta 2001 pa igrajo v 3. DOL. Uveljavila se tudi ženska odbojka Poleg moške ekipe se je v 80. letih vključila v tekmovalne sisteme tudi ženska ekipa, ki je dosegla vrhunec leta 1995/96 z uvrstitvijo v prvo državno odbojkarsko ligo, kjer uspešno nastopa še danes. Leta 1992 smo organiziran promocijsko mednarodno srečanje ženskih reprezentanc Avstrije m Slovenije. Skupno z Odbojkarsko zvezo Slovenije, svetovnim združenjem FIL'S in slovenskim olimpijskim komitejem smo leta 1996 v Ljutomeru organizirali mednarodni seminar za odbojkarske trenerje.« Po Šumakovih besedah je Ljutomer vzgojil več reprezentantov in reprezentantk, ki so odigrali vidno vlogo v slovenski odbojki pred osvoboditvijo in po njej. Po njegovem bi bili verjetno še uspešnejši, Če bi se lahko dogovorili za prioritetno športno panogo na šolah in v okviru športne zveze in bi jo naše gospodarstvo lahko tudi vzdrževalo. »Odbojka se je ves čas do danes spreminjala. Današnji model odbojke sledi olimpijskim vrednotam, duhovnemu bogastvu, moralni čistosti in gibalni popolnosti,« končuje Jože Šumak. Milan Jerše Karate Ljutomerčani znova zelo uspešni Po izjemnih dosežkih v letu 2003 tako ekipno kot med posamezniki so tekmovalci karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer z uspehi nadaljevali tudi v letu 2004. Za leto poprej velja spomniti le, da je bil Samo Prelog po izboru Športne zveze najboljši športnik, Luka Prelog je zasedel 2. mesto v kategoriji perspektivni športnik leta, Sara Bolko-vič pa je bila tretja med perspektivnimi športnicami. Nosilci uspehov minule tekmovalne sezone so bili starejši dečki in kadeti, saj so osvojili pet naslovov državnih prvakov: Samo Prelog, Aleš Preglej in Marko Horvat (kadeti - borbe ekipno); Luka Prelog (st dečki - kate); Samo Prelog (kadeti - kite in borbe, -70 kg) in Aleš Preglej (kadeti - borbe, +75 kg). Medalje na DP so osvojili še: za 2. mesto David Marin (mladinci - borbe. +80 kg), za 3 mesto pa Marko Rožman (ml. dečki - borbe, -35 kg), Luka Prelog (st, dečki - borbe, -60 kg) in Samo Prelog (člani - kate). Sicer pa so Ljutomerčani na 28. tekmovanjih skupaj osvojili kar 123 medalj. Kot rezultat izjemnih dosežkov so si Samo Prelog, Aleš Preglej in David Marin zagotovili status kategoriziranega športnika mladinskega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije Uspeh z državnih prvenstev sta v skupni uvrstitvi treh pokalnih tekem za dečke in dveh tekem za kadete dopolnila brata Prelog. Luka je pri st. dečkih pristal na drugem mestu, Samo pa je pri kadetih prepričljivo zmagal in s tem postal prvi kandidat za letošnji naziv »karateist 2004« v konkurenci kadetov, ki ga bo podelila Karate zveza Slovenije na slovesnosti 15 januarja 2005. V prid mu je tudi sodelovanje na evropskem kadetskem prvenstva na Reki (2004) na Hrvaškem. Kljub bolezni - hudi pljučnici, praktično brez pravega treninga - je v eni svojih najboljših borb v velikem slogu opravil s favoriziranim Angležem. V drugi borbi je potem odlično nadaljeval, že imel prednost (2 : 0), nato pa zaradi lastne taktične neučakanosti in velike želje po Najboljši ljutomerski karateisti. Foto: N. Š. uspehu izgubil (2:4). Naredil je dober vtis in dokazal konkurenčnost med najboljšimi v Evropi. Nasploh je nabral Samo Prelog v vsej sezoni 16 zmag na turnirjih doma in v tujini. Med drugim je bil najboljši v pokalni razvrstitvi Karate zveze Slovenije. Pohvali se lahko tudi z izjemnim dosežkom - ostal je neporažen v borbah na vseh mednarodnih turnirjih, prirejenih pri nas (novoletni turnir, Žalec, Postojna, Ljutomer, Kranj, Sevnica, Trbovlje). Po uspehu na DP za starejše dečke se je S. Prelogu med kandidati za reprezentanco pridružil še Aleš Preglej. Skupaj sta se udeleževala ciklusa priprav za naslednje EP januarja 2005 v Grčiji in sledili so nastopi v kadetski reprezentanci na številnih turnirjih doma in v tujini Kot vse kaže, bo Samo Prelog zanesljiv potnik v kategoriji do 70 kg, Aleš pa ima za edino mesto v svoji kategoriji (+75 kg), ki vodi na EP v Grčijo, največjega konkurenta Omerja Tabakoviča iz Velenja in bo odločitev o tem, kdo bo potoval v Grčijo, znana tik pred prvenstvom. Niko Šoštarič veliki dvorani in tako pred domačim prvenstvom spoznajo pravila igre. Z U-12 in U-14 so med petimi ekipami zasedli peto mesto. V celoti pa so izpolnili cilj z ekipo U-16, ki je bila v Budimpešti prva Do finala je prišla s tremi zmagami: z Epitokom 5 :1, Je-dinstvom 5:1 in Roscom 4: 0, v finalu pa je z atraktivno tekmo, h kateri so pripomogli sodniki, po sedemmetrovkah premagala ekipo Jedinstva. V regularnem delu so vse do 5 minut pred koncern izgubljali tekmo z 0 : 2, vendar so uspeli izsiliti neodločen rezultat 2 : 2. Najboljši strelec je bil Dejana Sever, vratar pa Goran Kokaš. 29. decembra pa je potekal mednarodni novoletni turnir v dvoranskem hokeju v Zagrebu, ki ga je organiziral HK Trešnjevka. Sodelovali so samo z ekipo U-16, katere cilj je bil prvo mesto. Turnir so začeli zelo dobro, saj so v prvj tekmi z gostitelji, HK Trešnjevka, zmagali s 5 . 0, v drugi tekmi z enakovrednim HK Mladost so igrali z 1. 1 in v zadnji s HK Zrinjevac s 3:2. Tako so se v finalni tekmi še enkrat spopadli s HK Mladost in zmagali s 4: 3- Ob tem se zahvaljujejo staršem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji šole in potovanj. Milan Jerše Mali nogomet Zmagali domači V organizaciji Interine je bil včrenšovcih dvoranski malonogometni turnir, na katerem je sodelovalo 16 moštev, razdeljenih v štiri skupine. Največ uspeha so imeli igralci Pinki bara iz Črenšovec, ki so v finalu s 5 :1 ugnali KMN Tešanovci, v polfinalu pa s 6: L Veržej. Četrto je bilo Soboslikarstvo Bakovci. Organizatorji so za najboljšega vratarja razglasili Mateja Hodnika, za najboljšega igralca in strelca pa Bojana Matjašeca s 17 zadetki. F. H. M. n ■ — Dvoranski nogomet Prvi štirje zmagali Nadaljevalo se je prvenstvo v zimski ligi dvoranskega nogometa občine Turnišče. Ker so v 6, krogu slavili prvi štirje, imajo še naprej enako število točk. Rezultati 6. kroga: Nedehca ml. - Mladi upi 2:10, NK Nede lica - Bele vrane 4 : 6, Renovci I - Gremlin 15:0, Cicibani 1825 -Renkovci II12.1, črne vrane - NK Turnišče 9:1. Vrstni red. Renkovci I, Mladi upi, Cicibani 1825 in Bele vrane po 10 točk. Po šestih krogih je najboljši strelec Tomaž Horvat (Cicibani 1825) z 20 zadetki. F. B. Mali nogomet Petišovčani drugi Moštvo Szdke vitezi iz Petišovec se je udeležilo zelo močnega mednarodnega turnirja v Nagykanizsi in zasedlo drugo mesto. Na turnirju je sodelovalo 24 moštev iz Slovenije in Madžarske Najprej so igrali po skupinah, kjer so bili Petišovčani prvi. V finalu so z 2: 5 izgubili z moštvom Rutin Mika iz Budimpešte. Za najboljšega vratarja so izbrali Petra Pečelina, bivšega vratarja NK Nafta iz Lendave. Za Petišovce so igrali: Pečelin, Drvarič, Utroša, Gerenčer, Baša, Novak, Nedelko, Varga, Vida, Lebar in Gyurkač F. H. M 20 ŠPORT Mali nogomet Mariborčani zmagali v Radencih Na 9. novoletnem turnirju v malem nogometu za veterane (nogometaše starejše od 30 let) v organizaciji KMN Swing iz Radence so zmagali nogometaši Bar Torina iz Maribora. V finalu so s 4 : 1 premagali Vietnam (Vanča vas) in igrali 0 : 0 proti Okrepčevalnici Carli (Ljutomer). Ekipa Vietnama, ki je bila na turnirju druga, pa je z 2:1 premagala tretjeuvrščeno ekipo Ljutomerčanov Posebna žirija je izbrala za najboljšega igralca Marka Pungartnika, strelca Boštjana Zemljiča (oba Bar Tortno) s petimi zadetki in igralca Kristjana Cenerja (Vietnam). Posebno nagrado je dobil tudi najstarejši udeleženec turnirja 54-letni Janez Klemenčič (Tri srca Radenci). T. G. Nogomet Uspešen seminar v Velenju V organizaciji ZNTS je potekal licenčni seminar PRO v Velenju, ki so se ga udeležili 103 trenerji iz vse Slovenije, med njimi tudi 11 trenerjev iz Pomurja Na zelo dobro organiziranem seminarju so predavali večinoma domači strokovnjaki. Edini tuji predavatelj je bil prof. Branko Ivankovič, trener reprezentance Irana Zanimivost je bila, da so trenerji poslušali pogovor Branka Elsnerja ml. s trenerjema Brankom Oblakom in Pavlom Pinnijem. Trenerji so se udeležili tudi delavnice na temo Uspehi HIT Gorice v domačem in evropskem tekmovanju. PRO-licenco so si pridobili tudi Tomislav Toth, Stanko Preradovič, Damir Rob, Franc in M. Horvat (vsi ODNT Lendava), Stanko Maučec, Franc Gorza, Zoran Cir-' kvenčič, Milan Koblencer, Vladimir VlaŠkalič, Štefan Ivanič in Bogdan Črnko (vsi OZT Murska Sobota). Seminar za pomurske trenerje z licenco B bo 19. februarja v Gančanih. F. H. M. Dvoranski nogomet Zimska liga občine Beltinci Končano je bilo predtekmovanje v obeh skupinah zimske lige občine Beltinci v malem nogometu. V skupini A je bila najboljša ekipa KMN Beltinci pred Royaiom s po 13 točkami, KMN Meteor Melinci, 12, in NK Lipa, 9. V skupini B so prve Čarne vrane iz Melince, 16 točk, drugi je NK Beltinci s 13, tretja Zluftana slatina, 11, KMN Beltinci Veterani pa ima 10 točk. Teh 8 ekip se je uvrstilo v sklepni del tekmovanja. Med strelci sta najuspešnejša Ljubo Antolin (KMN Meteor Melinci) z 18 zadetki in Aleš Zver (NK Lipa), ki je dosegel 15 zadetkov, Nadaljevanje s koncem beltinske malonogometne zimske lige bo v nedeljo, 16. januarja, v telovadnici OŠ Beltinci. J. P. Namizni tenis Sobočani že sedmič državni prvaki V Murski Soboti je bil finale 14 ekipnega državnega prvenstva za mladince in mladinke, na katerem je nastopilo po osem moških in ženskih ekip, ki so si pridobile pravico na predhodnih kvalifikacijah. Prvenstvo, ki ga je odpri župan mestne občine Anton Štihec, je prineslo Sobočanom že sedmi naslov, česar doslej ni uspelo še nikomur. Od možnih 14 naslovov v samostojni Sloveniji so jih Sobočani osvojili polovico in so tako daleč najuspešnejši klub v Sloveniji med mladinci. Vsi igralci, Tomaž Rou- di, Tim Fridrih, Tonček Ropoša in Jan Žibrat, s trenerjem Miranom Močanom si zaslužijo za osvojeni sedmi naslov vse Čestitke. Pot do naslova državnih prvakov je bila prepričljiva. V predtekmovanju so premagali Rakek s 4 : 0 in Arrigoni s 4 : 1, v finalni skupini pa Vegrad s 4:0, Vesno s 4:1 in v odločilnem srečanju za prvo mesto Prevent Radlje s 4:1. Prvi igralec ekipe je bil Tomaž Roudi, ki je tekmovanje končal brez poraza. Tudi Tim Fridrih je ostal neporažen, Tonček Ropoša Z množičnega slovenskega tekmovanja mladih igralcev namiznega tenisa. Foto: J, Z. Košarka Zmaga Sobočanov V 12. krogu 1. B SKL za moške je Radenska Creativ Sobota na domačem parketu s 86 : 77 (61 : 58, 41 : 42, 21 : 23) premagala GD Hrastnik. To je bila zelo korektna in dolgo časa izenačena tekma z zanimivo končnico, v kateri domačini niso dopustili presenečenja. Najbolj se je izkazal Karlo, ki je dosegel kar 32 točk. Preostali strelci Sobočanov: Šu-ran 18, Pungartnik 15, Novak 10, Bratkovič 4, Voroš 3, Dominko in Maje po 2. Na lestvici vodi Nova Gorica s 23 točkami pred Loka kavo in Rudarjem Trbovlje po 21, Sobočani pa so trenutno osmi s 16 točkami V 11 tekmah so petkrat zmagali in šestkrat izgubili. Že danes zvečer igrajo tekmo naslednjega kroga v Litiji. Milan Jerše Sobočani (v svetlih dresih) so ugnali neugodnega nasprotnika. Foto: J. Z. Dvoranski hokej Prvi memorial Milana Bratca Društvo za športno rekreacijo Pomurje organizira v nedeljo, 16. januarja, v športni dvorani Osnovne šole III v Murski Soboti spominski turnir. Prijavljena so štiri moštva: Lek Lipovci, DŠR Pomurje Murska Sobota, Triglav Predanovci in Moravske Toplice. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo ob 15. uri. Zatem bo še tekma članic med Triglavom Predanovci in Moravskimi Toplicami. M, J. Zmagovalno moštvo NTK Sobota (z leve): Tomaž Roudi,Tonček Ropoša, Jan Žibrat, Tim Fridrih in trener Miran Močan. Foto: J. Z. je doživel en poraz, najmlajši Jan Žibrat pa je tudi prispeval eno zmago ter dve skupaj z Roudijem v dvojicah. Vse čestitke pa si zasluži tudi najmlajša ekipa na prvenstvu, Kerna Puconci (Dominik Škraban, Gorazd Horvat, Tomaž Celcar in Ervin Železen), ki je vskočila v zadnjem trenutku zaradi odpovedi Ptuja. Nepričakovano je zasedla peto mesto, čeprav je bil to njen prvi nastop v finalu mladinskega prvenstva. Premagali so Rakek s 4:1, Muto s 4:2 ter izgubili z Vesno z 0 :4 ter Preventom in Arri-gonijem z 1:4 Najboljši v ekipi je bil Dominik Škraban in tudi drugi so igrali dobro. M. U. ________________13. januar 2005-VESTNIK Olimpijada gluhih Damjan Šebjan že četrtič Na 20. olimpijskih igrah gluhih, ki potekajo v avstralskem Melbournu in bodo trajale do 16. januarja, sodeluje 3-600 glu-bih športnikov iz 90 držav. Slovenska reprezentanca je sestavljena iz 23 športnikov in trenerjev. Slovenski Športniki nastopajo v košarki, kolesarstvu, plavanju, atletiki in bowiingu. Na otvoritvi olimpijskih iger gluhih športnikov v Melbournu je med 1.200 nastopajočimi slovensko zastavo nosil košarkar Damjan šebjan iz Murske Sobote. Zanj so to že četrte Damjan Šebjan olimpijske igre, saj je prvič nastopil leta 1993 v Bolgariji, ko je bila Slovenija Četrta, nato je bil med olimpijci leta 1997 na Dansken’ (Slovenija sedma), bil pa je poleg rudi pri osvojitvi prve olimpijske medalje (srebrne) leta 2001 v Italiji. Z velikimi pričakovanji pa Damjan šebjan te dni nastopa v Avstra liji in po prvih tekmah slovenskim košarkarjem dobro kaže. Slovenska košarkarska reprezentanca je v druščini 12 držav v skupini A odlično začela, saj je najprej premagala Novo Zelandijo s 112 : 20, nato gostiteljico Avstralijo z 79: 54 in v tretjem kolu je bila Slovenija boljša tudi od Japonske s 102 :63- Do konca predtekmovanja se bo Slovenija pomerila še s Kitajsko in Rusijo. Tonček Gider Nogomet Mura včeraj začela s pripravami Priprave pomlajene nogometne reprezentance Slovenije za gostovanje na Portugalskem od 1'. do 21. januarja, kjer bodo odigrali tekmi s Slovaško in Portugalsko, so bile vzrok, da so se v NK Mura odločili» dva dni premakniti začetek priprav za spomladanski del sezone (s ponedeljka na sredo). V slovensko reprezentanco sta bila namreč povabljena tudi dva Murina nogometaša, in sicer Aleš Mejač in Marko Božič Pri igralskem kadru zaenkrat ne bo večjih sprememb, odšla sta Mitja ErniŠa in Žarko Jeličič (s statusom tujca). Trenerja Milana Miklaviča najbolj skrbi odsotnost Boruta Tisnikarja, ki po operaciji križnih vezi sicer uspešno okreva, a bo šele aprila začel z lažjimi treningi. Za simpatizerje NK Mura pa je vsekakor spodbudna novica, da sta bolgarska nogometaša Gospodinov in Shopov začela priprave popolnoma zdrava. Brez dvoma gre za kakovostna igralca, ki pa sta prišla v Mursko Soboto nepripravljena in bila ves jesenski del v glavnem statista ali poškodovana. Zaradi ugodnih vremenskih razmer se bodo igralci soboških črno-belih pripravljali v Fazaneriji, za nekaj dni pa se nameravajo odpraviti v hrvaško Istro. Že sedaj so dogovorjene nekatere prijateljske tekmi pred začetkom prvenstvene sezone Tako bodo 22. januarja v gosteh igrali z velenjskim Rudarjem, 15 februarja se bodo na gostovanju pomerili z avstrijskim Gratkornom iz druge, štiri dni pozneje pa bodo gostovali pri hrvaški Rijeki iz prve lige. V nedeljo, 20. februarja, sc bodo udeležili tradicionalnega turnirja v Ormožu, kjer bosta nastopila še varaždinski Varteks in Ormož. Potrjeno je tudi srečanje v Kidričevem z Aluminijem, ki bo 26. februarja. Milan Jerše Nogomet Glavna preizkušnja Nafte s Haladasem Čeprav so igralci jesenskega prvaka 2. SNL trenutno še na odmoru, uprava NK Nafta ne miruje. Na veliko potekajo priprave na začetek prvenstva. Velikih kadrovskih sprememb ne bo. Doslej je klub zapustil le Kokaš, ki se je preselil v nižjerazredni klub v Avstriji. Vsi drug’ igralci že napeto pričakujeja nadaljevanje tekmovanja v drugi ligi. Po vsej verjetnosti se bodo v sklopu priprav glede na vremenske razmere, ki bodo januarja in februarja, za nekaj dni preselili tudi na morje ali v toplejše kraje. Kaže, da bo NK Nafra okrepil dosedanji nogometaš Mure Mitja Erniša, ki ima po dobljenem sporu na arbitraži prosto izbiro. Lendavčani imajo dogovorjenih tudi nekaj prijateljskih srečanj-Tako bodo 8, februarja v Lendavi igrali z Ormožem, 12. februarja a Medžimurjem v Čakovcu, 13 februarja v gosteh s Križevci, tri dn< kasneje pa doma s Hevizom. Glavno preizkušnjo pred prvenstvom bodo imeli z madžarskim Haladasem iz Sombotefa, ki bo v Lendm'’ gostoval 26. februarja. S pripravami bodo začeli v soboto ob 14. uf’ na stadionu NK Nafte v Lendavi. F. H. M- Mali nogomet Zimska liga v Rogašovclh Športna zveza Rogašovci je pripravila v telovadnici osnovne Šow Sveti Jurij prvi turnir zimske lige v malem nogometu, na katerem |C nastopilo osem ekip. Naslednje turnirje bodo pripravili 16., 23- in 3®-januarja, na vsakem bodo najboljšim podelili pokale in diplome in n* koncu pa bo najboljša ekipa dobila prehodni pokal. Na prvem turnirju so zmagali nogometaši KMN Rogašovci (veterani) pred NK Serdica, tretje je bilo ŠD Ledava, četrta pa Goričanka. T. G- VESTNIK -13. januar 2005 ŠPORT 21 V spomin Alojz Pucko (1947-2005) Lendavčane je prešinila vest o prezgodnji smrti Alojza Pucka. Lujz, kot so ga imenovali njegovi prijatelji in soigralci, je bil med tovariši priljubljen. V letih 1965-1975 je bil igralec nogometnih klubov Nafta in Turnišče. Pozneje je bil tehnični vodja v članskem moštvu Lujza bomo ohranili v naših srcih kot soigralca in dobrega prijatelja. F. H. M. Kegljanje Zmaga Ma-rike Kardinar Na prvem letošnjem tekmo-vanju kegljačjc za pokal Kranja je prepričljivo zmagala legenda slovenskega ženskega ke-gljanja Marika Kardinar, ki je tako uspešno startala v novem letu 2005. Kardinarjeva, sicer članica celjskega Miroteksa, je Podrla 556 kegljev. Drugo in tretje mesto sta zasedli domačinki, članici Triglava iz Kranja, Silvana Belcijan (548) mjožiJerala (547). F. B. Kegljanje Tesni zmagi domačih ' Monoštru je bilo prijate-'jsko srečanje med domačim klubom in KK Radenska v mo-in ženski konkurenci Oba-krat so zmagali domačini Izidi ’ Noski: Monošter - Radenska 5:3 (3055 . 2996), ženske: Monošter - Radenska 4 : 2 1910). Zanimivo je, da sta dosegla najboljša rezultata tekmovalca iz vrst Radenske, N sicer Barbara Divjak (507) Pri ženskah in Mladen Emeršič ^50) pr, m0ških. F. g, Športno društvo Cven je pripravilo v ljutomerski športni dvorani deveti novoletni turnir v dvoranskem nogometu. Med 19 ekipami je zmagala prva ekipa Meteorpla-sta iz Ljutomera, ki je v finalu ugnala ljutomersko vrsto Knjigovodskega servisa Šoštarič. V tekmi za 3 mesto je bila druga ekipa Namizni tenis Obakrat Cven Nadaljevalo se je prvenstvo v občinski ligi Ljutomera. Rezultati - člani: Breza bar - Branoslavci 6 : 2, Krov Rakuša - Breza bar 6 : 1, Kap. Broker - Križankar 6 : 3, Branoslavci - Cven 10:6, Krov. Rakuša - Cven 10:6, Kap. Broker - Breza bar 6 : 3, Cven III -Križankar 5 : 5, Branoslavci -Cven II0.6, Breza bar - Cven II 2; 6. Vodi Cven 1,12 točk, sledita Kapital Broker in Cven II, po 10. Članice: Cven I - Ljutomer 6 : 3, Cven II - Ljutomer 1: 6, Cven III - Ljutomer 1 : 6, Cven II - Cven III 6 : 3, Cven I - Cven II 6 : 0, Cven I - Cven III 6 : 0. Vrstni red: 1. Cven 16,2. Ljutomer 4 itd. N. Š. ŠOLNIN Križevci Rock'n’roll pred Petrolom V 9. krogu zimske občinske lige Natega nogometa trojk na odboj '2 Križevci so igrali: Vzrejno sre-Q1^e Osterc - Bar Milena LO-KO 1 ■ 5, Lovec LO-KO - MSKIjuČaro-vci 5:5, Ogrevanje Tušek - Vetera-ni MBA 0 1, Junior SNV - ŠD Be-rkovci 0:1, Kakpa.com - Ročk b roli 3 : 6, Frizerstvo Milena ^NV - Zetor servis Vučja vas 2:4, l etrol Stanjko s. p. - Tlakovanje Janžekovič 7 : 2. Strelci: Žajdela (Petrol) 23, Farkaš (Zetor) 17, Pe-16k (MS Ključarovci) 14 itd. M. J. Rock’n’roll 9 9 0 0 39:16 27 Petrol 8 0 0 0 44:1724 Veterani 8 6 0 2 30:16 18 Ključarovci 8 5 1 2 40 :25 16 Vučja vas 9 4 2 3 48 35 14 Frizerstvo 8 4 1 3 27:21 13 Kakpa.com 8 4 1 3 30:26 13 Križevci 8 4 0 4 30:37 12 Bar Milena 8 3 1 4 26 29 10 Lovec 9 2 3 4 25 : 32 9 Berkovci 8 2 2 4 18:26 8 Tlakovanje 9 2 1 6 23 29 7 Junior B 1 1 6 22:30 4 Osterc 9 1 1 7 22:51 4 Tušek 9 1 0 8 15 : 52 3 Hokej na ledu Ledene strele za prvaka ' soboto je bilo odigrano zadnje kolo prvega,e hokejski ligi. Ledene strele so z 1:4 .zgubile s hih tekma dokaj izenačena, so soboški napa a bodo Priložnosti, to pa so nasprotniki znali izkoristiti ju P ’grale Ledene strele za uvrstitev od 1. do 4 mesta, r g začel konec januarja. Šah Zupe v Malečniku radicionalnega novoletnega Šahovskega turnirja, ki ga 1 Jk> PD Malečnik, se je udeležilo 56 šahistov. Zmagal je ati "^-Pomgrad Miran Zupe, ki je zbral v9 kolih pošvicars e _ * točk. Sledijo Supančič (ZM Branik), 7,5, KrutnpaČnik ( j , y Kukovec (Bistrica ob Dravi) in Rajkič (ŠK Maribor), po . Mali nogomet Prvi Meteorplast Utrinek; ljutomerskega turnirja. Foto: J. Z. Meteorplasta uspešnejša od Marincev iz Veščice. Najučinkovitejši strelec turnirja je bil s 6 zadetki Goran Ristič (Meteorplast 1). Rezultati - polfinale: Meteor- plast I - Marinci 2:1, KSŠ - Meteorplast II3:2 (1:1); finale: Meteorplast I - KSŠ 1: 0; za 3 mesto; Meteorplast II - Marinci 3 : 0. N.Š, Tenis Dalton, Casino Maribor in MIR V 6. kolu 1. Ponlursko-štajerske zimske teniške lige je Dalton z 2 1 (Ulčar - Starčič 6:9, Fišinger - Vršič 9:1, Fisinger 'Ulčar - StarčičVr-šič 9'6) premagal Forming, Primus pa z 2:1 (Čerpnjak - Kumer 9 4, Ficko - Avsec 2 : 9, Čerpnjak/Ficko - Kumer/Avsec 9 8) 13 M Vodi Dalton z 10 točkami pred Primusom, 9,13 M, 8, in Formingom, 3. Rezultati 6. kola rdeče skupine 2. PŠZTL niso prinesli nič presenetljivega, še vedno pa ostajata tretje in četrto mesto, ki vodita v končnico prvenstva Prvi dve mesti sta verjetno že oddani ekipama Casino Maribor in Geotim Izidi: Casino Maribor - Kuzma MS 3 0 (Kuhar - Balažič 9:0), Toyota Flamin MS - ŠD UJV 2:1 (Vrzel - Žnuderl 6 : 9), Zavarovalnica Triglav - Rebel 2 : 1 (Flisar - Benko 1 :9), MTS - Nova šansa 1 : 2 (Babič - Kuzma 9:1), Krovstvo Rakuša - Geotim 0:3 (Maučec - Potočnik 2; 9). Vrstni red: Casino Maribor in Geotim po 15 točk, Rebel 13, Toyota Flamin MS in Zavarovalnica Triglav MS po 12 itd Še 6. kolo 2. PŠZTL - modra skupina SKP - Parketarscvo RAL-GB 0 : 3 (Zakovšek - Kumin 1 : 9), ŠD Cven - Inžineri 1 : 2 (Makoter - S. Sukič 9 : 6), PDU - LO-KO 3 :0 (Ratkai - Štuhec 9 : 4). Vodi MIR s 17 točkami pred ŠD Cven, 14, in TK Ljutomer, 13 Milan Jerse Šah Skupno Nerat pred Žižkom V skupnem vrstnem redu mesečnih hitropoteznih turnirjev fantov in deklet za leto 2004, ki jih je organiziralo ŠD Radenska - Pomgrad, je zmagovalec Grega Nerat s 94 točkami. Drugi je Uroš Žižek, 90, tretji pa Matej Titan, 87. Sledijo Uroš Markoja, 66, Domen Serec, 63, Adnjan Gomboc, 57, Dominik Sedonja, 45, Marko Cigan, 25, Dominik Antoltn, 24, in David Grilec, 16. Točke je osvojilo 25 mladih igralcev in igralk. Na decembrskem turnirju je po 9. kolih zmagal Grega Nerat z 9 točkami, sledijo Markoja, Žižek in Titan po 6,5, Melisa Benkič in Sedonja po 6. M. J. Šah Konectedenski turnir v Bakovcih < novim letom se nadaljujejo tudi konectedenski šahovski turnirji, ki jih že vrsto let organizira Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote. Lanskega septembra je bil prvi iz serije desetih turnirjev v hrvaški Strigo vi, s katero soboški šah isti nadvse dobro sodelujejo. Letošnji prvi pa bo v nedeljo, 16 januarja, ob 9. uri v prostorih Osnovne šole Bakovci, ki ga pripravljajo v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Igralo se bo 9 kol po švicarskem sistemu v pospešenem tempu (10 minut na igralca). Tudi tokrat pričakujejo visoko udeležbo šahistov iz Slovenije ter sosednjih dežel Avstrije, Hrvaške in Madžarske M. J. Strelstvo Bakovci in Terplan Izidi 4. kroga 1. regijske lige s serijsko zračno puško: Radgona -SCT-TKO 1057 1038, Graničar Cankova - Sebeborci 1035 : 1075, Strelec Andrejci - Gančani 1081: 636, Bakovci - Gederovci 1099 1087 Skupni vrstni red - ekipno: 1. Bakovci 12 točk (4377 krogov), 2. Sebeborci 12 (4281), 3- Strelec 10 (4312), 4. Gederovci 8 (4324), 5. Graničar 6 (4190), 6 Radgona 6 (4166), 7. SCT-TKO 6 (4147), 8 Gančani 4 (3655); posamezno: 1 Jože Terplan (Strelec) 1476 krogov, 2. Goran Maučec (Bakovci) 1475,3 Robi Čontala (Sebeborci) 1468,4 Milan Kreft (Gederovci) 1457,5. Simon Farkaš 1453,6. Matjaž Cor (oba Bakovci) 1449- M. J. Strelstvo Markoja izpolnil normo Najboljši slovenski strelci z zračnim orožjem so imeli v Ljubljani tretje kontrolno tekmovanje za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na mednarodnih tekmovanjih v Rušah in Munchnu. V tekmi z zračno puško je bil s 594 krogi po pričakovanju najboljši Rajmond Debevec. Pri moških je normo izpolnil še drugouvrščeni Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), ki je zadel 590 krogov. Od preostalih pomurskih strelcev je bil Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) peti s 585 krogi, Dušan Ziško (Tišina) sedmi (583), Izidor Hreščak pa osmi (J. Jurkovič) s 583 krogi. Pri mladincih je bil Uroš Maučec (Turnišče) četrti s 576, Leon Zelko (Tišina) pa šesti s 574. Z zračno pištolo je bil prvi B. Simonič (Kidričevo) s 574 krogi, odličen drugi pa Aleksander Ciglarič (COAL Petišivci), ki je zadel 568 krogov. M. J Strelstvo Ekipno Tišina V Trzinu je bil mednarodni turnir za 9- prehodno »skirco Borisa Paternosta«. V streljanju z zračno puško je zmagalo SD Kolomana Flisarja Tišina s 1748 krogi pred Grosupljem (1738) in Trbovljami (1734). Med posamezniki je zmagal Rajmond Debevec s 697,9 (594) kroga pred Izidorjem Hreščakom (J. Jurkovič), 693,1 (591), Robijem Markojo (Turnišče), 685,4 (586), in Brankom Bukovcem (Tišina), 684,7 (585). Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) je bil osmi s 683,2 (584). Z zračno pištolo je ekipno slavilo SD Dušana Poženela Rečica (1689 krogov) pred Kidričevim (1676) in COAL-om Petišovci (1674), posamezno pa Simonič (Kidričevo), 669,5, A. Ciglarič (COAL) je bil šesti (659,8). M. J. Ženska košarka Pomembna zmaga v gosteh Košarkarice Pomurja Skinyja so v 10. krogu 2. SKL za ženske gostovale najesenicah in premagale gostiteljice s 47 : 36 (17 : 8,17 : 6, 5 8 8:14). Vso tekmo so Sobočanke vodile s prednostjo od 10 do 15 točk in koncu zasluženo zmagale z 11 točkami razlike Strelke. Ternar, 13, Horvat, 11, Orban, 9, Gorčati, 7, Tanacek, 4, in Huzjak, 3 Po porazu Domžal s ŠD Šentvid (62 :65) so se igralke Pomurja Skinyja odlepile od Domžalčank in obdržale prvo mesto na prvenstveni lestvici z dobrimi obeti za uvrstitev v 1. SKL. M. J. Ženski nogomet Pomurje in Krka stoodstotno V športni dvorani v Slovenj Gradcu je bil 2. turnir zimske lige državnega prvenstva za članice in kadetinje Igralke članske ekipe Pomurja Len Filovci so z visokima rezultatoma 8:2 (Govek 5, Zver, M Makovec, Garič) odpravile Slovenj Gradec in z 8: 3 Kamen Jerič Veiesovo (Govek 3, Zver 3, M. Makovec, Zelko). Manj uspeha pa je imela ekipa Leti Sobota, ki je z 0 : 12 izgubila proti novomeški Krki in s 5 ; 3 (Žunkovič 3, Kovačič, Ljubeč) ugnala Veiesovo. Še preostali izidi: Skale - Senožeti Vode 2:3, Slovenj Gradec - Škale 2 : 5 in Krka - Senožeti Vode 7 :4. Po dveh turnirjih imata Krka (+32) in Pomurje Len Filovci (+16) stoodstotni izkupiček, in sicer po štiri zmage v štirih srečanjih. Prav ti dve ekipi bosta na zadnjem 3. turnirju, ki se bo začel 22. januarja ob 9. uri v večnamenski športni dvorani OŠ III v Murski Soboti, v medsebojnem dvoboju odločili o naslovu državnih prvakinj. V zimski ligi U-16 nastopa Len Sobota s pomlajeno ekipo, ki je dosegla v šestih tekmah dve zmagi in štirikrat izgubila; od tega trikrat na turnirju v Slovenj Gradcu. Sobočanke so morale priznati premoč Livarja z 1 : 2 (S. Makovec), Velesovega z 0: 2 in Krke z 1: 3 (Vra-bel). Prepričljivo pa vodijo kadetinje ŽNK Senožeti Vode, ki so doslej zmagale na vseh petih srečanjih Milan Jerše Plavanje Horvath dvakrat slavil Aron Horvath, perspektivni športnik lendavske občine in eden največjih upov slovenskega plavanja, sicer Član ravenskega Fužinarja, je uspešno začel leto 2005. Na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu na Ravnah na Koroškem je v starostni kategoriji U-14 dvakrat zmagal. Prva je bil v svojih paradnih disciplinah 50 in 100 m prosto. Hkrati je bil tudi dvakrat tretji, in sicer na 50 in 100 m hrbtno. S temi rezultati je bil najboljši v svoji starostni kategoriji. F. B. Atletika Mednarodni kros v Soboti V nedeljo, 16. januarja, ob 10.30 se bo začel v mestnem parku v Murski Soboti mednarodni kros, ki ga organizira AK Pomurje - PDU. Proga je speljana po mestnem parku, kjer bo marca tudi državno prvenstvo v krosu. Najprej bodo tekmovali mlajši in starejši mladinci, starejše mladinke, članice in člani 11 na 4 km dolgi progi, nato pa se bodo zvrstili pionirji in pionirke (od 800 m do 3 km) ter mlajše mladinke (3 km), ob 12 30 pa je predviden tek članov na 8 km. M. J. MULARIJA 13. januar 2005- VESTNIK točit WUWM Gf MLTJMCJ____ Ledene rože Vsako jutro, ko pozimi pogledam skozi okno, se na steklu pojavijo rože žareče, srebrne, vesele in bele. ■ Vedno, ko jih v roke vzamem in pobožam, se stopijo,za sabo pa ledeno dlan pustijo. Nina Žibrek, 4. a, OŠ Bakovci TOM p. ZPMS MMMfliMtfcaifcMi M f ft ir Grdi maček Nekoč je živel maček, ki mu je bilo ime Miki. Bil je zelo grd, zato ga nihče ni maral. Ko je bil še majhen, je padel z mize na gobček. Padel je tako nerodno, da sije zlomil gobček. Tudi kri mu je začela teči. Odpeljali so ga k živi-nozdravniku. On je Mikija operiral. Najprej mu je obril dlake okofi gobčka. Operacija je bila hitro gotova in Mikija so odpeljali domov. Nos se mu je hitro pozdravil. Toda dlaka okrog nosu mu ni več zrasla, zato je bil grd in ga nihče ni maral. Ubogo mačko je gospodar vrgel na cesto. Muc je bil zelo žalosten. Odšel je po svetu. Postal je najboljši potepuški maček in najboljši lovec na miši. Drugi mački se z njegovimi spretnostmi niso mogli kosati. Miki seje postaral in odšel iz vasi. Nikjer več ga niso videli. Kdo ve, kod hodi dandanes. Marcel Hegler, 3./8, OŠ Apače Vse najboljše Lana, Lana, punčka mala, prvi rojstni dan bo praznovala. Očka ti reče: Darilo dobiš! Ti pa veselo duhu!« zakričiš. Z nogami semtertja hitiš, očka In mamico vesela loviš. Saša Kuzma, 4. raz., OŠ P. Voranca Bistrica Pika in psiček Ko zadiši po pecivu Nadarjeni učenci OŠ Miška Kranjca Velika Polana smo se imeli priložnost seznaniti s peko peciva iz piri ne moke. V soboto ob deveti uri smo se zbrali v Sabolovl domačiji v Mali Polani, kjer sta nas s toplim čajem pričakali Marija Laki in Bernarda Raščan, ki sta nam pomagali pri pekt peciva. Najprej smo se razdelili v dve skupini. Ena je pekla breskvice, druga pa očke. Priprava in peka peciva je bila zelo zanimiva; poskusili smo tudi domači sok, ki so ga v zadrugi Pomelaj skuhali iz domačega sadja. Pridružila sem nam je tudi ravnateljica Marija Horvat, ki nam je pomagala pri dekoriranju peciva. Le-to smo seveda poskusili in bili zelo navdušeni nad okusom. Pecivo smo prodajali na božično-novoletnem bazarju in ga seveda dobro prodali. Na delavnici peke peciva smo se naučili veliko koristnega. Janja Horvat, 7 raz./9, OŠ Miška Kranjca Velika Polana Vsako jutro, ko se Pika prebudi, pride v sobo njena mamica in ji želi dobrojutroterlepdan. Nekega dne pa mamice ni bilo v sobo. Piko je zaskrbelo, ker ni vedela, kje je. Začela je premišljevati in sredi misli jo je zmotil ropot pred njenimi vrati. Pika je zaslišala mamin glas, ki je šepefaje očku nekaj govorila. Oglasila se je, takrat pa je mama stopila v sobo. V naročju je imela malo belo kepico. Pika je radovedno pogledala, si po-mencala oči, nato pa skočila iz postelje k mami, da bi videla, kaj ima mama v rokah. Kepica je dvignila glavico, povohala roko, ki se je približala njenemu smrčku, ter jo polizala. Pika je videla, da mamica drži v naročju malo psičko. Previdneje stegnila roke, prijela drobno kosmato kepo, ter jo stisnila k sebi v naročje, imenovala jo je Snežinka. Popoldan sta prišla na obisk babica in dedek. Vnukinja ju je povabila, naj prideta v njeno sobo, ker ima za njiju presenečenje. Preden so vstopili, je Pika položila prst na ustnice ter jima tako pokazala, da morata vstopiti čisto tiho. Pokazala jima je košaro, ki je stala ob postelji. Snežinka je dvignila glavico in radovedno pogledala, kdo je prišel v sobo. Babica in dedek sta jo rahlo pobožala, Pika pa Jo je previdno dvignila v naročje. Da ne bi bila sama v sobi, jo je odnesla v dnevno sobo. Snežinka in Pika sta se igrali na preprogi. Ko igra ni bila več zanimiva, je Snežinka vzela očkov co-" pat ter ga začela gristi. Ko je očka opazil, da ima psička njegov copat, jo je skregal. Snežinka je stekla k Piki, se stisnila k njej, ter narahlo migljala z repkom. Pika je bila jezna in očku povedala, da mora z njo lepše govoriti, ker je še mala in se hitro prestraši. Da je bilo zopet vse prav, je oče prinesel Snežinki star copat, katerega je lahko imela za igranje in brušenje njenih malih zob. Pika je s psičko ravnala zelo lepo. Vsak dan jo je vodila na sprehode, ji pripovedovala zgodbe, ki jih je slišala v vrtcu, ter jo jemala povsod s seboj, kamorkoli je šla. Snežinka ji je bila zelo hvaležna, jo ubogala in veselo mahala z repkom. Lara Jelenc, 3./8, OŠ Apače Sredi noči Sredi prejšnje noči so me zbudile strašne oči. To je gotovo zmaj in jaz bom slasten zalogaj. Strašna in hladna noč, nihče mi ne pride na pomoč. Jočem, stokam kakor dete, solze so v mrak odete. Pošast je večja In vse večja, kremplji njeni me drže, upirati ne morem se. Tedaj zbudim in nasmehnem se, saj le mesec z mano poigrava se. Petra Vučkič, 5. b, OŠ lil Murska Sobota Strašno Sredi prejšnje noči so me zbudile strašne oči. Vidim pet pošasti, ki me imajo v oblasti. Zagledam vampirje, ki se spremenijo v netopirje. Kača se mimo mene plazi, mene pa grozno mrazi. Dirkalni avto proti meni drvi, v giavi se mi močno zavrti. Bel okostnjak plava kot oblak, strašen je kot hiter vlak. Duhec me nagajivo gleda, zdaj postanem čisto bleda. Ogenj bruha strašni zmaj, jaz mu pravim: »Hitro v pravljico nazaj!« Ana Sobočan, 5. b, OŠ III Murska Sobota Potepuški maček Potepuški maček k nam prihaja, iz neznanega je kraja. Potem pa pride v svet, kjer je krasno živet. Tam pa sreča čudno bitje, ki veseli ga vpitje. In ga vpraša: »Hej, hej, maček! Kam pa greš?« •K teti peš.« Tam lovil bom miši in jih nosil k hiši. Prijatelje bom srečal in zelo se jim posvečal. Ko bom utrujen, se vrnil bom nazaj v svoj domači kraj. Lana Huber, 1. B, OŠ III Murska Sobota Moja muca Moja pridna muca vedno je doma, je rjave barve, rada se igra. Kadar se potepa, mene to skrbi, kaj če moja muca se mi kdaj izgubi. Ko pa Je zaspana, zamijavka nina, nana. • Tačke si poliže,brž v košaro leže. Jasna Sečkar, 4. razred, OŠ Odranci Presenečeni Božiček V majhni vasi so se otroci odločili, da bodo letos Božička presenetili z darilom. Zvečer so okrasili jelko, pod njo dali darilo, zraven pa veselo peli božične pesmi. Ko so zaspali, jih je obiskal Božiček, kije bil presenečen, ko je zagledal pod jelko darilo zase. Ko gaje odprl, je bil še bolj presenečen, kajti notri je bilo pismo, v katerem je pisalo: Dragi božiček! Hvala, da si nas tudi letos obiskal. Ampak ker smo že veliki, bi radi, da ta darila, ki si jih prinesel nam, daš otrokom, ki sl vsega tega ne morejo privoščiti. Še enkrat hvala za tvoj obisk tvoji otroci. Leon Horvat, 3. b, OŠ Franceta Prešerna Črenšovcl Male sive celice in še kaj... Osnovnošolci se že enajsto leto lahko pomerijo v kvizu znanja Male sive celice. 20. oktobra 200'4 je bilo na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani srečanje učencev prekmurskega območja. Prijavljenih je bilo 33 ekip, 4 ekipe so si priborile nastop v finalnem delu in dvema ekipama seje uspelo uvrstiti med 16 najboljših v državi. Poleg ekipe domače šole je to uspelo še trem učenkam z OŠ I Murska Sobota. Ekipo so sestavljale Iva Drvarič, Maruša Borovšak in Maša Lemut, vse učenke 7. a-razreda. Snemanje letošnje 4. tekmovalne oddaje MSC je potekalo v studiu RTV Slovenija v torek, 7. decembra 2004. Nasprotna ekipa so bili domačini, učenci z OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane. Sobočani smo se odpravili na pot že dopoldne. Vožnjo smo si popestrili s klepetom, igricami, listanjem revij... Tekmovalno ekipo je spremljalo 35 navijačev. Snemanje se je začelo ob 14.30. Naši navijači so oblekli rdeče majice in glasno spodbujali dekleta. Čeprav so se tekmovalke borile do zadnje minute, jim tokrat sreča ni bila naklonjena. Vsekakor pa je že sama uvrstitev OŠ I med najboljše v Sloveniji izjemnega pomena. Spomini na ta dan ostajajo nepozabni, pomenijo izkušnjo In spoznanje več. Predvsem gre zahvala mentoricama Tanji Cesnik in Meliti Kramar, ki že vrsto let pripravljata mlade tekmovalce za kviz Male sive celice. Za nami je prvo ocenjevalno obdobje in učenci 7. a-razreda so se že izkazali na več področjih. Z uvrstitvijo na TV so dodali nov košček v mozaik uspehov tega razreda. Pa naj bo tudi v letu 2005 polno novih izzivov in želja! Cvetka Šavel - Kerman, razredničarka 7. a na OŠ I M. Sobota VESTNIK -13. januar 2005 NA SCENI 23 Študentsko delo leta 2005 Študent dela, da bi preživel Vaša čustva Obvezna oddaja dohodninske napovedi Novi zakon o dohodnini, ki je začel veljati s prvim januarjem, prinaša številne spremembe pri obdavčitvi študentskega dela. Po novem letu tako lahko dijaki in študenti, ki bodo delali prek študentskega servisa, neobdavčeno zaslužijo nekaj več kot 1,36 milijona tolarjev letno, v vsakem primeru pa morajo oddati dohodninsko napoved. Najpomembnejša novost, ki jo novi zakon uvaja, je namreč plačevanje akontacije dohodnine od vsakega študentskega honorarja, ne glede na njegovo višino, in s>cer po dveh stopnjah. Za zaslužke do vključno višine 74.000 tolarjev zakon predvideva sprotno odvajanje 12,5-odstotne, Pri višjih zneskih pa 25-odstotne stopnje akontacije dohodnine. Ob tem se bo dijaku ali študentu priznalo deset odstotkov Mrmiranih stroškov, to pa v praksi pomeni za 11,25 oziroma 22,5 odstotka nižji honorar študenta. Akontacijo dohodnine bo sicer predvidoma 96 odstotkov vseh dijakov in Študentov dobilo v celoti povrnjeno, vendar šele po izdani odločbi davčne uprave. Dijaki in študentje bodo tako naorali dohodninsko napoved za leto 2005 oddati do konca marca 2006, akon-iacijo pa bodo ob izpolnjevanju določenih Pogojev delno ali v celoti dobili povrnjeno do konca avgusta 2006. Kdo bo lahko uveljavljal P°sebno olajšavo? ^osebno letno olajšavo v višini 1,2 mi-tolarjev bodo lahko uveljavljali vsi studejitje! ki še niso dopolnili 26. leta sta rosti in katerih obdavčljiv letni dohodek ne bo presegel 1,6 milijona tolarjev K olajšavam šteje še deset odstotkov normiranih stroškov in največ dva odstotka za stroške, ki nastanejo pri študiju. V primeru, da bodo starši za študenta uveljavljali splošno olajšavo v višini 564.000 tolarjev, bo študent namesto 1,6 lahko zaslužil samo do največ 1,36 milijona tolarjev V obdavčitev bodo zajete tudi kadrovske in druge štipendije, izplačane za študij v Sloveniji, vendar le nad zneskom minimalne plače, za študij v tujini pa štipendije, ki presegajo 160 odstotkov minimalne plače. Olajšavo 1,2 milijona tolarjev bodo lahko študentje uveljavljali do 26. leta starosti. To pravico bodo imeli tudi starejši študentje, če se bodo na študij vpisali do tega leta starosti, in sicer dodiplomski študentje šest let, podiplomski pa štiri leta od dneva vpisa na fakulteto. Omenjene starostne omejitve po stari zakonodaji ni bilo, pogoj za delo prek študentskih servisov je bil le status dijaka ali študenta. Pomembna novost je tudi, da bo odslej dijak ali študent, ki preseže navedeni znesek, plačal davek na celotni zaslužek in ne le na razliko kot do sedaj. Kaj še prinaša nov mehanizem? Z novim zakonom naj bi vzpostavili tudi mehanizem večjega nadzora nad morebitnimi zlorabami, in sicer s pošiljanjem po ene študentske napotnice tudi na davčno upravo in na delovni inšpektorat, to pa bo obveznost delodajalcev. Po novem bodo delodajalci študentsko napotnico morali poslati tudi davčni upravi in delovnemu inšpektoratu, Predstavniki Študentov so predsedniku Državnega zbora Francetu Cukjatiju Še pred začetkom veljave novega zakona simbolično podarili novoletno jelko, okrašeno z računi. S tem so želeli opozo-■riti, da bo nova davčna zakonodaja Študente še dodatno finančno obremenila ter študij še bolj približala v domeno bogatih elit Študent po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) namreč ne dela zato, da bi varčeval ali posojal denar državi, temveč zato, da preživi in pokrije sprotne stroške, povezane s Študijem. Po njihovih podatkih znašajo vsakdanji življenjski stroški študenta v povprečju od 90 do 110 tisoč tolarjev mesečno. ŠOS nasprotuje sistemu študentskega dela, po katerem bi po njihovih besedah študentje brezobrestno kreditirali državo. Predsednik ŠOS Cotič je prepričan, da bo zaradi tega zakona vedno več študentov delalo, posledično pa bo slabši učni uspeh. Delodajalci so namreč že napovedali, da urnih postavk dijakom in študentom ne bodo zvišali. Na ministrstvu za finance pa so prepričani, da se bo po uveljavitvi zakona poslabšal položaj izključno tistih študentov, ki so zaslužili največ, teh pa je po njihovih raziskavah zgolj 1,4 odstotka. To so tisti, ki zaslužijo več kot 1,6 milijona tolarjev letno, in torej po novem zakonu ne bodo upravičeni do olajšave. Andreja Kočar To so sanje, majhne in velike. uresničljive. So zame in zate v novo jutro odete, kot najlepši cvet shranjene globoko v srcu. To so najlepše želje zate in zame. Želje, ki jih bom nosila v svojem srcu vse dni svojega življenja, ker tako hočem, ker tako čutim, ker ljubim. Kako lepo je nekoga objeti, v soncu ali v dežju, v mraku ponoči, zjutraj in zvečer. Zazreti se v oči, kjer se lesketa neskončnost, in preprosto videti, da te ljubijo. Se zbuditi, vedoč, da nekje nekdo čaka nate, misli nate, živi zate ... Zaspati z mislijo na njegove nežne dlani, objeme in poljube. Z nekom deliti slabe in dobre stvari, žalost in veselje, radost in srečo. Z nekom hoditi po isti poti v isto smer, z roko v roki. Vedeti, da obstaja nekdo, ki te bo potolažil, ko boš žalosten. Vedeti, da nekomu lahko položiš glavo na rame in da od utrujenosti lahko zaspiš v njegovem objemu. Lepo je nekoga imeti ob sebi, ga razumeti in skrbeti za njegov lepši jutri. Nekoga moraš ljubiti, ljubiti zaradi drobnih stvari, ki pomenijo veliko. Ljubezen pomeni več kot bogastvo, več kot moč, pomeni vse. Pogled, nasmeh, objem, beseda, skupni trenutki doma, pri sosedu, pri delu in počitku so prava sreča za dva. Ljubim te, srček, večno želim ostati ob tebi. Želim, da za vedno ostaneš, kakršen si, nežen, zabaven, ljubeč, prijazen in zahteven. Upam, da čutiš, kar čutim jaz, in da so moje želje tudi tvoje. Slončica Med letom in počitnicami Državi bomo eno leto brezobrestno posojali denar Za večjo neodvisnost, za žepnino, knjige in počitnice O novem davčnem zakonu, ali bodo zato manj delali prek študentskega servisa, kaj medijo o novem zakonu njihovi delodajalci, ko-liko in kakšna dela opravljajo ter seveda tisto ^^pomembnejše, za kaj zasluženi denar pora-in zakaj sploh služijo denar, smo se pogo-vatjali s pomurskimi Študenti. Moramo priznati, da so bili njihovi odgovori zelo zanimivi. Tončka Hren, Srednja Bistrica, Visoka zdravstvena Šola: »Za nov davčni zakon sem že slišala. Zdi se mi grozno, da se država spravlja še na študente, ki Si z lastnimi žulji plačujejo stroške študija. Torej, če si marljiv študent, ki ne zapravlja denarja staršev, ter teliš ob študiju še kaj zaslužiti, boš plačal še državi. Razumem, da želijo s tem odpraviti razne zlorabe dela prek študentskega servisa, ampak se mi zdi, da ° ni najboljši način. Lahko bi uvedli poostren nad-(komisije), s čimer bi dosegli več kot s tem zako-nom in ne bi nastradali’ vsi drugi, ki ne kršimo pra-’ 'I- Mislim, da bo ena od posledic tudi ta, da bodo mdenti brez štipendije v breme staršem, namesto 1 *' težili k temu, da se čimprej osamosvojijo. Jaz iaradi tega ne bom manj delala prek študentskega crvisa, saj si želim finančne neodvisnosti, pa četudi "pomeni več dela in manj denarja O tem sem se Pogovarjala tudi z delodajalcem, ki mu ni vseeno za "as, vendar zakon je zakon. Delam v restavraciji, ko-d"r mi študijske obveznosti to dopuščajo. Delam V Petnicah pa želim delati v bolnišnici. Moji starši so brezposelni in sem tako kot dijakinja spoznala, da tudi sama lahko zaslužim nekaj denarja in tako postanem čim prej finančno neodvisna. Prek napotnic pa delam že od prvega letnika srednje šole. V vseh teh letih sem opravljala zelo različna dela, tudi najbolj nehvaležna, in se tako naučila spoštovati vse poklice ter denar, ki sem si ga s trudom zaslužila.« Nina Vldonja, Lemerje, Pedagoška fakulteta: »Seveda poznam zakon. Mislim, da ne bo večjih sprememb, ker se bodo študentje kljub temu odločali za delo, če bodo potrebovali denar za študij Predvsem mislim na tiste, ki nimajo štipendije in jim samo finančna pomoč staršev ne zadostuje. Zaradi tega ne bom zmanjšala dela prek servisa. Seveda smo se o zakonu pogovarjali tudi z delodajalci, vendar naši pogledi na novi zakon niso bili pozitivni. Delam za študente na študentski organizaciji Univerze v Mariboru, na oddelku za socialna vprašanja Delam vse leto. Predvsem zaradi tega, da finančno ne bi bila preveč odvisna od staršev, in mi je to tudi izkušnja ter se naučim marsikaj novega. Ob pomoči napotnic sem začela delati že koc dijakinja med počitnicami in si tako zaslužila žepnino.* Irena Čeh, Ljutomer, Pedagoška fakulteta: »Da, z novim zakonom sem seznanjena. Mislim pa, da se zaradi njega študentje ne bodo več odločali za delo prek ‘študenta, vsaj ne več toliko. Sama dela prek servisa ne bom zmanjšala, saj običajno delam le v počitnicah, ker trenutno zaradi študijskih obveznosti nimam časa. Ob pomoči napotnice sem delala le eno leto, zato da nisem preveč odvisna od staršev, ter si s tem zaslužila nekaj za žepnino ali kakšno potovanje« Marko Pertoci, Murska Sobota, Pedagoška fakulteta: »Nov zakon poznam. Študentje bomo eno leto brezobrestno posojali denar državi, potem nam ga bo vrnila. Nam država ponuja študentska posojila z obrestmi, mi pa njej brezobrestno. Mogoče se bo ta zakon obnesel v smislu, da bodo delodajalci sprejeli na delo nekoga za daljši čas, ne pa izkoriščali študente. Dela prek servisa sam ne bom zmanjšal. Trenutno ne delam, ker prihajajo izpitno obdobje in obveznosti na faksu' Delam pa takrat, ko imam čas in potrebujem denar za stvari, kot so na primer potovanja, knjige, oblačila... Sicer pa sem tako delal že v srednji šoli. Zaslužek prek servisa pa predstavlja približno dvajset odstotkov mojih dohodkov.« B. Z. in V. P. 24 DOBRO JE VEDETI 13. januar 2005 - VESTNIK Svet digitalnih tehnologij POMURSKE LEK www.pomurske-lekarne si razkrivajo zdravilne skrivnosti Napajanje računalnika Napajalnik je ena najpomembnejših komponent v računalniku. Brez njega ne deluje nič, a se mu kljub temu posveča zelo malo pozornosti. Vsaka komponenta je odvisna od stabilnega napajanja za brezhibno delovanje. Že zelo majhna odstopanja v napetosti lahko povzročijo sesutje računalnika ali napake v delovanju. Mnogi se tega ne zavedajo. Ko se pojavijo težave in računalnik »zmrzne*, večina najprej pomisli na preveč navite nastavitve hitrosti, pregrevanje grafične kartice ali procesorja. Le redko kdo pomisli na napajalnik, čeprav je podvržen mnogim napakam. Računalniški svet doživlja trenutno precej sprememb. Z nastankom standardov PCI Express, DDR2 in SATA smo v računalništvu priča poja-novih komponent. Skoraj neopažen med njimi je ATX12V 2.01, nov standard za napajalnike, ki bo zamenjal trenutno verzijo 1.3. Najbolj očitna sprememba je v velikosti glavnega vtikača za osnovno ploščo. Število konektorjev se je povečalo z 20 na 24.' Vtikači do komponent so ostali enaki. Novi štirje konektorji predstavljajo + 12 V, +5 V +3.3 V in dodatno ozemljitev. Preostali konektorji so enaki, to pa pomeni, da sta obe verziji do neke mere združljivi. Za uporabo novega vtikača na stari osnovni plošči potre bujete majhen pretvornik. Vtikač starega napajalnika pa boste lahko Še vedno vtaknili v morebitno novo vtičnico na osnovni plošči. Ob menjavi napajalnika tako ne bo nujno zamenjati tudi osnovne plošče in tudi ne napajalnika ob zamenjavi osnovne plošče. Izboljšana je tudi učinkovitost napajanja. Izhodna zmogljivost je prilagojena novim potrebam strojne opreme. Dodatna linija +12 V za procesor pomeni, da bodo dobile preostale komponente stabilno napajanje tudi ob povečani obremenitvi procesorja. Izboljšana je tudi energijska učinkovitost. Kakor pri vedno več gospodinjskih aparatih, je tudi tu opaziti varčevanje. Precej energije napajalnik namreč v obliki toplote odda z ventilatorjem iz ohišja. Za nas to predstavlja izgubo. Pomembna je torej energijska učinkovitost, ki lahko doseže do 80 %. Odvisna je od obremenitve napajalnika in je višja pri velikih obremenitvah in nižja pri manjših. Dober napajalnik bo stal malo več, nam bo pa prihranil pri računu za elektriko. Novi standard torej prinaša nekaj prednosti. Daje več moči za napajanje novejših komponent in predpisuje integrirano napajanje za SATA, to pa nas reši iskanja vmesnika za napajanje novih diskov. Omogoča boljše varčevanje z energijo in je združljiv Ob okvari starega napajalnika lahko gremo in kupimo novejšega in smo brez strahu, da ne bi deloval. Mag. Matej Gomboši, univ. dipl. inž. rač. in inf. Kalcij V človeškem organizmu je 900 do 1200 gramov kakija. To je 1 do 1,5 odstotka telesne mase pri zdravem odraslem človeku in je najbolj zastopan mineral v organizmu. 99 odstotkov ga je v kosteh In zobeh, preostanek pa v krvi, mišicah in zunajcelični tekočini. Na raven kalcija vplivajo vitamin D, para-tiroidni hormon In kalcitonin. Vloga v organizmu Kalcij je najpomembnejši gradnik kosti in zob, poleg tega sodeluje tudi v številnih procesih v organizmu. Potreben je za normalno krčenje in sprostitev prečno progastih in gladkih mišic, sodeluje pri uravnavanju prepustnosti celičnih membran in prevajanju živčnih impulzov in v procesu strjevanja krvi ter vpliva na normalni ritem srca in sodeluje kot aktivator v Številnih encimskih reakcijah Viri in absorpcija Kalcij je sestavina številnih živil, največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih (sir, jogurt). Nahaja se tudi v ribah, mesu, špinači, soji, ohrovtu, suhih slivah in korenčku, vendar je vsebnost kalcija v teh živilih manjša Poleg tega, da je kalcij naravna sestavina hrane, je tudi dodan številnim prehrambenim artiklom, npr. pomarančnemu soku. Kalcijevi ioni se absorbirajo v tankem Črevesju z aktivnim transportom in s pasivno difuzijo. Na absorpcijo vplivajo številni dejavniki: - starost: pri majhnih otrocih in dojenčkih lahko doseže absorpcija do 60 %, nato pa upade na 15 do 20 % pri odraslih; - vitamin D: izboljša vsrkanje kalcija iz prebavil. Absorpcijo zmanjšajo tudi oksalna kislina, alkalen medij, alkohol in kofein, boljša pa je iz kislega okolja. Kalcij In zdravila Ob sočasnem uživanju kalcij zmanjša absorpcijo nekaterih zdravil (fluorokinoloni, levotiroksin, tetraciklini, fenitoin). Uživati jih je treba z 2- do 3-urnim presledkom. Tudi čezmerno uživanje antacidov z aluminijem in magnezijem lahko povzroči negativno bilanco kalcija zaradi povečanega izločanja z urinom. Znaki pomanjkanja Pomanjkanje kalcija je sorazmerno pogosto, zlasti v starosti in v obdobju rasti. Premajhen vnos kalcija skozi daljše obdobje privede predvsem do izgube kostne mase in posledično do osteopenije in osteoporoze. Kosti postanejo krhke, posledica pa so pogostejši zlomi. Do pomanjkanja kalcija lahko pride zaradi hormonskega neravnovesja, ob dolgotrajni uporabi zdravil npr kortikosteroidov, ob pomanjaknju vitamina D, zaradi motenj absorpcije in pri premajhnem vnosu. Zmanjšana koncentracija kalcija v zunajcelični tekočini povzroči mravljinčenje, krce mišic, moten ritem srca, izgubo apetita in intestinalne krče. Dnevne potrebe Dnevna potreba zdravega odraslega je 1000 mg kalcija. Te potrebe lahko hitro pokrijemo z mlečnimi izdelki, saj vsebuje L litra mleka 300 mg kalcija, 50 g sira pa približno 500 mg. Potrebe so večje v obdobju rasti, v nosečnosti in pri starejših ljudeh. Če s prehrano ne zmoremo pokriti dnevnih potreb, je smiselno jemati kalcijeve pripravke. Za nekatere je potrebno, da jih predpiše zdravnik, drugi so na voljo brez recepta. Pripravki vsebujejo različno količino kalcija in so v obliki različnih soli, kot so karbonat, citrat, laktat in glukonat. Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, je treba zaužiti s hrano, saj s tem izboljšamo njegovo absorpcijo, ki je optimalna pri nizkem pH, tj. v kislem želodčnem okolju. Za bolnike z zmanjšano tvorbo želodčne kisline je primernejši kalcij v obliki citrata ali drugih topnih soli, saj se te v teh okoliščinah bolje absorbirajo. Dnevne potrebe lahko pokrijemo s pestro uravnoteženo prehrano. Če pa je le-ta neredna ali ne vsebuje dovolj kalcija, ga je smiselno zagotoviti s prehranskimi dopolnili ali zdravili. Z zadostnim vnosom kalcija poskrbite za trdnost kosti. Mateja Kardinar, mag. farm, Preveč vode lahko škodi Čeravno zdravniki priporočajo, da je treba čez dan spiti dva do tri litre vode, je naj novejša raziskava, narejena v Veliki Britaniji, dokazala nasprotno. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da ima lahko pitje preveč vode resne posledice. Ljudje, ki na dan spijejo velike količine vode, so namreč nagnjeni k hiponatremiji. Ta nastane kot posledica nizke vsebnosti natrija v telesu Najbolj so ogroženi rekreativni športniki, ki vadijo več kot štiri ure na dan in pri tem zaužijejo veliko vode Simptomi so kratka sapa, zadihanost, bruhanje in glavobol. Omenjene težave se pogosto pojavilo šele nekaj m po treningu. Pri resnejših zapletih, če niso takoj primerno zdravljeni, lahko nastopita koma ali celo smrt. Športniki z napitkom hi-ponatremije ne bodo premagali, so pokazale raziskave, zato je zelo pomembna preventiva. Ne preveč spanja ne premalo Tako kot pri vseh drugih stvareh, je tudi pri spanju potrebna zmernost. Preveč spanja lahko povzroči enake težave kot premalo spanja, pišejo strokovnjaki s kalifornijske univerze v San Diegu v raziskavi, objavljeni v strokovnem časopisu. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki spijo več kot osem ur na noč, in tisti, ki spijo manj kot sedem ur, več težav z zdravjem, kot tisti, ki spijo od sedem do osem ur. »Ne vemo, zakaj imajo tisti, ki dolgo spijo, enake težave kot tisti, ki premalo spijo. Na osnovi teh podatkov lahko zaključimo, da predpostavka, da več spanja koristi zdravju, ne drži,« je opozoril avtor raziskave dr. Michael Grandner, ki je skupaj s sodelavci opravil anketo med okoli sto odraslimi Ugotovili so, da osebe, ki dolgo spijo, težje zaspijo, se zgodaj zbujajo, ponoči se pogosteje prebujajo, so utrujene in zaspane tudi čez dan. Običajno so ženske tiste, ki spijo dlje. R N E Zobje so izraz zdravja Zdravi zobje so zelo pomembni za splošno zdravje. Spremembe prehranskih navad, ki so povezane z izgubo zob, lahko povečajo nevarnost srčnih in kroničnih obolenj. Na to opozarja raziskava, objavljena v eni od ameriških revij. Znanstveniki s harvardske univerze so ugotavljali razmere med izgubo zob in spremenjeno prehrano pri 31.000 moških zdravstvenih delavcih, ki sodelujejo v obsežni večletni raziskavi o zdravstvenih navadah. V raziskavi so merili količino določenih zaužitih živii in hranljivih snovi, kot so sadje, zelenjava, vlaknine, holesterol, nekatere maščobe in vitamini Med raziskavo 78,3 odstotka moških ni izgubilo niti enega zoba, 18,8 odstotka je izgubilo enega do štiri zobe ter 2,8 odstotka pet zob ali več. Moški, ki so izgubili kateri zob, zlasti v skupini brez petih ali več, so zaužili bistveno manj vlaknin, sadja in zelenjave ter vitamina E kot tisti, ki niso izgubili nobenega zoba. In prav prehrana brez teh živil in snovi je osnova za kronična obolenja srca, prebavnega sistema in raka. To pomeni, da je treba storiti vse, da ohranimo svoje zobe. Smrčanje pogosto pri otrocih Pogosto ali stalno smrčanje je med otroki povsem običajno, so pokazale raziskave. Stalno smrčanje povezujejo strokovnjaki s Čustvenimi in vedenjskimi težavami ter slabim uspehom v šoli Te težave pogosto izginejo, ko otrok neha smrčati, piše avtor raziskave dr. Michael Urschitz iz univerzitetne otroške bolnišnice v nemškem mestu Tiibingen v strokovni revijo Pediatrics. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 1129 otrok, je bilo 114 otrok uvrščenih v skupino vedno smrčečih, 410 v skupino tistih, ki nikoli ne smrčijo, in 605 v skupino tistih, ki občasno smrčijo. Po besedah Urschitza obstaja pri otrocih, ki vedno smrčijo, dvakrat večja verjetnost, da bodo hiperaktivni, sedemkrat večja verjetnost, da bodo čez dan pretirano utrujeni, in desetkrat večja verjetnost, da bodo imeli težave z vrstniki. Raziskava je tudi pokazala, da ima stalno smrčanje nasprotni učinek na učni uspeh. 52 odstotkov otrok, ki so vedno smrčali, je imelo v šoli slabši uspeh v primerjavi z 32 odstotki otrok, ki niso smrčali. Razvoj empatije Tatjana je pri svojem osemnajstmesečnem Marku opazila, da svojemu enomesečnemu bratu zmeraj prinese zajčka, kadar ta zajoče, če brata to ne potolaži, mu prinese še druge svoje najljubše stvari, od odejice do avta. Pri Marku je že zelo zgodaj tudi opazila, da je pri obiskih posvetovalnice za dojenčke pri svojih šestih mesecih tudi sam začel jokati, ko je videl, da kateri od dojenčkov joče. Empatija sega daleč v otroštvo. Odziv, ko se otrok vznemiri ob joku drugega otroka, je mogoče razumeti kot zgodnjo napoved empatije. Po ugotovitvah razvojnih psihologov so otroci sposobni izražati sočutje, preden se zavedajo sebe kot posameznika v družbi drugih. Tako se le nekaj mesecev stari otroci odzivajo na doživljajske motnje pri najbližjih tako, kot bi se dogajale njim - jočejo, če jočejo npr. drugi otroci. Ko so stari leto dni, že dojemajo, da se nesreča ne dogaja njim, temveč nekomu drugemu, vendar so še vedno zbegani, ker ne vedo, kako naj se odzovejo. Tako lahko npr svojo mater pripeljejo k svojemu jokajočemu prijatelju, da ga potolaži, in se pri tem sploh ne zmenijo za prijateljevo mamo. Prav tako si lahko naš enoletni malček takrat, ko si drugi otrok ram prst, porine svojega v usta, da bi preveril, ali tudi njega boli. Ta pojav, ki mu pravimo motorična mimikrija, je v osnovi tehnični vidik empatije. Omenjeni pojav izgine pri malčku pri starosti dveh let in pol. Takrat lahko otroci že ugotovijo, da se bolečina drugega razlikuje od njihove in jih je zato laže potolažiti. Ko so otroci stari približno tri leta, se začenjajo razlikovati drug od drugega po splošni občutljivosti. Raziskave Marian Radke-Yarrow in Carolyn Zahn-Waxler z Nacionalnega inštituta za mentalno zdravje so pokazale, da je velik delež razlikovanja v empatični zaskrbljenosti odvisen od vzgoje staršev Njuna ugotovitev je, da so otroci dovzetnejši za empatijo, če so jim starši privzgojili Čut za dojemanje stiske, ki so jo zakrivili drugemu z grdim obnašanje. To je uspelo tistim staršem, ki so v teh> primeru namesto graje, kot je: »To je bilo res grdo od tebe!« uporabili sledeče besede: »Poglej, kako žalosten je zdaj zaradi tebe!« Avtorici raziskav sta tudi spoznali, da se empatija pri otrocih razlikuje po vzoru drugih in načinu, kako se odzivajo na p<>' trtost drugih. Tako si otroci z oponašanjem vedenja, ki ga vidijo, bogatijo izbor empatičnih odzivov. Vse to pa prispeva, da so potem uglašeni z okoljem, v katerem živijo. »Našla sem novo vedrino, novo zrelost. .. Nise#1 se počutila ne boljša ne močnejša od drugih, vendar mi ni bilo nič več pomembno, ali me ljudje ljubijo ali ne - pomembnejše je bilo, da sem jaz ljubila njih. Takšno občutenje ti popolnoma obrne življenj; življenje postane dajanje.r(Beverly Sills) Mag. Simona Šarotar Žižek VESTNIK -13. januar 2005 DOBRO JE VEDETI ro-iti io !t- CK-U' tK ■e. te a-a-b- a, 13 O a > Ib e i, a i-i- Besede mode Stilni pregled »Nova obleka nikamor ne pelje; je življenje, ki ga živiš v obleki zdaj, tudi tisto iz preteklosti in tiste stvari, kijih boš v njej počel 1 prihodnje.« Diana Vreeland Stil je povezan z dobrim okusom, ki je tudi eklektičen, individualen in ekscentričen. Imeti °kus, pomeni, vedeti razlikovati med subtilno seksualnostjo m vulgarnostjo Da več ni preveč. Zenska s stilom ve, kakšen videz sovpada z nje-nimi leti. In ve, da se ji ne smejo izmuzniti mod-1 dodatki in oblačila, ki jih vključuje v svojo obstoječo garderobo zdaj in takoj tako, da celoten videz pove nekaj več Ženska s stilom tudi tazutne pomembnost usklajenosti linije oblačila s telesom. Še več. Ve, kako kombinirati staro s s'arim in novim; žensko z moškim Nikoli ne kuP'popolne ponudbe videza. Ženska s stilom ' vedno v zalogi kakšno staro klasiko, ki jo ' Znižuje s super feminilno strukturo tkanine ali ^kim tvidom. Uživa tudi v kontradiktornem videzu in si v$akičh ko odhaja od doma, pove, da si je všeč. Če nam v garderobni omari manjka kos kla-s'čnega oblačila in ga želimo imeti ali smo na Policah trgovin našli popolnoma nori kos, ki se °dlično poda liniji našega telesa, smo z novo na pravi poti. Tudi Čas razprodaj je Čas Priložnosti. Lahko srečamo pravo prijateljico ali Prijatelja Pustimo si vzeti Čas in nositi želena 0 lačila na svoj način. Predvsem pa uživajmo, in to h-i| pove resničen nasmeh na obrazu »Osebni stil je zmožnost reči ne. Nobena žen-' z.a katero menimo, da ima stil, ni žrtev dreza ženske, ki se zavedajo svojih teles, siojega bistva in kaj se jim poda.« Michael Kors Tatjana Kalamar Morales ?našega štedilnika ^Gjl!^,.. ..... kuhinje Radin (za 4 osebe) 4- Nadevan paradižnik s tunino f Paradižniki, 150 g tunine iz konzerve, 4 niti sardelni fileji, 2 trdo kuhani jajci, 2 žlici 1 liasia, limonin sok, sol, poper, 4 vložene ki-gobice za dekoracijo ^rel paradižnik operemo, odrežemo kapico in (to * žlico previdno izdolbemo Nato ga posolimo ,ri obrnemo, da se iz njega izcedi tekočina. T ' O kkihunu |j|i j prerežemo na polovico in ‘riočimo rumenjake. V skledici razmešamo maslo, ''"‘‘rnjake, tunino in limonin sok. Po potrebi soli-'n Popramo. S tem nadevom napolnimo polo-Dčke beljakov, ki |l!j vložimo v izdolbene paradiž-Paradižnik položimo na solatni list ter deko-riramo s kislo gobico in sardelnim filejem ^sprenjčkova juha s Piščančjimi jetrci . J"11 g le^prenjčka. 200 g piščančjih jeter, 1 । drobna Čebula, 3 žlice belega str°ka česna, peteršilj, 1 žlička mehke list P°Per’ maiafOn> timijan, lovorjev Dražji In učinkovitejši? Raziskave tržišča zdravil v Združenih državah Amerike so pokazale, da ogromne količine de narja porabljajo za dražja, nova zdravila proti visokemu krvne mu tlaku in neopravičeno zanemarjajo starejša in cenejša zdravila. kot so diuretiki. Neka raziskava je namreč pokazala, da manj bolnikov doživi srčni na pad, Če za znižanje krvnega pritiska uporabljajo diuretike, kot če jemljejo izključno zdravila nove generacije. Zaščitimo kožo pred mrazom Pozimi je naš obraz bolj bled kot v toplih mesecih, ko na koži pusti svoje sledi sonce. Zato pozimi lahko za nego obraza uporabljamo tomrano kremo, ki bo naši koži dala temnejši odtenek m bolj svež videz. Še več pa bomo naredili za kožo na obrazu, če bo krema vsebovala tudi ustrezno zaščito pred sončnimi žarki. Zelo pomembno je, da je krema kakovostna, kajti pozimi koži primanjkuje tudi maščobe. Vzrok je preprost, Ker pri temperaturi pod osem stopinj Celzija lojnice upočasnijo delovanje, se zaščitni plašč iz lipidov tanjša in postaja krhek, saj se odmrle celice množijo. Koža se sama ne more uspešno boriti proti mrazu, najbolje jo bomo zaščitili pred mrazom s kremami, ki vsebujejo kokosovo ali jojobino olje. Tudi za mešano kožo lahko kupimo primerno kremo, ki bo suhe dele navlažila, mastne pa prevlekla z delci pudra. Takšna krema kožo ščiti, ne povzroča pa mozoljev. Smeh je prirojen Dojenčki se rodijo dobesedno z nasmehom na obrazu Zadovoljni in brezskrbni se vsak dan nasmehnejo do štiristokrat. S starostjo se nasmeh žal izgublja, pri odraslih se pojavi povprečno le se petnajstkrat na dan Ameriški gelotologi (raziskovalci smeha), ki so to izračunali, so ugotovili tudi vzroke: namesto zabavnih okoliščin, ki jih po rojstvu začne odkrivati otrok, nas obvladuje resnost vsakdanjega življenja in prirojeni nasmeh postopoma zamre. Odločilna je višina Kot je bilo ugotovljeno v študiji univerze na Floridi, zasluzijo višji ljudje več kot njihovi sodelavci nižje rasti. Tisti, ki so za 2,5 centimetra presegali povprečno višino, so letno zaslužili 700 evrov več. Če boste torej odkrili povprečno višino Slovencev in Slovenk, si lahko izračunate, kakšni so vaši obeti. Sladoled -kalorijska bomba Lanska raziskava je pokazala, da sladoled vsebuje toliko kalorij in nasičenih maščob kot najboljši zrezek s prilogami. Namesto 150 kalorij, kolikor naj bi jih imela običajna porcija (tri kepice), ima sladoled okoli 1.200 kalorij. Tega so krivi proizvajalci, ki med seboj tekmujejo za tržišče in sladoledu dodajajo kandirano sadje, kekse, sladke prelive in smetano, Problem pa niso samo kalorije, temveč tudi maščobe, ki napadajo krvne žile in povzročajo arteriosklerozo. Strokovnjaki za prehrano svetujejo, da sladoled zamenjamo z zamrznjenim jogurtom, ki mogoče ni tako okusen, vendar ima mnogo manj kalorij in maščob Ješprenjček preberemo operemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga damo kuhat v isti vodi Kuhati se mora počasi. Proti koncu kuhanja mu dodamo na drobne kocke narezan korenček. Ko je ješprenjček že skoraj kuhan, na razgreti maščobi na hitro prepražimo sesekljano čebulo, na majhne kocke narezana piščančja jetra, strt česen in sesekljan peteršilj. Pomokamo, popražimo še moko ter zalijemo s hladno vodo, prevremo in zlijemo v ješprenjček. Odišavimo z majaronom, timijanom ter po potrebi solimo in popramo. Melancani s skuto 2 melancana, 100 g skute, 50 g suhih namočenih gobic, 1 jajce, 6 žlic olja, 25 g drobtin, sesekljan peteršilj, sol, poper, 50 g masla Melancane operemo in po dolžini prerežemo na polovico. Z žlico izdolbemo sredico. Izdolbeno sredico in namočene gobice na drobno sesekljamo in zmešamo s skuto, jajcem, drobtinami in sesekljanim peteršiljem ter solimo in popramo Z nadevom napolnimo melancane in jih zložimo v pekač, v katerega smo dolili olje in nekaj žlic vode. Na nadevane melancane damo koščke masla in jih v pečici, Ogreti na 180 $C, pečemo približno 25 minut. Dušena repa z jogurtom 2 srednje veliki repi, 50 g masla, 2 dl jogurta, peteršilj, drobtine, sol, poper Repo operemo, olupimo in damo v vrelo vodo ter na pol skuhamo. Ko se repa ohladi, jo narežemo na palčke. V ponvi razpustimo maslo, vanj stresemo repo, solimo, popramo, zalijemo z jogurtom in premešamo. Temperaturo zmanjšamo in dušimo do mehkega. Med dušenjem repo več- Previdno s sladkorjem Sladkarije so hrana, s katero najpogosteje pretiravamo. Zaradi visoke kalorične vrednosti čezmerno uživanje sladkarij povečuje tveganje pojava debelosti in sladkorne bolezni. To seveda ne pomeni, da bi jih morah povsem izključiti iz vsakodnevne prehrane, vendar na dan ne zaužijte več kot eno sladko živilo ali pijačo. Prednost dajte tradicionalnim suhim sladkarijam, ki vsebujejo manj maščobe in sladkorja, kot so denimo suhi piškoti ali peciva brez kreme. Na dan si privoščite le žličko ali dve marmelade ali medu. Omejite uživanje proizvodov, ki vsebujejo velik odmerek saharoze (navadnega belega sladkorja), in še zlasti proizvodov, ki se lepijo na zobe (denimo karamel). S staranjem okušalne brbončice izgubijo svojo občutljivost, zato se spremeni tudi naše zaznavanje okusov. Posledica tega je povečana želja po sladkem, zato bodite previdni in ne pretiravajte z uživanjem sladkarij in hrane ne sladite čezmerno. Sladkarije namreč ne tešijo lakote. Enostavni sladkorji, ki jih vsebujejo, so krivi za hiter porast ravni sladkorja v krvi, na kar se organizem odzove z okrepljenim izločanjem inzulina. Posledično se raven sladkorja naglo zniža, to pa občutimo kot »luknjo* v želodcu, in to pogosto napačno zamenjujemo z lakoto. krat premešamo. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj in drobnjak. Dušeno repo damo na krožnik in ponudimo z nadevanimi melancani. Zelena solata s korenčkom in bučnimi semeni 1 glava solate, 3 korenčki, 200 g rdeče redkve, 100 g bučnih semen, 1 žlička gorčice, 2 žlici jabolčnega kisa, 1/2 dl olja, sol, poper Solato očistimo in operemo. Korenček ostrgamo in narežemo na tanke rezance. V skodelici razmešamo gorčico, olje, kis, sol, poper in nasekljana pražena bučna semena. Z omako posebej prelijemo solato in korenček. Na sredino solatnega krožnika položimo zeleno solato, okrog nje pa naložimo korenček. Rdečo redkvico operemo, narežemo na kolobarčke in potresemo po solati. Zdrobova strjenka s kivijem 4 dl mleka, 60 g pšeničnega zdroba, 80 g sladkorja, 4 d) sladke smetane, limonina lupina, pomarančna lupina, vanilin sladkor, pomarančni liker, 200 g kivija, 3 listi želatine, 1 dl sadnega sirupa Mleko z naribano pomarančno in limonino lupino, sladkorjem in vanilin sladkorjem zavremo, primešamo zdrob in med stalnim mešanjem kuhamo približno 5 minut. Kuhani zdrob pretresemo v ‘ drugo posodo, dodamo stopljeno želatino, ki smo jo namočili v hladni vodi m zdrob nekoliko ohladimo do mlačnega. Ohlajeni masi dodamo pomarančni liker in stepeno smetano ter rahlo premešamo. Strjenko damo v model in v hladilnik. Po 3-4 urah hlajenja jo zvrnemo iz modela, okrasimo s kivijem in polijemo s sadnim sirupom. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Nakup v Italiji Potrošnik iz Nove Gorice je v Italiji kupil keramične ploščice ter vzidljivo školjko. Povedal nam je, da se je s prodajalcem posvetoval ter ga prosil za pomoč pri izbiri kakovostnih izdelkov. Žal se je izkazalo prav nasprotno. Slovenski obrtnik, ki naj bi opravil vgradnjo, je po pregledu izdelkov ugotovil, da imajo ploščice napako, vzidljiva školjka pa je prešibka in ni najbolj primerna za vzidavo. Gospod se je odpravil v trgovino, da bi se dogovoril o zamenjavi izdelkov. Bil je zelo presenečen, ko so njegovo zahtevo zavrnili, saj je bil mnenja, da v Italiji to ne bo noben problem. Ker ni vedel, kaj naj stori, nas je poklical in prosil za nasvet Potrošnik je bil očitno zaveden, to pa ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, prav tako pa so mu prodali blago z napako. Svetovali smo mu, da vztraja pri reklamaciji in zamenjavi izdelkov, dali pa smo mu tudi naslov potrošniške organizacije v Italiji, na katero naj se obrne v primeru, da njegovi zahtevi ne bi ugodili. Ko jim je povedal, kaj si misli o njihovem poslovanju in da se bo v primeru, da ne ugodijo njegovi zahtevi, obrnil na italijansko potrošniško organizacijo, se je njihov odnos čisto spremenil. Še več, ponudili so mu celo vračilo kupnine, če pa želi izdelke zamenjati tudi za kaj drugega, pa mu bodo dali še dodatni popust. Včasih se res splača biti vztrajen. Obratovalni čas pisarne v M. Soboti: telefonsko svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek, četrtek in petek pa osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91 Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Obratovalni čas pisarne v Ljutomeru: telefonsko in osebno svetovanje v četrtek od 10. do 13- ure, Vrazova 1 (občina III nadst.), Ljutomer, tel. (02) 584 9044 - int. 75 Andrej Čimer, vodja pisarne Razvajajte stopala Pozimi, ko so naša stopala bolj ali manj ves čas na »toplem«, v nogavicah in čevljih, moramo še toliko bolj paziti nanje in jih redno negovati. Najpomembnejša je seveda obutev, ki naj ne bo pretesna, saj lahko dobimo otiščance, kurja očesa ali žulje. Nogavice naj bodo bombažne, če pa se nam noge zelo potijo, si priskrbimo nogavice iz takega materiala, ki znoj dobro vpija, a ga hkrati »izloča« na zunanji strani. Pri vsakodnevni negi nog se izogibajmo milom in losjonom, ki vsebujejo alkohol, saj ta kožo izsuši. Če imamo na stopalih zelo suho kožo, jo enkrat na teden čez noč »hranimo«. Pred spanjem stopala izdatno namažemo s kremo, obujemo bombažne nogavice in gremo v posteljo Uporabimo kremo, ki vsebuje aloe vero ali kokosovo olje in vitamin E. Enkrat na teden stopalom privoščimo posebno razvajanje. V vroči vodi zmočimo dve veliki brisači. Stopala izdatno namažemo z vlažilno kremo, nato jih zavijemo v tople brisače in noge podložimo z blazino. Uživajmo vsaj 15 minut. Niso krive visoke pete Visoke pete so več let veljale za krive, da se hrustanec v kolenu pogosteje izrabi pri ženskah kot pri moških. To teorijo je zdaj ovrgla dr. Jill Dawson z britanske univerze Oxford Brooks. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 29 žensk, ki imele hude bolečine, in 82 žensk z zdravimi sklepi, vse stare od 50 do 70 let, je dr. Dawsonova proučevala njihove navade, in sicer, ali nosijo čevlje z visoko peto in ob katerih priložnostih samo občasno ali vsak dan. Ugotovila je. da izrabljanje hrustanca v kolenu ni posledica visokih pet, temveč da so k temu nagnjene ženske, ki so imele pred 40. letom čezmerno težo. 26 O TEM IN ONEM 13. januar 2005- yKlW Življenjska doba podjetniških krožkov se očitno izteka S pridobivanjem podjetniških znanj se v zadnjih letih v Sloveniji ukvarja precej izobraževalnih ustanov, vendar so le redke tiste, ki s podjetništvom seznanjajo mlado populacijo. S prvimi koraki in prvimi podjetniškimi izzivi se z našo pomočjo učenci spopadajo že v osnovni šoti. Podjetje SUN Gornja Radgona, že vrsto let izvaja projekt Podjetniški krožek za osnovnošolce. Osnove za njegovo delovanje smo začeli pripravljati že pred desetimi leti, in sicer po programu Enterprise Universe Durham. Prva skupina učencev je izvedla v osnovni šoli Gornja Radgona leta 1994 nalogo Dražba umetniških del po predhodni izdelavi poslovnega načrta. Ciljna skupina programa so učenci zaključnih razredov osnovnih šol - 7. in 8. razredov osemletne osnovne šole oz 8. in 9- v devetletni osnovni šoli. V skupine je vključenih 12-15 učencev. Podjetje je v 10 letih izvajanja programa spletlo mrežo partnerjev, s katerimi smo uspeli v vsa- kem šolskem letu pritegniti k sodelovanju veliko osnovnih šol. Največje število vključenih skupin je bilo v šolskem letu 2002/ 03, in sicer 123, število vključenih učencev pa je bilo 1592. V lanskem šolskem letu se je število skupin zmanjšalo na 80, število vključenih učencev pa na 1021. Projekt temelji na treh vsebinskih področjih, ki so časovno približno enako porazdeljena, in sicer gre za motivacijo učencev in reševanje problemov, generira-nje idej ter poslovno načrtovanje in predstavitev poslovnih Idej. Tako si učenci razvijajo podjetniško kulturo, spoznavajo timsko delo in vloge posameznika pri projektu, spoznavajo podjetniške pojme, se učijo izdelati prvi mini poslovni načrt idr. Učenci s pomočjo usposobljenega mentorja spoznavajo osno ve podjetništva in pridobljeno znanje poskušajo vnesti v obdelavo izbrane poslovne ideje Le-te so v zadnjih letih prav izvirne. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu številu izvedb projektov in očitno je, da je to eden pomembnejših motivov, ki vzdržuje Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št,: St 17/2003 - 60 z dne 29.12. 2004, objavljamo JAVNO DRAŽBO za ponovno prodajo premoženja stečajnega dolžnika Gostilna Horvat • Lovenjak, Horvat Frida, s. p. - v stečaju, Polana 40, 9201 PUCONCI, in sicer: Predmet prodaje: 1. Nepremičnine na vi. štev. 170, k. o. Polana: - parcelna štev. 537: poslovna stavba - gostilna (skupaj z opremo) s površino 257 m2; - parcelna štev. 538: dvorišče s površino 2.419 m2; gospodarsko poslopje s površino 267 m2: stanovanjska stavba s površino 208 m2; gospodarsko poslopje s površino 102 m2; - oprema v gostilni (po seznamu); - vse do 1/2. Izklicna cena je 13,710.807 sit. 2. Nepremičnina na vi. štev. 50, k. o. Polana: - parcelna štev. 545: stanovanjska stavba s površino 180 m2; dvorišče s površino 1.304 m2; - vse do 1/2. Izklicna cena je 4,595.170 sit. 3. Nepremičnine na vi. štev. 50, k. o. Polana: - parcelna Štev. 540: njiva s površino 670 m2; - parcelna štev. 541: travnik s površino 1.514 m2; - parcelna štev. 542: sadovnjak s površino 938 m2; - vse do 1/2. Izklicna cena je 851.107 sit. 4. Nepremičnina na vi. štev. 91, k, o. Polana: ■ parcelna štev. 399: njiva s površino 30.463 m2; - vse do 2/3. Izklicna cena je 2,154.139 sit. 5. Nepremičnini na vi. štev, 93, k. o. Polana: - parcelna štev. 543 sadovnjak s površino 459 m3 - parcelna štev. 544 njiva s površino 4.461 m2; - vse do 3/4. Izklicna cena je 564.846 sit. 6. Nepremičnini na vi. štev. 158, k. o. Mačkovci: - parcelna štev. 15/2: gozd s površino 23.935 mr (prodaja se 1/2 deleža); - parcelna štev. 27: gozd s površino 44.497 m1 (prodaja se 1/2 deleža). Izklicna cena je 1,044.102 SIT Premoženje stečajnega dolžnika se prodaja na javni dražbi po delih, in sicer z Izklicno ceno, ki je 50 % ocenjene likvidacijske vrednosti premoženja. Pogoji prodaje: 1. Na dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na TR stečajnega dolžnika štev.: 02340-253937944 pri NLB Podružnica Pomurje. 2. Kupec mora plačati kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe. 3. Izročitev oziroma prenos prodanih stvari se izvrši po popolnem plačilu kupnine. 4. Vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom nepremičnin in davek na dodano vrednost plača kupec. 5. Prodaja poteka po načelo videno - kupljeno. 6. Ogled stvari je možen po predhodnem dogovoru po tel 02 53 11 348. 7. Javna dražba bo 21. 01. 2005 ob 11.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, razpravna dvorana št. 12. visoko raven popularnosti programa med otroki. Podjetništvo za mlade kot izbirni predmet Z lanskim Šolskim letom je opaziti upad vključenih osnovnih šol. V šolskem letu 2004/ 2005 beležimo nekaj več kot 40 vključenih osnovnih šol oz. pribl. 500 učencev. In kaj je razlog manjšemu interesu? To je nerešeno financiranje projekta, kjer partnerjem za njihovo vloženo delo ne moremo zagotoviti plačila. Ker smo v podjetju SUN prepričani, da je prav med mladimi treba začeti razvijati podjetnost in jih seznanjati s podjetništvom, kljub problemom vztrajamo pri omejenem številu izvedb krožkov. Trudimo se in vlagamo vse napore, da se ključni problemi glede izvajanja projekta v prihodnje uredijo. Tako smo na Urad za šolstvo konec lanskega leta že spet posredovali zadnjo verzijo učnega načrta za izbirni predmet podjetništvo za mlade. Kdaj se bodo lahko prvi interesenti odločili za njegovo izbiro med množico ponujenih predmetov, Še ni znano. Vsekakor smo se v SUN-u odločili izvesti 10. jubilejni vseslovenski podjetniški forum ter tako tudi na simbolni ravni končali zelo pomembno pionirsko obdobje dela Upamo le, da bo izbirni predmet pritegnil toliko pozornosti, kot se je dogajalo s podjetniškimi krožki. Nataša Lorber, vodja projekta PANONKA Kmetijska zadruga, z. o. o., v stečaju Kocljeva ulica 16 9000 MURSKA SOBOTA objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v M. Soboti št. St 16/97-625 z dne 3.1. 2005 JAVNO DRAŽBO zemljišča in zgradbe - skladišče, stoječe na pare. št. 73/1 k. o. Murska Sobota, površine 1246 m2 - po Izklicni ceni 16.283.516,00 sit Potencialne kupce obveščamo, da so ob morebitnem nakupu dolžni upoštevati določila sedmega člena Prodajne pogodbe št. 8 a (osem a) za dosego javne koristi, ki je bila sklenjena med RS, Ministrstvom za promet, direkcijo RS in Panonko KZ, z. o. o., v stečaju, Kocljeva 16, Murska Sobota. Ta člen določa, da prodajalec s podpisom te pogodbe dovoljuje kupcu, da lahko zaradi manjših sprememb projekta ali nepredvidljive geološke sestave tal prekorači površino, navedeno v točki drugič te pogodbe, in za potrebe gradnje uporabi v ta namen predviden del zemljišča oz. nepremičnin pare. št. 73/1. Kupec se zavezuje pred dodatnim posegom na zemljišče, ki je v lasti prodajalca, s cenilcem ugotoviti stanje in vrednost nepremičnin ter plačati prodajalcu pripadajočo odškodnino takoj ali po končani gradnji. Ta obveza prodajalca iz omenjene pogodbe prehaja na novega kupca zemljišča na pare. št. 73/1 k. o. Murska Sobota. Javna dražba bo 24. Januarja 2005 ob 12.45 v sobi št. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika številka 02340-0052384360 oziroma zagotovijo varščino s predložitvijo nepreklicne bančne garancije domače banke na prvi poziv. Kupec je dolžan skleniti pogodbo najkasneje v 15 dneh od dneva javne dražbe, kupnino pa plačati v 15 dneh oziroma v 3 mesecih od dneva sklenitve pogodbe, če ob tem predloži nepreklicno bančno garancijo domače banke, unovčljivo na prvi poziv za znesek kupnine. Vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom nepremičnin in morebitne davščine plača kupec. Izročitev oziroma prenos prodanih stvari se izvrši po popol nem plačilu kupnine. Informacije o premoženju, ki je predmet te prodaje, lahko do bijo zainteresirani pri Andreju Gorčanu po telefonu 02 53117 70, GSM 031713 166 ali osebno v Kocljevi ulici 16 v Murski Soboti vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Srečanje članov krojaškega ceha iz Turnišča Ohranjanje duha cesarice Marije Terezije V občini Turnišče deluje krojaški ceh, ki se ponaša z ohranjeno in obnovljeno cehovsko knjigo, ki jo je s pečatom potrdila nekdanja cesarica Avstro-Ogrske Marija Terezija pred 235 leti. člani ceha se morajo ravnati po zakonu, saj so v cehovski knjigi zapisana vsa pravila vedenja in vodenja. Danes so cehovska pravila manj stroga in v njem so lahko člani tudi taki, ki skoraj nič ne vedo o krojaštvu. Ceh je bolj oblika vsakoletnega druženja. In prav je tako. Ohranjeno imajo tudi staro spominsko knjigo iz leta 1852, v kateri so zapisana imena članov v madžarskem in slovenskem jeziku iz domala celotnega Pomurja. »Cehovci« morajo pomagati vsakemu članu in njegovi družini, predvsem v primeru smrti njenega člana. V župnijski cerkvi Marije Vne bo vzete v Turnišču ima krojaški ceh dve cerkveni zastavi in osem ročnih svetilk v Turnišču in Lipi, da člani ceha z njimi svetijo pri mašah in pogrebih. Ker gre za dragocen zgodovinsko neprecenljiv dokument, sta našla ceh in Občina Turnišče po večletnem prizadevanju skupni jezik za ohranitev knjige in pečata za poznejše rodove. Pri obnovi pa je imel glavno vlogo Arhiv Slovenije. V prihodnje vi- di občina Turnišče v krojaškem cehu velike možnosti v turizmu Največjo skrb in zaslugo, da se je krojaški ceh ohranil, ima danes žal že pokojni Jožef Pal, ki je bil »cehmešter« 22 let. Zdaj že pet let vodi ceh njegov sin Jože iz Turnišča Pomagajo mu »sogarji« Alojz Zadravec iz U' pe, Gustl Sobočan iz Nedelice in Ivan Vinčec iz Renkovec. Danes združuje ceh 330 članov iz župnije Turnišče in od drugod. Na srečanju so sprejel’ nove Člane Branka Horvata, Marijo Gruškovnjak, Marijo Čeh, Alojza Raja, Terezijo Čeh, Srečka Bencaka, Simona Tešiča, Štefana Čička in Štef* na Hozjana. Kot so povedali na srečanju, so ostali le še trije pravi krojači. Najstarejši Član ceha je Alojz Žerdin iz Lipe, najmlajša pa Jožica Pal iz Turnišča. Bogato srečanje krojaškega ceha so začeli s himno Marija Nebeška, sklenil’ pa so ga pozno v noč, kajti z3 dobro voljo je poskrbel harmonikar Štefan Hozjan. Vsak udeleženec Je dobil za spomin beli cehovski kruh Jože Žerdin V akcijo se je vključila tudi OŠ G. Radgona »Za drobiž sveta« Stotisoči so se med divjanjem cunamija borili za življenj«-Zdaj jim moramo pomagati preživeti posledice. Poplave uničile vodovodne sisteme in preživeli so prisiljeni uporabljati površinsko vodo, ki je okužena. Prihodnji dnevi bodo kritični za preživetje velikega števila otrok. UNICEF Slovenije je dal pobudo za sodelovanje pri akciji: »Za drobiž sveta - pomoč otrokom v JV Azijk Tudi OŠ Gornja Radgona s« je odločila za sodelovanje v tej dobrodelni akciji, tako da so včeraj ’f predvčeraj zbirali kovance v posebnih hranilnikih. J. G- MESTO V NEMČIJI, SREDIŠČE PORURJA ODGOVOR OTROČAJ PREGOVOR ODVODNICA KONTRO PESNIK OBLAČILO vestnik POŽELENJE RISANKE BIKOBOREC OSEBNI LONGYKA STAVKA GOZDNA VILKO RAZČLENJE- ZAMAŠEK L1TU NIEMINEN OSTERC ALUMINIJ kubanski VODITELJ CASTRO PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA TOMAŽ ŠALAMUN POŠKODBA z nožem SUŠILEC salase VELIKO POSESTVO LASTNOST KRIVOVERNIH OKREPČEVALNICA, BIFE TUL, ETUI BOGINJA, LAKŠMI MITOLOŠKO BIVALIŠČE ANGLEŠKA GLASBENA ZALOŽBA VINKO OŠLAK SKUPNOST LAIČNIH VERNIKOV EKVADORSKI PISATELJ (JORGE) NACE SIMONČIČ MESTO V KANADI TOPLA talna OBLOGA ČLOVEK, KI KIDA čudodelni NAPOJ SKRBNIK, REJNIK OLIVNO ZELEN MINERAL SV. SLIKAR I JOHANNES! ŠPORTNA JADRNICA RAZSVETLJAVA RITJE (ZASTARJ ANGLEŠKI DRAMATIK (JOE) NEKDANJI SODNI PISAR STOTINA HEKTARA PREBIVALEC (SLOVENJ KONJIC VAJA PRI KARATEJU TYRA BANKS OBLIKA IMENA MARIJA ŠTEFAN HAJDINJAK ANGLEŠKA ROCK SKUPINA EDEN OD RIMSKIH GRIČEV REKA MED BIH IN HRVAŠKO NASPROTJE PASIVE VIŠNJA ZA LIKER GORSKO ZAVETIŠČE KARTAŠ PODOBO ŠALJIVCA IZURJENOST tZKUŠENOST ZA ARABSKI JEZIK AMERIŠKA PEVKA SUMMER FR. PISEC (ARTHUR! (TALIJ ANW KNEŽJA RODOVINA ZDRAVILIŠČ V DOLINI SAVINJE KARTA Z UKOM KONJENIKA SLOVENSKA PISATELJICA (NUŠA) NEPRE-DIHANO PLJUČNO TKIVO RAZLIČICA, VARIANTA MORSKA DEKLICA MESTO NA ZAHODU ROMUNIJE TROJANSKI JUNAK MANJŠA ODRGNINA STARO MESTO 06 EVFRATU KONJSKA SILA GRŠKI BOG PODZEMLJA ROMULOV BRAT južnoameriška KUKAVICA IZDELOVALEC OPANK SLAVKO KOTNIK SLOVENSKI PESNIK (LOVRO) FIZIK (FRANCOIS} ZBOR DEVETIH PEVCEV HRIB PRI BEOGRADU ZANIČLJIV IZRAZ ZA ITAUJANE KAVBOJSKA VRV Z ZANKO Kategori. arama STANOVALEC V baraki ANGLEŠKI UTERARNI (GODOVINAR (EDMUND) HRV. ŠPORTNI DELAVEC NAJVEČJA ARTERIJA FR. MESTO OB IZLIVU LOARE r —_____________ ______________________________ Kupon za brezplačno Čestitko v Vestniku Besedilo: Milja; Nagrajenci Penove križanke: o o CM H ■ o co Med reševalce bomo razdelili: 1 . nagrada: vozovnica za Vestnikov vlak 2005: 5 Janez Horvat, Vrtna 6. 9232 Črenšovci. DŠ 61273325 « ? 2 . In 3. nagrada: kuharska knjiga LAHKO JEM: 5 g Slavica Kos, Ul. Štefana Kovača 10, 9252 Radenci Uroš Temlm, Sebeborci 45a. 9221 Martjanci J T 4 ., 5. in 6. nagrada: nedeljska radijska čestitka " a na Murskem valu (čas koriščenja januar 2005) E Vlado Andrejek, Partizanska 41, 9000 M. Sobota ™ § Marko Milič, Križevci 126, 9242 Križevci g Franc Puhar. Hrastje - Mota 88a. 9252 Radenci E 2 7 ., 8., 9. Vestnlkova majica g S Ana Kohek, Dolnja bistrica 37a, 9232 Črenšovci g — Elizabeta Koršič, Kupšinci 49c , 9000 M. Sobota S -2. Alojz Horvat, Cankarjeva 16, 9231 Beltinci “S 10, nagrada: Večerja s Penovo uredniško trojko z 2, Marija Režonja, Št. Kovača 77, 9224 Turnišče g 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 21. januarja 2005 Rešitev:_________________________________________________________________________________ Ime In priimek:_______________________________________________________________________ Naslov: --------------------------------- Davčna številka: ___________________.---------------------------------------------------- ONA: Prijatelj se bo sicer trudil, da vas - L razvedri, in čeprav mu to ne bo uspelo, tega nikar ne pokažite. Ves teden se boste dolgočasili, vendar bodite nekoliko taktni, sicer se vam bo maščevalo! ON: Ko boste spoznali, da je sonce sreče začelo sijati Uidi na vaše življenje v dvoje, se bo vaša ljubezen le Še okrepila. Tako se vam obeta prav nor konec tedna, ko boste počeli tudi tiste stvan, o katerih ste nekoč samo sanjali. ONA: Ponovno boste polni energije m zali nosa. To vam bo pripomoglo, da boste us-• peli uresničiti zastavljeni načrt, ki vam bo prinesel veliko materialnimi koristi pa še poslovni ugled si boste povečali. ON: Končno se bo ui eshičila vaša velika želja glede prijateljice, ki vasje zadnje čase povsem obsedla. Pri tem vam bo veliko pomagala prav oseba, od katere lega na začetku sploh niste pričakovali. m ONA: Neprijeten dogodek vas bo spravil v precej slabo voljo, vendar 11 se bo kaj hitro naše! prijatelj, ki vas bo znal prav lepo potolažiti. Odprite svoje srce in se nikar ne bojte, da boste razočarani. ON: Vaši namigi so preveč prozorni, da bi lahko še dalje igrali popolnoma hladna osebo. Prepustite se raje svojim čustvom. Na vsak način pa bodite kar najbolj sproščeni in naravni. ONA; Kaže, da ste se končno predali delu, p, J in prvi rezultati so že vidni. Ne bodite poh-lepni in se zadovoljite stem, kar ste dosegli do sedaj. Skromnost je lepa čednost, ki pa je v zadnjih časih premalo cenjena. ON: Prehodne težave z okolico boste rešili z majhno pozornostjo, Vendar ne mislite, da so s tem vaše težave tudi dokončno odpravljene. Prave težave se Sele začenjajo in le stežka se boste izkopali iz njih. '? ONA: V ljubezni boste naredili potezo, ki ' v. J vam bo prinesla naklonjenost prijatelja, ki “ je bil do sedaj za vas nedosegljiv, časi se pač spreminjajo in tokrat se bosta ujela, kot da sta ustvarjena drug za drugega. ON: S prijateljico se boste dogovorili o zadevi, ki vas muči že dalj časa. Vi d ali boste, da vam bo veliko lažje. Poleglega se vam bodo odprle povsem nove alternative, ki jih nekoč niste niti opazili. ONA: Odkrito se boste spoprijeli z novo nalogo v poslovnem življenju in s takim pristopom naredili izredno dober vtis na svoje nadrejene. Konec koncev pa je tudi že čas. da tudi vi dosežete svoje cilje. ON: Vaš predlog bo naletel na izredno ugodna tla, vendar se bo vseeno nekaj zataknilo. Nikar ne obupajte, le malce potrpežljivosti bo potrebno in vse se bo končalo tako, kotjezavas najbolje, ONA: Nikar ne dovolite drugim, da se vmešavajo v vaše delo, saj ste sami povsem dovolj sposobni za to. kar načrtujete. Na redili boste odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve. ON: Še vedno se boste ubadali s težavami iz preteklosti, zato je Še najbolje, da poprosite za pomoč nekoga, ki vam je pred kratkim to tudi obljubil. Skupaj vama bo vsekakor uspelo priti zadevi do konca. ONA: Premislite, komu lahko zaupate svoie težave. Prav lahko se vam zgodi, da bo vse skupaj prišlo do napačnih ušes. To pa lah ko povzroči še kopico dodatnih težav, ki pa niti ne bodo tako majhne, kot si morda mislite. ON; Ta teden se boste nekoliko bolj posvetili svoji srčni izvoljenki in jo presenetili s predlogom, ki ga je na neki način že dolgo pričakovala, vendar si ni upala z besedo na dan. To bo zadetek v polno. ONA: Res nimate sreče! Končno boste y 2 spoznali, da ne smete zaupati vsakomur, 1 'Sf Premislite o tem, preden se spustite v kak šne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, vendar nima dovolj poguma. ON: Prijetno »potepanje- v prepovedanih vodah se vam bo na neki način celo splačalo, po drugi strani pa vam bo ustvarilo kopico neprijetnosti. Je že tako, da so dobre in slabe reči povsem nerazdružljive. Brat Džouži V ONA; Uspelo vam bo realizirati svoje poslo-1 vne načrte, pri tem pa vam bo pomagal nekdo, ki vam je že dalj časa všeč. Torej se vam bo ponudila enkratna priložnost, da združite prijetno s koristnim. ON: Prepustite denarne zadeve drugim, vi pa se raje posvetite svoji partnerki, ki že komaj čaka na realizacijo dogovora, ki sta ga sklenila pred nekaj tedni. Nikar se predolgo ne izmikajte. ■ ONA: Ponovno se boste pošteno izkazali * > na poslovnem področju, kjer ste zadnje ■ ' M čase brez prave konkurence, Pri svojem uspehu pa nikakor ne boste pozabili na tiste, ki so vam pri tem pomagali. ON: Na ljubezenskem področju sevam bo izpolnila želja, na katero ste za radi preteklih neuspehov že skoraj pozabili. Sedaj pa se vam bo kar naenkrat vse skupaj postavilo na tako mesto, kot ste si lahko samo želeli. Veliko boste delali, vendar boste temu F primemo tudi nagrajeni. Torej se splača po-• truditi in stisniti zobe vsaj še nekaj časa. Bo pa zato na koncu notranje zadovoljstvo toliko večje pa tudi ugled v družbi se vam bo precej povečal! ON: Nikar se ne sprenevedajte, da o celotni stvari niste imeli niti najmanjšega pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili vzelo neugoden položaj. Raje se malce potuhnite. Šestoga januara letos so meli srečanje člani Štenkarskoga drujštva. Meli so okvirne priprave na 40-letnico obstoja v naslednjon leti. Gor so prišli, ka je njuno delo pestro in plodno. Lejko bi pa esče bole bilou. Efekt njuvoga dela je močnejši kak v kakšoj opoziciji. Uni se v politiko ne vmešavajo. Njuva strategija ma elegantnejšo pout. Medijo/ so zdaj ne j kcoj zvali. In direk tna prepoznavnost se odraža na rezultataj. Spopejvali so sipa tak Se začnoloje leto s ten, ka štenkašon je dano vsen, pa lejko si povejo tou, či slabo lani je bilou. Je radost štenkašova ta, ka lejko vse povej, k a zna, pa nega tu zamere tak, zamejri lejko le nimak. Lani je še nekak šlo, letos več ne bo tako, vodstvo že vliče nazaj »Srno rejsan obečali kaj?« Obečavali ste vsi, či te lani zvaljeni, k a de vsakši te naš glas roden kak pšenični klas. Zdaj pa kak vo vijdi tou, se vse obrača na glavou, zvaljeni svetniki vi, roke li k sebi vsak drži. 28 13. januar 2004 - VESTNIK IZhePLSi MeN agtaii onhj tudi na 3pJe1n*m portalu Izberi.iiT ■ Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Mil* talone sprejemamo muk delavnik srf a. do 14. ur*, * powiefek do 10.30, za objavo v naslednji »evliki Vratnika. Oglede lahko oddale po toJehnu: 02 531 10 ali po e-poJU: e?laBtvMt«ilk«j>-irir.»J aN m ipMoem mestu Izberi.«!, »(jhzMrttJ O0J1*J, označeni s to ikone, so objavljeni tud na spletni mestu wwuvJzbori.il, kjw ji lahko omedlet* tudi *ilko kt daljši op^togia&evano^a predavala «ii siodtve ZDRAVILIŠČE Radenci Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo, d. o. o. Zdraviliško naselje 12 9252 RADENCI motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tek: 040256963. m21209 kmetijska mehanizacija objavlja prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA MERCEDES C 180, letnik 2000, in oldtai-mer ford capn ugodno prodam. Možno tudi doplačilo z manjšim avtomobilom. Tel.: 070 873 320. m21260 KROŽNE BRANE, 6 ali več diskov, znamke OLT, kupijo. Tel:. 719 1167. m21188 TRAKTOR DO 500.000 SIT kupim. Tel.: 040256963. m21211 Pogoji: VS/VŠ strojne, elektrotehnične ali druge ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje računalniških orodij, znanje enega tujega jezika, VD, 1 izvrševalec za nedoločen čas. FORD FIESTA, 1,3, Jetnik 1996, srebrna, dobro ohranjena, dodatno opremljena, z zimskimi in letnimi gumami, naprodaj. Tel.: 041 786 734. m21303 TRAKTOR STEYR 8130,4x4, plug Fogel-not, 3-brazdni, obračalnik, trosilnik Wei-ger, 4,51, prodajo. Tel:. 041 560 199. m21256 11. januarja minevajo tri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in sorodnica Že tretje leto v grobu mimo spiš a v naših srcih vedno še živiš, rožice ti grob krasijo in sveče ti v spomin gorijo V SPOMIN Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh od dneva objave na naslov: ZDRAVILIŠČE Radenci, Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo, d. o. o., Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci, (kadrovska služba). Dodatne informacije dobite po telefonu 02 520 27 42. RENAULT 5. letnik 1991, prevoženih 120.000 km. redno servisiran, ohranjen, prodam. Te!.: 041399 593. m21309 TRAKTOR STEYR 430, TORPEDO 75 ugodno prodam. Tel:. 041647 079. m21290 živali DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG Regent in vrč iz nerjavne pločevine Aiva la val, 20 l,za molzni stroj prodam. Tel.: 041 543 684. m2t295 Štefanija Durič iz Gerlinec Hvala vsem, ki jo imate Še zmeraj v mislih in prihajate k njenemu zadnjemu domu. Vsi njeni Prejeli smo NESNICE. RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred Resnostjo, vsak dan, vzreja nesnic Tibaut, Babine! 49, tel.: 582 1401.m21109 razno Izgnanka Frieda se spominja in opominja Domovina je samo ena krajša beseda, in ta beseda ima velik pomen; je pojasnilo, od kod prihajaš, kje je (bil) tvoj dom... Za nas vse, ki smo danes tukaj zbrani, in posebno še za mene in za našo družino, ima ta mala beseda Domovina velik pomen! Za nas to ni samo kraj, kjer smo bili nekoč doma, to Jeza nas kraj, kjer so naše korenine še vedno ostale v tej zemlji, v naši prijetni vasi Pristavi. Nekateri so od tukaj prostovoljno odšli v tuji svet, in to je seveda velika razlika oditi prostovoljno, ali moraš nasilno, kakor smo morali mi, naša družina, ko nas Je zadela kruta usoda pred oseminpetdesetimi leti, 11. januarja 1946. leta ob 11. uri. V desetih minutah smo morali zapustiti naš dom pod vplivom partizanske komande, skrivačev, ki so se vas čas okupacije skrivali in ležali po štalah, potem pa so kričali, da so se borili za domovino. Po naši izselitvi so oropali vso nase imetje dobro poznani domačini, ki so že vsi pod zemljo. Sedaj po tolikih letih žalosti in domotožja, se spominjam lepega napisa na glavnem oltarju v naši farni cerkvi v Ljutomeru, kjer piše: »Ljubite svoje sovražnike in molite za nje, ki vas preganjajo.« Ce nas danes kdo vpraša, zakaj se je to zgodilo z nami, ne moremo tega nikomur pojasniti. Saj to ni bil ukaz od takratne oblasti, ampak so to storili potuhnjen i partizani skrivači, ki so imeli tri noči sestanek in razmišljali ter določili našo izselitev. Zato tudi niso znali, kam nas naj odpeljejo. Ko so prišli s tovornim avtom po nas, so nam grozili medpotjo, da gre transport v Sibirijo in da bomo morali kamenje tolči, potem pa nas bodo obesili. Stisnili so nas v živinske vagone; bili smo na tleh v hudi zimi, brez vsake oskrbe in hrane, tako da je mnogo starejših ljudi in dojenčkov umrlo od strahu in gladu. Nato so prišli madžarski gasilci in umrle pokopali nekje na madžarskem polju. Moj brat Hermann je kuril v lokomotivi, da smo imeli vsaj enkrat na dan toplo vodo. Med potjo do Madžarske so nam partizani vzeli vse in tudi zelo uglednim osebam iz Ljutomera. Mnogo bi še lahko povedala o tem resničnem in žalostnem dogodku, a naj bo toliko v opomin. Po desetih letih našega izgnanstva nam je bila možno s turističnim vizumom priti v našo Domovino Pristavo Za mojo sestro Žalika je bila prva pot k našim dobrim sosedom Pavličičevim. Moram še enkrat povedati, da nismo imeli le sovražnikov, ki so nas oropali, temveč tudi dobre prijatelje, ih to še danes, ker njim je znano, kakšne krivica se nam je godila. Tujina je bridka Mati! Ljubo doma, kdor ga ima! Radi pridemo vsi v naše gnezdece, kjer smo varni, kjer najdemo mir in zadovoljstvo, to je v Domovini. Želim se zahvaliti vsem v naši Pristavi, kjer nas še danes spoštujejo, predvsem pa družini Pavličič. Vaša Frieda in družina Vargason 2 SVINJI, 130 kg, prodajo. Tel:. 524 19 75.0121184 PSIČKO, SIBIRSKI HASKI, staro 2 leti, sterilizirano, podarijo. Tel:. 5481048. m21286 MAŠKARADNE OTROŠKE OBLEKE prodam od 1500 SIT dalje. Tel.: 01 423 17 61, 031 626 226, vsak dan od 10. do 18. ure. Ana RemškarŠket, s. p., Tržaška 45, 1000 Ljubljana, m21154 Spomini so edini cvet, ki ne ovene... ZAHVALA posesti OLJNE POGAČE, večje količine, prodam ali zamenjam za pšenico. Tel.: 720 14 50 ali 041464 565. m21223 VINOGRAD, 200 TRSOV, s kletjo v okolici Lendave prodajo ali menjajo za osebni avto. Tel:. 040 737 546. m21225 BENEDIKT - center, v novozgrajenem večstanovanjskem objektu naprodaj še nekaj stanovanj. Tel.: 031 546 793. m21219 DVOSOBNO STANOVANJE V MOHORJEVI ULIC! 4 v Lendavi dajo v najem. Tel:. 031 381525 alr 577 1087. m21226 POSLOVNE PROSTORE NA STAREM TRGU v Ljutomeru, 120 m2, oddamo v najem. Tel:. 0043 55 22 41273. m21227 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Lendavi v Glavni ulici prodam. Stanovanje ima opremo in je centralno ogrevano. Telefon 040320 423. m21251 VEČJO HIŠO na veliki parceli prodam Tel.: 031885 822. m21274 VRSTNO H ISO v Jakobovem naselju vM. Soboti prodam. Tel: 041 785587. m21280 DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim opevanjem in garažo pri Sv. Juriju na Goričkem prodam. Tel:. 031289 823. m21289 VRSTNO HIŠO v centru M. Sobote damo v najem. Tel.: 031 770 777. m213U VINOGRAD S KLETJO v Lendavskih goricah, 25 arov, damo v najem ali prodamo. Tel.: 572 18 78 m21312 GOSTINSKI LOKAL na zelo dobri lokaciji v M, Soboti dam v najem. Tel.: 040 527 316. m21313 delo IMA ZA VAŠO PLAČO MESEC PREVEČ DNI? Vam je pri srdu kozmetika in ste komunikativni? Te!.: 040 791094 Svetovanje Edita Wolf, s. p., Dvorjane 14 f, 2241 Spodnji Duplek. m21287 PRILOŽNOST ZAMUJENA... POKLIČITE ZDAJ’ NOVO REDNO AU DODATNO DELO, POMOČ PRI PRO DAJI. INF.: 031604 500. Figura, d, o. 0., Fužine 5. Kamnik. storitve Popravljam vse vrste motornih žag Stihi, Husqvarna, Jonsered, Partner in druge. Cene ugodne. V zalogi tudi potrošni material za žage. Agriamotor, Jože Gaber s, p., Noršinska 2, v prostorih AMD, M. Sobota. m21300 na internetu. www.p-lnf.sl z* fctfonn tanje, d-1-, W. a. 13, M. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ančke dr. Anice Gregorc Kastelic zdravnice Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Anka in Vlado Fiflot, Podgrad, namesto cvetja za pok. Jožeta Tislja - 5.000; Marina in Mirjana Car iz Brezovec namesto cvetja za pokojnega dedka - 4.000; Sindikat OŠ Stročja vas, prispevek ob upokojitvi sodelavk Otilije Novak in Alojzije Vršič - 12.000; Finea-Holding, d. o. o., Murska Sobota namesto cvetja za pok. Pavlo Žunec iz Murske Sobote - 5.000; Kalman Poredoš, Brezovci 37, namesto cvetja za pok. Jožeta Tislja - 5.000; Franc Poredoš, Predanovci 6, namesto cvetja za pok. Jožeta Tislja - 5.000; Vera Hašaj, Brezovci 76, namesto cvetja za pok. Jožeta Tislja - 5.000; Karel Kuzma z družino iz Puževec namesto cvetja za pok. Franca Voroša iz Rankovec - 5.000; družina Šantavec - Vinkovič namesto cvetja za pok. Štefana Carja iz Pečarovec - 10.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, ji poklonili cvetje in, sveče ali darovali v humanitarne namene. Hvala pevskemu kvintetu in govornici v poslovilnem obredu. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice Murska Sobota za vso skrb in pomoč. Prisrčna hvala prijateljem. Borut, Bostjan in vsi njeni KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o, to palčka ul 2, Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02/521 37 W KOMPtETKE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME . BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA izhePLSi -la V 85 letu je sklenila svojo življenjsko pot draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Frančiška Čuk iz Hrastja - Mote 71 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, nam pa bili v tolažbo in pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči njeni najdražji »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli živi in veruje vame, vekomaj ne bo umrl« (Jn II, 25-26) j Alojz Pucko iz Lendave Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, in vsem, ki ste ob izrekanju sožalja z razumevanjem sprejeli našo željo in prošnjo. Hvala vsem, ki ste se zanj potrudili: zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka SB Rakičan, g. duhovnikom - župniku lendavske, murskosoboške in dobrovniške župnije, lendavskemu in turniškemu cerkvenemu zboru in vsem, ki ste darovali sveče, za svete maše in v dobre namene, Bog povrni vsem, ki ste in boste zanj molili! »V veri, upanju in ljubezni ostajaš z nami.« ki te imamo radi MCE KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel. (02) 55 49 046, GSM: 04! 712 586 DAMIR BANFI ■■ S- KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI NA DOM BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM PLAČILO TUD! NA VEČ OBROKOV BREZ OBREST!. I ; 02) 11 IH 060, FAX: (02) 52 51 170. ‘1000 MURSKA SOBOTA UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s, p. Ribiška pot la. 9231 Beltinci MuHtet* hMtovawM portal malihOflU*** odatef lahko n*«pMu oddat« noj m a Bogi« ze sodem eiovenaMh iasopiMw, pir«9hduf»ie tem objevljeoo ponudbo, prebrskate runene ter pwllle, de vm pr*c*o«ujo najnovejtl kadrovsU po maMt oqiaaih b* nikoli M b*o lako ud^no, SODELUJEJO DELO CS VESTNIK -13. januar 2004 ZAHVALA V 92. letu je umrla draga sorodnica, soseda in prijateljica Marija Temlin iz Puconec 405 Hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti cer darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi g Balažiču in kaplanki Jani Kerčmar ml. za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Fsi, ki smo Vas imeli radi Mine noč, pride jutro, a tebe ni, draga mati, Med nami ni več tvojega nasmeha in toplega objema. Odšla si, a prekmalu, tja, kjer svete ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA V 70. lem nas je nenadoma zapustila ljubljena mama, mati tašča, prababica in sorodnica Antonija Vaupotič - Tončka Iz Paričjaka - Kapele Od drage pokojnice smo se poslovili J januarja 2005. Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste se prišli poslovit. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, v dobre namene, za svete maše, sveče ter nam izrekli besede sožalja in Pisne tolažbe Hvala g župniku za opravljen obred, pevskemu zboru, govorniku Srečku, društvo upokojencev Kapela in Dl Kapela Žalujoči tvoji najdražji, pogreša te mala Kelly Zdaj ne trpiš več, dragi oče, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne holt, a svetje mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, tasta, dedka in brata Ivana Mesariča iz Bratonec 64 14. 7, 1928-1.1. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za kapelo ter ga pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Kovešu in osebju pljučnega oddelka v Rakičanu. Hvala hčerkinim sodelavcem iz Mure in OS Beltinci, gospodu župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru, govorniku in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi Ne trpiš več, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. A dom je mrzel, prazen, odkar te več med nami ni. Ne jočite nad mojim grobom, tam me ni, tam ne spim, zdaj kakor angel nad vami jaz bedim. ZAHVALA V 94. letu starosti je zaprla svoje trudne oči draga mama, stara mama, prastara mama in sorodnica Irma Perkič roj. Hodošček iz Zenkovec 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni poslednji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali v dobrodelne namene ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr Velemirovi in patronažni sestri Nataši. Hvala gospodoma duhovnikoma za obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Kje sl ljubi mož in očka, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN 15. januarja mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Forjan iz Melinec 16 Vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko pošto ji te ob njegovem grobu - naj lepša hvala! Njegovi najdražji Dragi dedek - zelo te pogrešata -tvoja vnuk Mihec in vnukinja Špela Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je... Nekje, nekoč ... spet srečamo se... V SPOMIN 16. januarja bo minilo leto globoke bolečine od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga dobra mama, tašča, babica Marija Novak iz Kroške ulice 26 v Murski Soboti Težko te je pozabiti, še težje je živeti brez tebe. Dnevi minevajo, spomin in bolečina pa ostajata Vedno boš ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo p o stoji te ob njenem grobu Z ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo tvoji najdražji _________________________________________________ I Pravijo, da človek umre le tedaj, ko se izgubijo spomini nanj. Ker si nam dal toliko lepih in nepozabnih spominov, bomo nate mislili vedno in boš v naših srcih živel večno. ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, dedi, brat in sorodnik Štefan Graber - Papi iz Lendave Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobre namene, nam pa izrekli sožalje. Tvoji najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, to veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da nas je 6. januarja 2005 v 78 letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in zet Evgen Berke iz Križevec v Prekmurju 182 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste ga pospremili v tako velikem Številu na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala tudi g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, gasilskemu društvu in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi njegovi najdražji V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 13. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče, dedek, stric, pradedek in tast Anton Obal mizarski mojster, iz Vodnikove 4 v Krogu Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete sveče v njegov spomin Njegovi najdražji ZAHVALA V 84 letu nas je zapustila draga mama in babica Ema Vouri Iz Sotine 48 živela je v Rakičanu Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: hčerke Erika, Terezija in Marija ter sinovi Jožef, Franc, Štefan in Milan z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja in tvojih pridnih rok. Utihnil je tvoj glas, ko v naročju mojem za vedno zaprla svoje si oči. Zdaj pot nas vodi tja, kjer, draga mama, v tišini mirno spiš V naših srcih je ostala bolečina in grenka solza večnega spomina. • ZAHVALA V 68. letu nas je po hudi bolezni 28.12. 2004 zapustila draga mama, stara mama, sestra in tašča, Angela Kozar iz Trdkove 28 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Trdkove in Doliča, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje Zahvaljujemo se g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in društvu upokojencev. Hvala sodelavkam tovarne Mura, sodelavcem Avtobusnega prometa M Sobota ter tudi vsem Štefanovim prijateljem in sosedom iz Kroga. Posebej hvala družini Zagorc iz Doliča, ki nam je bila v pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoča hčerka Angela in sin Štefan z družinama Hotela sem uloviti ptico, pa je odletela. Hotela sem utrgati cvet, pa je ovenel. Hotela sem vam nekaj reči, pa sem odšla. ZAHVALA V 71 letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Ana Černi iz Renkovec 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv maše in v dobrodelne namene ter nam stali ob strani. Iskrena hvala dr. Eriki Zelko - Peterka za lajšanje bolečin, Društvu upokojencev Turnišče, članicam Rožam rožnega venca, Medlalu, d. o. o., Lendava, Marijinim in Ivankinim sodelavcem, Tovarni ženskih oblačil, 218 brigadi, ND Renkovci cer družinam Bojnec, Lenartič in Forjan. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Darji Koren za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi! 30 OGLASI 13. januar 2005-VESTNIK * Ugodni zimski popust za okna in garažna vrata ARCONT Ancom Na borznem parketu Rekordna vrednost SBI 20 EKOLOŠKO KURILNO OLJE Prodaja In montaža: Robar! KOZAR s.p. Hercegov&ak 5Wc 9250 Gornja Radgona tel 02 563 1046 G$M 041 539 204 prostovoine prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 1 s POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p., Brezovci 69a, 9201 Puconci Renato Rittop. s. p., Markovci 4. 9204 Šatovci MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana RAZVOZ KURILNEGA OLJA PO UGODNIH CENAH Tel.: 02 556 91 50, GSM: 041 366 700 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715.031 589 448 I LETNIK 2004 g UGODNEJE! „ TODAY TOMORROW TOYO' RajTw7M*> d o.o . < 02 530-46-60. Industrijska 1a, 9000 Murska Sobota wwwflamin-ms s* KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in motnosti plačila! kurim- nmi mšu mm. ml Em]aB«rtea5l. W.:57 882tl> VINTERSPORT' Razprodaja sezonskih posebej označenih izdelkov tekstila, obutve in opreme. Od 6 do 27.1.2005. v vseh prodajalnah INTERSPORT, z izjemo v Kranjski Gori. Konec minulega tedna nam je postregel z rekordno vrednostjo osrednjega borznega indeksa SBI 20, ki je uspel prebiti psihološko mejo 5-000 točk. Takoj po preboju omenjene vrednosti je zanihal nazaj pod 5.000 točk in se ustalil pri 4.986 točkah. Napovedi nekaterih borznih analitikov za tekoče leto so še kar naprej optimistične in pravijo, da naj bi vrednost omenjenega indeksa še letos narasla za dodatnih 10 odstotkov. Sam sem nekoliko manj optimističen, kaj se bo v resnici zgodilo, pa bomo videli po preteku tekočega leta. V borzni kotaciji so bile minuli teden v ospredju delnice družbe Luke Koper, ki so pridobile 1,2 odstotka, sledijo delnice družbe Pivovarne Laško, ki so dražje za 0,8 odstotka. Delnice velenjskega Gorenja so izgubile 1,2 odstotka in trenutno kotirajo pri vrednosti 6.418 tolarjev. Na prostem trgu so delnice Juteksa zdrsnile kar za 4,2 odstotka in trenutno stanejo dobrih 32.000 tolarjev Med investicijskimi družbami naj omenim rast »os**® to «preme Opel vam ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več!* Svet zavoda SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur, 1.115/03) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole. Zaželeno je poznavanje stroke in priložena vizija vodenja šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo petih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom »Za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. delnic investicijske družbe Infond, katere delnice so dražje za slabe tri odstotke. Na nemškem delniškem trgu je osrednji borzni indeks DAX 30 podobno kot SBI 20 po uspešnem prebnju psihološke meje 4.300 točk zdrsnil pod njo in trenutno se je ustalil pri 4.258 točkah. Med družbami, ki sestavljajo omenjeni indeks, so se zadnji teden največ podražite delnice družbe Commerzbank, ki so pridobile 5,2 odstotka, s 5-odstotno rastjo sledi družba RWE St., delnice družbe HypoVereinsbank pa so se podražile za 37 odstotka. Obratno so se gibale delnice družbe Altane, ki so izgubile 4,3 odstotka vrednosti, delnice družbe Deutsche Telekom so izgubile 3,45 odstotka in delnice tehnološke družbe Infineon so upadle za 3,4 odstotka Na valutnem trgu se je ustavilo padanje evra, ki celo ponovno raste in trenutno razmerje EUR: $ je 1,3132. Tudi upadanje vrednosti zlata se je ustavilo in priča smo že kar pozitivnemu trendu rasti vrednosti omenjene žlahtne kovine. Trenutno je za unčo zlata treba odšteti 422,75 dolarja. Realno je. da v nekaj mesecih doživimo precej višjo vrednost žlahtne kovine. Zanimivo bo opazovati, ali bo še letos zlato doseglo vrednost 500 dolarjev za unčo. Če se bodo uresničile napovedi o nadaljnjem upadanju vrednosti ameriškega dolarja, potem je tudi zlato na dobri poti, da pridobi na svoji ceni Trenutna cena sodčka brenta severnomorske nafte pa stane 427 dolarja- Na tujih delniških trgih bo prihodnje gibanje tečajev odvisno od objavljenih rezultatov družb v ZDA za minulo obdobje. Objava rezultatov sledi v naslednjih dveh, treh tednih. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja. Štefan Kerčmar Mercator ©@00817 Plese I. Murska Sobota ■ MtIWMTVt V JAmHUMU 20« sobota, 15. januar ob 9.30 uri Kdo se boji sneženega moža Izdelovali bomo mega velikega sneženega moža, tako velikega, da se ga bo » kdo mogoče celo ' prestrašil. Ob tem se bomo igrali 5 nagradne igre za zimske nagrade in poslušali pojočega snežaka. 2 % -d Januarske UGODNOSTI Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamko in starost! Nakup novega Opla je zagotovo ena najboljših odločitev v novem letu. V akciji Staro za novo letnik 2005 pri nakupu Agile, Corse ali Comba Tour prihranite do 200.000 SIT, pri nakupu Astre Classic II ali Menve do 250.000 SIT, pri nakupu nove Astre do 300.000 SIT, če se odločite za Zahro do 400.000 SIT, ter do 530.000 SIT, če izberete Signuma ati katerokoli različico Vectre. Zarodi varčnih dizelskih motorjev common rail in bencinskih motorjev TWINPORT je nakup zdaj še mikavnejši, dodaten prihranek pa vam omogočajo ugodne cene paketov dodatne opreme Več o naši ponudbi boste izvedeli pri pooblaščenem trgovcu z vozili Opel - obiščite ga! * Cenitev pot ek o po sistemu Eurotax Porudsa velja 20 omejeno kocino »ozd In večino modelov. Povprečna poraba 9o«1vo od 4,4 do 10,4 Vi 00 km, etrwsito CO2 od 1l5do254$Am AVTOHIŠA KOLAAANIČ S DOKL, Industrijska 1,9000 Murska Sobota, tel.: 02 530 46 50 ugodne cene žaganega lesa in lesnih oblog na zalogi MURSKA SOBOTA Šavel center, Cvetkova 2, tel.: 02/52 13 872 UP Bled, d.d., Ljubljanska c. 32, Sl - 4260 Bled, tel: 04 / 579 50 00 •4 •Velja do razprodaje zalog. Podrobnosti na prodajnih mestih. lipbled Pesem gozda v vašem domu Pl no sn ro tc 11 dl 11 ro m D I< r R V; š; P Si o P 1 h e d 1 1 2 1 ! i i 1 VESTNIK -13. januar 2005 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz petek, 14, januar - 00.00 SNOP - 05 00 Vedro v novo jutro’ Sirnona in Marjan. ■ 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Petkov pogovor -09.00 Poročila - 09 10 TV As, Relax -09-45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila - 10 30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 15 Zamurjenci, kabaret Dušana Račiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12,15 Od petka do petka - 1300 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -13.20 Obiskujemo pomurske domačije - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14-30 Romskih 60 minut - 15 30 Dogodki in odmevi -16 15 Napoved sporeda - 17, 00 Osrednja poročila -17 40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) -19.15 Mladi ^al - glasba za mlade, vaša razmišljanja (Maja, Staša in Timotej) - 20.00 Ugasni televizor, Bojan Peček in večno zelene - 24.00 SNOP SOBOTA, 15. januar - 05 00 Dobro jutro- 09.15 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Pote-Panje - li oo Poročila - 11.15 Potepajte se z nami-^ OO Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Nagrada ženskega sponzorja - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 Od-čaja tedna: Ivan Tibaut, zdravstveno zavarovanje *15.30 Dogodki in odmevi ■ 16.15 Napoved sporeda -1700 Osrednja poročila - 17.30 Murski val nagrajuje -E 40 Mali oglasi - 19 00 Poročila • 19 15 Najlepše ^elje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje, Bojan Rajk - 24.00 SNOP NEDEIJa, 16. januar • 05.00 Vedro v nedeljsko jutro! ' 0 30 Panonski odmevi, oddaja o potabskih Sloven-■1,1 (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel poetskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09 00 'zbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10-30 Nedeljska kuhinja: Slavko Pregl, pisatelj • ’YW.niurski-val.com, gumb Kontakt v živo in 537 •0 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minu-te « kmetovalce (Silva Eory) - 13-30 Čestitke. Naj do-e^’ja, Šport in Na narodni farmi - 19.00 Poročila -^■00 Furjanek (Kdo je Jože ČinČ?) - 24.00 SNOP e^EDEIJEK, 17. januar - dežurna novinarka Silva ^*1 05.00 Vedro v dobro jutro, Irma in Boštjan -7-4o Pismo jz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 , ^njanto novo delovno leto in internetna anketa - Poročila - 10,05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed /1441/ Murski val -94,6 Mhz in 105,7 Mhz LETVICA narodnozabavne glasbe, NAŠEGA SRCA E Srčna dama - Novi spomini Vesela družba - Gorenjski kvintet Dolina moje mladosti - Vitezi Celjski Veselje božične noči - Jasmin * Pot življenja - Petovio PrE0L0ga: kdor zimo rad ima - Štirje kovači kninska himna - Frajkinclari OBMORSKE zABAVNE glasbe žeden gut - Kontrabant • Bila je taka pesem - Moira V »odi tu - Blue planet 5* o, ne morem - Dica • Ge mo dale Spilo - Miha in govoreči bobni PrEDLOGA; - es ve^era - 2 metra pomladi ' ljubi me z lažmi - Drago Q Nagrado (kaseto) glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Frančiška Žabota, Ribiška ulica 7, Veržej. ‘ ia 'h kuPone pošljite do ponedeljka, 17. janu-. ‘004, na naslov; Murski val, Ulica arhitekta No- 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. znanstvenik, Branko Žunec ■ 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Tema namesto luftanja... ■ 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 1915 Kr-panke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev z Vido Toš, gostja Mojca Kumerdej -21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 18. januar - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida m Bojan) - 07,40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport- 11 00 Poročila - 11.15 - Kratki stik -1130 Mali oglasi-12,00 Poročila BBC 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 19- januar - 05 00 Vedro v dobro jutro, Gabriela in Dušan - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet ■ 08.45 Džoužijevo pismo -09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11 15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC ■ 12.05 Obvestila - 12.15 Piitra -12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14 00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 20, januar • 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šbmna - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -13 151. oseba ednine - 14 00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade . • 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 13- januarja: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična akcija Nebeški kapitan in svet prihodnosti, ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Poslednji klic Petek, 14. januarja: ob 18,00 Poslednji klic, ob 20.00 Nebeški kapitan in svet prihodnosti Sobota, 15- januarja: ob 16.30 ameriška komedija Kako se izogniti božiču, ob 18.00 Poslednji klic, ob 20.00 Nebeški kapitan in svet prihodnosti Nedelja, 16. januarja: ob 16 30 Kako se izogniti božiču, ob 18.00 Nebeški kapitan in svet prihodnosti, ob 20.00 Poslednji klic Sreda, 19. januarja: ob 20.00 ameriški akcijski film Zaklad pozabljenih Ljutomer Sobota, 15. januarja: ob 19.30 ameriška akcijska srhljivka Poslednji klic Nedelja, 16. januarja: ob 17 30 ameriško-francoska epska pustolovščina Brata, ob 19.30 Poslednji klic Gornja Radgona Petek, 14. januarja: ob 18.00 ameriška animirana družinska pustolovščina Polarni vlak, ob 20 00 ameriška akcijska srhljivka Poslednji klic Nedelja, 16. januarja: ob 17.30 Polarni vlak, ob 19.30 Poslednji klic Krvodajalke in krvodajalci iz Kuzme Na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu je minuli četrtek (6. aprila) darovalo kri 70 krvodajalk in krvodajalcev iz Krajevne organizacije Rdečega križa Kuzma, ki jo kot predsednica vodi Emilija Bunderla. Ob vrnitvi so imeli skromno pogostitev v gostišču Sabo v Gornjih Slavečih, najzaslužnejšim pa so podelili pisna priznanja. Skupno je bilo: teh priznanj kar 92 Podelila sta jih sekretarka Območnega združenja RKS Murska Sobota Angela Sobočan ter predsednik tamkajšnje komisije za krvodajalstvo Mirko Šeruga. Za aktivno delo v humanitarni organizaciji RK so prejeli zahvale Marjana Emberšič, Terezija Kerec, Anica Šarkanj in Majda Žohar, kar 88 krvodajalk in krvodajalcev pa je prejelo priznanja za večkratno darovanje krvi. Tako je prejelo 31 posameznikov priznanja za 5-kratno darovanje krvi, 27 za 10-kratno, devet posameznikov za 15-kratno, štirje za 20-kratno, dva za 25-kratno, osem za 30-kratno, trije za 35-kratno (Franc Benko, Marjana Filip in Štefka Recek), dva za 45-kratno (Ludvik Kuzmič in Albert Matiš), Albert Matiš za 50-kratno in Anton Ropoša za 60-kratno darovanje krvi v dobrodelne namene. Iz te organizacije je doslej največkrat daroval kri Karel Krenos, in to kar 77-krat. F. M. F. Poročili so se Gornja Radgona Na matičnem uradu v Gornji Radgoni so se v minulem decembru poročili in dovolili objavo v sredstvih javnega obveščanja: Aleš Kaučič, poklicni voznik, in Valerija Šcumberger, gradbena tehnica, oba iz Žepovec, ter Robert Šegula, ekonomski tehnik, iz Dornave in Andreja Horvat, študentka, s Šafarskega. Vsem novoporočencem vse najlepše v imenu Uredništva Vestnika! P S.: Imena novoporočencev v decembra leta 2004 na območju UE Murska Sobota smo že objavili, iz matičnih služb v Lendavi in Ljutomeru pa so nam sporočili, da je njihov seznam prazen oziroma ni bilo nobenega para, ki bi se strinjal z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Najlepše želje... Pepci Tomberger iz Ihove želi vse najboljše za njen minuli rojstni dan ter ji želi še veliko sreče in zdravja - Marjeta iz Radgone. Vse najboljše ob praznovanju 51 rojstnega dne Jo-tanki iz Markovec Zdravje, veliko sreče in uresničitev njenih sanj ji želijo hčerka Tanja, sin Damjan in mož Martin. 14. rojstni dan bo praznoval Matej Hunjadi iz Loga rovec Vse lepo, največ pa zdravja in uspehov v Šoli mu želita dedek Slavek in babica Anica iz Be-rkovskih Prelogov. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. PQd|€t]« zalnfamikaDje, d. J« U!. a. tavata 13. Murske Sobota Kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 14, januarja, ob 20. uri bo v lokalu Fado Irish pub koncert skupine Alex Schultz Organ Ttio (blues, soul & jazz), ki ga sestavljajo Alex Schultz iz Los Angelesa ter Raphael Wressnig in Lukas Knbfier iz Avstrije. - V petek, 14. januarja, ob 21. uri bo v MIKK-u promocijski koncert skupine Juff iz Lendave ob izidu njihovega novega albuma Juff. GORNJA RADGONA V soboto, 15. januarja, ob 22 uri bo v prostorih MD Grom koncert skupine Moveknowledgement. Pre-dskupina: Soundtrade, afterparcy; DJ YidakiT DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 13- januarja, ob 17 uri bodo v predprostoru grajske dvorane igralne urice za otroke MOŠČANCI ZKTD občine Puconci objavlja javni natečaj za najlep-šo pesem. Vsi avtorji pesniških besedil lahko pošljejo pesmi najkasneje do 31 januarja na naslov Naša vas d. o. o, Moščanci 68, 9202 Mačkovci s pripisom Na tečaj. Pogoj za sodelovanje je avtorjeva udeležba na prireditvi Poezija v oštariji 7. februarja v Moščancih. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 17. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Naključna smrt nekega terorista avtorja Daria Foja v izvedbi Gledališča Koper. Režiser je Boris Cavazza. Ponovitev predstave bo v sredo, 19. decembra, ob 19 uri. I PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 13- januarja, ob 18 uri bo vPIŠK predavanje, ki ga prireja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic. - V četrtek, 13 januarja, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje ZDA ■ mladinski poletni kampi ter vzhodna in zahodna obala avtorja Zorana Furmana iz Slovenskih Konjic RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca februarja 2005 je na ogled rudi arheološka razstava Neskončen dih. - V prostorih Kluba PAC je na ogled razstava Figuraliki iz zbirke hiše umetnikov Bažato Predstavljena so dela akademskih slikarjev Živka Marušiča, Marija Vrenka in Silvestra Plotajsa - Sicoa. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 10. januarja na ogled razstava fotografij s fotografskega natečaja Hladna koža, toplo srce (Utrinki iz življenja dvoživk in plazilcev). - V lokalu Art caffe si lahko ogledate razstavo fotografij avtorja Aleša Bravničarja z naslovom Legende Route 66 - V izložbenem prostoru podjetja Fering, d. o. o., v Slovenski ulici so na ogled izdelki, ki so nastali v prostorih dnevnega centra društva Ozara. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava intarzij avtorja Janeza Bošnaka. ijutomer V galeriji Anteja Trstenjaka je do 16. januarja na ogled razstava likovnih del članov Likovne sekcije Silvo Prelog LENDAVA - V grajski galeriji je do 31 januarja na ogled razstava fotografij avtorja Istvana Hagymasa. - V preddverju gledališke in koncertne dvorane si do 31 januarja lahko ogledate razstavo 32. Medna rodne likovne kolonije Lendava. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled dvojezična razstava z naslovom Moč šibkih - Ženske v času kmečkega gospodarjenja etnologinje in sociologinje kulture Irene Destovnik iz Ljubljane Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku Kupon št 2 - glasujem za skladbo GLASBA ega SRCA: Delimo vstopnice za kino Besedilo: OBMORSKE ^AVNE GLASBE: Hladni vrh, Nadarjeni gospod Ripley, Alfie in Umetna inteligenca so bdi najpogostejši naslovi filmov, za katere ste navedli, da je v njih igral Jude Law. Našo nagrado prejme Andrej Tibaut, Žižki 98b, 9232 Crenšovci. Čestitamo’ Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Ali sta Jude Law in Gwyneth Paltrow mož in žena? Da ali ne? ln priimek 6r naslov; Pošilja: Kupon št. 2 - odgovore pošljite do torka, 18. januarja, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si ■ 32 ZADNJA STRAN 13. januar 2005- VES1M VESTNIKOV KOLEDAR 13. januar, četrtek, VERONIKA 14. januar, petek, SREČKO 15. januar, sobota, PAVEL 16. Januar, nedelja. MARCEL 17. januar, ponedeljek, ANTON 18. januar, torek, MARJETKA 19. januar, sreda, MARIJ 16. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 40 minut, zašlo pa ob 16. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg 9 urin 4 minute. 17. januarja ob 7. uri in 59 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. NI Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 12. januarja 2005 država ozn. val. šifra enoia nakupni srednji prodajni EMI EUR 978 1 239,0617 2397810 240,5003 Hrvaška HRK 1 31,5301 31,6250 31,7199 Madž HUF 348 1 0,9708 0,9737 0,9766 Švica CHF 756 1 154,5924 155,0576 155,5228 V. Brit. GBP 826 1 341,1268 342,1533 343.1798 ZDA USD 840 1 181,5888 182,1352 182,6816 Kdo je Petru Panu zlomil roko V soboškem parku pred gradom se bohoti pravljično mesto. Vsi njegovi prebivalci so živeli veselo življenje, dokler nekega jutra niso ugotovili, da Peter Pan, ki pozorno bedi nad njimi, nima več desne roke. Nekdo mu jo je namreč zlomil. Policija čarobnega mesta je nemudoma sprožila akcijo iskanja vandalov in huliganov, ki so se lotili Petra. Akcija še traja in razmišljajo, če tega že niso storili, da bi na pomoč poklicali še policijo pravega mesta. Skupna ugotovitev obeh policij pa bi bila lahko, da nesramni in neodgovorni objestneži ne izbirajo stvari, ki jih želijo poškodovati ali uničiti. Da vas ni sram, vi, ki ste Petru Panu zlomili roko... - A. B., foto: N. J. WN3UVICI Fizika Učitelj vpraša: »Kako toplota in mraz vplivata na raztezanje in krčenje?« Janezek odgovori: »Poleti, ko je toplo, so dnevi daljši; pozimi, ko je mraz, pa so dnevi krajši.« Zdravstveni problemi Pacient potoži zdravniku: »Genitalije imam povsem modre, in to že nekaj časa.« Po pregledu zdravnik oceni: »Potrebna bo odstranitev« Pacient po okrevanju ponovno pride k zdravniku in potoži: »Sedaj imam modre madeže tudi na zadnjici.« Po pregledu zdravnik ugotovi: »Kavbojke vam puščajo barvo!« se v določenih okoliščinah osemkratno poveča?« Študentka je zardela in začela jecljati: »Pennn...« »Napačno!« jo med jecljanjem prekine profesor: »To je ledvica In vi, mlada gospodična, v življenju ne pričakujte tega, kar ste mislili!« Krvavo Pravi Mujo Hasu: »Si slišal, da so bile na Kosovu spet menstruacije. « Haso: »Ne pravi se menstruacije, temveč demonstracije.« Mujo: »Saj ni pomembno, kako se reče, tekla je kri.« Na kratko Dobrovnik 8 krat Profesor anatomije vpraša študentko: »Kateri človeški organ Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, (Biča arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. -----f----»----- »VI La Podelili naslov šampiona in priznanja Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Odranci je pripravilo v tamkajšnjem športnem centru šesto društveno razstavo. Gojitelji so postavili na ogled več kot 400 vrst različnih pasem kuncev, papig, okrasnih fazanov, perutnine, golobov in činčil. Za tridnevno razstavo je bilo pri občanih veliko zanimanje. 7-članska sodniška komisija je med papigami podelila šampionski naslov gojiteljici Zlati Horvat. Podelili $0 tudi priznanja za prvake. Pri kuncih so jih prejeli lastniki Ivan Ščernjavič, Martin Pintarič, Lea Kikec in Franc Zver, pri perutnini pa Simon Hozjan, Ivan Bezjak, Alojz Ferenčak in Zdravko Ferenčak in pri golobih Ivan Markoja, Martin Pintarič, ivan Fekonja in Ivan Kavaš. - J. Ž. Danes praznuje 104. rojstni dan Veronika Gorza iz Rakičana praznuje danes (13. januarja) 104. rojstni dan. Medtem so jo že obiskali njeni svojci, predstavniki lokalne skupnosti, nekaterih društev idr. Veronika živi danes na domu sina Alojza, sicer pa je bila rojena v Veščici pri Murski Soboti, nato pa se je z družino preselila v Ranko-vce. V Rakičan seje Veronika primožila že davnega leta 1929. Vse svoje življenje je bila gospodinja, razen daje med letoma 1937 in 1940 delala v Nemčiji, nekaj let takoj po 1. svetovni vojni pa je hodila po nekaj mesecev tudi rta sezonsko delo v Podravino in Slavonijo. In ravno iz tistih časov se še sedaj, kljub visoki starosti, spominja številnih zanimivosti in anekdot. Brez moža Jožefa je ostala pred dobrimi 30 leti. Rodili so se jima trije otroci - Jože, Marija in Alojz. Vsi še živijo in ponosni so, da Je njihova mama dočakala tako visoko starost. Veronika jih ima rada, še posebej pri srcu ji je vnuk Branko (na posnetku). V zadnjem času ji sicer nekoliko peša zdravje in predvsem težko hodi ter nekoliko slabše vidi, zato je večino časa v postelji. Po drugi strani pa kar dobro sliši. Iz mlajših let ji je ostala navada, da se vsak teden vsaj enkrat kopa, zato kljub vsem težavam ob pomoči snahe Vere ali koga drugega sama hodi v kopalnico. Do pred nekaj leti je hodila z lahkoto tudi okrog hiše in po posestvu, potem pa sije oktobra 1999 zlomila kolk. »Vstala sem s postelje, se oblačila in kar naenkrat sem se prevrnila. Pozneje sem biia operirana, toda nič več ni tako, kot je bilo,« se Veronika spominja svoje nezgode. Vnuk Branko je dodal: »Preden si je zlomila kolk, je bila kot Leon Štukelj. Še leta 1999 je namreč z lahkoto naredila dvajset popolnih predklonov. S celimi dlanmi seje dotikala tal«. Veronika nam je tudi povedala, da je vse življenje živela v siromaštvu, a je bila kljub temu zadovoljna. - 0. B. Agonija o usodi poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Dobrovniku še traja. Dokončna odločitev naj bi bila znana do konca januarja. Znano pa je, da so jo hoteli zaradi ne-rentabilnosti zapreti, to pa seveda ni v interesu občine in še manj njenih občanov Argumenti, ki govorijo v prid ohranitve banke, so med drugim razvojni programi občine Dobrovnik, ki predvidevajo odprtje poslovne in turistične cone ter s tem tudi novih podjetij. In dejstvo je tudi, da vodi skozi Dobrovnik cestna povezava z Madžarsko, kar tudi ni zanemarljivo F. Bo. Martlnje, Gornji Senik Z vstopom v Evropsko unijo so tudi gasilci z Gornjega Senika v Porabju na Madžarskem sprejeli enotne kriterije, ki veljajo za to področje. Zato so zaprosili PGD Martin je za strokovno pomoč pri usposabljanju članov. Martjnjski gasilci so tako postali inštruktorji dvema mladinskima desetinama na Gornjem Seniku. J. Ko. Ta čas se intenzivno usklaBje Sobote Ari- 1DnStlh Antpn Kampuš nal^ la. Da bide tega Soboto po levi m Polsnu * * * V dolnjem dju Dona. * * * Zd^^ jih imajo m sojm -zakuhali tudi v centru. Kot k^ -»'-’'S™" SrXn^stanovlahKo opravljala storitve depilacije- * * * glisti v podobi Agrante J Z'za'semiSe posevke tia sk0S°dlSCe ne premože-’J stroške balonskih preletov na sadovi svojega dela. * * * »eel'll । jubliane, ki se je pojavna* , ^ni nepovratni P' • ^■1’—"SSX? ki so bremeni«--- * enkrat potopile* * * po Mirinih informacua^ vzhodnoevropske^ nredvsem frekvence za simev Mrtofrel««"00''’”’:5" venski daW«6”lc NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime in priimek: kraj: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: ulica: številka: majica poštna številka: pošta: davčna številka: VERNIK datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno Vestnikvam poklanja darilo! * * * »dunajski prtprav' i|0 d*'P jn kočijo, ki JO oodri ^s krap^'"'-1 koC,J°*^ XSdllodoeyatiJan k0 Halb-Capone. VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. oktobrom in 15. januarjem, podarja knjigo Victorie Holt ali Vestnikov dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ui. arh. Novaka 13, M. Sobota. .«0800»'”'»'".“'“™« likšneučink« KEŠEMA KONJ f