Poitnlna olafana v gotovini LfitO LVII.
V Liubllanl. v petek, dne 15 marca 1929
Št. 63
St. 2 Olr
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemslvo meaeCno 4O Din ne de i |s ka izdala ceiole.no v Jugo-slavlfl 120 Din, za inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stotp. petli-vrsta mali oglasi po 1-50 In 2 D.veeil oglasi nad 43 mm vtftlne po Din 2-30, veliki po 3 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri veciem o naroČilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
UreanlStvo /e v Kopllar/evl ailci šl. 6/iIi RoKoplsJ se ne vratafo, nelranUIrana pisma se ne sprefema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva šl. 2328
Peter Struve:1
Lateranska pogodba
Veliki zgodovinski dan 11, februarja 1929, ko je bil v papeževi lateranski palači podpisan sporazum med papežem in Italijo, nas spominja na Napoleonov sporazum s papežem leta 1801. Toda kako velika je obenem razlika! Ta razlika se more pojasniti z vprašanjem, če je katoličanstvo in papeštvo sedaj močnejše ali slabejše kakor v začetku preteklega stoletja.
Na to vprašanje je mogoč samo en odgovor. Sporazum z italijansko državo ni samo ogromen uspeh papeštva, temveč tudi najzgovornejša priča o oni ogromni nravstve-nopolittčni moči, katero sta si katoličanstvo in papež kot mednarodna svetovna sila pridobila od 1. 1801.
Razvoj tega svetovnega ojačenja rimskega katoličanstva je neomajano napredoval v teku celega 19. stoletja. Vse konservativne svetovne sile so omahovale, omahnile in oslabele. Samo rimsko katoličanstvo je vkljub najstrašnejšim udarcem (n. pr. posledice poljske vstaj? 1831 in 1863 v Rusiji, Bismarckov kulturni boj, protikatoliški valovi v Belgiji, Avstriji, Franciji, Italiji itd.) postajalo vedno močnejše in močnejše.
Ne smemo namreč pozabiti, da je državna neodvisnost sv. Prestola bila 1, 1870. uničena prav za prav od narodnega italijanskega proti-papeškega gibanja. Padec papeškega Rima leta 1870. je samo zadnji vzlet ogromnih proti-katoliških valov, ki so se od 18. stoletja dalje po revolucijah zadnjih treh stoletij končno v našem stoletju razredčili v notranji slabosti in brezplodnosti francoskega radikalizma Com-besa in tovarišev. Katoličanstvo pa je v tej dobi pokazalo čudovito duhovno moč, spojeno s prav tako čudovito politično gibčnostjo. Začelo se je ono notranje ojačenje katoličanstva in ono vztrajno naraščanje papeškega ugleda in oblasti, ki je končno ovenčano letos 11. februarja. Ko je naš Dostojevski s svojo nebrzdano silo pobijal katoličanstvo in grmel proti papeštvu, primerjajoč ga s socialistično internacionalo, takrat se je že pripravljal, da stopi na pap. prestol Leon XIII., ta pristni obnovitelj ugleda in mogočnosti svetega Prestola. Ali je Voltčr, ko je izrekel svoj zloglasni izrek: »Uničite nesramnico« (katol. Cerkev), mislil, da v treh desetletjih 20. stoletja v nobeni kulturni in demokratični evropski državi ne bo mogoče vladati brez katoličanov?
Vkljub vsemu namišljenemu protimoder-nizmu katoličanstva vendar vsa sodobna demokratična Evropa (in ne samo Evropa) računa z njegovim vplivom kot z nravstveno in politično silo, gotovo nič manj kakor absolutistična Evropa 17, in 18. stoletja. Metode verskega nasilja in pritiska (to piše Rus) so sedaj opuščene in nemogoče, toda od tega ima katoličanstvo samo dobiček in se je notranje okrepilo, in značilno je, da je katoličanstvo ln vera sploh preganjana samo v dveh nekulturnih državah, ki preživljajo še poslednje izbruhe divjega protiverskega duha, Mehika in Rusija. *
Leta 1801. je bil Napoleon morebiti bolj potreben papežu kakor pa papež Napoleonu. Sedaj pa je papež bolj potreben Mussoliniju kakor pa Mussolini papežu. To vprav zato, ker je papeštvo izmed vseh vlad na svetu najbolj trdno ustanovljeno, in zato je ta oblast najbolj trdna in trajna. Mi ne vemo, kaj bo v Italiji po Mussoliniju, dobro pa vemo, da menjavanje papežev nima odločilnega pomena za papeštvo. Gotovo pa je Mussolini previdnejši in modrejši kakor je bil Napoleon, ki je z nasiljem hotel ponižati papeštvo. Z druge strani pa je sedanje papeštvo kot čisto cerkvena neodvisna oblast po svojem ustroju in po ugledu mogočnejše kakor katerakoli svetna vlada, celo močnejše kakor fašistična vlada. Za papežem stoji ves katoliški svet, vsa katoliška demokracija, tudi katoliška Francija, kar je Francija v dnu vedno bila in kar je tudi ostala.
Sporazum Vatikana s Kvirinalom nikakor ni podvrženje papeža italijanski državi, na čelu katere stoji Mussolini, temveč samo končni vnanji pojav in izraz one notranje in vnanje okrepitve katoličanstva in papeštva, ki se je,
Ta članek slovitega ruskega znanstvenika
Uprava le v Kopitarjevi ui.ši.O + Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.650 m 10.349 xa tnaeiale, Saralevošl.7S<i3, Zagreb št. 39.0U. Praga ln Dunal št. 24.797
Vrhovni zakonodajni svet na delu
Otvoritvena seja - Zakona o odvetnikih in državnih pravdnikih predložena
Pirotska honierenca
Sporazum o zavarovanju mej
Pirot, 14. marca. (Tel. Slov.) Dopoldne se je vršila seja mešane bolgarsko-jugoslovanske komisije. Obravnavali so vprašanje, kako uvesti red in varnost na bolgarsko-jugoslovanski meji.
Izdal se je tale komunike: >Mešana komisija je obravnavala točke, ki so na dnevnem redu, zlasti o potrebnih ukrepih za zavarovanje meje. Sporazum se je v vseli točkah dosegel. Popoldne sta po dva člana delegacije ta sporazum potrdila.«
Seja glavnega
prosvetnega sveta
Belgrad, 14. marca, (Tel. »Slov.«) Danes ob eni popoldne se je pričelo zasedanje vrhovnega zakondajnega sveta, ki se je ustanovil dne 31. jan. kot posvetovalni organ vladnega pred-sedništva. Na podlagi uredbe ima vrhovni zakonodajni svet nalogo, da pregleda vse zakonske načrte, ki mu jih bodo predložili resorni ministri rin da izrazi svoje mnenje za končno odločitev o zakonu.
Prva seja se je vršila v poslopju zunanjega ministrstva v prostorih, kjer so se vršile mednarodne konference. Navzoči so bili vsi člani, razen bivšega fin. ministra Bogdana Markoviča, ki je v inozemstvu. Seja je trajala od 10 do 1. 0 njej je bil izdan ta-le komunike:
»Predsednik vrh. zakonodajnega sveta g. Mihajlo Jovanovič je ob 10 otvoril sejo z nagovorom, v katerem je pozdravil člane vrh. zakonodajnega sveta z željo, da bi imeli po-polen uspeh pri svojem delu, oziroma, ko bodo dajali načrte in mnenja o bodočem delu. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je advokatski zakon. Svet je sprejel dosedaj odvetniški zakon, zakon o državnih pravdnikih in zakon o šerijatskih sodiščih, da izreče o njih svoje mnenje.>
Vsaki 9eji vrhovnega zakonodajnega sveta bo prisostvoval po en referent ministrstva, čigar zakonski načrt bo pred svetom. Ker so trenutno na dnevnem redu zakonski predlogi pravosodnega ministrstva, bo prisostvoval referent tega ministrstva dr. Ajsner.
Zvedeli smo, da bo pri zakonu o odvetnikih povišana doba prakse na pet let. Razdelilo se bo področje odvetniških zbornic, oziroma kom-petenca pravosodnega ministrstva.
Glede sprememb zakona o državnih pravdnikih smo že deloma poročali. Glavno načelo je stroga centralizacija te ustanove, enotnost ter nedeljivost ter hierarhijska podrejenost, izenačitev s sodniki. Državni pravdniki bodo dobivali doklade 300 Din, njih namestniki 200 Din. Načrt vsebuje prehodne naredbe, dokler se ves materijal ne uredi enotno. Tudi ta načrt ne vsebuje določb, da bi bili pri okrajnih sodiščih tako zvani »izvrševalci poslov drž. pravdnika«, pač pa je pravosodnemu ministru dano na prosto, da po krajevnih razmerah določa nagrade. Zakon določa moderno načelo inkviaitoričnega postopanja. Čin in pristojnost članov vrhovnega državnega sodišča sta izenačena s sodniki, in sicer državnih pravdnikov, razen na središču a.pelacijskega sodišča. Tudi namestniki državnih pravdnikov so izenačeni s sodniki okrožnega sodišča. Namestniki višjega državnega pravdnika in državnega pravdnika v središču apelacijskega sodišča so izenačeni s sodniki apelaciijskega sodišča. Višji državni uradniki s predsednikom apelacijskega sodišča, namestniki vrhovnega državnega pravdništva s sodniki kasacijskega sodišča. Vrhovni državni pravd-ni.k je izenačen s podpredsednikom kasacijskega sodišča.
Glede zakonov čisto strokovnega značaja, kot so obči drž. zakonik, civilno-pravdni red in drugi, se lahko trdi, da bodo ti zakoni, ko pridejo pred zakonodajni svet, kmalu absol-virani.
Več debate pa bo o zakonih organizatorne narave, kmetijskih, gospodarskih, socialnopoli-ličnih in splošno upravnih zakonih
Zakonski načrt o splošni upravi
izvedena bo decentralizacija uprave - Število oblasti bo znižano od 33 na 13 - Zedinjena Slovenija
lil', Linii)i.ii	. l'"1	.-.*," ■ ■ ......I" •	......... . v—,
odkoder ga je prevzela naša revija »Kraljestvo božje« (št. 4, 1929), po njej -pa istočasno mi. Izvajanja ruskega misleca so tem večjega znafenja, ker je Struve, svoječasni ustanovitelj mske socialdemo-kracije, po svetovnem nazoru daleč od katolicizma.
Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Posebna komisija v notranjem ministrstvu je dokončala načrt zakona o splošni upravi in samoupravah. 2e večkrat se je naglasilo, da se ima izvršiti decentralizacija uprave in pripomoči do tega, da sc posameznim upravnim delom države pripomore do življenjske sposobnosti, da se povečajo kompetence velikih županov in okrajnih glavarjev in tako dvigneta njihov vpliv iij iniciativa med ljudstvom. Mehanična razdelitev države na 33 velikih županstev je imela za posledico, da pri tem številu oblasti ni bilo mogoče organizirati aparata, ki je bil za upravo potreben. Velika županstva manjših oblasti so prav za prav le neke vrste večja okrajna'glavarstva. Ker je bila državna uprava, kar se tiče področja, podlaga za samoupravo, je veljalo v bistvu tudi isto za samoupravno oblast. Zlasti se je opazilo pri srbskih in bosanskih oblasteh, ki so se na novo
ustanovile, da so radi premajhnega delokroga izdajale vsaj polovico, če ne več, za osebne izdatke.
Na splošno bi bila uspešna decentralizacija omogočena ravno z večjimi okrožji, ker lahko prevzamejo nase več poslov. Isti principi veljajo tudi seveda za samouprave. Zato je bilo od vsega začetka, ko so se dajala navodila za ureditev te materije, določilo, da se vršijo dela na organizaciji državne uprave in samouprav vzporedno. Poloficielno se je že ponovno javilo, da se bo število oblasti znižalo nad polovico. Že v prvih dneh, ko se je sestavila nova vlada, je bilo gotovo, da imamo računati z zedinjeno Slovenijo in vzpostavitvijo historičnih dežel tako, da bo število velikih županstev znašalo okrog 13, Ti navedeni principi in števila bodočih oblasti se nahajajo v načrtu o obči upravi.
Avstrija ovira naš izvoz mesa
Neprijazne odredbe avstrijske vlade proti izvozu našega mesa in
svinj - Carinska vojna?
Belgrad, 14. marca. (Tel. Slov.) Ukrepi avstrijske oblasti, s katerimi hoče onemogočiti izvoz zaklanih svinj in mesa v Avstrijo, so izzvali v gospodarskih krogih veliko vznemirjenje. Tako je reagiranje central industrijskih korporacij, ki je protestirala proti izigravanju trgovinske pogodbe od strani Avstrije, našlo mogočen odmev tudi na uradnem mestu. Tudi tu se je sprejelo z istim čustvom, kot med zasebniki. Ta akt avstrijske vlade se smatra kot znak neprijaznosti. Nevarnost, če se uresničijo veterinarska določila, je tem večja, ker je bila Avstrija poslednji trg za naše zaklane svinje in meso. Avstrija in druge države so nam v tem pogledu žc preje delale velike težave. Posebno bi bile z avstrijskimi upravnimi odredbami upropaščene dežele, ki gojijo angleško pasmo svinj. Tako v zapadnih delih države in zlasti v Sloveniji, ki radi pomanjkanja želoda nima takih pogojev
začela javno kazati vprav po političnem porazu papeževe svetne oblasti leta 1870. Zgodovinske resničnosti in nuinosti, o katerih priča veliki dogodek 11. februarja 1929, imajo velik pomen za ves svet in posebc za slovanske narode katerekoli vere. S temi resničnostmi in nujnostmi moramo trezno računati.
kot Hrvatska, da bi gojila drugačne vrste svinj.
Silno je škodovala izvozu mesa, ki je ra-pidno padal od leta do leta, tudi dosedanja carinska politika. Z visokimi carinskimi postavkami na izvoz mesa se je onemogočilo in otež-kočilo izvažanje in napeljevalo vodo na mlin naših nasprotnikov, dočim so naša podjetja propadala. Od 18 mesnih tovarn jih je propadlo 15, 3 pa še obratujejo v državi, če se uresničijo ukrepi avstrijske vlade, bodo še te poslednje cvetoče industrije propadle. Zdi se, da hoče Avstrija s tem korakom storiti to, kar je začela Avstro-Ogrska pred vojno z znano carinsko vojno s Srbijo. Gospodarski krogi z upravičenostjo pričakujejo, da se bo z naše strani, če Avstrija ne odneha glede navodil carinskim organom, odgovorilo z enako učinkovitimi ukrepi.
Vsem velikim županom je notranje mini-nistrstvo poslalo ta-le razpis: Ministrstvo jc dobilo več poročil, da so podrejeni organi pozabili na odredbe notranjega ministra od 9. aprila 1927. Na ta način prihajajo v mini-strstvo pritožbe o mučenju živali vseli vr*i Razen tega sc ne posveča dovolj pozornosti, da ne bi drobnica delala škode po poljih. Itd. Ministrstvo opozarja, da sc mora naredba natančno izvrševati.
Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Glavnemu prosvetnemu svetu, ki je imel danes sejo, je prosvetno ministrstvo sporočilo, da vrši nostrifikacijo madjarskih pravnih diplom samo pravna fakulteta v Subotici. Absolventom konservatorija v Pragi se prizna kvalifikacija I. kategorije Ie, ako so dovršili konservatorij in mojstrsko šolo na konserva-toriju, oziroma imajo srednješolsko maturo in mojstrsko šolo na konservatoriju. Glavni prosv. svet je obnovil načelni sklep, da se sme v prvih dveh razredih ljudske šole uporabljati samo abecednik oziroma berilo, sicer pa nobena druga knjiga. Ruplova »Srp-sko-hrvatska vadnica« je končno dobila odo-brenje prosvetnega sveta. Odobrile so se tudi razne druge neslovenske knjige. Seja se jutri, v soboto nadaljuje-
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«)
Kraljevski par bo, kakor vsako leto, tudi letošnje počitnice prebil na Bledu. Dvorna pisarna je poslala upravi kraljeve vile na Bledu podrobna navodila. Računa sc, da bo bivanje kraljevega para daljše. Letos ga bo na potu prvikrat spremljala gocba, ki bo ves bivanja kraljevega para na Bledu ostala tam.
Kmetijsko ministrstvo je prejelo od berlinskega poslanika Balugdžiča brzojav, da je v berlinskem zdravilišču umrl vodja živinorejskega oddelka v ministrstvu Mitrovič, ki je bil v službenih poslih v Nemčiji. Ministrstvo je takoj odredilo vse potrebno, da se Mitrovičevi zemeljski ostanki prepeljejo v Belgrad.
Pogajanja z Romunijo, ki bi se imela pričeti 20. marca, so se preložila na 8. aprila, ker še delegaciji nista postavljeni.
Seja ministrskega sveta se jc vršila popoldne ob 5. Posamezni ministri so predložili končno redakcijo svojega dela. Razpravljalo se je o končnoveljavni stlHzaciji programa, ki ga bo celokupna vlada hkrati sprejela s proračunom.
Zastopniki premogokopov so se zglasili v prometnem ministrstvu'in mu predložili svoje vloge. S sprejemom so bili zadovoljni.
Stanje vode. Na Savi in Donavi se led topi. Ponekod se je že popolnoma stajal. Lesna industrija trpi nekaj škode, ker je naraščajoča voda začela odnašati les. V belgrajski okolici sc led še ni pričel tajati.
Zagrebške vesti
Zagreb, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Inteu-dant zagrebškega gledališča Treščec se je vr nil iz Belgrada. Glede svojega obiska v Belgradu je dejal, da je zadovoljen, predvsem s svojo misijo pri prosvetnem ministru. Treščec je izjavil, da ga je prosvetni minister pooblastil, da naj izjavi, da se prosvetni minister popolnoma strinja z današnjim načinom uprave zagrebškega gledališča. Nadalje, da se sploh ne bo zmanjšal proračun zagrebškega gledališča. Po njegovi izjavi torej niso resnične vesti nekaterih zagrebškili listov, ki so poročali, da namerava prosvetno ministrstvo sedanjo upravo spremeniti.
Zagreb, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Pred kratkim je pričel izhajati list »Novo Vreme«, ki ga ureja Širotič. Danes je izšla posebua izdaja, v kateri pravi, da je njihov apel na hr-
fatolri nnrrtrl nnlnlnl »»o imlllr n/lmAit
Pri bivšem narodnem poslancu dr. Mllo-vanu žnnifu je osiješko orožnišlvo napravilo hišno preiskavo. Pri preiskavi pa se ni pri njem ničesar našlo.
Proračuni a se{c neti-borske cbcinike ipcie
Maribor, 14. marca.
Župan dr. Juvan je otvoril sejo in pozdravil velikega župana dr. Schaubacha, ki je nato pozdravil zbrane svetnike:
»V smislu nove odredbe notranjega ministrstva mi je dolžnost, zapriseči tukajšnji občinski svet. Gospodje. Sedaj delate. Zato ue bom govoril o Vašem delu in Vas ne morem pri tem zadrževati. Dovolite samo nekaj besed, ki se tičejo prisege same.
V zgodovini vsakega naroda so dobe, ki sc odločilne važnosti za njegov nadaljnji razvoj. Iz naše domače zgodovine in zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencov vemo, da je tudi naš narod preživel težke dobe, o katerih moremo reči, da so izgubljene, ker jih niso naši predniki razumeli. Niso bili v položaju, da bi bili položili temelje močni državni tvorbi naših pokrajin. Priti je moral svetovni pokolj, priti je moral 1. december 1918. Za njim je prišlo desetletje, v katerem se je pokazala stara naša bolezen. Vzplamtela je nesloga, izbruhnil je nesporazum, nerazumevanje skupnih interesov ter pomanjkanje državotvornih sil.
ln prišel je 6. januar 1929. Moral je priti. Napočil je ta dan, da se preuredi državna uprava lako, kakor to zahteva splošni ljudski ljudski blagor. Tako smo prišli v dobo, ki jo lahko označimo za zgodovinsko, ki bo globoko začrtala zgodovinski razvoj našega naroda. Kralj je v svojem nagovoru na ministre pojasnil, da išče sotrudnikov in sodelavcev pri tem velikem obnovitvenem delu za izvršitev visokih nalog.
S tem ste bili tudi vi, gospodje, poklicani k sodelovanju. Vsak je pozvan, da izvršuje svoje dolžnosti. Vaše pooblastilo je glede pravnega značaja drugačno, kakor je bilo dosedanje. Pa tudi Vaša legitimacija in odgovornost sta drugačni. Dosedaj se je vsak izmed vas smatral odgovornega le svojim vo-lilcem. Tudi sedaj ste odgovorni javnosti, kakor smo odgovorni vsi, ki v javnosti delujemo, toda vaša odgovornost je še vse širša in večja. Vi ste namreč odgovorni tudi činitclju, ki vas je ua to mesto postavil. Vi ste odgovorni državi. Vašo odgovornost lahko označim kot zgodovinsko. Tudi vaš delo'.-rog je isti kot dosedaj, samo da ima vaše delo ob spremenjenih razmerah širšo in globokejšo važnost.
Gospodje, zavedajte se, da je mandat vas rseh istega izvora in da imate radi tega iste naloge. In če v teh razmerah zahteva vlada od vseh funkcionarjev posebno prisego, potem mislim, da ni hotela s tem te sankcije glede izvrševanja teh globokih doLnosti, ampak da je hotela vsem poklicati v zavest velike naloge sedanje dobe, da se zavedate težkega dela in visokih ciljev sedanje dobe. V tem smislu si dovoljujem zapriseči vašega župana.«
Nato je odbornike nagovoril župan doktor Juvan:
>Smatram za potrebno, da se pri tej priliki v imenu občinskega odbora zahvalim na Najvišjem mestu, da se je zopet vzpostavil občinski odbor našega lepega mesta. Mislim, da govorim iz srca vseh občinskih odbornikov, če izjavim, da se povsem zavedamo važnosti prisege, ki jo bomo storili, in da bomo vse svoje dolžnosti v celoti izpolnjevali. S to prisego je vzpostavljena kontinuiteta sedanje občinske uprave. Ta kontinuiteta se dejansko itak ni prekinila, ker so ves čas delovali za blagor mariborskega prebivalstva, saj se nahajamo danes pred proračunsko razpravo. Ne smatram za potrebno, da bi izvajal kak program, ker že obstoja in imamo samo nalogo, da nadaljujemo izvedbo tega programa v dobrobit Maribora in njegovega prebivalstva. Velikega župana prosim, da nas pri tem delu podpira.«
Nato je veliki župan zaprisegel župana. Po priseii je veliki župan zapustil posvetovalnico, nakar je župan dr. Juvan zaprisegel občinske odbornike.
Nato se je prešlo na dnevni red. Župan jc- podal poročilo. Odbornik Žebot pride v J. odsek. Dalje poroča o gradbi novega carinskega in poštnega poslopja ra glavnem kolodvoru. Občinski odbor je izvolil upravni odbor novega pokopališča: Stabeja, Ošlaka, Kejžarja in dr. Mtilileisna.
Nato je prišla na vrsto razprava o proračunu za leto 1929. Poročal ie dr. Lipold.
Redni proračun za leto 1929 znaša 14,114.427 Din in lemeiji na rednem krtiu v znesku 4.501,077 Din ter izrednem kritiu (davščine) v znesku 0,356.666 Din tako, da bi znašal primanjklaij 163.284 Din. Pri posameznih oddelkih se očrtuje sledeče proračunsko razmerje med izdatki in pokritjem:
Splošna me?tna uprava — izdatki 3,361.979, pokrilie 521.900 Din; uprava mestne imovine — izdatki 533.978, pokritje 531.378 Din; mestna podjetja in mestne davščine — izdatki 323.435 Din. pokritje 823.421 Din; občinski dolgovi — izdatki 2,160 517, pokritje 829.458 Din; ceste, ulice, trpi ir. sprehajališča — izdatki 2,62«.621, pokritje 854.712 Din; gasilstvo — izdatki 122.250 Din; zdravstvo — izdatki 5P0.6'6, pokritje 371.560 Din; socialno skrbstvo — izdatki 2.031.398, pokritje 397.343 Din; šolstvo — izdatki 1,284.423. pokritje 237.974 Din; znanost, umetnost in prosveta — izdatki 404.380. pokritje 8.852 Din; obrt in trrovina — izdatki 149.700 Din; vojaštvo — izdatki 174.897, pokritje 1.938 Din; raznoterosti —izdatki 353.233. pokritje 13.441 Din.
Zelo močno postavko predstavljajo v novem jjtf-inM, nrnračiiru nosamezne davščine. Tako se
■I IVv' !•«>->■■ p---------,	, . •	. rT	_ -i -1
predvideva v svrho kritta proračunskega primanjkljaja lOO-odstotno zvijanje doklad na zembarino. 20-odstotno zvišanje doklad za zgradarino, 50-odstotno znižanje dok'ad ua pridobnino in reatnino (davčna obremenitev obrtnikov,). Davščine na vino, pivo,
Pred ratiiikacijo lateranshe pogodbe
Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil zakon o zaščiti pogodb, sklenjenih • sveto Stolico.
Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Prihodnji konzistorij se bo sklical koncem aprila. Novih kardinalov ne bo imenovano več kot 5 do 0. Med kardinali se imenuje tudi apostolski delegat v \Vasliingtonu mons. Fumasoni-Biondi. Na tem konzisioriju sc bo tudi izvršilo imenovanje pomožnega škofa za ljubljansko dijecezo.
Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Izmenjava rati-fikacijskih listin med Kvirinalom in Vatikanom bo, kakor se domneva, 5. maja. Nato bo sv. Oče,
najbrže 9. maja, podelil blagoslov »Urbi et Orbi* na najslevesnejši način.
Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Zatrjuje se, da bo po ratifikaciji latera»skih pogodb kongrega-cija obredov pristopila k beatifikaciji častitljive Marije Kristine savojske. (Marija Kristina je bila hči Viktorja Einanucla I. in Marije Terezije avstrijske in je bila rojena 1812. Poročena je bila s kraljem Ferdinandom obeh Sicilij in je umrla kot mlada žena 1. 1836. Bila je zgled mi-lobe in svetosti. Njene zadnje besede so bile: »O, koliko je lepše biti v paradižu nego na tej bedni zemlji!« Njeno truplo, ki ga ljudstvo izredno časti, je pokopano v Napolju.)
Krizev pot Trockega
Izjave sovjetskega diktatorja dopisniku
v Nemčiji
,Slovenca" - Želi bivati
Carigrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Trocki je svoj prvi intervju dovolil Vašemu dopisniku. Izjavil je: »Edino nemško vlado som prosil za dovoljenje bivanja. Napačne so vse vesti, di sem prosil za dovoljenje francosko ali pa kako drugo vlado. Najrajši bi bil ostal v Rusiji, ker pa me je vlada v Moskvi prisilila zapustiti Rusijo, bi iz vseh vzrokov najrajši bival v Nemčiji. Predvsem radi zdravja. Leta 1928. sem inkognito bival v Berlinu radi operacije na bezgavkah. Nemški zdravniki poznajo moj organizem. Sicer nisem na smrt bolan. Vendar pa zelo bolan. Posebno me nadleguje stara bolezen v črevesih. Rad bi, da bi me zdravili isti zdravniki, kakor leta 1928. Drugič pa imam v Nemčiji najboljše možnosti za svoja znanstvenh dela.« — Trocki je dalje izjavil, da piše knjigo o raziskovanju ruske revolucije v luči marksizma. Prej pa bo še pisal svojo lastno biografijo, za kar ima neko ponudbo iz Amerike in ponudbo berlinskega založnika Sicherja. — Dalje je Trocki izjavil: »Ne morem si misliti, da je Nemčija mojo prošnjo odklonila. Izrecno sem zagotavljal, da ne boni javno nastopal in da se nikakor ne bom vmešaval v nemško politiko, temveč da bi kot bolnik rad živel popolnoma osamljeno. Po zdravljenju v Berlinu bi rad bival v nem-
Podpis pogodbe z Grško se zavlekel
Atene, 14. marca. (Tel. Slov.) Nameravano je bilo, da se podpiše grško-jugoslovanska prijateljska pogodba v Belgradu, kamor bi prišel Karapanos na svejem povratku iz Ženeve. Do-tedaj pa bi se v Ženevi dokončala še zadnja odločilna posvetovanja. Zadnje poročilo pa javlja, da se je danes doseglo zbližanje o formulaciji besedila grškc-jugoslovanske prijateljske pogodbe. Grčija je predlagala obliko, ki se približuje grško-italijanski pogodbi, Jugoslavija pa je želela nekatere izpremembe. Venizelos je poslal danes Karapanosu nove brzojavne instrukcije. Možno je, da sc bo pogodba jutri podpisala v
Ženevi, ker je po zadnjem poročilu Jugoslavija opustila misel, da bi se pogodba podpisala v Belgradu.
ženeva, 14. marca. (Tel. Slov.) Na današnji dan določeni podpis grško-jugoslovanske prijateljske pogodbe in 6 protokolov o prometu s Solunom je bil odgoden na jutri, eventualno na soboto ali nedeljo. Ni gotovo, ali so nastale radi solunskega vprašanja težkoče samo formalnega značaja, ali pa resnejše diference. Domneva se, da so temu vzrok grški pomisleki radi suverenosti.
Nemški proračun predložen parlamentu
Proračun znaša okoli 10.2 milijarde mark
Berlin, 14. marca. (Tel. Slov.) Državni fin. minister dr. Helferding je predložil državnemu zboru državni preračun za 1929, ki se suče okoli 10.2 milijarde. Minister apelira na odgovornost državnega zbora in omenja, da bo vlada odstopila, če bi državni zbor sprejel sklepe, za katere vlada ne bi mogla odgovarjati. Davki se nameravajo zvišati za 379 milijonov, od česar od-
pada na davek na pivo 165 milijonov, na monopol žganja 00, na davek na dedščino 20, na premoženjski davek pa 104 milijone. Reparacij-ska plačila so zvišana za 312, skupni izdatki pa za 600 milijonov. Trenutni primanjklajj v blagajni nad 500 milijonov se ima pokriti s kratkoročnim posojilom.
Sejm sprejel protokol Litvinova
Varšava, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Sejem je včeraj v drugem in tretjem čitanju sprejel Litvinov protokol. Neki ukrajinski socialist je izjavil, da pomeni protokol novo razdelitev Ukrajino med Poljsko in Rusijo, kateri se ukrajinsko ljudstvo protivi. Za poljske nacionaliste je izjavil prof. Stronski, da današnje meje med Poljsko in Rusijo, ki jih določa mirovna pogodba v Rigi, nalaga Poljski veliko
žrtev, ker omejuje poljsko državno ozemlje na eno četrtino ozemlja v 18. stoletju in na eno šestinko ozemlja v 17. stoletju. Poročevalec poslanec Gralinski in govorniki vladnega bloka ter levičarskih strank so nagla-šali mirovni značaj moskovskega protokola, ki ni omejen samo na poljske-ruske odno-šaje.
Priprave v čast Pilsudskema
Varšava, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Na Poljskem pripravljajo za dan 19. marca, na dan sv. Jožefa, velike slavnosti na čast maršalu Pilsudskemu. Govori se, da se bo ta dan objavilo več političnih novosti, ki bodo pomembne morda tudi za sestavo vlade- Ta dan se torej pričakuje z velikim zanimanjem.
žganje, vozila, prenočišče, razkošje itd. ostanejo v dosedanji izmeri. Tržnina se zviša za 100%, hišno-najemninske naklade pa za 18—20%. Pač pa se v proračunu za leto 1928 predvidena 4% naklada ua požarne police zniža na 1%.
Izredni proračun kaže visoko postavko 53.561.000 Din. Iz tega proračuna se namerava izvršiti adaptacija Kiffniajinove hiše za mestno knjigovodstvo, gradnja cest in kanalizacija v delavski koloniji, adaptacija mesliie hranilnice za nastanitev šolskih prostorov, kitoniziranje in katraniziranje raznih cest in ulic (819.000 Din), popravila razpokanih hodnikov itd. Seveda se gradbeni program, kakor je zamišljen, nc bo mogel v celoti izvršiti, ne samo radi pomanjkanja finančnih sredstev, ampak tudi radi njegove obsežnosti. Tudi posnemamo n po-o-čila lin. odseka, da znašajo cclokupni dolgovi mestne občine 50,265.402.15 Din; izplačilo anuitet znaša 6,442.592.42 Din.
Ob zaključku lista razprava še traja.
škem kopališču Wildungeu, da bi končal svoja literarna dela.«
Potem je pripovedoval, da mu je vlada v Moskvi zagotavljala, da mu Nemčija noče dovoliti bivanja. Poskušal je, protiviti se od-gonu v Turčijo. Njegov vlak je na potu v Odeso tičal 12 dni in 12 noči na neki majhni postaji. Šele, ko so mu zagotovili, da se ga Nemčija brani sprejeti, je potoval dalje. Ko je v Carigradu iz berlinskih listov zvedel za izjave predsednika nemškega državnega zbora Loebeja, je po ruskem konzulatu naprosil sovjetsko vlado, da še enkrat vpraša Berlin. Odgovor je bil: »Negativna odločitev nemške vlade je končnoveljavna.« Nato se je odločil, da sam brzojavi Loebeju in napravil direktno vlogo. Ti 1 računa s tem, da mu bo Nemčija dovolila i ivanje. Hvaležno priznava prijazno postopanje turške vlade, ki mu je po visokem uradniku izjavila, da ga smatra za gosta, ki je prišel radi zdravja in da sme pričakovati vse olajšave. Na vprašanje, zakaj se je preselil v hotel, je izjavil, da v ru- I skem konzulatu niso postopali z njim kot z ujetnikom, vendar pa je čutil oviranje svoje svobode in ni mogel svobodno sprejemati obiskov. — Trocki izgleda dobro, ima zdravo barvo, njegov obraz z odstranitvijo brade ni izgubil energičnih potez.
Proti makedonstvujočim
Berovo, 14. marca. (Tel. Slov.) Prebivalstvo okraja Maleško je imelo velik shod vsega okraja, na katerem je protestiralo zoper plačane bolgarske bandite, katerim se ni posrečilo vršiti s terorjem nasilstva v južnih krajih naše države in ustvariti bolgarske manjšine v Južni Srbiji. Zbrano prebivalstvo enodušno protestira proti takemu delu. Odločno odklanja, da bi bile v južni Srbiji bolgarske manjšine, ter dostavlja, da daje na znanje, da bo vsak poskus enodušno odbilo. Sprejela sc jc resolucija, v kateri naglašajo udanost državi, kralju in vladi ter protestirajo zoper agitacijo makedonslvujuščih.
Odprava potnih listov
Milan, 14. marca. (Tel. Slov.) Italijanska vlada je odpravila vizum potnih listov za potovanja in zdravljenje vseh inozemcev v novih italijanskih pokrajinah. Za jadranska kopališča, posebno za Opatijo in Lovrano se bodo dajala posebna trimesečna viza brezplačno.
Dunajska vremenska napoved. Povečini jpsuo, ponekod jutranja megla, temneratura
se bo počasi dvignila.
Za tinančno diktaturo v Nemčiji
K61n, 14. marca. (Tel. Slov.) Krajevna sk» pina nemške ljudske stranke v K6Inu je po vse učiliškem profesorja Moldenhauerju predlagala da naj državni predsednik imenuje kakega pol* tično neobremenjenega finančnega diktatorja za 4 leta, ki bi bil samo njemu odgovoren in ki bi se ne udeleževal ostalih odločitev kabineta, ka> teri bi slej kot prej moral imeti zaupanje državnega zbora. Finančni diktator bi imel urediti samo finance. Proti njegovemu veta se ne bi mogel skleniti noben izdatek.
Zmaga tranc. vlade v kongregacij. vprašanju
Pariz, 14. marca. (Tel. »Slov.«) V bojn ■za kongregacijske zakone je vlada danes dosegla veliko zmago. Na njen predlog je zbornica sklenila s 323 glasovi proti 254 glasovom, da se o kongregacijskem zakonu razpravlja že danes popoldne. Vlada že dolgo ni dobila tolike večine 69 glasov.
Revolucionarne demon-stracije španskih dijakov
Pariz, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Haudaya, dobiva stavka spanskih študentov revolucionarni značaj. Razdali so na tisoče letakov, v katerih izjavljajo, da bodo stavko nadaljevali, dokler se ne sprejme-jo njih zahteve ali dokler ne pade Primo de Rivera. Demonstrirali bodo vsak dan dvakrat. V Barceloni so se dijaškim manifestacijam pridružili številni meščani.
Poraz vstašev
Newyork, 14. marca. (Tel. Slov.) Po vladnih poročilih je konjeniška predstraža, ki je prodirala cd Montereya, zajela 3000 inož vstašev, ki so se umikali v Torreon. Po istih poročilih prodira glavna Callesova vojska počasi proti Durangu. V nekem boju je bilo ubitih 60 vstašev, 7 pa ranjenih. Vjeti častniki so bili po pre-kem sodu ustreljeni.
Zvišanje obrestne mere v Italiji
Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Italijanska narodna banka je danes nenadoma zvišala diskont-no mero in lombardne obresti od 6 na 7%.
Socialno zavarovanje v Avstriji
V Avstriji so že nekaj let zavarovani vsi kmečki posli za slučaj bolezni ali nezgode. Od 1. januarja t. 1. pa velja nova postava, po kateri Aiorajo biti zavarovani tudi ysi. soroa-niki gospodarjevi, torej otroci, bratje in. sestre, starši in vsi drugi družinski člani. Zavarovalni prispevki znašajo za eno leto za eno osebo 82 šilingov (656 Din). Do 31. jan. t. 1. je bil postavljen rok, da se je mogel vsak gospodar oprostiti, če se je zavezal, da bo v slučaju bolezni ali nezgode svojih družinskih članov sam skrbel za zdravniško pomoč.
Zanimivo je, da so ljudje kar trumoma hodili k občinskim uradom, da bi se oprostili usiljenega jim zavarovanja. To pa iz dveh vzrokov: Ker imajo ljudje na podlagi izkušenj upravičene dvome, da bi bili od bolniških blagajen res dobro postreženi, in drugič so prispevki prevelika obremenitev za gospodarstva. Kje naj ljudje vzamejo denar, da plačajo. tako visoke zavarovalne prispevke? V graški »Tagesposti« od 9. febr. je pisal dopisnik z dežele:
»Bolniška blagajna, kakršna obstoji sedaj, ni blagoslov za kmeta . .. Gospodarski položaj na deželi je v resnici žalosten. V mojem kraju, v bližini mesta, ko se kmetom nudi še ugoden trg, je polovico posestev naprodaj. Večji kmetje hočejo prodati svoja gospodarstva, da si kupijo kaj manjšega, da bi mogli od tega ravno še sami živeti brez poslov. Otroci gredo v mesto, kjer si pri manjšem delu več zaslužijo.«
In v številki od naslednjega dne piše v istem listu kmečka hči iz vzhodne Štajerske: »Pomanjkanje poslov bo prenehalo, če bo kmet moral plačevati (namreč prispevek v zavarovalno blagajno) za vsakega delavca, toda brezposelnost bo naraščala. Kmetje se bodo kolikor mogoče omejili, in oni, ki bi bili prej radi imeli več delavcev, bodo sedaj število onih, ki jih imajo, po možnosti še znižali. Kmet pri sedanjih razmerah ne more nositi takih bremen, ne da bi bil v svojem gospodarstvu težko oškodovan. Če propade kmet in za njim sčasoma rokodelec in trgovec, kdo bo potem plačeval bolniško in nezgodno zavarovanje?«
Primorske novice
Mesto Pulj (Pola) se je sprejelo v industrijsko cono.
Bazilika Sv. Justa v Trstu se bo s pomočjo vlade temeljito restavrirala. Ob priliki ogleda so sc odprli sarkofagi, v katerih se nahajajo ostanki mučencev sv. Apollinarja ia Servola. Sv. mu-čenci dobe nova oltarja.
Ncvo veliko motorno ladjo »Himalaya<, last Lloyda, so spustili 13. t. m. v morje v Trstu.
Darujte v radijski
fond za ste !
l>M»mMM»M«MMMM»M»«l»l»l'

/ /
aj je novega
Koledar
Petek, 15. marca. Klemen M. Dvorak, Lon-gin. — Solnce vzide ob 6.16 in zaide ob 6.03.
Stanje voda v Sloveniji normalno
Ljubljana, 14. marca.
Po poročilu hidrotehničnega oddelVa pri juo-ljanskem velikem županstvu jc stanje naših voda docela normalno. Pri Krškem je Sava celo pod normalno višino, znamenje, da v severnejših predelih Slovenije napreduje tajanje snega tako polagoma, da se dotok snežnice v strugo Save in njenih dotokov skoro ne opazi. Ce ne nastopi kako dolgotrajno pomladansko deževje, kar pa po toliki padavini v letošnji zimi ni verjetno, bo pri sedanjem stanju naših voda tudi ostalo. Moremo se nadejati najlepše pomladi, ki bo polju, mladi setvi in travnikom prinesla obilo blagoslova.
Žena mučenica
Trst, 13. marca.
V Izoli je neki Ivan Parapat, znan kot nasilen človek, pretekli ponedeljek zjutraj zbudil svojega soseda Brajkota, češ da je našel doma svojo ženo ubito. Res so našli Parapatovo ženo, Nikolino, ležečo v krvi na tleh v kuhinji. Mož je pripovedoval, da je bil v nedeljo ponoči šel v neko gostilno na ples, da se je vrnil, da mu je 6 letna hčerka Bian-ka jokajoč odprla, in da je našel ženo ubito. Sosedi pa možu niso verjeli. Rajna žena je imela z možem pred poroko razmerje, kojega sad je bila Bianka, Ivan pa Nikoline ni maral poročiti. To je storil šele potem, ko ga je pretor opomnil, da bo moral vzdržati mater in otroka, ako je ne poro«. Poroka je sledila, zakon pa naravno ni bil srečen in Parapat ie ženo hudo pretepal. V nedeljo sta zakonca zopet imela hud prepir, otrok pa ni nikoli ničesar izdal, ker se je bal sirovega očeta. Iz tega se sklepa, da je mož ženo sam ubil in karabinijeri so ga zaprli.
15 letni pastirček ubil volka
Kakor je David s pračo ubil Goljata, tako je 15 letni pastirček iz Utovega sela pri Mostarju dne 12. t .m. ubil volka.
Po strašni zimi, ki jo je pretrpela Hercegovina, je nastopila pomlad. Posebno Papovo polje ie čisto pomladansko. Zato se ovce že pasejo na sočni travi. Dne 12. t. m. je mali Vide Rajič gnal na pašo ovce svojega očeta. Ko je ob 5 popoldne prignal ovce nazaj v stajo, jih je skrbno zaprl ter veselo piskajoč na pastirsko piščal, odšel domov
v vas Utovo selo.	.
Staja se nahaja zunaj vasi v taki legi, da se lepo vidi z ondotne železniške postaje. Tam je ravno stal potniški vlak, ki vozi iz Dubrovnika v Mostar. Radovedni potniki so gledali skozi okna in opazili, kako se je staji približal velik volk ter napadel ovce. Začeli so vpiti ter klicati pastirčku, da je volk v staji. Fantič je razumel ter odhitel nazaj proti staji, ne da bi se bil preveč razburil. Mirno fe vtaknil pastirsko piščal za srajco ter potegnil iz nedrij pračo. Nato je pobral na tleh primeren kamen ter ga vtaknil v svoje pripravljeno orožje.
Ko je volk opazil, da se bliža deček, je pustil ovce ter se obrnil proti njemu. Fant se je spretno umaknil ter sprožil pračo v trenutku, ko jo volk ■kočil preko ograje proti njemu. Volka ]e zadel s kamnom tako dobro, da ga je ubil. Volk je bil 48 kg težak in 170 cm dolg.
Mrtvemu volku je še kakor v izzivanje odprl žrelo nato pa je mirno zopet odšel domov, piskajoč na svojo piščal. Za njim je prišel na bojišče fantov stric, ki je volka odri.
Ampak tič je, ta Vide._
V nedeljo dne 17. marca ob 3 pop. v »Ljudskem domu«
„BEN H UR"
Sodeluje orkester »Sloge«.
Neprijetno srečanje z medvedom
Kočevje, 13. marca 1920.
Kdor se hoče pobratiti z medvedom naj pride na Kočevsko. Kosmatinci še niso izginili iz naših gozdov. To nam spričuje baš zadnji slučaj o katerem pripovedujejo. Doživel ga je mlad fant, ko je prav mirno koračil iz Kočevske reke domov proti Gotenici. Baš na krizpotju, kjer se cepita stara in nova cesta, mu je namreč pricapljal nasproti močan kosmatinec in sicer — kakor pripoveduje prestrašen fant — kar po dveh. Fant se je z vsemi močmi, kar jih je imel, zakadi na bližnjo smreko. Medved pa tudi za njim na smreko. Ko jia je videl, da ne more tako visoko kot fant, ie počasi zlezel spet na tla in nekaj časa postal. Menda je upal, da bo fant isto storil. Fanta pa je strah držal krčevito nn smreki. Ko je medved videl, da je čakanje zasloni, jo je godrnjaje pobral v gozd, fant pa v najhujšem begu domov. Na kosmatinca so se takoj odoravili lovci, toda vse zaman. Sled po snegu so videli daleč v popolnoma nedostopno goščavo.
Kosmatinec se je najbrže prebudil vsled južnega vremena in jo pobris«l na sprehod v božio naravo, pri čemur je takoj doživel njemu primerno, za mladega fanta pa vsekakor zelo neprimerno, nezaželjeno in zelo nevarno pogodivščino.
Priieta rooarja
Št. Jernej na Dol., 13 marca
Danes so prijeli orožniki Franceta V. iz Gor. Maharovca in P. z Vrha, ki sta osumljena ropa na nekega sejmarja, katerega sta baje napadla v ponedeljek dne 11. t. m v bližini Studenca pri Krškem in mu vzela čez 1000 Din. Nip«dla sta ga pri belem dnevu. Istotako sta pokradla istega dne pri neki podružni cerkvi pri Studencu iz pušice malo vsoto denarja. Tudi to sta izvršila pri belem dnevu. V. so domačini spoznali, ker je lansko leto delal v tistih krajih zidarski dela. Pri P. so dobili orožniki še nekaj čez 100 Din denarja, ostalo pa sta najbrž že zapravila ali pa kam skrila. Orožniki so ju odvedli v zajiore.
Najstarejša gimnaziia v Bosni
Sarajevo, marca.
Letos jiraznuje 50 letnico obstoja nekdanja i sarajevska velika gimnazija, ki se sedaj imenuje prva. Ustanovljena je bila 1. 1879., takoj po okupaciji Bosne in Hercegovine. Izpočetka je imela le štiri razrede, 1. 1883. se je povišala v višjo gimnazijo.
Zanimive so številke, ki govore o učencih te gimnazije. L. 1879. se je vpisalo le 42 dijakov (16 | katoličanov, 10 pravoslavnih, 7 muslimanov; ostali j so bili judje in protestanti), število je neprestano rastlo. Največ dijakov je bilo 1. 1902.-03. Tedaj je bilo pravoslavnih 287, katoličanov 261, muslimanov 87, judov 49, drugih 4. — Skupno 668. Danes ima gimnazija 855 dijakov.
Ravnateljev je bito na zavodu 8. Prvi je bil Slovak dr. Zocli (t 1921), drugi Nemec Gustav Jilly (t 1884), od 1855—1900 je bil ravnatelj Slovenec Martin N e m a n i č iz Metlike. Od 1900—1910 je bil ravnatelj Slovenec Martin B e d j a n i č, stric bivšega poslanca Bedjaniča (živi še v Mariboru). Naslednja dva sta bila Hrvata in zadnja dva Srba.
Doslej je na gimnaziji maturiralo 1245 dijakov.
Poleg te državne gimnazije obstoji v Travniku še zasebna nadškofijska gimnazija, ustanovljena leta 1882.
imel. Ko je starček videl, da bi ga utegnila volčja zverina podreti, je zbral vse sile in zgrabil volka za vrat in tiščal, tiščal.
Tako sta se metala, dokler ni začel volk od-nehavati. Slednjič se je zver umirila. Bila je mrtva. Pero jo je zadavil z golimi rokami.
Sedaj Pero pravi, da mu ni več žal za tistih deset ovac, ki mu jih je poklala volčja mrcina. S tem činom je namreč postal med prebivalstvom v okolici slaven. In za slavo žrtvovati deset ovac — to ni nič, tudi za 70letnega Pero je deset ovac nič!
Ubiti volk pa leži pred Perovo hišo na ogled ljudem, ki ga hodijo ogledovat in občudovat junaka. Pero pa vsakomur razlaga in pripoveduje, kako je bilo in pravi da bo sedaj prosil za orožni list ker z golimi rokami je šel na volka samo enkrat.
Razstava jugoslovanske rivijere v Pragi
Na mednarodni razstavi letovišč in kopališč na Praškem Vzorčnem Velesejmu, ki se vrši od 17. do 24. marca, priredi Oficielni Turistički Biro SHS v Pragi lastno razstavo Jugoslovanske rivijere, katere se udeleži z bogatim propagandnim materija-lom za naše kraje tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji.
Z ozirom na to, da bodo na tej razstavi -zastopane Nemčija, Francija. Italija, Amerika, Belgija, Holandija, Švica, Bolgarija itd. s krasnim »n bogatim malerijalom, se pozivajo vsi interesirani krogi, tako hotelirji, parobrodska in vsa propagandna društva, da pošljejo čim prej Oficielnemu Turističkemu Biroju v Pragi svoj najlepši propagandni materijai, da bodo naši kraji in naša rivijera dostojno repre-zentirani med ostalimi razstavljalci. Jadranska Straža skupno s Ofic. Tur. Birojem priredi dnevno na razstavi predavanje o Jugoslovanski rivijeri.
Kdor od interesentov bi si želel kupiti poseben prostor na razstavi biroja, naj se obrne na naslov: Oficijelni Turistički Biro SHS, Praha II, Panska ul. 1, Telegr. adresa Touristoffice Praha.
Vsi, ki potuje'e na PVV, ne pozabite obiskati to razstavo. Kdor želi točnejših informacij, naj se obrne na imenovani biro.
7O letni starec zadavil volka
Sarajevo, 13. marca.
Na planini Nin pri selu Hutovo je pasel ovce 70 letni starec Pero H a i č. Naenkrat je volk napadel njegovo čredo in začel krvav pokolj. Starec je na vse grlo klical na pomoč; loda kdo naj ga sliši na planini, daleč od vaoi Medtem je volk klal ovco za ovco. Starec ves iz sebe, ko je videl pokolj ljubljenih svojih ovčk, se je vrgel na volka z golimi rokami. Ni ircel pri sebi ne orožja, niti noža ni
Stanovanjskim najemnikom
Od društva stanovanjskih najemnikov smo prejeli poziv, iz katerega povzemamo:
Zaščita najemnikov se je omejila, a stanovanj je še jiremalo. Kaj naj store vpričo tega brez3ta-novanjci, deložiranci in stanovanjski najemniki? Njihovim resolucijam se bodo postavile nasproti protiresolucije. Ostaja pa naša pravica in dolžnost: Ce smo brez stanovanja, če smo deložirani, če se nam je naložilo, naj plačujemo stanarine, ki jih ne zmoremo, če smo strpani v neverjetnem številu v prostore, ki ne zaslužijo imena stanovanje, moramo j to svetu in merodajnim činiteljem povedati, da bo vsakemu jasno, kako upravičeni so naši protesti.
Zato prosim, da se obrnejo vsi, ki so brez stanovanja, ki so v nezdravih stanovanjih, ki so deložirani, ki so prisiljeni plačevati čezmerne najemnine, ki so priče izkoriščanja pomanjkanja stanovanj na spodnji naslov. V dopisu naj natanko opišejo svoj slučaj. Ako je mogoče, naj se najbolj kričeči slučaji stanovanjske bede tudi fotografirajo. Vsi slučaji naj se prijavljajo pismeno, ne osebno. Vsa javnost se naproša, da sodeluje pri tej akciji z zbiranjem slik in podatkov. Kdor bo jiomagal sestavljati verno sliko težkega socialnega zla, ki ga povzroča stanovanjska beda, bo vršil socialno in humanitarno delo prve vrste.
Ludovik Vcncajs, predsednik društva stanovanjskih najemnikov, Ljubljana, Rožna ul. 23
Nevarna ciganska tolpa
V Malem mokrem logu, v okolici Belgrada so zajeli orožniki te dni tolpo madjarskih ciganov, ki so v zadnjem času izvršili v Belgradu in okoliških vaseh večje število drznih tatvin. Dolgo časa niso mogli tatovom priti na sled, zapirali so razne sumljive elemente, naposled pa se je izkazalo, da so pravi krivci madjarski cigani, ki so se potepali čez dan ]>o prestolici, ponoči pa odhajali v okolico na »delo;-. Tatvine so izvrševali na premeteni ciganski način. Radi lepšega so ponujali ljudem v nakup svoje kovaške izdelke, pri tem pa kradli, kar jim je prišlo pod prste Ko so orožniki tolpo obkolili, so zagnali cigani glušeč vik in krik, da bi zmedli orožnike in v naglici [>oskrili nakradene stvari. Pri zaslišanju sprva drug drugega niso ho-
H. Magog:
Dva strela
Garnijel je pobral zajca, ki ga je ustrelil, porinil v puško zadnji dve patroni, ki ju je še imel za pasom, nato pa se je zadovoljno okrenil.
Hotel je, da njegov uspeh ne bo brez priče. In res je videl lovca za seboj, edinega, ki je bil na vidiku; prav blizu je bil, le s hrbtom je stal
obrnjen proti njemu.
Da bi ga opozoril, je dvignil zajca in veselo zaklical:
»Sijajen lov tukaj! Imel sem samo tri patro-ne. Če bi se le dalo še ostali dve tako dobro izkoristiti ...!«
Takoj je utihnil, prekinjen v svojem navdu-Senju Lovec se je obrnil, razočarani Garnijel je poznal Ašeraka, ki se ga je ves dan previdno izogibal, radi neprijehiega srečanja na shajališču lovcev, kjer sta se zjutraj videla.
Obstojalo je med njima staro sovrastvo, neka hudobija Garnijelova, ki je Ašerak gotovo ui mogel pozabiti, ne odpustiti.
Preteklo je sicer že mnogo časa od tistega razpora, toda Garnijel se je še vedno umikal svoji žrtvi, sluteč v njej stalno željo po maščevanju. Zato je mislil, da je pametno, če se boji srečanja ž njim.
Ta trenutek pa stojita drug pred drugim na samem, na travniku, ki ga z vseh strani obkroža gozd, in v času, ko se mrači. Nobenega lovca nikjer, nobenega človeka, kakor daleč seže glas. Izborna prilika za drznega in maščevalnega človeka s puško v roki, za človeka, ki morda samo čaka take prilike, da obračuna ž njim.
Neprijetno je občutil Garnijel pogled Ašeraka, ki ga je molče meril. Da bi kaj rekel? Iz grla,' stisnjenega od strahu, bi prišlo kvečjemu ponižujoče jecljanje. Najbolje bi bilo dvigniti roke in opustiti vsak ponos. Garnijel je pomi-
šljal, nazadnje pa se je obrnil in z naglimi koraki odšel.
Toda zazdelo se mu je, da se mu noge tresejo. Ob vsako krtino se je spotaknil. Mrzel pot pa ga je spreletel po vsem telesu, ko mu je prišlo na misel, da sliši Ašerakove korake za seboj.
Preplašen je obrnil malo glavo: res je bilo. Njegov sovražnik mu je sledil.
To je Garnijela pošteno prestrašilo. Poble-del je od misli, ki mu jo je slikala razburjena domišljija: Ašerak bo najbrže izkoristil to pripravno samoto in sprožil nanj strel, kar bi se pozneje najlažje moglo pojasniti z nesrečnim naključjem na lovu.
Prevzet od te misli, je stopil še hitreje in se s strahom oziral. Ašerak je bil stalno za njim. Vsaka njegova gesta je bila sumljiva. Strah je vse boj rastel. Ašerak, ki je še malo prej nosil puško preko hrbta, jo je zdaj držal v roki. Zakaj bi tako uporno molčeč hodil za Garnijelom, če ne bi imel zlega namena?
»Ubil me bo!« je jeknil lovec skozi škripajoče zobe.
To ga je tako prevzelo, da je hotel pasti na kolena in prositi svojega sovražnika za milost. Potem pa mu je prišlo na misel, da bi se lahko branil. Tudi on je oborožen.
»Imam pravico. Jaz sem v položaju pravičnega silobrana« je mrzlično razlagal samemu sebi. »Cemu bi čakal njegove krogle, ko vem, da me bo ubil?«.
Ta misel ga je tem lažje osvojila, ker mu je odpovedala že vsaka kontrola razuma. Vedno bolj se je čutil v razpoloženju preganjane zveri.
Pa, tem slabše za njega! Streljal bom! Zakaj pa hodi za menoj?«
Še par korakov, nato se je obrnil, poslal in dvignil puško, da nameri.
Toda vrglo ga je nazaj od strahu in stal je kakor zakopan, predno je nameril.
Ašerak ga je namreč prehitel in že držal puško naperjeno.
»Vrzi puško stran!« mu je naglo zapovedal in se približal.
Garnijel je spustil orožje, ki mu je padlo kraj nog.
Nato se je odmikal Ašeraku, ki je prihajal bližje.
»Nikar me ne ubijte!<- je zajecljal drhteč. »Vrnil vam bom.«
Ašerak se je sklonil in pobral Garnijelovo puško. ,
Garnijel je takoj spoznal, da bo ubit s svojim lastnim orožjem in da se bo pozneje to pojasnilo kot usodna posledica nerodnosti. Grozen strah pred takojšnjo smrtjo mu je stisnil srce, pobledel je in omahnil na tla. Obležal je in zaplakal kakor otrok.
»Usmiljenje! Ne bi rad umrl, ne bi rad —!«
Obšel ga je predsmrtni znoj in Garnijel je zakril obraz z rokama, da ne bi na neizprosnem obličju videl svoje smrtne obsodbe.
Po prvem strelu je Garnijel bolestno jeknil. Domislil se je, da ni zadet, ker ni čutil nobene bolečine. A potipati se, se ni upal.
Počilo je drugič. Prevrgel se je na hrbet in se ni ganil.
Nekaj ga je udarilo; sedaj je spoznal, da ni mrtev.
Nehote je dvignil glavo in pogledal: kraj njega je padla njegova prazna puška, ki jo je Ašerak porogljivo vrgel od sebe.
»Vzemi svojo puško, zajec!« mu je rekel oni. »Kar vzemi jo! Izpraznil sem jo, zato, da ne postaneš od samega strahu ubijalec!«
Oprt na grudo zemlje z rokami, ki so se šc vedno tresle, je Garnijel neumno gledal za človel om, kako odhaja.
Sram ga ni bilo. Ves blažen oil radosti je drhtel: »Ni me ubil! Ziv sem! šc sem živ!«
"fm*, aHu>de,
Vam jamči KAVA HAG brez kofeina. To je izvrstna in prava zrnata kava, ravnokar očiščena kofeina — strupa srca in živcev — ki tolikim ljudem škoduje, ne da bi se tega zavedali. Mnoge nerazumljive težave: nervoznost, trepetanje rok, slabo spanje i. t. d. so posledice uživanja kofeina. Poizkusite torej kave Hag. Pri nje uživanju Vam ne manjka ničesar, kar imate pri navadni kavi, nasprotno celo pridobite na zdravju in dobrem razpoloženju.
Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boliši trgovini. V Icraie. kier se še ne dobivajo, lih pošlje vsako množino franko po oblčalnt ceni:
KAVA HAG D. D.. Martičeva 14 b, ZAGREB.
Vzorec pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in priloženega bona.
KAVA HAG VARUJE SRCEin ŽIVCE
teli poznati, svojih imen niso »znali« povedati, eden se je delal celo gluhega in nemega. Naposled pa so le jeli priznavati tatvine in padati v protislovja. Poin voz nakradenih predmetov so orožniki naložili in s cigani vred odpeljali v Belgrad. Med ukradenim blagom so bile obleke, svila, barhant, jiemice itd. Pri nekem ciganu so našli tudi samokres, v peniici pa nekoliko velikih turških zlatnikov.
Začetek in konec dveh črnogorskih hajdukov
Kako sta bila ustreljena zadnja odmetnika.
Te dni sta bila v vasi Ravni, blizu moračkega samostana v koiašinskem okraju ustreljena zadnja dva črnogorska odmetnika, brata Bulatoviča.
Radoš in Drago Bulatovič sla bila nekoč ugledna kmeta v Smailagičevem polju, tri kilometre od Kolašina. V času avstro-ogrske okupacije sta zapustila dom in kmetijo ter se z nekoliko sorodniki umaknila v gozdove ter poslala komita. Ti ljudje so se borili za svobodo Črne gore in delali mnogo preglavice avstrijskim vojakom in častnikom. Pobijali so jih brez usmiljenja.
V prvih časili Jugoslavije je bilo po vsej Crnl gori mnogo komitov. Po mestih in vaseh so nasto-I>ali kot nekaki osvoboditelji. Med vsemi je bil jnebivalstvu v Kolašinu najpriljubljenejši Radofi Bulatovič. Separatisti in razni rovarji so mu obetali čast, visok čin in slavo, kar jc iz Radoša napravilo kmalu največjega pobornika za samostojnost Črne gore. L. 1919. je prišel v nasprotje z oblastmi in bil neke noči obkoljen od orožnikov ter v borbi z njimi šestkrat ranjen. Vendar jim je ušel.
Naše oblasti so mu prigovarjale, naj se prostovoljno vda, da za politična hudodelstva ne bo sojen, ker mu jih je spregledala amnestija. Dni se je pregovorili, da je prišel nekega dne na dogovorjeno mesto, kjer naj bi se med njim in nekimi uglednimi možmi, večinoma Radoševimi bivšimi oficirji, sklenil sporazum radi vdaje. Radoš je zahteval, da se mu zagotovi nošenje orožja in da mu država »»izplača nekako odškodnino za njegovo bivanje v gozdovih. Ker mu odposlanci lega niso mogli zagotoviti, se je Radoš umaknil nazaj v gozd, kjer ga je pričakoval njegov brat, nakar sta nadaljevala svoje komitovanje, ki pa se je od tega časa izprevrglo v pravo razbojništvo. Oblasti so ju jele vztrajno zasledovati in jc bila na njuni glavi razpisana nagrada po 50.000 Din.
Te dni so ju orožniki zasledili v vasi Ravni, kjer sta se skrivala na podstrešju koče nekega kmeta. Orožniki so kočo obkolili in pozvali razbojnika, naj se vdasta. Prigovarjal jima je tudi last-nik koče in celo kmetje iz vasi, ki so jih orožniki poklicali, naj dopovedo Radošu in bratu, da si rešila življenje in se prostovoljno vdasta. Neki kmet je celo prosil Radoša, naj gre za botra njegovemu viiučku. Kmet se je nadejal, da po starem običaju Radoš lega ne bo odklonil in da bo sprejel ponudbo v znamenje upanja v svojo svobodo. Toda Radoš sc ni vdal. Ker je vse prigovarjanje ostalo brez uspeha, so orožniki zapovedali lastniku koče, naj spravi svoje otroke ven in prinese liter petroleja. Nato je moral kmet sam politi s petrolejem streho in jo zažgati. Orožniki niso smeli iz svojih kritij, ker bi bila katerega izmed njih lahko pogodila razbojni-kova krogla.
Ko je bila koča v plamenih, sta razbojnika morala iz svojega skrivališča. Prvi se je pojavil na pragu Radoš in oddal nekoliko strelov na orožnike. Streli pa so zgrešili. Hip zatem se jo zgrudil Radoš sam smrtno zadet. Brat njegov Drago jo bil sicer tudi ranjen, vendar je še mogel bežati proti bližnjemu potoku. Nn begu pa ga je prehitel orožnikov strel in sledil je bratu na oni svet.
Pri raztelesenju trupel so ugotovili, da Radoš šliri dni že ni ničesar zaužil Tudi brat njegov je bil sestradan, toda neko malenkost je vendarle moral užlti. Pri njima niso našli ničesar razen puškin municije, ki sta jo imela še dovolj.
Tako sta končala poslednja dva črnogorska odmetnika, ki sta bila nekoč spoštovnna in ugledna vaščana v mirnem črnogorskem selu.
N« mučit« svollh otrok z ribjim oljem
ampak daiajte jim
ki ima zelo prijeten okus in vonj. otroci pa ga radi iamlio kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih zavitkih po 25 Din in v v-siikih zavitkih po 42 Din
Gripa jc tul
Ne čakajte, da rudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiti Izvrstno orožje so
Aspirin
tablete
ter ie olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem ln nevralgične bolečine.
Zahtevajte pristne Aspirin ta« blete v originalnem zamota katere se spozna po modro-beli-rdeči varstveni /T\	znamki.
Osebne vesli
ir (Jpokojeui učitelji. Z ukazom z dne 11. marca t. 1. so stalno upokojeni sledeči učitelji: Ivan Gantar, šolski upravitelj v Orehovici. Janko Baraga, šolski upravitelj v Koroški Beli. Ivan Habaht, šolski upravitelj v Rndmožancih. Peter L o p a r n i k , učitelj v Mariboru. Josip R a -kovšček, šolski upravitelj v Lembergu. Franjo Čuk, šolski upravitelj v Dolskem. Karolina M i -k u š , učiteljica v Mariboru. Ana K r u I c , učite-ljiva pri Sv. Marjeti. Angela Milčinski, šolska upraviteljica v Mariboru.
ir V državno službo so sprejeti sledeči bivši knntraktnalni učitelji. Josip R u p n i k k Sv Emi. Marija Ažman v Stogovre. Rnfael Zazula v Polje. Fran L a s i č v Koroško Belo. Srečka C j a k v Martjance. Valerija Urban v Št. Jurij ob Taboru. Karolina Pahor v Čadram. Antonija Rup-nik-Terpin k Sv. Emi. Oiilija Pivk v Čatež. Viljem K u s v Črnomelj. Danica Mercina v Grahovo. Ljudevit T a u č a r v Rakitno. Klara Čok-Godina v Zagorje pri Kozjem. Albert Čok v Zagorje pri Kozjem. Darinka škerlj v Polje. Franc K r a m a r v Škalske Cirkovce. Ivan C u -I o t v Toplice pri Zagorju. Boris M ožina v ^vrče.
ir Odvetniški izpit je napravil dr. Ferdinand S i e g m u n d , odvetniški kandidat pri dr. Rajhu
v Kočeviu.
ir Premeščen je gimn. prof. g. Slavko Sila iz Murske Sobote v Maribor.
OsfaCe vesti
ir Naš novi roman »Na pomoč« začne izhajati v torek, 19. t. m. Naj nam to zamudo, ki je nismo sami zakrivili, p. n. naročniki oproste.
iT Vreme. Včeraj je v Ljubi !ani ob 8. uri zjutraj k?zal bnrometer 771.7 mm zračnega tlaka, termometer je kazni največ 10.6" C nad ničlo, najmanj pa —2" C. Ozračje je bilo mirno, nebo jasno. V Ljubljani vlada torej že pravo pomladansko vreme. — V Mariboru je k-zal barometer 770.8 nnn, termometer največ -f8° C. najmani pa —1° C. Ozračje mirno, nebo jasno. Smžna plast je dpbela še 10 cm. — V Zagrebu je kazal barometer 771.6 mm, termometer največ -j-7° C. najmanj pa 0°C. Ozračje mirno, nebo jasno. — V Belgr-vlu: barometer 769.1 mm, termometer največ -4-6" C, najmanj C C. Mirno; naipol oblačno — Sarajevo: barometer 770.4° C, termometer največ -j-O" C, naj-m-nj — 1"C. Mirno; oblačno. — Skoplie: bnrometer 767.9 mm. termometer +8° C, najmanj —2° C. Mirno, oblačno. — Split: barometer 766.1 mm, termo-neter tig -fir-»C, n-imani +9° C. Mirno, jasno.
ir M'?d. inteligenten Francoz išče nri večjem podjetju službo francoskega koresptmcknta. Vprašanja na uredništvo »Slovenca«.
iT V službenih novinah od 13. marca 1. 1. je objnvpena drž-vna pogodba med kraljevino SHS in republiko Avstrijo o medsebojnih pravnih odnoša-jib svoiih državljanov. Pogodba je natisnjena v službenih novinah v našem in v nemškem jeziku.
ir Z akoplovni promet med Zagrebom in Belrradom. Danes se otrori zrakoplovri promet med Z "grebeni in Belgradom. Vsak dan ob dveh popoldne odplujete istočasno iz Zagreba in Belgrada po en' potniški zrakoplov, ki se bosta med potjo srečali. Vožnja bo traiala dve uri. Kar se tiče otvoritve zračnega prometa z Dunajem, z-deva 5e ni končnovelinvno rešena. Razširjenje zrakoplov-ne vožnje v naši državi zaenkrat še ni aktualno. _ ir Kmetijskogospodiniski tečaj se 1e po prizadevanju župr^ga in šolskega urada vršil pred včerajšnjim v Stopičah pri Novem mestu. Prednvala sta n-ša strokovnjaka referent g. Wer-nig in g inž. Kotlovšek. Z hvalevredno pozornostjo je zanimivim izvajanjem predavateljev sledilo do poznern večera r^d 60 gosfiorimi in deklet.
+ Prepovedan inozemski tisk. List Hrvatska«, ki izhaia v našem jeziku v Zed. državah Sev. Amerike v Čikagu, je zabranjeno uvažati in razširjati v naši državi. Dovoljen pa je v naši državi časopis »Det Bergsteiger«. ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaiu. ker se bavi samo š propap-ando turizma in prinn"a člarke o lepotah naših pokrajin.
ir Češkcslovenski slovar. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezanemu izvedu Din 70.— Zhirka žepnih koledarjev in učbenikov, ki jih izdaja Jugoslovanska kniigarna je zopel za nov zvezek bogatejša. Prof. dr Bradač, je na pcdlatti dogoletne prakse sestavil zelo priročen češki si'" ar, ki je stvarno navišku. Skupno s prof. Orožne.in učbenikom češkega jezika bo nudil ta slovar izvrsten pripomoček vsem Slovencem, ki se že'c naučiti češčine. Slovar ima prav isto praktično obliko in zunanjo opremo, ki diči vse učbenike Jugoslovanske knjigarne.
ir Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef«-grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi prof. jemljejo »Franz-Josei«-vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljanska porota
Družinska tragedija na Ižanskem - Žena obdolžena, da je s h oso
umorila moža
Danes izgleda porotna dvorana kot resnična pozornica, kjer nastopajo vse osebe žaloigre, ki sc je lani na Vidov dan dogodila na Ižanskem.
V kotu pred porotniki stoji velika črna tabla, kjer je s kredo narisano pozorišče drame. Na mizi pred senatom in porotniki leži veliko kosišče z nasajeno koso, težak kmečki koc, modro žensko krilo, krvava srajca... Sodni sluga odmota koso, ki je bila s papirjem zavita čez rezilo in držaje, pa se pokažejo znaki krvavih lis...
OBTOŽENA IVANA ŽAGAR
sedi na zatožni klopi mirna, oblečena v navadno kmečko krilo, križasto kočemajko, na glavi črno ruto. Med čitaujem obtožnice sedi obtožena s sklenjenimi rokami v naročju, kot bi molila. — Za občinstvo so bile danes izdane vstopnice, ker je vladalo za ta slučaj posebno zanimanje. Senatu je predsedoval dr. Kaiser, prisednika sta bila svetnik Kralj in sodnik Lederhas, zapisnikar dr. Benedik. Državno pravdništvo je zastopal dr. Lavrenčak, obtoženo pa dr. Krejči.
Iz obtožnice
posnemamo, c"a se je obtožena Ivana Žagarjeva poročila leta 1195 z bajtarjem Antonom Žagarjem v Iški vasi. Bil je silno priden in tudi zelo skop za denar. Trikrat je bil v Ameriki, tudi na Hrvatsko je hodil delat, pa si ie mnogo prihranil in nakupil tekom let toliko zemlje, da je postal jx>sestnik četrtine grunta in male zidane hiše. V zakonu se je rodilo deset otrok, od katerih je živih še šest. Vsi so že odrasli.
Zakon ni bil srečen
ker je oče Tone v svoji skoposti otroke takoj podil služit, da ni bilo treba skrbeti zanje. Mati Ivana, današnja obtoženka, se je za otroke jx)tegovala ter je vsled tega med zakoncema nastalo nasprotstvo in prepiri so piostali sčasoma na dnevnem redu. Zadnjih 12 let so se vrstili prepiri in pretepi skoro sleherni dan. Družina se je razdvojila. Na en: strani mati in otrori, na drugi strani mož in oče otrok, osamljen in obsovražen od vseh ostalih Zadnja leta očetu Tonetu tudi kuha'i več niso, niti sp>al ni z drugimi. Šel je v jx)dstrešje v mrvo in tjakaj se je odslej vračal sleherno noč... oče, gospodar hiše in poglavar družine. Sosedom se je Tone pritoževal, da domači ž njim slabo ravnajo. Zlasti žena ga je močno sovražila in je nekoč celo najela vaške fante ter jim obljubila pijače, če ga bodo enkrat fest pretepli. Nekoč mu je žena tudi dala »čmeriko«, da bi ga ž n io zastrupila, pa je mož bruhal in vsled tega »čmerika« ni dosegla zaželjenega učinka. Mož Tone je tedaj imel polno vzroka, da se je žene bal ter je celo s seboj v mrvo jemal sekiro čez noč, ker se je bal napada in se ni upal spati neoborožen. Česar se je mož bal, se je res zgodilo
lani 28. junija.
Tisto noč ie bil stari Žagar med spanjem na podstrešju napaden s koso ter je še tisto noč na po-sledicah tega napada umrl. Umora je bila obdolžena njegova lastna žeua. Sosedje so tisto noč čuli okoli polnoči iz podstrešja obupne klice:
»Jezus, Jezus...!«
Prišla je žena, ki je poklicala tudi sosede, zlasti brata lonetovega, ki ga je težko ranjeni mož izrecno že.el in klical. Ko je brat prišel, je koj obdolžil ženo zavratnega umora. Na la
strašni očitek
je žena, ki je s svečo v roki klečala ob že mrtvem možu, molčala — le silno stresia se je jx> vsem životu.
Komisija je našla mrliča ležečega ua hrbtu, [»kritega s kocein. Oblečen je bil v srajco, sjxxlnje in vrhnje hlače. Na srajci in kocu se je lahKo opazi, širok okrvavljen prerez, ki je jasno govoril cia je bil rajnki Ione udarjen s koso, ko je Pil odet s ko-cem. isad zglavjem je ležala nasajena kosa s krvavimi madeži. Ker ni bilo znakov borbe, je jasno, da je bil Žagar udarjen med spanjem, zdravnik, ki je pokojnega raztelesil, je ugotovil, da je bil Žagar ranjen med 0 in 7 rebrom na levi strani prs. Kana je bila 3 cm dolga in 1 cm široka ter je segala 12 do 14 cm skozi levo prsno steno. Presekana je bila prsna prepona in krvna žila trebušne shnovke. Pretrgane so bile vrančne krvne žile ter je Žagar umrl vsled motna notranje krvavitve — nobena zdravniška pomoč bi mu ne biia mogla ohraniti življenja. Roki je imel Ione vse krvave. Očividno se je siromak umirajoč grabil za rano na prsih, da bi ustavil kri... Listnica, ki jo je pokojni vedno nosil na prsih skrito, je ležala po napadu izpraznjena v senu.
Ko je prišel na jx>dstrešje sosed Irance Škulj, ki ga je imel pokojni zelo rad, je bil Tone že mrtev. Zaman je stresal moža. Očital je nato ženi, zakaj ni prišla prrej ponj, Obtožena Ivana je odvrnila, da je mislila, da očeta le kolje in da mu ni takšne sile. Sosed France jc tistikrat tudi opazil, da obtoženka vleče umirajočemu koc navzgor preko prs. To se mu je zde o pozneje močno sumljivo, ko je zvedel, da je bil Tone ranjen s koso. Saj mu žena lega ni marala povedati, temveč je le venomer silila, naj bi |x>nesli moža kar v hišo, da bi ga prej dali na pare. On tega ni maral storiti sam ter je šel klicat še dva soseda. Od teh je šele zvedel, da je bil Ione Žagar ubit.
Sumljive okolnosti.
Preiskava je ugotovia, da je imel pokojni tisto noč v listnici večjo vsoto gotovine. Ker je bila po napadu listnica prazna, se je smer poizvedovanja obrnila tudi za tem denarjem. Orožniki so pri obtoženi zaplenili 800 Din. Med tem denarjem je bil tudi en okrvavljen stotak. Ko sta orožnika zahtevala nato tudi moževo listnico, je žena peljala orožnike na jjodstrešje ter tam sprva hlinila, kot da išče listnico med vzglavjem, potem pa je mahoma odšla na prostor, kjer jo je ponoči jx> napadu našel svak Martin, klečečo ob mrtvem možu. Bilo je to kakšen meter proč od prostora, kjer je ležal mrlič. Tam je koj izvlekla listnico iz sena, brez da bi jo prej iskala: »No vidite, tukaj pa jel« Listnica je bila prazna in z mnogimi krvavimi znaki. Pri iskanju sta orožnika pazila na ženo ler sta dobila vtis. da je morala že prej vedeli, kje leži listnica. Tudi na krilu je imela obtoženka krvave madeže. Izgledali pa so ti madeži lako, kakor bi si bila obrisala ob krilo krvave roke.
Sumljivo je dalje, da žena kljub moževim prošnjam ni poslala takoj hčerke k sosedu in k moževemu bratu Martinu, ki ga je pokojni tako silno želel. Oba je poklica a šele, ko se je pokojni onesvestil. Obtožba trdi, da je tako ravnala zato, da bi jxikoini pač ne mogel nikomur povedati, da je ona morilka. Tudi jc vseskoz zakrivala moževo prsno rano in samo silila, naj bi Toneta koj odnesli kar pokritega doli v soba Obtožnica pravi, da je to de-
slala zato, ker je računala, da se polem na parah ne bo opazi o, da je bil mož umorjen Sumljivo je dalje, da obtoženka prav nikomur ni izdala, da je mož ranjen, čeprav je to točno vedela.
Zagovor obtožene Ivane
»No, Ivana Žagar, slišali ste obtožnico. Se čutite krivo?«
Obtožena sklene roke in jih vije kvišku: »Bog in Mati božja ve, da jaz nisem prav nič kriva in tudi nobeden od uaše hiše ne:«
»Ampak, vse kaže na vas! — Kako sta se razumela z možem?«
»Sprva dobro, dokler se nista z bratom Martinom bolj združila. Tedaj se je začelo... Ou me ni več maral, zmerjal me je.«
»Pravijo, da mu niste bila dobra žena. Že pred 12 leti je «špampet» razbil in nista bila več skupajl«
»To ni res.«
»Ali je zadnji čas kaj skrbel za hišo?«
»Ja ironke je še plačeval.«
Zakaj niste kuhali zanj?«
Ker je rekel, da si bo sam. Tri mernike orehov je vzel, iz tega pa je tako prišlo.«
»On je dejal ljudem, da je 6 let kuhal sam?«
»To ni res. Samo od jeseni, ko so bili orehi zreli.«
»Tisti večer ste sama ležala, prej pa je navadno spala pri vas tudi hčerka Tončka.«
»No ja, saj je bilo prej tudi že katerikrat tako, da je Tončka spala v drugi sobi.«
»Ampak, da je ravno tisto noč ni bilo pri vas? Eno pričo bi vi zdajle imela, kaj ste počela tisto noč. To je ravno čudno, da se jc umor zgodil ravno tisto noč. Tudi fantov ni bilo tisto noč doma. Ste se kaj kregala tisti dan s pokojnim možem?«
»Ne, prav nič.«
»No, kako je bilo tisli večer?«
»Jaz sem šla spat ob 10, on pa še prej. Ponoči je začel klicati s podstrešja. Srnini se mi je, ko je tako jamral in jamral. Takšno srce imam, da se mi vsak človek smili, njega sem pa vedno rada ime'a.«
»Pa ste šli torej k njemu. Ali ste koj videla, da je mož ranjen?«
»Nak, ne!«
»Pa ste ga nemara vi?«
Obtoženka joka: »Bog mi je priča, da jaz ne!«
»Zakaj pa mislite, da je stokal?«
»Mislila sem, da ga zavija.«
Ko se vam vsakdo tako smili in on še posebej, ko je tako jamral in ni dal besede od sebe — zakaj mu niste pomagali že prej, vprašati bi ga morala, kaj mu je, skuhala bi mu čaj.«
Obtoženka pravi, da je šla nazaj spat. Ko se je stokanje jx>novilo, je šla spet ven gledat, se spet vrnila v posteljo, v tretje je šele šla k možu na podstrešje.
»Koliko časa je to trajalo?«
»Štiri očenaše sem zmolila tačas, j>otIej sem spet šla. Ko sem zlezla do njega, sem videla, da je ranjen. Tako sem se ustrašila. Vprašala sem ga, kaj mu je, pa je dejal: »Boste že videli kaj je. Eden me je s koso.« Šla sem potem klicat hčerko.«
»Ali ste ji jx)vedali, da je oče krvav?«
»Mislim, da sem povedala.«
Hči Tona pa pravi, da ste jo podili proč. Kaj ste delali tačas?«
»Svečo sem iskala.«
Predsednik Kaiser energično:
»Ni res! Lažete vi ali hčerka. Svečo ste šele f>otem dobila, ko je prišel Škulj. Toda dobro! Vi ste svečo vzeli in šli gor. Zakaj pa mu jjcmagali niste? Zakaj ste le čepeli poleg njega in ga spraševali, če bo že umrl? Zakaj ste ga vpraševali, kje ima denar?«
»Nič ne vem!«
Predsednik pokaže obtoženki krvav sfcfak,
ki so ga našli med njenim denarjem: »Poglejte, lale stotak je krvav. Kje ste ga dobili in v kateri denarnici je bil?«
»Kaj jaz vem, kje. Fant (njen sin Tone) je šel v Ljubljano in mi ga je prinesel.«
»Pa ga ja ni tako krvavo zaslužil, kot je tale, ki se še sedaj vidi kri na njem. Glejte, kako se sveti kri! Pa zakaj ni vaš sin sam hranil denarja, saj so vendar vaši otroci dobri in pridni, kakor pravite?«
»Meni je dal hranit.«
Zakaj niste klicala na pomoč, ko ste videla, da je mrtev.«
»Bila sem vsa zmešana. Tako sem se prestrašila, da mi je kar sapo zaprlo.«
»Martin, pokojnikov brat, vam je očital, da ste ga vi umori a. In vendar se niste zganila Kako ste mogla mirno prenesti tak strašen očitek?«
»Martin me je vedno sovražil, pa sem kar molčala.«
»Torej vi pravite, da ga niste. Ali se vam kaj zdi, kdo bi ga bil mogel? Ali koga sumite?«
»Nič ne vem. Nikogar ne sumim.«
Pravijo, da se vam je malo zmešalo! Zakaj pa, ali vam je kaj hudo?«
»Seveda da mi je, ko sem nedolžna,« odgovori žena med trganiin jokom.
Priče
Hči Antonija Žagar,
ki je bila sprva kot soobdolženka skupno z materjo zaprta 4 mesece, pove: »Tisti dan sem prišla domov in sem š'a spat zvečer nekako ob devetih. Točno ne vem, ker pri nas nismo nikdar imeli nobene ure pri hiši; zakaj oče je šparal na vseh straneh in ni trpel nepotrebnih stvari.«
»Ste kaj slišali tisto noč?«
»Ja, oče je jamral. Potem je mati vprašala: Kaj pa je Tone? Oče ni nič odgovoril. To je bilo takoj po polnoči, okrog 1 ure.«
»Kaj ste folem delali?«
»Okrog 4 zjutraj me je klicala mati: »Tona, vstani, očeta je eden stepel, umrl bo.«
»Pa potem?*
»Potem ... (dekle v zadregi premišljuje). Potem sva šle z materjo pod streho in je oče dejal, naj grem po Franceta Škulja.«
»Ali ste šla vi po svečo?«
»Ne jaz, mati je šla ponjo.«
»Kako je vendar s to svečo? V preiskavi ste dejala, da ste jo vi prinesla, zdaj pa pravite, da jo je mati?«
»Bila sem čisto zmešana, da prav nič ne vem. Saj je človek kar brez glave.«
»Ali sle očeta rada imela?«
»Včasih rada, včasih tudi ne. Bil je trd z nami, zmeraj je koga zmerjal. Tudi stric Martin nas je sovražil. Tisti dan je mene kar udaril. Tudi mater je bil udaril. Rekel je: zdaj ste ga pa požrli!«
Sosed Škulj.
»AH ste bili znani s pokojnim?«
»Prav dobro, vse mi je potožil.«
»Ali so se doma res kregali?«
»Kregali in tudi tepli. Siino grdo so se včasih zmerjali.«
»Ali je bil Tone dober človek?«
»S sosedi je bil, nikjer se ni kregal. Mislim, d« ni imel sovražnikov.«
»Kaj vam je rekla Tona, ko je prišla po vas?«
»Da me hoče oče, da je očeta eden udaril. Mati pa je rekla, da je nekdo udaril očeta s koso. Ko sem prišel, je žena jokala ob možu in ga držala Krvi nisem videl.«
Umorjcnčev brat Martin Žagar
izpove večinoma obremenilno za obtoženo. Sovraštvo kar vre iz moža. Mrzi vse, ženo in otroke bratove. Pripoveduje, da so se med seboj slabo razumeli, zlasti zadnje čase. Dok'er je pokojni pošiljal denar, je bilo dobro, potem nič več. Pri hiši je bif večen kreg in pretep.
»Ko sem prišel k bratu na mrvo v podstrešje, je bil že mrtev. Bil sem hud iu jezen, obenem pa mi je bilo hudo za bratom. Baba je čepela ob njem in ine ni pogledala. Svečo je držala v roki, pa sem jo ozmerjal: »Kaj si naredila z bratom — zdaj boš pa Se požga a.« Pa sem zavihtel palico in sem jc udaril!«
Sin Anton Žagar.
»Oče je pil in dobro živel, mi smo pa delali in stradali. Ves denar je zase obdržal, mi smo morali sami skrbeti za vse. Oče me je potlačil, ko sem bil 14 let star in od takrat sem šepav. Enkrat je oče razbil vso jx>sodo v kuhinji, svinjsko meso pa je zakopal v hlev v gnoj.«
Nato prečila predsednik orožniško ovadbo ter mnenje zdravniškega izvedenca dr. Koširja, ki ugotavlja, da je krvava lisa na dotičnem stotaku lako majhna, da se niti ne more točno reči če ie lisa od človeške krvi ali pa kakšna drugačna lisa.
Temelj vse tragedije.
Popoldne so bile zaslišane nadaljne številne priče, katere so v glavnem deljene v dva, popo noma si nasprotna tabora. Da ena in druga skupina v svojih izjavah pretirava, je več ko jasno. Dočim n. pr. ena skupina prvič trdi, da je obtoženka popolnoma verodostojna oseba, ki je vedno govorila resnico, nikdar lagala, se vseskozi dob.o obnašala in je bila sploh najboljša ženska na Ižanskem; ki je bila le žrtev svojega moža, pred katerim je vedno in mnogo trpela — pripoveduje prav isto v podobni ali nekoliko drugačni obliki nasprotna skupina o pokojnem Žagarju. Izluščiti resnico iz vseh teh izjav, je silno težka st.ar. Ubrati je pač srednjo pot, ki pa jasno in brezdvomno kaže, da se je polagoma naselilo v družino silno sovraštvo, ki je prišlo do izraza mnogokrat v najrazličnejših oblikah. To sovraštvo se je stopnjevalo vse bolj in bolj in končno je moralo priti do katastrofe v najstrašnejši obliki.
In te številne priče, ki prihajajo druga za dru-o, so tako medsebojno kakor tudi v odnosu do po-iojnega ali obtoženke navadno v prijaznem razmerju. To dejstvo je povdarjeno prav pri vsaki besedi, prav pri vsaki priči.
V tem temelji vsa tragedija, ki se danes obravnava pred ljudskimi sodniki.
Nič ni tedaj čudno, če je vladalo za potek razprave silno zanimanje med ljudmi, ki se je proti koncu vse bolj stopnjevalo in izoblikovalo v pričakovanje krivdoreka.
Tudi obtožena Ivana Žagar, ki se je cel čas zagovarja a z jokavim glasom, m skozi vse dejanje odločno zanikala ter povdarjala svojo nedolžnost, je proti večeru, ko se ie proces nagibal h koncu, začela kazati večje znake razburjenja in je enkrat celo začela glasno jokati, ko se ji je očitalo, da cel čas od smrti svojega moža ni potočila niti ene solze.
Razprava še traja.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nocoj vršita nočno službo: Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnkoczyjeva lekarna na Mestnem trgu.
f? k<
Če je mlad postopač suh ...
Sličice iz godalnega urada.
I.
«»Dober dan, gospodje!«
»Dober dan k
»Prosim, kje dajejo podpore?«
»Kdo pa ste?«
»Brezposelni trgovski pomočnik...
»Ste v Ljubljano pristojni?«
»Menda ja.«
»In kaj bi radi?«
»V Skoplje grem v službo, pa nimam denarje za vožiijo.«
Od Borze dela je pokazal ..-objavo« za polovično vožnjo v Skoplje in naslov podjetja, kjer bi dobil službo. 21 let je star, pristojen v Ljubljane itd. 190 Din so mu dali za potne stroške v Skoplje. Naslednji dan pa ga je videl eden izmed gospodov od socialnega urada na magistratu, kako se je zabaval v neki ljubljanski kavarni.
Dva dni pozneje je zopet prišel in rekel, da je bilo s :>tisto službo v Skoplju neko nesporazum-Ijenje« in je prosil ponovno za podporo.
Uradnik: »Saj niste bili v Skoplju.«
On: »Sem bil, gospod t
Uradnik: »Na lastne oči sem vas videl v kavarni«
On: i Nemogoče, gospod. *
Uradnik: »V kavarni X ste bili, ob desetih zvečer.«
On: »Pa naj bo, gospod, ampak danes sem zojjet »suh«.«
Uradnik; »Za popivanje si denar zaslužite! Socialni urad vam ne more dajati sredstev za ve-seljačenje.«
On: -Moj Bog, in danes nili obedoval nisem.«
Uradnik: Ne morem pomagali. Enkrat sle nas potegnili, drugič ne gremo več na led.«
Žalostno je pobesil glavo in šel.
II.
Imel je »objavo za v Smederevo.
»Prosim za vožnjo.«
»Dobro. Vam kupimo vozni Iistsk do tja.<
»Ga bom že sam, samo denarja nimam.«
»Kar k »Putniku« pojdite, vas že čaka vozn> listek.«
Mi ne zaupate denarja?«
Imamo skušnje. Kar pri »Putniku« se ogla
sile!«
In je šel.
PRI ŠOLSKIH OTROCIH pospeš^e naravno krejiino sredstvo „OVOMALTiNE" zvišane teže in
Nekoliko ur pozneje zabrni v socialnem uradu telefon.
»Tisti, ki ste naročili vozni listek zanj za Sme-derevo, ponuja listek nazaj in zahteva denar. Mu ga damo?«
»Ne. Vzemite vozni listek, a denar povrnite nam.«
In tako se je zgodilo. 115 Din 75 p so potem razdelili med resnično potrebne brezposelne prosilce. ---
V okolici Ljubljane strada vdova z desetimi otroci. Sedem jih je nepreskrbljenih. Ima stalno podporo od socialnega urada. Po 50 Din za vsakega otroka na mesec. Po enkrat na dan jedo, hodijo v pomanjkljivi obleki, žive od dobrosrčnosti tujih ljudi. S solzami v očeh prihaja vdova v socialni urad in prosi kruha za uboge otroke.
Dalmatinsko vino in Vublj. voda
Vinska afera se razpleta. — Preiskava je Se v teku.
Po ljubljanskih krčmah imajo ljudje sedaj zopet novo važno stvar prerešetavati. Ravnokar razkrita vinska afera je sedaj prvi predmet razgovorov pri vsaki gostilniški mizi. Ljubite ji dobre kapljice se jeze: »Ti prevejani Dalmatinci ti, a tako so delali. Lejte, lejte, vse pa pride na dan.« Gostilničar pritrjuje: »Ja, ja, pa naj domač človek potem konkurira«. Obnovljeni so še sveži spomini, ko so pred leti dobili Dalmatinca, ki je ponarejal vino, in vse druge manipulacije raznih dalmatinskih vinskih trgovcev. Vsakdo odobrava energični nastop mestnega doho-darstvenega urada, o katerem je »Slovenec« prvi poroča!.
Včeraj 9e je zglasil naš poročevalec pri gosp. Zupanu, ravnatelju mestnega dohodarstvenega urada in ga prosil za nadaljna jx>jasnila o tej aferi.
G. ravnatelj Zupan je izjavil:
Preiskava je še v teku. Že dosedaj je ugotovila, da je bila mestna občina pri teh manipulacijah znatno oškodovana. Škoda mestne občine je dosedaj popolnoma krita, tako z garantnimi pismi, ki. Jih je prizadeta tvrdka izstavila pri raznih ljubljanskih bankah ter z zaseženim blagom tvrdke. Moram pa reči, da še nismo ugotovili, za koliko je mestna občina bila oškodovana. Kazen še ni izrečena, utegne pa doseči ogromen znesek, saj je najmanjša globa določena v najmilejšem slučaju v šestkratnem iznosu prikrajšane davščine.
Radi teh manipulacij ni bil še nihče aretiran. Lastnik tvrdke Jožo Ninič je sedaj v Sibeniku na svojem posestvu. Poklican je brzojavno v Ljubljano. Manipulacije v Ljubljani je izvrševal njegov zastopnik. S temi manipulacijami sta oškodovana mestna občina in gospodar Ninič. Ta vsaj za denarno globo, ki jo bo moral plačati. In ta ue bo majhna.
Ugotovljeno še tudi ni, za koliko sta oškodovani oblast in država, če sta sploh oškodovani, kar pa ni izključeno. To bo ugotovila komisija, ki ima ravno sedaj sejo.
Dosedanja preiskava kaže, da so dohodarstveni uslužbenci pri vsej stvari nedolžni, če so pa kaj krivi, so to radi svoje površnosti. Zadnje čase so bile neke spremembe pri uslužbencih, tako, da je težko dognati, kje je krivda.
Preiskava bo traja'a še nekaj dni in vam do tedaj v interesu preiskave same ne morem dati na-daljnih pojasnil. Vendar se preiskava obrača v popolnoma novo smer.« mu r	*
© Umrl je v četrtek 13. t. m. za vnetjem inoZgan učenec II. razreda drž. vadnice Darko MatJašiB, edini otrok g. jioštnega inšpektorja Mir-kota Matjašiča v Ljubljani. Deček je bil eden najbolj pridnih in nadarjenih učencev v razredu. Po-
freb bo danes popoldne ob pol 8. uri iz splošne olnice. — Spoštovanim staršem naše najlskrenejše ■ožalje.
0 Zelja prebivalcev Žabjeka. Prebivalci Žabjeka ponižno prosimo mestni magistrat, naj bi nam privoščil eno samo cestno svetiljko. Od 6 pa do jutra je ves Zabjek zavit v temo, in človek ne vidi niti enega koraka pred seboj. Zadeva je nujna in prosimo, da bi se uredila.
© Žene in tržno nadzorstvo. Prejeli smo: Tržno nadzorstvo nima v letošnjih zimskih mesecih preveč posla. Ni blaga, trg spi zimsko spanje, kakršnega ni spalo že dolgo vrsto let. Nadejamo se, da trg zopet oživi v par mesecih, leda} se bo prostrani prostor spremenil v živahen nljnjak. Mnogo bo prodajalk in blaga. Tržno nadzorstvo bo imelo zopet več dela. Jajca, mleko in mlečni izdelki, v prvi vrsti presno maslo in kisla smetana, vse to potrebuje posebno budnega očesa. Saj smo večkrat videle presno maslo polno črnili pik in prahu, v smetani raznih drobnih smeti, a blago se je prodajalo in gotovo tudi prodalo. Kdo naj se pri tem bolje razume nego žena, izkušena in izvedena gospodinja? In jeseni! Koliko je gnilega, pokvarjenega sadja, po katerem se nemoteno pase nešte-vilno muh, a se vendarle neovirano prodaja, seveda le bednejšim slojem, ki si ne morejo kupiti zdravega sadja. Žena, izkušena in izvedena gosoodinja se po izkušnji spozna mnogo bolje nego moški, ki se je ie teoretično poučil o stvari. Ako pripada ženi katero mesto, je to v prvi vrsti mesto orgaua tržnega nadzorstva.
© Star račun. Koncem meseca januarja je zdravnik dr. Jemec vozil polagoma s svojim avtom po Tržaški cesti. Nasproti mu je prifel neki voznik, ki se je z vozom zadel v avto, mu odbil b atmk, nato pa odpeljal dalje. Dr. Jemec ga je nato skupno s stražnikom zasledoval notri do Trnovega ni ga pa mogel najti. Dr. Jemec je dal avto popraviti in je plačal račun v znesku 017 Din. Predvčerajšnjim pa fe nekdo voznika spoznal in ustavil. Moz je prizna, da je s svojim vozom poškodoval avto in je izjavil, da bo škodo poravnal. Ko mu je dr. Jemec poslal račun, pa se je mož uprl in pravi, da tako visokega računa ne bo plačal. Kdo bo plačal, bo odločilo
sodišče.	..... , . ,
© Ogenj v menjalnici. V noči od srede na četrtek je stražnik opazil, da se vali iz menjalnice Rajka Turka v Prešernovi ulici gost dim. Obvestil je gasilce, ki so takoj prispeli, vendar pa niso intervenirali, ker je bil ogenj že poprej pogašen. Vnel se je zaboj s smetmi.
© Cestno nadzorstvo prosimo prebivalci za Bežigradom, naj se nas vendar usmili in nam spravi hodnika nn Dunajski cesti v stanje, da borno mogli priti v mesto po suhem. Hodnika nista samo blatna, ampak stoje na njih cele inlakuže. — 7, ennko prošnjo so prišli tudi ljudje, ki uporabljajo Vošnjakovo ulico.
O Lizol je nevaren strup. Včeraj popoldne
Ie bila ljubljanska rešilna postaja obveščena tele-onlčno iz Medvod, da je tam neko dekle izpilo večjo količino lizola. V Medvode je takoj odšel rešilni avto in od tam odpeljal v ljubljansko bolnišnico 21 letno Antonijo Mlakar, služkinjo pri trgovcu Francetu Sajevicu. Mlakarjeva je popoldne Izpila izredno veliko količino lizola in je bila nato ves čas nezavestna. Njeno stanje je zelo nevarno. Kal ie vzrok Doizkušeneoa samo umora, ni znano.
Maribor
□	Vsako leto priredi mariborska orlovska podzveza na Jožefovo svojo akademijo ^ veliki dvorani vUnionc. In vsakokrat z velikim vspehoni. Tudi letošnja akademija ima na sporedu prav izbrane telovadne točke, ki jih izvajajo posamezne mariborske orlovske edinice. Novost bo zadnja točka sporeda, kjer nastopijo člani z *mar:eljezoKer je bila običajna vsakoletna akademija mariborskih orlovskih edinic na tehnični višini, je razumljivo, da povprašujejo Mariborčani že sedaj po vstopnicah, ki se dobe v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
□	Usposoblienostni izpiti za učitelje in učiteljice osnovnih šol se bodo vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru od dne 2. maja t. I. dalje. Redno opremljene prošnje za pripust k izpitu morajo priti v roke izpraševalni komisiji za osnovne in njim sorodne šole v Mariboru najkasneje do dne 20. aprila t. 1. po uradni poti (upraviteljstvo, okrajno glavarstvo). Pipmeno bodo obveščeni samo taki kandidati in kandidatke, ki ne bodo pripuščeni k izpitu.
□	Hišni posestniki v Mariboru se pozivajo, da prijavijo tekom 8 dni davčni upravi v Mariboru tiste stranke svojih hiš, ki oddajajo opremljene sobe v podnajem. V prijavah je navesti: ime in priimek najemnika in podnajemnika, ulico ter hišno številko stanovanja. Po možnosti naj se tudi navede višina podnajemnine ter poklic najemnika. Zadostujejo prijave na dopisnici.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Na Jožefovo bodo vozili vozovi mestnega avtobusnega prometa v Studence v pomnoženem obsegu. Avtobusi bodo vozili do žel. prehoda in sicer po Ruški cesti, mimo kor. kolodvora in po Črtomirovi ulici, ker bo vožnja po Aleksandrovi cesti radi prevelike gnječe nemogoča, če bo kazalo bodo vozili avtobusi po označeni progi že v nedeljo in ponedeljek, sigurno pa v torek na Jožefovo.
□	Smrtna kosa. Umrli so: 56 letni Josip Tur-činovič, uradnik pri velikem županstvu. Pogreb danes ob 16. uri. — Margareta Kraner, posest, hčerka, stara 5 let. Pogreb danes ob tricetrt na 16. — Ana Celan, zasebnica, stara 71 let. Pogreb jutri ob pol 10. uri. — Jakob Tajhman, viničar, star 69 let. Pogreb jutri ob pol 18. uri. — Pija Kormanova, hčerka uglednega posestnika Ivana Kormana v Ruti na Pohorju, stara 17 let Prepeljali jo bodo k Devici Mariji v Puščavi. — V Gradcu pa je umrla soproga tukajšnjega uglednega trgovca g. Kormana. Prepeljali jo bodo v Maribor. Pogreb bo jutri ob 16.
□	Trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da so trgovine po ministrski uredbi na Ježefovo samo dopoldne, na Marijin praznik, dne 25. marca pa celi dan odprte.
□	Enodnevni tečaj za cepljenje trt se vrši v petek, dne 22. marca t. 1., na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano.
□	Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije priredi v nedeljo, dne 17. marca, poučno predstavo »Sv. Vid«. Prireditev se vrši v Narodnem domu s pričetkom ob pol 17.
□	K ropu na Meljski cesti. G. Bajko Ločnik se je vrnil iz Gradca, kjer si jo ogledal slike osumljenih roparjev. Ker pa datirajo slike iz 1 1922 se identifikacija ni mogla ugotoviti. G. Ločnik poj.ie v kratkem zopet v Gradec, da se bo izvršila konfrontacija z osumljenima zločincema.
□	Na dnu. Tukajšnja policija je prišla na sled pravcatemu brlogu nemorale v Židovski ulici. Tam je namreč v nekem stanovanju gnezdila preko zime družbica sumljivih ptlčic, ki so se preko dneva tiščale doma, zvečer pa so sprhutale v prosto naravo. Sedaj pa so organi Javnega reda pogruntali smer njihovega leta ter jih zaenkrat predali v bolnico. Pozneje pa se bodo izročile državnemu pravd-niStvu v evidenco.
□	Iz gledališke pisarne. Pri včerajšnji objavi gledališkega repertoirja se je vrinila neljuba pomota, da gostuje pri jutršnji uprizoritvi »Poljske krvi« gdč. Lubejeva. Naprcšeni smo, da popravimo označeno pomoto v toliko ,da gostuje gdč. Lubejeva pri večerni nedeljski uprizoritvi »Bajadere«.
gospodarstvo
Celje
& Mojim bolnikom v vednost. G. dr. Anton Scliwab nam sporoča, da Je bil sicer preveden v višjo stopnjo kot sreski referent. Imenovan pa je že pred 30 leti. Da se izogne nesporazumljenjem in gmotni škodi in odvajanju bolnikov, izjavlja, da ima kot uradni zdravnik poj>olno pravico do privatne prakse in da jo izvršuje nepretrgoma tudi glede zobozdravništva, plombira in ustavlja umetna zobovja še dalie kakor poprej.
& Za veliko orlovsko akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. marca 1929 v celjskem mestnem gledališču, je na razpolago le še nekaj vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi.
& Za pet let ne sme v celjski okraj. 70-letna nepoboljšljiva beračica Marija Jerin iz Kamnika. Tako je odredilo celjsko srezko poglavarstvo.
.©• Prekinjenje električnega toka. Mestna elektrarna sporoča, da bo v torek, dne 19. marca t. j. na Jožefovo vsled snaženja transformatorskih postaj v Celju prekinjen tok od 7 do 15.
Na srcu in živčno belnira priporočamo našo
Kofeina prosto praženo kavo.
Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE.
I IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
! z dne 8. marca 1929. (Vse v milj. Din: v oklepajih razlika napram izkazu z dne 28 februarja 1929.) Aktiva: Kov. podlaga 289.7 (—4.6), posojila: menična 13771, lombardna 258.5, skupaj 1635.7 (+21.7), saldo ruzn. računov 380.3 (—85.8); pasiva: bankovci v obtoku 5252.3 (+93.6), drž. terjatve 3213 (+6.8), obveznosti: žiro 396.9, razni računi 183.9, skupaj 580.8 (+168.7); ostale postavke neizpremenjene.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Srbslto-švicarsku banka, Belgrad, imn pri kapitalu 10 milj. 5.3 (5.1) vlog in 22.4 (251) tek. računov. Cisti dobiček znaša 1 (1) milj. Din. — Meinl. cl. d. v Zagrebu izkazuje pri kapitalu 1 milj. Din 0.08 (0.02) milj. čistega dobička — Premogovniki v Alcksincu dele za 1927/28 zopet 100 frk. dividende. — Dunajski Bodencreditanstalt. Kapital 55 milj. šilingov, vloge 75.5, upniki 637 4 milj., skupaj 712.9 (718.7), čisti dobiček 10.7 (10.7) milj. |
šilingov, dividenda zopet 15%.
*
»Kristal«, d. d., tovarna ogledal in brušenega I stekla v Mariboru, je ustanovila, da zadostuje za- i litevam domačih trgovskih in obrtnih krogov, v Ljubljani VII (šiška), Medvedova resta 38, podružnico, ki je povsem moderno urejena in ki že obratuje. Nadejati se .je, da bode tudi poslovanje podružnice odgovarjalo dobremu imenu, ki ga ima naša domača, renomirana tvrdka »Kristal«.
Produkcija premoga r drž rudnikih je znašala lani 1 5 milj ion; zaloge so znašale koncem leta 29.000 ton. Največ premoga so porabile železnice (80.5%), potem privatna industrija (22.8%), in državna industrija 13.4%).
Fuzija v hrvatski lesni industriji. Na občnih zborih bo predlagana fuzija med Narodno šum-sko industrijo in Domovinsko proizvodnjo lesa v Zagrebu. — Narodna šumska ima glavnice 12 milj. Din, dobiček 1928 0.3 (1927 0.04) milj., Domovinska pa 5 milj., izguba za 1928 0.1 milj. Din (1927 0.3). Domovinska je itak bila večinski delničar Narodne šumske, ki je tako bila v glavnem pod vplivom budimpeštanskega kapitala.
Tudi belgrajski »Trgovinski glasnik« je (najbrže po »Lloydu«) prinesel dosloven prevod našega članka >Papir v letu 1928.«; seveda je prevod brez navedbe vira, kar ne smatramo za korektno časnikarstvo.
Kartcl donavskih paroplovnih družb. Že dalj časa so se vršila pogajanja med donavskimi paroplovnimi družbami glede enotnih tarifov. Najprej so se kartelirale: Južnoameriški Lloyd in Bavarski Lloyd, donavska paroplovna družba na Dunaju in ogrska r^čna plovba. Sedaj se pogajajo tudi s Čehi, Romuni in Jugoslovani. Tako bo odpadla medsebojna konkurenca; tarife za navzgor liodo ostale neizpremenjene, za navzdol po Donavi pa se zvišajo za 10%.
General motors kupuje Opela. Vrše se pogajanja med General motors in vodilno nemško avtomobilsko tvrdko Opel za nakup nemške tovarne za 125 milj. mark (75% delnic)
Nova podružnica Hmeljarskega društva V smis'u novih pravil Hmeljarskega društva v Žalcu, se je ustanovila podružnica Hmeljarskega društva za Polzelo. Pristopil' «o skoro vsi bivši člani društva, pa še precej novih, tako da šteje podružnica že nad sedemdeset članov. Število še vedno raste V sedanjih težkih časih bodo hmeljarji našli pomoč le v pravi stanovski organizaciji. Predsednikom podružnice je izbran Vinko Zagoričnik, posestnik v Podvinu, tajnik Franc Turnšek mlajši.
Mednarodni velesejem v Bruslju se vrši od 10. do 24. aprila t. 1. Znano je. da se belgijska industrija z velikim uspehom uveljavlja na svetovnem trgu. Obiskovalce iz naših krajev bo zlasti zanimala obsežna razstava tekstilne industrije, stekla, kemične industrije, puškarstva in strojne industrije Legitimacije se dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani.
Borza
Dne 14. marca 1929.
DENAR
Devizni promet se je danes gibal v srednjih mejali: Narodna banka je intervenirala v devizah Praga, Newyork in deloma Curih, dočim je bilo nekaj privatnega blaga znključenega v devizah Dunaj, Trst in deloma Curih.
Zagreb. Amsterdam 2279.50-2285.50, Berlin 1350.50-1353.50, Budimpešta 991.87-994.87, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798 94—801.94, London 27618—276.98, Newyork 56.76—56.96, Pariz 221.55-223.55, Praga 168.33-169.18, Trst 297.35 -299.85.
Devizni tetall na ljubljanski borzi
14. marca i '29.
	povpruš	|iOU.	srednji	ir. 13.1IL
Amsterdam	_			__
lierlin	—	1352.-	_	1352.—
Bruselj	—	790.90	—	
Budimpešta	—	993.37	—	993.-
Curlb	1094.40	1097.41	!C9ft.9(	1095.90
Dunaj	798.94	SO 1.94	800.44	800.44
London	—	276.58	—	27&S6
New>ork	50.76	66.96	56.86	
Paru	—	222.55	_	—
Praga	168.33	109.13	168.73	168.75
Trst	297.35	299.35	'298.35	—
Spori
DAMSKI ŠPORT V MARIBORU.
Po osvojitvi naslova državnegu prvaka v ha-zenl po ISSK Mariboru sc. jo zanimanje zn damski šport v Mariboru zelo dvignilo. Na iniciativo »Maribora': se bodo v tekočem letu oprijeli tudi drugi mariborski športni klubi damskegn športa. : Rapld-je osnoval damsko sekcijo, ki pa bo gojila predvsem lahko atletiko, dočim se s hazenosportom ne bo bavila. »Železničar^ namerava letos pričrti s hazeno, kar bi bilo pozdraviti, ker sicer »Maribor« v Mariboru ne bi imel za svojo družino konkurenta. Nndejimo se. da ne bo ostalo samo pri besedah I
ISSK Maribor je imel pred kratkim sestanek damske sekcije, ki še ga je udeležilo preko trideset novih dam, ki žele gojiti damske športe. Število udeleženk je presenetilo še tako optimistična pričakovanja. Na sestankih so se definitivno določile jiostave treh hazena-družin. Prva družina bo ostala isla kot lani z eno edino spremembo: v golu bo nastopila zopet Zora Starčeva, talentirana vratarica, ki se je povrnila iz Ljubljane. S tem bo odpravljena edinn hiba državnega prvaka, kajti prejšnja vratarica Schveigerieva nikakor ni bila doraslo svoji nalogi. Družina bo morala letos prelomiti marsikak trd oreh. Boriti se bo morala zn barve svoie državo večkrat s tujimi klubi in bo v državnih
Belgrad. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1350.50 1353.50, Bruselj 789.40—792.40, Budimpešta .991.87—994.87, Curih 1094.40—1097.40, London 276.18 —276.98, Newyork 56.76—56.96. Pariz 221.55-223.55, Prnga 168.33-169.13, Trsi 297.89-299.39.
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.85, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.095, Dunaj 78.04, London 25.235, Ne\vyork 520, Pariz 20.305. Praga 15.39. Trst 27.25, Sofija 3.75, Varšava 58.30.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4975 (valuta) 12.44, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRfl
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditni
126 den., Praštediona 850 den , Kred. zavod 170 den., Vevče 120 don., Ruše 260-280, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 424—425.50 kasa 424-425.50, termini: 8. 423.50, 4. 42850— 429.50 (429.50). 12. 457.50-461, 7% invest pos. 90—91 (90—90.50), agrari 53—54.75 (54). Bančni pap.: Hipo 56-56.50 (56), Poljo 17.50-18.50, Kreditna 93 d., Jugo 94—96, Lj. kr. 126 d., Medjun. 57, Nar. 7125—8150, Prašted. 850 -860 (850), Srp-ska 15e—160 (156), Zem. 140—142. Ind. papirji Gutmann 200—205, Slavonia 5-5.50, Slavex 10C —101 (100), Danica 155-165, Drava 460 b., Šeče-rana 465—475 (470), Osj. ljev. 180-190, Brod. vag. 300 b., Union 194.50-195, Isis 20 -24, Ra-gusea 500—505, Trbovlje -165—470 (465), Vevčf 120 d., Piv. Sar. 215 d.
Belgrad. Narodna banka 7125, 7% inv. pos. 90.50—91, agrari 54—55. vojna škoda 124—425.50, 4. 431-440, 5. 434.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.25, Wienet Bankverein 24.50, Bodencredit 108.90. Creditanst. 58.50, Escompteges. 23, Živno 189, Union 90.35 Aussiger Chemische 250, Slavonia 0.59, Mundm 186, Alpine 40.10, Trboveljska 58, Kranj, industr. 36.90, Prager Eisen 491.50, Leykam 8.50, Rima Murany 118 75.
Les
Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona bordonalov. Tendenca neizpremenjena.
Žito
Hosa se danes ni nadulje razvijala, tendenca je pa še nadalje čvrsta in za pšenico se zahteva 255 na gornjebaških postajali. Koruza se trguje pi 277.50 v Bački in Sremu, medjinnirska inzulanka velja 290 nakl. post. Nabavi se laplatska koruza zn julij-avgust po 300 Rakek ocarinjena. Promet je v splošnem precej živahen. Tudi za pšenično moko se zanimanje veča in cena je poskočila za srednje-dobro baško znamko na 355—360 nakl post Otrobi baški neizpremenjeno notirajo 185—190 nakl. postaja
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): jišenica bč. 305 -307.50, marec 305—307.50, april 310-812.50, maj 315—317.50. moka Og vng bi. fko Ljubljana plnč. po prejemu 420—425, bč. času priin. suha 817.51. —320, april 330— 335, amer. Jellow 325; ječmer bar. 315-347.50, bč 330—332.50. oves bč. 305-310.
Zaključen je bil 1 vagon moke. Tendenci čvrstejša.
Novi Sad. Pšenica ba£. 250-250.50, par. Vršac 242.50 -245, sr. 250—255, oves 252.50—257.50, koruza 272 50-275, bač. 4. 285-290, sr. 272.50-275, ječmen 255—260, pol. 270- 280, moka 0g 84S —355, št. 2 325—385, št. 5 305-815, št. 6 282.50— 287.50, št. 7 270—280, št. 8 210—215, otrobi 185— 190, ban. 182.50—185. Promet: 37 vng. i>šenice, 10 koruze. 22 moke, 2 otrobov.
reprezentančnih sama zastopala našo državo. Že v Binkoštih bo nastopila proti reprezentanci CSR. Tekma se bo vršila v Mariboru. Družina namerava prirediti turnejo po naši državi Razen tega se bo odzvala pozivu praške »Slavijo , ki jo je na lanskem gostovanju po Jugoslaviji povabila na turnejo po Češkoslovaški.
Poleg bazene bo gojil »Maribor* tudi druge damske športe predvsem lahkoatletiko. Vse članice se bodo udeleževale tedenskih ritmičnih vaj pod nadzorstvom strokovnjakinje gdč. Pečnikove Program prvaka države je vsekakor zelo obširen in bo zahteval mnogo žrtev za dosego čim častnejših uspehov, ki mu jih iz srca želimo.
Službeno iz LNP. Dvigne se z današnjim dnem začasna zabrana igre SK Celja, objavljena dne 16. februarja, ker je klub medtem poravnal naloženo mu globo. — Odobri se prijateljska tekma Ilirija : Rapid dne 17. t. m. v Ljubljani. - Novi naslov SK Natakarja: Kavarna >Einona>r, g. V. Roje. — Seja upravnega odbora se vrši danes, v petek ob 20 v kavarni »Emona«, I. liadstr. — Tajnik I.
Smuška tekma prvakov r Bohinju, ki se vrši dne 17 t. m., bo največja tekma v letošnji sezoni. Poleg številnih prijav naših najboljših prvakov se udeleže tekme tudi naši vojaški smučarji ter se računa s startom skoro 50 smučarjev. Zn tekmo-velce so predvidena krasna darila in originalne diplome. Tekmam bodo prisostvovali poleg predsedstva Saveza tudi komandant dravske divizijske oblasti general Nedič in komandant obmejne čete. podpolkovnik Ožegovlč. Start Je določen na pri-lično pol 8 zjutraj, vsekakor pa po prihodu tržaškega brzovlaka, s katerim se Blejci in Jeseničani lahko še pripeljejo. Proga bo šla nn Nemški rovt pod Ribniško planino, Jez Strmo planino in skozi Strže na Bistrico. Start in cilj bosta pri žngi
i Imno«.
KRALJ ROČKE NA DUNAJU
Te dni, soboto in nedeljo, gostuje na Dunaju Iligoulot, najmočnejši atlel, kralj ročke imenovan. Že kot amater je s svojimi dvigi vzbujal vseobčo pozornost, kot profesional (od 1. 1925. nai>rej) je šel na svojih uspehih kar skokoma kvišku. Danes so vsi svetovni rekordi v potegu njegovi in prav tako absolutni svetovni rekord, oboje ročni sunek. Z levico je potegnil 100. 5 kg, z desnico 115.2 kg, z obema rokama 141 kg, obojeročno je sunil 182.5 kg. Ta sunek je bil prost; to se pravi: Rigoulot je dejal tc ogromno breine na prsi brez postanka ob pasu iu je sunil ročko kvišku. Kje so mu meje! Pojdi in poskusi in dvigni 180 kg 1 decimeter visoko, pa boš videl, kaj je to! Dunajčan Svoboda Je sunil svoj čas 185.6 kg, a je ob pasu postal. Rigoulola more prekositi samo še Rigoulot, kakor je pred 30 leti mogel prekositi THrka samo Tiirk in pozneje Steinbacha samo Steinbach ter Svobodo samo š< Svoboda.
Visok je Rigoulot 180 cm, težak 104 kg; prav dosti Je težak, da je še prožen, in prav dosti, da pod bremeni ne omaga, — Na Dunaju hoče zboljšati zopet dva rekorda. Doslej je še zmeraj besedo držal.
ZBOROVANJE ŽENSKE VESLAŠKE ZVEZE V BERLINU.
Nemška ženska veslaška zveza je zboroval« v Berlinu. Ugotovili so, da je potovalno veslanje zelo naraslo. Sklenili so, da postavijo tekmovalno oziroma dirkalno veslanje žensk na širšo podlago. Če ni dosti dirkalnih čolnov, naj se vršijo v čolnih tipa gig. Zvezo bodo smotrenu razširili pc vsej Nemški državi. Izbrali so delovni odbor za po (ovalno veslanje, regatni odbor itd. V športnem programu za letošnje leto Je jubilejna regata. 16. juniju in nd 5. do 17. avgusta veliki veslaški učni tečaj za žensko veslanje v stadionu v Griine-waldu.
Meh ibhpkiD vwenfeb~s
V boljševiškem raju
Gospa Thompsonova je napisala zanimivo knjigo o Rusiji. Bila je tudi na vasi in z nepopisnim začudenjem opisuje, kako se preganjajo kmetje, če zaslužijo petdeset dolarjev letno kot — burzuji! Geslo: Ne sme biti kmetij brez konjak je še vedno med zračnimi gradovi. Pošastni vtis naredijo dolge vrsie žensk, ki se nastavijo pri zdravniku, da jim odpravi plod: za to je tudi potrebno spričevalo revnosti. Šolstvo, vojska, na tleh ležeča industrija, neštevilna podivjana deca — vsa ta vprašanja so obdelana v posebnih poglavjih, ki ovnžejo uradne številke sovjetov, ki varajo svet o resničnih razmerah v Rusiji kakor je svojčas varal Evropo caristični režim. Posebno poudarja pisateljica splošni strah pred vojno, posledico >duševne osamljenosti sedanje Rusije«. Obenem s strahom pred Politično, povsod navzočo Upravo ali tajno policijo je strah pred vojno najbolj značilen za sovjetsko Rusijo našega časa. Kakor mrko humoresko popisuje vešča poročevalka New York Eveuing Poste moskovski Grand Hotel, kjer se nastanijo tujci. Natrpan je z dragocenim pohištvom in bronom iz nekdanjih palač, toda ni mogoče dobiti snažne brisače namesto nepopisno umazane, ki tudi kaže vezeno krono, spomin na nekdanjega lastnika. Pri pojedini v zunanje? feomisarijatu so priredili gostom razstavo — ruskih ikon. Uradnik, ki je razkazoval tujcem svete podobe, je posebno hvalil neko starinsko Kristusovo sliko, poudarjal je njene : valutne prednostih. Ameriški ljubitelji bi za njo plačali, kolikor hočemo, se je pobahal. Knjiga zapusti globok vtis.
Omenim še obupno krvavo rusko knjigo J. Bezsonova >Dvajset šest ječ in beg iz So-iovk«. Avtor, kateremu se je posrečilo zapustiti obupni : otok soka«, popisuje svoje sotrpine v temni, ledeni, smrdljivi ječi ob tečajnem krogu in posebno omeni skupino telesno in duševno krepke zdrave mladine, katero je lam našel, j Zakaj so vas zaprli? : sem jih vprašal. >Mi nismo proti revoluciji, temveč samo proti materijalizmu. Nismo ne rdeči, ne beli, sinji smo, Kristusovi... Sledili smo samo Kristusovim naukom. Nas je veliko, in vemo, da bo drugače, ko se zedinijo vsi Rusi, doma in v tujini, s Kristusom... Saj se bodo še komunisti skesali in se povrnili k Odrešeniku. Se more biti drugače! Naj reče vsakdo: ^Kristjan sem!«, potem: >Rus sem k in šele nazadnje: >Jaz sem republikanec ali monarhist!« Ko bodo vsi to storili, takrat napoči nova doba in prestane Rusija svojo krvavo preizkušnjo.«
Pred kratkim so objavili ruski judje v Zedinjenih državah protest zoper versko preganjanje na Ruskem. Komunistična Evsekcija (judovski odsek Intemacionale) je odgovorila e ukrepi zoper judovsko nacionalno in versko življenje. Umetniki znanega gledališča Habirne (nastopalo je tudi v Zagrebu), ki se nahajajo na inozemskem gostovanju, niso dobili dovoljenja za povratek na Rusko in so zdaj obsojeni na emigracijo. V Kijevu so razpustile oblasti judovsko versko občino in odpovedale stanovanja vsem štirim mestnim rabincem. Istočasno je bil zaprt ešibot (bogoslovje) v Nevelju, edino talmudistično semenišče na sovjetskem ozemlju. Petorica rabiucev: Polockoj, Levitan in drugi je prejela obtožnico, ki jim očita ro varjenje zoper sovjete, »pokvarjanje mladine s prepovedanim veronaukom« in hujskanje prebivalstva. Te odredbe so izzvale veliko razburjenje med dobrimi judi v tuzemstvu in inozemstvu.
Pisatelj Harder, baptist, ki se je rodil na Ruskem in tam bival 40 let, je napisal Iknjigo
Religija v rdeči Rusiji« (Wernigerode am tlarz, 1929), ki je vse kaj drugega ko sovje-tom neprijazna. On prinaša grozovite številke o propadanju šolstva, s katerim se boljševiki tako bahajo. Pretresljivi in iz globine življenja zajeli so Harderjevi podatki o ženskem in otroškem vprašanju. Navaja tako strahovita dejanja, da se jih sploh ne upamo ponoviti. V Moskvi jc n. pr. neki srednješolski profesor skuhal hladetino iz človeških kosti, da prepriča dijake o »bedastoči pravljic, ki se nanašajo na tako zvano dušo«. Nekaterim otrokom je slabo prihajalo po tem kosilu, a vendar so izjavili predstojniki, da dela nastop modernega ljudožrca vso čast njegovemu prepričanju 1
Borba proti tipom niz nižin življenja" v sovj. Rusiji
V svoji drami »Iz nižin življenja« je Mak-sim Gorki ovekoveči'1 tako imenovane »huligane«, to je najbolj pokvarjene tipe v človeški družbi. Takih tipov ne manjka tudi v Sovjetski Rusiji. Nasprotno, vojna, slabe letine so število »huliganov« tako povečale, da so postali splošno zlo v Sovjetski Rusiji. Časopisje se zelo bori proti temu. Rezultati te borbe pa so zelo mali. V nekem časopisu opisuje avtor tipe sedawjega časa in način borbe proti njim.
nov«. To organizacijo so že leta 1925. ustanovili akademiki. In ona je hotela izdajati svoj list, ki bi sc imenoval »Fatamorgana tata mor-gani«. Marx, tako je pisano v njihovem programu, je apostol ponižanih in razžaljenih. Mi pa, dekadenti, smo mjegovi učenci in imamo aristokratski značaj. Iz te organizacije so se razvile še druge. Zelo pogosto najdemo organizacije potepuhov, ki imajo tudi svoj »osrednji odbor potepuhov«, ki je svojim članom izdajal posebne legitimacije. Policija je samo lansko leto zaprla 100.000 potepuhov, ki so imeli te legitimacije. Sodišča brezobzirno kaznujeta vsakega člana.
Vsestranski pustolovec
Pred sodiščem v Kornneuburgu je te dni stal 37 letni mož Anton Jakob. Ta možakar tekom vsega svojega življenja ni nikdar prijel za nobeno delo. Zato pa je tem bolje razumel, živeti na stroške lahkomiselnih ljudi. »Deloval« je skora.j v vseh balkanskih in srednjeevropskih državah. Letošnjo jesen pa je bil v Avstriji. Ima zelo dober, sugestivno delujoč nastop. Svoje žrtve si je izbiral najraje v akademsko naobraženih krogih, v katerih se je s ponarejenimi dokumenti predstavljal kot štirikratni doktor. Po politični pripadnosti svojih žrtev je uravnaval tudi svoje prepričanje, pa je enkrat nastopal kot navdušen socialdemokrat, drugič kot Velenemec ali krščanski socialist. Protestantsko duhovščino je iznena-dil s podrobnim poznavanjem Luthrovega življenja. Pri katoliških duhovnikih se je navduševal za katoliško vero in namigaval na resno volfo, konvertirati. Godbenikom je znal pripovedovati o v»ch mogočih mojstrih. Gospodarskim krogom je obljubljal velike izvozne zaslužke. Itd. Izdajal se je za veleposestnika. Na podlagi, seveda ponarejenih pisem dokazoval
Poroka udeleženca Nobilejeve ekspedicije Zappi-ja se je vršila dne 9. marca v Lausanni. Kakor znano se je Zappiju očitalo, da je zakrivil smrt švedskega raziskovalca Malmgrena. Govorilo se je celo, da je pustil Zappi Malmgrena nagega na ledu. Mariano, ki je oba spremljal, je dosedaj o takratnih dogodkih molčal. Sedaj se je udeležil Zappijeve poroke kot priča. Vidimo ga na levi sliki z bergljarni, ker so mu po ekspediciji morali odrezati nogo. Na desni sliki Zappi z nevesto.
Voditelja »Krasinove« ekspedicije v Berlinu. Levo profesor Samojlovič, poveljnik »Krasina«, ki je rešil po nad vse požrtvovalnem boju 7. ledom Noibilovo ekspedicijo; na desni pa pilot Cuhnovski, ki je na svojem poletu odkril >rdcči šotore Nobila.
Dopis pričenja z opisovanjem karakteristične slike iz petrograjskega predmetja: Brleča luč, katere svetloba sc odbija od nečitljive firme male krčme, le malo osvetljuje blatno ulico. Pust, teman in žalosten večer mestne periferije. Na trotoarju odseva klina finskega noža in rdeča kri jc razlita. V mraku se čuje žvižg sovjetske garde. Svet se pričenja zbirati: ubili so človeka.
Mnogo se govori o ruskih apaših, o pro-palih ljudeh in potepuhih, ki ne dajo miru nobenemu človeku, napadajo jih in zelo pogosto ubijejo prvega, ki je prišel mimo njih, in to brez vsakega vzroka, samo iz želje, da ubijajo. Taka razbojništva so se pričela najbolj razširjati v 1. 1926. Od takrat se »huliganstvo« stalno razvija in postaja veliko socialno zlo, ki zahteva odločno borbo. Kljub organiziranemu odporu se ti zločini še vedno množe, in celo mnoigo stražnikov je padlo kot žrtev teh zločincev. Zelo pogosti s.o tudi požari.
Vedno ostrejši koraki so bili potrebni. Na drugi strani pa se je povečala kulturno-pro-svetna propaganda med delavstvom in kmečko mladino. To je malo pomagalo, venda/r pa je nevarnost še vedno velika in »huliganski junaki« šc vedno ubijajo in ropajo po mestnih bulvarih in temnih kmečkih ulicah, po krčmah, kinematografih, v delavskih klubih in vaških čitalnicah.
Kdo so ti »huligani«? Kakšen je socialni, psihološki izvor »huliganstva«? Preiskaive proti obtoženim radi takih razbojstev so omogočile, da se ugotovi približen tip »huligana«. To je navadno mladenič 20 do 25 let iz malo kulturne in ubožne družine. Vsak od njih je že mnogo preživel v svojem življenju. Svetovna in meščanska vojna sta mu pokvarili otroška leta. Alkoholik. Nima nobenih ciljev, niti višjih interesov. Dela malo. Nervni sistem je pokvarjen. Otroci brez nadzorstva, sirote in mladi potepuhi, to je kader za »huligansko« organizacijo. S »huliganstvom« se bavijo največ ljudje ali skupina ljudi, ki mislijo, da so ponižane. Njihov edini cilj je, da pridejo do lahkega zaslužka. »Huligani« so organizirani v posebne »kružoke« s posebnimi pravili. V Kijevu je bila n. pr. lansko leto odkrita organizacija, ki se je imenovala Združenje dekadentov-huliga-
zveze z odličnimi politiki in diplomati. Ce se mu ni verjelo, se je v navzočnosti žrtve tele-fonično razgovarjal s temi visokimi osebami. Ni ga bilo področja, v katerem bi Jakob ne bil znan. V Avstriji se mu je posrečilo olajšati ministre, poslance, veleindustrijalce in bankirje za visoke vsote. Obsedel bo najpreje tri leta v Avstriji, nakar bo izročen češkoslovaškim oblastem, kjer je tudi prav plodonosno »deloval«.
Dober lov praške policije
Poročali smo že, kako se je ponesrečil dvema dunajskima vlomilcema vlom v podružnico Legiobanke na žižkovu in kako bi kmalu prišla vlomilca do 130.000 Kč in 12 milijonov vrednostnih papirjev, če ne bi pravočasno neko dekle opozorilo policijo na sumljivo luč v kleti bančne podružnice.
Takoj po aretaciji je uvedla policija obširno preiskavo in na podlagi prstnih odtiskov ugotovila, da je vjela dva nevarna mednarodna vlomilca. Prvi vlomilec je izjavil, da se piše Rudolf Halzer in da je bil rojen 1. januarja 1. 1901 na Dunaju, kamor da je tudi pristojen. Policija pa je na podlagi prstnih odtiskov ugotovila, da se piše mož Hermann Donnenbaum in da je bil rojen 1. 1893 na Dunaju. Praška policija se je prvič seznanila z njim 1. 1921, ko je izvršil tatvino in bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, nato pa izgnan iz Češkoslovaške. To pa mu ni nikakor bilo po volji in se je zato vrnil z napačnim potnim listom, ki ga je dobil od nekega dunajskega Žida za 100 šilingov. Pa tudi dunajska policija se je že ž njim seznanila, ko ga je prijela zaradi izvršene tatvine, ki mu jo je sodišče nagradilo z enim letom težke ječe.
Drugi vlomilec je izjavil, da se piše Maksimilijan Souba. Priznal je, da je bil na Dunaju že večkrat kaznovan. Pa tudi on je navedel napačno ime. Našli so namreč pri njem pismo, v katerem nekdo sporoča, da se je njegova ljubica Grel« Hulova na Dunaju umorila. Poznejše poizvedbe so dognale, da jc bila Hutova prostitutka in silna ljubiteljica kokaina, ki je izvršila samoumor v kokainski
Svetovni rekorder Segrave. Znani angleški avtomobilski dirkač major Segrave je dosegel s svojim avtomobilom >Zlata puščica«- hitrost 370 kilometrov na uro. S tem si je osvojil svetovni rekord, ki je znašal 233 km.
pijanosti. Tako je policija ugotovila, da se piše Souba Rudolf Rozkon. Oba vlomilca sta bila dobro znana v dunajskih vlomilskih krogih in sicer Rozkon kot ta »Beli«, Halzar pa kot »Fredy«. Oba sta bila vedno elegantno oblečena, kakor se danes sploh vsi mednarodni lopovi večjega formata odlikujejo po svoji eleganci. Tako gre »kšeft« mnogo bolje.
Kakor je izjavil >Fredy<;, sta odpotovala oba prijatelja tuje lastnine v Prago dne 6. t. m., da izvršita kak dober kšeft«. Kakor je sedaj policija ugotovila, sta nekaj časa tudi res izvrševala dobro svoj posel. Tako sta dne 9. t. 111. vlomila v železno blagajno Združenih praških špediterjev ter dobila tu 28.000 Kč. Nato sta vlo ilca v železno blagajno Fisch-manna, kjer sta zaslužila 5000 Kč in nekaj dragocenosti. Nato sta skušala vlomiti še v blagajno trgovca Hessa, kar se jima pa ni posrečilo in sta zaplenila le dve ženski uri.
Ob vlomilca sta imela prvovrstno vlomilsko orodje ter sta bila tudi dobro oborožena. Imela pa sta tudi v Pragi svoje pomočnike in enega je policija že aretirala. Njegovo ime pa policija še ni izdala, ker upa, da odkrije še druge poinagače. Pri zasledovanju te mednarodne tolpe sodeluje tudi dunajska policija in upati je, da bo to sodelovanje rodilo najlepši uspeh.
Tri senzacionalne iznajdbe v enem tednu
Danskemu inženerju Verhagenu se je po dolgoletnih poskusili posrečilo iznajti neko novo kovino, ki ima to lastnost, da je raztegljiva kakor gumi. Poleg tega je ta kovina tako lahka, kakor aluminij. Tej iznajdbi pripisujejo ogromno važnost, posebno za industrijo.
Druga, za tekstilno industrijo važna iznajdba je »rastlina«, ki jo je po dolgih križa* njih vzgojil neki Anglež. Strokovnjaki trdijo o tej umetni rastlini, da bo značila popoln preobrat v tekstilni industriji, ker producira v veliki množini lan in druge, za tekstilno indu-industriijo potrebne snovi.
V Ameriki pa so iznašli novo, strašno rno-rilmo snov, tako imenovane smrtonosne žarko, ki imajo tako moč, da na veliko daljavo raztopijo 100 metrov debelo svinčeno ploščo io uničujejo vsako živo bitje.
Nepričakovan konec bokserskega boja.
Ce poznajo živali belokožce? In kako? Ne razlikujejo samo natančno med človekom in živaljo, temveč tudi med belokožcem in črncem. Celo stari samci med levi, biki in sloni napadajo črnce le redko. Belega človeka skušajo ubiti, ker on je sovražnik.
Zlasti je divji na belokožce in njegovo puško zvili slon in še bolj premeteni zamorski bik. Nastrcljen bik zbeži v goščavo, potem pa se oorne na stran in g te naprej proti kraju, odkoder je padel strel. Tu čaka, tih ko miš, da gre lovec, vesel svojega uspeha, mimo njega. Nato pa ga napade nenadoma od zadaj.
dufoa tn svce

Fosfuncca Bernarda Shawa Poljakom
Znameniti angleški dramatik iu satirik Bernard Shaw je nedavno napisal prolog k »Ce- j zarju in Kleopatri« in sicer je bil ta prolog napisan specialno za poljske odre in je namenjen »novodobnemu poljskemu občinstvu«, kakor pravi avtor v j uvodni scenični opazki. Poljaki so bili veselo presenečeni, ko je dospela do njih ta senzacionalna vest. Njihovo navdušenje za Shavva pa se je precej ohadilo, odkar so prinesle «Literarne vesti« omenjeni prolog v poljskem prevodu Florijana S o -bieniovvskega. Jezni niso samo na Shawa, kateremu očitajo in zamerijo, da ne pozna poljskega življenja in zgodovine, ampak tudi na prevajavca, ki ni poučil Angleža o težki zmoti, v kateri se glede Poljakov nahaja.
V resnici je pričujoči prolog pisan v ostrem, I pokroviteljskem tonu, čeprav se iz literarnega vidika mora priznati, da je odlično pisan in da razodeva velike sposobnosti v duhovitosti misli in v prožnosti s'oga. Položen je v usta egipčanskega boga R a, ki izpred svojega svetišča v Memfidi kot »častitljiva postava z jastrebovo glavo« govori Poljakom, katere takole nagovarja: « Umolknite in jx>slušajte me, nepoboljšljivi sinovi nekdaj velikega naroda.« Nato razvija analogijo med starim in novim. Rimom in sodobno Poljsko. Nasproti si stojita ob času preloma Pompej in Cezar, prvi zastopnik starega, imperialističnega Rima, drugi stoječ na strani bogov, Katerih pota so pota modrosti... «In zgodilo se je potem, kar se je zdelo nemogoče: duh čovekov je zmagal nad krvjo in železom, ki se pri vas še vedno visoko cenita.« In nato jih opominja: »Ne dajte, da bi šel mimo vaših ušes ta opomin, vi, kateri bi radi bili deležni Pompejeve slave, če bi vam moštva zadostovalo; vojna je namreč volk, ki zavija tudi pred vašim pragom.«
Po vsem tem je pač lahko razumljivo, da je Shaw zadel v sršenovo gnezdo in da so Poljaki nezadovoljni z augieško lekcijo.	Fr.V.
50 letnica A. Einsteina
14. marca poteče 50 let, odkar se je rodil slavni in popularni nemški fizik Albert Einstein, ustanovitelj tako zvane relativitetne teorije. Malo-kateri sodobni učenjak je tako na široko prodrl v javnost kot Einstein, zlasti po vojni je vse govorilo o relativitetni teoriji in filozofiji relativnosti, ki da jo Einstein zagovarja in propagira. Zlasti publicisti, esejisti in literati, dalje tudi nekateri filozofi, so se spravili na Einsteina, eni navdušeno pritrjujoč, drugi odločno odklanjajoč ga. Slovstvo o Einsteinu je naraslo v nedoslednost, tekom nekaj let je izšlo preko 6000 del. Pribiti moramo žalibog, da veličina Einsteinova ne tiči v tej širokosti in popularnosti, nasprotno: Einsteinovo življenjsko delo se tiče čisto nečesa drugega, in našteti njegovi »pripadniki« in »nasprotniki« so ga na popolnoma ■ezaslužen način potegnili v metež javnega mnenja ter mu podtakniti stvari, s katerimi Einstein nima nobene zveze. Žal se niso urezali le nekateri publicisti, • tertveč tudi resni filozofi in duhovno pomembne osebnosti.	,
Einsteinovo življenjsko delo se tiče teoretske fizike, oziroma osnov sodobne iizike, in sicer se je Einstein spravil na probleme, ki spadajo k najtežavnejšim in se dajo utemeljiti le z višjo matematiko. Zato je iluzija, da bi vsak inteligent mogel pronikniti v njih razumevanje. Popolno daleko-sežnost nekaterih problemov, ki jih je Einstein rešil ali vsaj skušal rešiti, more doumeti le majhna kopica ljudi — morda je na vsem svetu kakih 50 fizikov, ki bodo Einsteinu mogli slediti v celoti in podrobnostih. Nekatere točke so seveda enostavneje. Od tako zvane relativitetne teorije je speči-elna rel. teorija razmeroma enostavna, in to je tudi prodrla v javnost in izvenfizikalične vrste. Dočim se splošna relativitetna teorija že peča s pojmi mase in gravitacije, torej nečem, kar si ni več mogoče konkretno ponazoriti. A Einstein izkazuje še celo vrsto monumentalnih del iz drugih področij fizike. Originalne izsledke ima v teoriji atomov in izžarevanju energij. Pravkar je dovršil novo delo, ki obsega le 6 strani in posega v naj-abstraktnejše in pa najsplošnejše fizikalne pojme. Einstein skuša najti skupnost med težnostjo (gravitacijo) in elektro-magnetičnim poljem. V koliko se mu je ta dokaz posrečil, bo pokazala bodočnost,
Einstein je judovskega pokolenja, rojen je v Ulmu, bil je od leta 1894. v Švici, 1909 je postal profesor na politehniki v Curihu, nekaj časa je bil v Pragi (1910). Leta 1913. pa je postal član berlinske akademije znanosti ter predstojnik instituta cesarja Viljema za fiziko. Poleg tega predava Einstein kot honorarni profesor na berlinski univerzi. L. 1921. je prejel Noblovo nagrado za fiziko. Zani- 1 mivo je, da predseduje Einstein nemški ligi za j »človeško pravo« (Deutsche Liga fiir Menschen-reehte), v sličnih humanitarnih zadevah je že večkrat odločno zavzel svoje stališče.
Zbori št. t.
»Zbori«, ta naša izvrstna revija nove zborovske glasbe, so sedaj stopili v svoj peti letnik. Porojeni iz nujne jx>trebe dajati vedno sveže hrane našim "zborom, ko so pa založniki tako zelo skeptični za posebne izdaje, nam je v štirih letih obstoja revija v uredništvu pevovodje g. Zorka Prelovca nabavila presenetljivo množino zborov pestrega značaja in vedno boljše kakovosti. Vršila je požrtvovalno delo za stvar, to moramo na glas povedati, zakaj za takšno majhno ceno dati toliko — to je že skoro več kot ljubezen do stvari in žrtvovanje zanjo!
Zato pa Bog ne daj, da bi nam Zbori zašli v finančne težkoče. Vsak pevec, vsaka pevka, kaj šele vsak, prav vs".k slovenski pevovodja in orgamst, društvo, učiteli, cerkev, bi se morala naročiti nanje, radi r.jih kvalitete in zato, da se to požrtvovalno delo podpre. Krepko sezite, pevci po Zborih, to je Vaša revija, Vaš kruh!
št. 1. je zunaj okusno opremljala v novi barvi in prinaša v glasbeni prilogi na 8 straneh štiri nove zbore: M. Hubadovo novo priredbo državne himne »Bože pravde«„ Jos. Pavčičevo priredbo B. Ipavčeve Ilirija oživljena« (konec: svo-jih Ii otrok s povdar-kom na »jih« me preseneča!) in »Pesem o kapitanu« (O. Zupančič), (istotako me preseneča vulgarni »sant II vesel« v 4. taktu, sicer efektna peljava naša, ki ga ostali spremljajo) ter O. Devov moški zbor »Svetla ncč«.
G asbeno-književna priloga prinaša I. Peruzzi-! jevo pesemeo »Srečanje«, članke »Oskar Dev — šestdesetletnik«, dr Pavla Kozine začetek razprave o »Antonu Nedvedu, prvem slovenskem glasbenem učitelju in njegovih učencih.« Prav, da se spomnimo ' zaslužnega Nedveda ob stoletnici njegovega rojstva! Članek bo vsakomur dobro došel. Prof. Vasilij Mirk poroča o Tržaški Glasbeni Matici. Slede društvene vesti, glasbene novosti ter koncertna kronika. Številka je lepo ureiena. Prav je, da je opustila ekscerpte iz revij, ki jih itak vsi ostali naši listi prinašajo. Vzelo je mnogo prostora, j Sezite po Zborih vsi!
Revizija agrarnega zakupa. Okrožni agrarni urad je izvršil v sredo, dne 13. marca revizijo agrarnega zakupa, ker so se nekateri interesenti pritožili, da sc jim godi krivica. Nekaterim se je odvzelo, kar so imeli v zakupu in bodo dobili potrebnejši in revnejši. — Nadarbioski mlin je prevzel na dražbi g. Jože Spilar. Ga priporočamo. — Pošta, kot smo naknadno zvedeli, postane vcndar-le pogodbena in sicer s 1. aprilom t. 1.
Kočevje
Kakor smo že poročali, je letošnja zima. ki nima primere v zgodovini, tudi v Kočevju in okolici veliko človeških žrtev. V zadnjem času so umrli v Kočevju in bližnjih vaseh: Jožeta Rothei, stara 69 let, Marija Eppich, stara 72 let, Antonija Jonke, stara 79 let, Ana Skubec, stara 75 let, Marija Ver-derber, stara £0 let, Ivan Kump, star 73 let, Magdalena P ut, stara 65 let, Helena Gcde, stara 83 let in Jože Gašparič, star 76 let. Kakor videti, same stare grče. — Kakor poročajo, jc kupila kočevska posojilnica in hranilnica hišo g. Barielma-Osvvaldovo za 800.000 Din.
Hodfo
V.
ProL Matija Murko je bil na ustanovni seji odbora za sklicanje I. kongresa slovanskih jezikoslovcev v Pragi izvoljen za predsednika odbora. — Kongres obeta biti zelo obiskan.
Hrvatska Prosvjeta. izbrano lepa književna revija hrvatske katoliške struje, prinaša v 2. številki razun zanimivih člankov (Cviječe iz Spanjol-ske mistične dubrave) in nadaljevanja romana Fe-minist od Vlad. Deželiča ml. lepe grafike Kumana ter portrtete piscev, med njimi našega Preglja,
ki ga je napisal g. Ljuba Marakovič.
*
Bogoslovski Vestnik, leto IX., zvezek II., prinaša: Lukman: Kartuzijana Sitrida iz Jurklostra Commendac.io celle<r; Bren: Boj za parciunkulski odpustek v ljubljanski škofiji. — Praktični del. —
Slovstvo. — Ocene. — Papež o katoliški akciji. *
Gencvieve Duhamelet: »L'espace d'un ma-
tin«. Veliko zanimanje zbuja v francoskih književnih krogih poslednji roman mlade pisateljice Ge-nevi&ve Duhamelet, v katerem opisuje z nežno ljubeznijo življenje duhovnika-učenjaka. Mnogo je na svetu duhovnikov, ki so odlični učenjaki, zato je prav, da srečamo kdaj tudi v svetu domišljije takega človeka. Napak bi bilo zahtevati, da bi obdelovali romanopisci zgolj podobne pojave, vendar je razveseljivo in velika zasluga Duhameletove, da je posvetila svoj poslednji roman baš temu toliko zanemarjenemu in tako malo uvaževanemu predmetu. — Pri nas je zopet Ivan Pregelj, ki je sicer skromnemu, pa vendar za našo znanost zaslužnemu župniku -Petru Pavlu Glavarju« postavil lep in trajen spomenik. — s. i.
■t .ifJAJCS. rtflf*'11
fc
Dopist
Jesenice
V društvenem kinu na Jesenicah oziroma na ivi se te dni predvaja največje filmsko delo sveta. ,'olikanj lepote ni mogoče nikjer več videti in je za Jeseničane jako ugodno, da je ta umotvor mogoče videti doma. V Ljubljano so,prihajali od daleč, da so videli »Kralja Kraljev«, Jeseničani pa ga morejo videti doma. — Okoličani naj se blagovolijo poslu-žiti nedeljskih predstav in pa na praznik sv. Jožefa, ko je na Savi prvi pomladanski in sploh največji sejem. Pred vsako predstavo bo kratko predavanje.
Nesreča. V ponedeljek se je v valjami ponesrečil dvajsetletni delavec Adolf Jakopič. Zlomil si je roko ter so ga prepeljali v tovarniško bolnišnico. Naslednji dan pa v ljubljansko bolnišnico. Doma je z Dobrave pri Jesenicah.
Podružnica slovenskega planinskega društva na Jesenicah bo imela svoj redni letni občni zbor dne 24. marca ob 2 po po dne v gostilni pri .Mesarju na Jesenicah. Na dnevnem redu je izven običajnih poročil funkcijonarjev tudi sklepanje o zgradbi planinske koče na Rožci v Karavankah. Z ozirom na ■o važno točko dnevnega reda, poživljamo vse članstvo, da se zborovanja polnoštevilno udeleži.
Metlika
Oblastna-trtnica v Drašičah prav lepo napreduje. Sicer je malo mraz oviral delo, pa vendar še ne preveč, tako da je šlo vedno leix> naprej. Te dni so se dala na dražbo še razna defa. Zrigoianega je že večina sveta. Delo je bilo težavno, ker mestoma so deavcc ovirale ogromne skale. Toda neustrašeni domačini, vajeni rigolanja, se niso strašili dela ne skal, ne streljanja, nc mraza, samo da je delo napredovalo.
Vinarska in kletarska zadruga, ki se je ustanovila in vložila tudi že prošnjo za registriranje na trgovsko sodišče, išče sedaj prostorov za prvo pro-vizorično klet Uspeh je zagotovljen, ker je zamma-nie zadosti veiiko ui »e je že več vinogradnikov vpisalo v zadrugo ob priliki občnega zbora Vinarskega društva v nedeljo. Vinogradniki, ako je vaša želja in potreba po vinskem izvozu in dobrem enotno
tipičnem pridelku, oglasite se in vpišite v novo zadrugo. Prav iskreno hvalo ste dolžni oblastnemu odboru za naklonjenost in prvo pomoč.
Sneg za jo leto še ni minul, vendar se kaže
tako zelo potrebujejo lepega vremena, da mogli kaj storiti, ker delo je zelo zastalo.
Kaznovana ničemurnost, igrica v dveh dejanjih, ki so jo priredila dekleta preteklo nedeljo v dvorani, ie nrav lepo izpadla in razveselila gledalce, da so**!' iz srca nasmejali. Dek'eta, le tako naprej! Naj pa prihodnjič fantje pokažejo, kaj znajo.
Ptuj
Telovadno društvo »Orel« v Ptuju priredi dne 19. marca na Jožefovo v Mestnem gledališču telovadno akademijo s krasnimi prostimi vajami in ginljivim simboličnimi nastopi. Pridite pogledat, da se prepričate o našem delu v pretekli zimski sezoni.
Prosvetno društvo v Ptuju priredi predavanje o Kristusovem življenju in trpljenju, ki ga bo pona-zoroval velikanski film »Kristus Kralj«. Prireditev i se bo vršila v mestnem gledališču v dneh 22., 23. in I 24. marca t. 1.
® Glasbena matica v Ptuju. Klavirski trio I Slohr-Pahor-Šedlbauer bo priredil v soboto 16. t. m. j dvorani Glasb, matice koncert češke glasbe v proslavo 25 letnice smrti Ant. Dvoraka. Spored: 1. Ant. 1 Dvorak:: Trio Dumskv, op. 90; 2. B. Smetana: Trio g mol, op. 15; 3. J. Suk: Trio es dur, op. 2. — Koncert se bo vršil pod pokroviteljstvom čekosl. konzula g. dr. Fr. Resla. Tem potem obveščamo one, ki so dvignili vstopnice za »Zikov« koncert, da iste ne ve!jajo za sobotni koncert. — Ravnateljstvo.
Št. Jernej na Dolenjskem
Poštni avto in zagrebški »Tapred« zopet
redno vozita. Samo to ie nerodno, ker oba vozita skoro istočasno v obe smeri: proti Novemu mestu in proti Brežicam.
Umrl je dne 12. marca na Dol. Vrhpolju užit-kar Jože Kuhar. Prejšnjo nedeljo je bil še sam v Pleterjih, kjer je opravil velikonočno spoved.
Konsumno druitvo prav lepo napreduje, odkar je v rokah novega načelstva in novega poslovodje. Ko bi bil vedno tak promet, kot je sedaj,
bi že davno bilo v svojih prostorih.
Radio - Belgrad. Amater nam piše: >Ko sem iz včerajšnjega »Slovenca- doznal, da je belgrajska oddajna postaja že v obratu, sem sn koj zvečer lotil naloge, da jo poiščem. Stvar se mi je takoj posrečila, našel sem Belgrad na valu 452 ni. Javlja se 7, besedami: »Halo Beograd, halo Beograd!«: Med posameznimi točkami se napove program razen v srbohrvaščini, še izmenoma enkrat v nemščini, drugič v angleščini, francoščini in tudi v esperantu. Napovedovalec pove tudi valovno dolžino nove postaje v teh jezikih. Program so tvorile od 11 dalje, pevske točke, harmonika solo in koncertne točke radio tria. Med izvajanji so bile prečitane časopisne vesti. Malo pred koncem oddajanja so bili vsi poslušalci naprošeni v francoščini, da javijo, kje, kako in s kakšnim aparatom so slišali postajo. Konec emisije je bil ob 1. Postaja se čuio dobro, normalno v zvočniku, ima pa precej močan fading. — Amaterji, ki jo bodo iskali, jo najdejo med Rimom in Celovcem.	<	Č. N.
LjuHjiMirka postaja »Reskete-preskete« neha oddajati. Nšim ljubljanskim poslušalcem se bližnjo menda boljši časi. Uprava cestne železnice se je odločila, da po svojih močeh odpomoro hudim motnjam, ki jih je povzročal tramvaj. 2e pred tedni je naročila nove drsalce-odjemalce toka, kojlh naloga bo odvzemati tok od žice z manjšimi motnjami in prekinjevanji, ki so v najhujši meri povzročale ono nesrečno prasketanje in pokanje v sprejemnih uiparr.tih. Tovarna je že odposlala šest takih drsalcev in v kakih dveh, treh tednih bo vodstvo že napravilo poskus, v koliko bo z njimi od-pomagano našim amateriem. O jjopolnem uspehu vodstvo železnice že sedaj ni prepričano, ker vzrok ruotnjam niso sami slabi drsaici in premalo napeta žica temveč tudi slabe tračnice. Žico bodo ob tej priliki pač močneje napeli, tračnic pa seveda radi ogromnih stroškov zaenkrat ne bodo mogli izmenjati. Upamo, da bo uvedba boljših drsalcev učinkovala tako povoljno, da bo ublažila bojno razpoloženje med tramvajem in amaterji, ki bomo v bodoče vse svoje bojne sile lahko posvetili mas"ž-nlm aparatom. V tolažbo onim amaterjem, ki jih bo menda že v letošnjem letu osrečila nova tramvajska proga s svojo bližino, povemo, da bodo novi vpzovi kikor tudi proga opremVeni tako, da jim 3t.,,električnem oziru ne bodo delali nikakih težav in dopuščali nemoten sprejem radio valov.
Programi Radio-LjuMjana t
Petek, 15. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Uvod v glasbeni svet, dr. Vurnik. — 20 Za črnim zastorom, v spomin Bohuslava govori član nar. gled. g. Gregorin. Nato večer Radio-kvarteta (gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik in Eržen). 1. R. SlrauB: Po tihih gozdnih potih — 2. Musorgski: Solza — 3. Linke: Idila kresne noči — 4. Weber: Uvertura k Oberonu — 5. Bizet: Fantazija iz Car-inena — 6. Boccherini: Menuet — 7. Rahmaninov: Elegiia _ 8. Ziehrer: Romantični valček. — 22 Poročila in časovna napoved.
Sobota, 16. marra: 12.30 Reproducirana glasba — 13 časovna napoved, reproducirana "lasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Nemščina, ga dr. Piskernik. — 19 Dubrovnik in okolica, propagandno predavanje v nemškem, češkem in slovenskem jeziku. Sestavil g. ravn. Pintar. — 19.30 O veroslovju, vseue. prof. dr. Ehrlich. — 20 Po-ml"d v literaturi in glasbi. 1. Gerbič: Mrtva pomlad — 2. Adamič: Slanica — 3. Ipavic: Pomladni veter — 4. Adamič: Zapihaj južec — 5. Rožanec: Intermezzo. Pojeta g. R. Petrovčič in gdč. Mezfe — (i. Giilrich: Pomladni čar,, polka — 7. Recitacija gdč. A. Zalarjeve — 8. Medved: Ljubezen in pomlad ter narodna: Gozdič je že zelen, poje kvartet »Ljubljana« — 9. Grieg- Pomladi, izvaja radio orkester — 10. Citraški tercet »Vesne:: Siiss: Koncertna uvertura in Einslein: Dunaisko srce. valček; nato radio orkester — 22. Poročila in časovna napoved — 22.15 Sprehod po Evropi.
Drugi programi t
Petek, 15. marca.
Današnji spored beljsralske postaje. 11.20 Poročilo o vodnem stanju. 11.25 Gramofonske plošče. 11.45 Poročilo o vodnem stanju.
Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.15 Lahka glasba. 20.35 Koncert klasičnih skladb. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.15 Orkester. — 16.25 Komorni koncert — 19.05 Zabavna glasba. — 20 Iz gledališča. 22.20 Lahka glasba. — Stuttgsri: 10.30 Plošče. -12.15 Koncert. - 16 Koncert. — 18.10 Plošče. -20 Simfoničen koncert filharmon. orkestra. — 22 Plošče. — Bern: 12.50 Plošče (plesna glasba). — 16 Koncert. — 18.15 Plošče. — 20 Sovražnik glasbe.— >0.50 Koncert. — Katovice: 16 Plošče. — 17.55 Po-liudna glasba. — 20 Simfoničen koncert iz Varšave. Rim: 13 Trio. - 17.30 Petje in glasba. - 20.45 Opereta. — 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 16.30 Lahka glasba. — 19.30 O muzejih. — 20 Zabavna glasba. — 20.50 Simfoničen koncert. — Dunaj: 11 Kvartet Ccrda. — 16 Orkester. — 17.30 Koncert skladb za cello. — 19.30 Prenos iz opere; nato orkestralni koncert. — Toulousc: 13 45 Koncert. — 21.30 Operna glasba. — 22 Konccrt. — Milan- 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Jazz glasba. — 17.20 Otroško uetje. — 20.30 Simfoničen koncert. — Budapcsl: 10 Cerkvena glasba. — 11.30 Evangeličanska služba božia. — 12.35 Trio. — 17.15 Ciganska kare'a. — 19.30 Prenos opere. — 22.30 Oranio-ionske plošče. Varšava: 12.10 Plošče. 15.50 Plošče. — 17.55 Koncert niandolinskega orkestra. — 20.15 Simfoničen koncert varšavske filharmonije.
Naznanita
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Petek, 15. marca: Zaprlo. Sobota, 16. marca: UTOPLJENCA. Red C. Nedelja. 17. marca ob 15 pop.: DANES BOMO TIČI. Ljud. predstava pri zniž. cenah. Izven. Ob 20 zvečer: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPEKA: Začetek ob pol 20. uri.
Petek, 15. marca: Zaprto.
Sobota. 16. marca: FAUST. Gostovanje g. Ljubiše
lličiča. Izven. Nedelja, 17. marca: POLJSKA KRI. Gostovanje g. Ljubiše lličiča. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven.
Gounod: Faust. V soboto dne 16. t. m. se bo pela v ljubljanski operi ponovno Gounodova opera »Faust z g. Ljubišo Illčičem kot gostom v glavni in naslovni vlogi. Poleg njega nastopi tndi ga. Zinka Vilfan-Kunčeva v vlogi Margarete. Predstava je izven gledališkega abonmaja pri običajnih opernih cenah.
Mariuorako gledališče
Petek, 15. marcu ob 20. uri: PRIREDITEV POŽARNE BRAMBE. Sobota, 16. marca ob 20. uri: POLJSKA KRI. B.
PTUJSKO GLEDOALIfiČE
Petek, 15. marca ob 20. uri: BAJADERA. Gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov.
Orel
Orlovski odsek Ljubljana - Sv. Jakob vabi
na telovadno akademijo, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob ]>ol 8 zvečer v telovadnici šole na Grabnu. — Vstopnina: Sedeži 12, 10 in 8 Din, stojišča 8 Din. Med odmori igra salonski orkester.
Središče ob Dravi. Tukajšnja orlovska mladina priredi v nedeljo dne 17. t. m. v Društvenem domu svojo VII. telovadno akademijo s pestrim sporedom — Vstopnice se dobe v predprodaji po 8, 6 in 4 Din pri br. Jankotu Štaniberger v Središču. Začetek ob pol 8 zvečer. Vsi prijatelji orlovstva iskreno vabljeni.
Naše dijaštnfo
»Danica« Zagreb. V soboto, dne 16. marc*
1929 se bo vršil ob 8 zvečer redni semesiralni občni zbor v lokalu >Danicc«, Paluiotičeva ul. 31. Udeležba strogo obvezna!
Darovi
Za gladujoče so poslali g. velikemu županu še: Feliks Stare, lesna industrija, Kolovec, p. Radomlje, 200 Din; Jos. Bruss, Dol. Logatec, 300 Din; >Kočevje«, tekst, industr. družba, Kočevje, 30 Din; Matko Vale, Št. Jernej, 50 Din; Ivan Bohinc st., lesna industrija, Medvode, 100 Din; >Se6ir«, tov. klobukov, Škofja Loka, 200 Din; Ivan Rus, lesna industrija, Loški potok, 500 Din; Franc Kosak, Grosuplje, 250 Din; Ant. Stare, posestn., Mengeš, 100 Din; L. C. Tschinkel, parna žaga, Ribnica, 200 Din; Viktor Medeu, veletrgovec, Ljubljana, 500 Din; dr. Štefan Rajh, odvetnik, Kočevje, 10 Din; Charles Molin, tovarna lesnih lepenk, Tržič, 400 Din; Gozdarski urad barona Born, Tržič, 1000 Din; »Arbor , lesna trg. in industr., Ljubljana, 300 Din; dr. Juro" Adlešič, odvetnik, Ljubljana, 500 Din; Županstvo Mošnje 160 Din; Ivan Gregorič, -avnalelj podružnice Narodne banke, Ljubljana, 200 Din; Občine črnomaljskega okraja 600 Din; Oton Delela, Turn, p. Preddvor, 200 I)in; A. Kraje, Grahovo pri Cerknici, 100 Din; Ivan Jalen, Rateče, 100 Din; Blaž Jeriček, Rajhenburg, 50 Din; ilntex<, tekst, industr. družba, Kranj, 300 Din; Fr. Stupica, trg. z želez-nino, Ljubljana, 200 Din; Občinska hranilnica na Vrhniki 1000 Din; šolska mladina v Adlešičih 53 Din; Janko Baloh, trgovec v Ljubljani. 250 Din; Dragotin Hribar, tovarna pletenin v Ljubljani, 120 parov dečjili, ženskih in moških nogavic. — Doslej skupno v gotovini 76.799 Din. (Dalje sledi.)
Poizvedovanja
Iigubila se je denarnica, v kateri se Je nahajala manjša vsota denarja in dam. nikel. ura. Pošten najditelj naj jo odda v naši upravi.
Prireditve in društvene vesti
n. redni občni zbor Pevskega društva »Hum« v Laškem se bo vršil v nedeljo 17. marca 1929 ob pol 5 popoldne v društveni sobi gostilne gosp. Sommer v Laškem. P. u. člani in prijatelji lepe slovenske pesmi se vabijo prav vljudno n« mnogoštevilno udeležbo. — Odbor.
Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, priredi v ponedeljek 18. t. m. ob 20 v mali dvorani Sokolskega doma koncertni večer gojencev z dokaj iiestriiii sporedom: orkester, mladinsko petje, klavir in gosli.
Koncert slavnega Ševčtkovega kvarteta, ki bi se moral vršiti danes v petek dne 15. marca v Filharmonični dvorani, je preložen na pondeljek dne 18. marca. Že kupljene vstopnice veljajo z» pondeljek.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic se ražunajo više.
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ilužbodobe
Mesarskega vajenca
poštenih staršev sprejmem takoj. — Naslov v upravi pod št. 2493.
Sprejme se učenec
za slikarsko in pleskarsko obrt pri Ivanu Stef-ferl, Konjice. Hrana in stanovanje v hiši.
Služba cerkvenika
se razpisuje do 31. marca 1929 v Novi Oselici. Prosilci se naj pismeno ali ustmeno oglasijo pri župnem uradu v Novi Oselici, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko.
1	m	HRxm 23122	i
Organist in cerkvenik
ali tudi kot občinski tajnik, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Ce-ciljanec« št. 2262.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana -L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Bleiweisova c. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni.
Inštruktor
se išče za 4. meščansko. Trobernjak, šolski sluga, Maribor, Miklošičeva 1.
»

Kože
divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana.
liffliffHTM
Prodam
večjo količino sodarskega orodja, nekaj kubičnih metrov sodarskega hrastovega lesa in 300 železnih obročev. Vse je v dobrem stanju. Cena se izve pri lastniku. Josip Pire, Leskovec pri Krškem.
Fotografski aparat
kvadratičen, 10 X 15, firma :>Iea«, skoraj nov, malo rabljen — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 2492.
Medu
okoli 60 kg, mešanega, cvetličnega in jelkovega, prodam po isti ceni kot je sladkor. Zamenjam ga tudi pa sladkor. Ludovik Peterlin, posestnik, Dol-šake 2, p. Rob na Dolenj.
Več tisoč kg slame
prodam. Avšič, Kleče — Jezica.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Umrl nama je najino najdražje, najin edinček
DARKO
Pogreb bo v petek, dne 15. marca t. 1. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 13. marca 1929.
Matjašič Miroslav in Antonija
Mestni pogrebni zavod.
Ei
Branjevci, pozor!
Lepa jabolka, največ ma-šancerjev, prodam 1500 kilogramov po ugodni ceni. Josip Dom, Slov. Bistrica.
stanovanja
Opremljena soba
s hrano, se odda. - Kje, pove uprava v Mariboru.
Solnčno sobo
veliko, elegantno opremljeno, v sredini mesta, oddam dvema solidnima osebama s 1. aprilom. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2497.
Poizvedbe
Mlad pes volčjak
(psica), ki sliši na ime »F 1 u x«, se je zatekla. — Najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Vehovec, Florijanska 5.
Posestva
Hiša
ob glavni cesti, blizu trga, pripravna za vsakega obrtnika ali vpokojenca, 3 sobe, predsobe, kuhinja, shramba in delavnica, vodovod, vse v najboljšem stanju, in HIŠA z gozdom, njivo in vrtom, v prijetni vasi blizu trga, pripravna za vpokojenca, 2 sobi, kuhinja in predsobe in shrambe, se zaradi preselitve proda. -Več pri Karelu Cizelj, Vransko pri Celju.
Zaslužek
Dober zaslužek
do 100 Din dnevno, nudimo osebam, katere bi prodajale naše gospodarske predmete, lahka prodaja. - Navodila, kakor vzorec proti 10 Din v znamkah. Vprašati na Rozman, Maribor, poitni predal 2.
Denar leži na cesti!
Najdejo ga samo zanesljive osebe. Pišite za pojasnila: »Slavija«, list za lepšo bodočnost naših ljudi doma in na tujem, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10/S.
Razno
Klavirji
Eianini in harmoniji, naj-oljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cenel Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš - Celje.
Tvrdka A. VOLK
Liubliana, Resllevn cesta 24 nudi najceneje vse vrste ošenlčno moko tn druge
mlevsko Izdelke. Zahtevalte cenik
Vsakovratno
zlato
bnpnle
po naivigjlb cenah. ČERNE. fuvelir, Ljubljana.
Wolfova ulico št. 3.
Ajdova
moka 5 Din
garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sede), umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko.
Tovarn^ho sliladiSče srajc.
slovite svetovno tovarne
1.30SS i M
Iz Prage, znamko
Beli zobje
se nahaia pri
Kosti Nikolif drug
BEOGRAD
v lastni n< vi hiši, Knez Miha]tova 12. — Prodaja samo trgovcem na debelo
Poravnajte naročnino!
Nemško - slovenski slovar
Uredila
dr. Fr. Bradač in dr Janko Šlebinger Subskripcijska cena Din 96 — za vez. izvod
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. .........................................
Inserirajte v ..Slovencu"!
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slono-vino tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bo-detc brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 8
Cenj. čitatePem se pripororato nas ednje tvrdke:
BLAZfANCAR
soboslikarslvo ln pleskar LJUBLJANA, Breg 8
lSiektroinStalnoije za mlin pogon, prodaja iu pre vljiinjo elektromotorjev mehanična delavniea
člektropodietje, Liubliana Ul
.lernejova e. 5, telef. 825;
K. Pečenko
trgovina vseh vrsi usuja in čevljarskih poireiišči«
L ubllana. S«. Petri teste 32
PR1ST01 & BRICELj
črkoslikana, Liubliana Aeslieva c. 4 • S«. Pstra c. 35
l eiei. 2908 Ustan. 190
Ivan Pakiž
trgovina z Juveli, urami, zlatnino in srobrnino
tju liana - Pred Škofijo 15.
Prodaalna K. T. D. (II. Nlftnan)
Llubtlane. Kopitarjeva ul. 2.
^fcDNABODAf,
VELESEJM V PRAGI
17.-24. MARCA 1929
SHAJALIŠČE TRGOVCEV IN INDUSTRIJALCEV CELEGA SVETA - IZLOŽBA CELOKUPNE CEHOSLO-VAŠKEINDUSTRIJE. KI UŽIVASVETOVEN SLOVES-UGODNA PRILIKA ZA v EPOSR E DEN NAKUP
KAR POCENI BLAGO VELESEJMSKA PALAČA — ODPRTA CELO LETO
UGODNOSTI ZA POTOVANJE:
POPUSTI NA ŽELEZNICAH ZA OSEBNE IN BRZO-VLAKE JUGOSLAVIJA 25%, CEHOSLOVAŠKA 33%,
AVSTRIJA 25°/o> OGRSKA 25%. VIZUM NI POTfUBEN - ZADOaTUJ£ POTNI LIST
POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: CEHOSLOVASKI KONZULAT, LIUBLIANA, BLEIU/EIS0VA CESTA
A LOMA C0MPANY, LJUBLJANA, ALEKSANDROV A2 „PUTNIK", LJUBLJANA. DUNAJSKA CE^TA ŠT. 1
Izmed sodobnih književnih izdaj so
i ram
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45'— elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
fiS^SHHR^Sii^aHHB
Kuharico
veščo kuhanja v večjih količinah, vajeno vseh kuhinjskih opravil, staro 30 do 40 let, sprejme v stalno službovanje Kmetijska šola na Grmu. Plača po zmožnosti od 300 do 500 Din mesečno. Oglasiti se pismeno ali osebno pri ravnateljstvu Kmetijske gole na Grmu, p. Novo mesto.
Prvi mopiner
s temeljitim blagovnim znanjem, oženjen, se sprejme. Prosto stanovanje in del vrta. — Ponudbe z referencami na: ED. SUPPANZ, PRISTAVA.
Organist
Razpisuje sc služba organista in mežnar-ja na Uncu. Nastop o sv. Juriju. Prošnje je vložiti na Župni urad Unec, p. Rakek,
lovarnlšKo shladiSče
PRAVIH FRANCOSKIH CEPIC »BERETSc teg t, belih ln v raznih barvah se nahaja prt:
KOSTI NIKOLIČ I drug,
Beograd, Knez Mlhnjlova 12. PRODAJA NA VELIKO!
Adam Milkovič:
Dva črna oglja . . .
Tisti dan po nedelji, je potegnil oče Boštjan na dvorišče novi koleselj, nato pa še prama. Mati je položila na voz dve culi krhljev in težko kračo, potlej pa oblekla malega Tomaža, ki je bil študirat namenjen, v novo, čisto novo obleko.
»Srečen bodi,« ga je še prekrižala s tresočo roko, potem pa — oče je potegnil vajeti — skrila obraz v predpasnik in utihnila.
V mestu sta z očetom poiskala hišo, tisto hišo, kjer bo Tomaž odslej jedel in spal, in Sta jo kar hitro mahnila po stopnicah. Tomaž je nekaj časa štel, potem pa le še pihal, pihal kakor meh.
Gospodinja, suha v dve gubi nalomljena Ženska, je lepega dečka kar precej pogladila. >Nu,< je zategnila, »kam pa ti kaniš; ali misliš za dohtarja?«
»Nak,« je oče Boštjan uprl vanj oči, »za duhovnika smo ga namenih.«
Od tistega dne je Tomaž preboleval težke ure. Oh, kako mu je bilo dolgčas! Zaman je iskal z očmi v sobi tisto veliko peč, po kakršni je doma vedno kobacal in butare za peko vanjo basal. Kadar pa je pogledal skozi okno, se mu je kar v glavi zavrtelo. Tako vi-soKo! Na ulici pa toliko ljudi! In kako se vsem mudi, kakor da bi jih kdo podil. O, tam na Zelenem hribu pa ljudje ne beže tako hitro; počasi, počasi jo mahajo, saj tudi nobenemu sile ni, da bi tekal po kolovozu.
Človek se vsemu privadi, in tudi Tomaž ?e je uživel v novo življenje. Gospodinja ga je vzgajala, kakor vzgaja vrtnar mlado drevesce. ako hoče, da bo rodilo zaželjeni sad. In res, Tomaž je bil kmalu med prvimi v šoli. 0 počitnicah pa je hodil domov in vedno kaj novega, učenega povedal. Takole ob nedeljah
so se krog njega zbirali stari vaški prijatelji in čakali z odprtimi očmi, kaj jim bo njihov Tomaž zopet novega povedal o svetu. Pa jim je Tomaž pravil o velikih hišah, o gosposkih ljudeh, pravil o takih ljudeh, ki morajo ves dan stati sredi cest in se jim — policaji — pravi, in pa — nekoč je bil šel z gospodinjo v kino — povedal je strinečim očem neverjetno novico, da hodijo tam ljudje po veliki •beli rjuhi in se še z ladjami vozijo po njej. Otroci so žejni požirali te čudne stvari in prosili vedno znova: Še, še kaj nam povej, Tomaž!
Večji in večji je prihajal Tomaž v domačo vas, a vedno, kadar je odhajal, čutil sredi čeki križ, ki mu ga je začrtala mali s tresočo roko ob slovesu. Zmeraj je gledala še dolgo za njim, gledala še potem, ko je že odšel za cvetočim grmom, in tiho prosila zanj Boga, da bi bil zdrav in srečen.
Osma šola — Tomaž, gospod. Knjige je že skrival v žep, saj ni, da bi morali vsi vedeti, da on, Tomaž, doma z Zelenega hriba, še klopi s hlačami briše — pa tak gospod!
Takole ob lepih večerih je hodil na sprehod, mislil na dom, na starše in šolo. Pa se je zgodilo neko popoldne, Tomaž je ravno pre-mleval na klopici Homerja, ko priteče k njemu mlad fantek in mu pomoli bel listič pod nos.
Tomaž je čital in zardel. — Leonora? — Kdo je to? — Da naj pridem zvečer —? Tako je mrmral, se plaho ozrl, potem pa prisluhnil utripanju srca. Nekdo mu je vrgel kamen vanj, vzvalovilo je in se ni dalo umiriti, dokler ni padla odločitev: grem. Res, šel je. Zvečer je šel in je zagledal pred seboj dvoje črnih dekliških oči. Nepoznana bolečina mu je legla v srce in se vanj zajedla, kakor da je bila že dolgo iskala pokoja, pa ga je našla sedaj, prav sedaj, v tem mladem neoskrunjenem srcu.
Tisti večer je Tomaž dolgo ždel v svoji sobici in kamorkoli je pogledal, od povsodi so mu gledale naproti tiste lepe črne oči. Listal je po knjigah, listal po zvezkih, gledal skozi okno v temno noč — zaman. Dvoje oči je gledalo vanj in ga ni izpustilo iz objema. Spomnil se je doma in zagledal ga je. Bil je upleten v venec cvetja, a sredi cvetja, sredi cvetja je zrlo vanj dvoje črnih oči. V duhu je zaklical mater, in prišla je. Videl je njeno srce, glej, bilo je ranjeno, a sredi rane sta žarela dva črna oglja — Leonorine oči.
Od tistega večera jo je videl še večkrat. Govorila sta o Hollywoodu, o športu in glasbi, o umetnosti in literaturi. O vsem sla govorila, le o ljubezni nikdar. Pa vendar je čutil Tomaž nekaj v srcu, a povedal ni nikoli. Tudi ni povedal kam pelje njegova pot. Ni ji izdal, da pelje njegova pot k Višjemu v samoto.
O kresu je spet prišel domov. Materine roke so se iztegnile po njem in ga poljubile z rahlim dotikom. Otožen in zamišljen je hodil Tomaž po domačem vrtu. Jablane in hruške so se mu klanjale, ptice so mu žgo-lele, njemu pa so uhajale oči nekam daleč, daleč v megleno daljo.
Tisto dopoldne po sv. Petni in Pavlu, je Tomaž zopet stal na griču. Ze je pripekalo solnce, ko zagleda pod gričem dolgonogega pismonošo Urha, ki mu je že od daleč voščil: Dober dan, gospod Tomaž.« Prav tedaj pa je stopila na prag mati. Urh se je Tomažu še enkrat odkril, potem pa segel v torbico. Leonora! je šepnilo Tomažu iz srca in res je bilo tako. Tomaž je čital, potem pa pogledal motno pred se.
»Tomaž,« je zaječala mati, »otrok moj, kaj je vendar s teboj?«
»Mati,« samo to besedo je iztrgal iz srca, potem pa ji dal belo pismo v tresoče roke.
Sin moj,« je vztrepetala mati, ko je od-
maknila oči od drobnih vrstic, »sin moj, pa ne da bi —?!«
Tomaž je stal kakor kip bolečine, gledal v materino srce in zdelo se mu je da žarita v veliki rani dva črna, črna oglja.
»Otrok moj,« ga je objela mati, »pa ne da hi zašel s poti?! Tomaž! Tomaž!« Zagrebla se je s prsti v telo, ki ga je v bolečini rodila, in Tomaž se je tisti čas izpovedal...
Potem mu je bilo lažje pri srcu.
»Tomaž,« je zaprosila mati, »saj me ne boš zatajil, kajne da me ne boš, Tomaž? Tomaž? Glej, te moje oči so prosile zate, ko si ležal na smrt bolan; prosile so Boga in te obljubile Njemu, da Mu boš služil, sem prisegla, ako te reši. Tomaž, Tomaž, poglej te oči, oči tvoje matere poglej in jaz vem, ne boš jih zatajil...«
Tisti večer je Tomaž dolgo stal na griču in gledal v nastajajočo noč. V dolini je zapel zvon s tihim klenkom, Ave Mariji je zapel, in tedaj se je Tomažu odprlo srce in je zaprosilo :
»Bog, Ti veš, kolik je boj v meni. Daj, ugasi ga, Tvoj bom in večno Ti bom služil.«
Potem je Tomaž še dolgo čakal z odprtim srcem v vrtu. Pa glej, kakor da so zvezde s svojimi hladnimi žarki posegle vanj in hladile in hladile pekočo rano. Za hribom je vrvela velika, svetla roža, kakor vrtnica je bila rdeča, in nasmejala se je speči grudi, V hišici je zalajal pes na njo, in hud je bil.
Tomažu se je srce zaprlo. Stekel je k materi, ki je ihtela za pečjo, in vesel zaklical: »Mati zmagal sem, rešen sem.«
Naslednji dan ji je pisal.
»Leonora, pozabiva! Moja pot pelje k Višjemu v samoto ...«
Potem je ni videl nikoli več, Dva črna oglja sta dozorela in ugasnila... On pa je šel, kamor ga je klical nek drug, bolj globoko skriti, a močnejši, trši, a svetlejši glas.
B&i