Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Lredn štvo. Kopnar ieia ul. šl. (i tki le e/on Al. 3487. tniei uiban 3487 Rohoptai se ne viačato Posamezno šl. I hm. mesečno, te se spi ejemo tisi t upravi, naročnina 4 U n. nt tlom tn po pošli dostavit* n lisi 5 Vin. ( eloli ino nai oč-nina 50 Vin, polletna 25 Vin, teli tleina 13 Ilin. lase tali po dogovoru L/prava: K opluti, vt %i uJna št. 6 11 Postni Ceh. račun, C/uhllt na 13.179 leiejcn šlev. 2349 Konferenca banov otvorjena Belgrad, 23. Tebr. e. Pod predsedstvom finančnega ministra se je danes vršila seja vseh banov. Današnja seja je bila formalnega značaja in ni prišlo do meritorne razprave o Vprašanje banshih proračunov banskih proračunih. Samo finančni minister dr. S veri juga je v imenu valde pozdravil bane ter jih opozoril na stanje dižavnih financ in s tem v zvezi razvil svoj program glede financiranja banskih uprav. Povdaril je zvezo banskih uprav z državnimi financami in pri tej priliki |>odal glavne smernice vladne politike v tem vprašanju. Nato so določili dnevni red, i.i podlagi katerega prične jutri razprava. Kancelar Schober v Berlinu Pogodba z Italio le zunanji izraz medsebojnih odnošajev Berlin, 23. febr. U. Avstrijski zvezni kancler je in.el danes v berlinski brezž.čni postaji nagovor »na ljube nemške prijatelje«, v katerem je še enkrat razložil potrebo svi je^a potovanja v Rim. V Rimu se mu je posrečilo, podčrtati obnovo dobrih prijateljskih in sosednih odnošajev z Hal jo s podpisom razso-diščne pogodbo. Razjasnitev razmerja med Avslr jo in Italijo spada bistveno k likvidaciji svetovne vojne. S tem ni deloval samo v interesu Avstrije, temveč tudi v interesu vseh Nemcev za mednarodni sporazum. Dr. Schober je bil danes na zajtrku pri nemškem zunanjem ministru dr. Curtiusu. Pogajanja za nemško-avstrijsko trgovinsko pogodbo se bodo jutri nadaljevala ter je upanje, da bedo kmalu privedla do sporazuma, tako da bo pogodba lahko v kratkem podpisana. V časnikarskem intervjnvu je pnrabil dr. Schober ponovno priliko, da je govoril o svojem potovanju v Rim. Zanj je bilo snmo po sebi umevno, da izreče italijanski vladi in posebno Muss'liniju zahvalo za podpiranje avstrijskih zahtev v Haagu. Podpis pogodbe je oceniti kot zunanji izraz prijateljskih odnošajev mod Italijo in Avstrijo. Dr. Schober je pri tem ironiziral kombinacije, ki so se pojavljale glede podpisa pogodbe ter je kot najdrznejšo kombinacijo označil to, dn sta obo državi sklenili vojaško zvezno pogodbo dale-kosežne narave. Izjavil je, da te kombinacije ne omenja zato, da bi polemiziral proti takemu mnenju. Ta mnenja pa so dokaz razgrete fantazijo in dekaz slabega poznavanja posebnih raaner avstrijske republiko. Avstrija potrebuje dobrih odnošajev z vsemi sosednimi državami 99 Londonska konferenca f@ mrtva Mnen;e am°tišhe$a strokovnjaka — Atiolifa se odreče Evroai London, 23. febr. U. Potem ko so n-vi francoski ministri izjavili, da bedo nespremenjeno nadaljevali Tardieujevo politiko v Londonu in ko je v taboru ameriške de'egaci-je radi demisije vodilnega mornariškega strokovnjaka Jonesa nastala osebna in stvarna kriza, se nadaljnji izgledi lond nsko konference presojajo zelo pesimistično. j Neki vodilni ameriški strokovnjak je izjavil ! diplomatskemu por. čevalcu »Sunday Ex-pressa«: Konferenca je mrtva. Nobenega smisla n;ma, zapirati oči pred tem dejstvom. Vse, kar nam je še storiti, je to, da tu izk pijemo grob, konferenco p: k pijemo in ji postavimo j lep nagrobni spomenik. »Observer« si iz težavnega položaja, v kalerega je zašla Anglija Velike elementarne nezgode I 'ali o in Grč jo zadete povo dnii, lavine in po 'res Atene, 23. febr. a. Preteklo noč je divjala nad mestom strahovito burja. Reki Kolonos in Ilissos so stopile iz struge in poplavile del mesta v katerem stanujejo večinoma begunci iz Mule Azije. Kolikor je znnno, je bilo |>orušenih 200 hiš, izpod ruševin pa so potegnili "> mrličev. Me-tereološki zavod javlja, dn že od I. 1899 ni bilo tako strašne burje. Trst, 23. febr. a. Iz Ancone javljajo, da jc zadela mesto Bologniola velika nesreča. Snežne lavine iz Monte Pernna so se zgromadile na mesto in zasule 40 hiš. K sreči je potek lavine spremljal grozovit ropot, ki je opozoril ljudstvo na bližajočo se nevarnost. Na lice mesta je prihitelo vojaštvo in gasilci. Po dveurnem delu je uspelo, potegniti izpod snega 9 mrličev. Poznejo so našli še 2 težko ranjena moža in 3 žene. Vsega skupaj je do sedaj ugotovljenih 13 smrtnih žrtev, dočim jih je 8 šc brez sledu in so najbrže še pod snegom. Gmotna škoda znaša 2 milijona lir. Sličen slučnj se je zgodil pri Pinerollu v vasi Villa Pralli. kjer so snežne mase zatrpale tri hiše ter zadušile očeta in dva sina. Vse ceste so v okraju neprehodne. Telefonske in brzojavne zveze pa prekinjene. Potres, ki se je čutli na obali Knlnbrije, je povzročil mnogo škode. Raz.en zrušenih hiš v Catanzaro sta težko poškodovani tudi dve ladji in železniško proga. Od snoči naprej ni v tem predelu nobene prometne vezi več. Dež je včeraj dosegel največjo intenziteto. Električni daljnovodi pa so raztrgani in je mesto v popolni temi. Cillon razsa'a v Kalabriji Rim, 23. febr. U. Snežni viharji v Italiji so po današnjih poročilih zahtevali številne človeške žrtve. Iz ruševin po lavini zasute gorske vasi Villa di Mezzo pri Bnlognioli so do sedaj izvlekli 13 trupel. Nadaljnjih 8 oseb je po- U radi nezadostno pripravljene konference, ne ve pomagati drugače kakor s tem, da priporoča, naj so Anglija odreče Evropi in pove Društvu narodov, da Anglija ni pri volji, izvajati sankcijske ali bojkolne skh pe Svcla Društva narodov, ker bi izvedba takih sklepov utegnila spraviti Anglijo v konflikt z Ameriko radi uporabo pomorskega prava. kopanih v razvalinah bornih krč te vasi pod snegom, ki ga še niso mogli odkopali. število težko poškodovanih pa vnaša okoli 10. Skoro vsa živina male gorske vasi jo zasuta in se smatra za zgubljeno. Stvarna škoda znaša več milijonov. V gorah pri Pin^rolo je Invina ubila nadaljnje tri kmete. Dva sta se še pravočasno rešila. Nevihta pa traja še vedno z nezmanjšano silo dalje po vsej Italiji. Škoda po ci-klonski katastrofi v Kalabriji je neizmerna. Železniške proge so prekinjene, telefonske proge pa uničene. K sreči pa v Kalabriji ni bilo človeških žrtev. Vihar na Jadranu Šibenik, 23. febr. u. Pretekla dva dni je divjala na severnem Jadranu huda burja ter so imeli parniki radi tega velike zamude. Mnogo ladij pn ni niti odšlo iz luk, ker so se bule nevarnosti. i0?e(n'ca zagrebške veterinarske fakultete Zagreb, 23. febr. a. Danes se je vršila povodom desetletnice veterinarske fakultete v Zagrebu slavnostna akademija v ljudskem vseučilišču. Pri proslavi je zastopal predsednika ministrskega sveta podban Sava Stoja n o v i 6, dalje so bili prisotni bivši podban dr. Milan Roje, general Daskalovič, rektor univerze dr. Belohrk z vsemi dekani in profesorji vseh fakultet, zastopniki mestne občine, predsednik Zveze agronomov dr. Kostič, zastopniki vojaških veterinarjev, načelnik veterinarskega oddelka banske uprave, razni uradniki veterinnrskega cdde'ka in predstavniki Jugoslovanskega veterinarskega društva ter polnoštovilen profesorski zbor veterinarske fakultete. Ob 10.15 j epredsednik Kluba slušateljev veter narsl e medicine Mašif otvoril sloves-n at. Še pred prehodom na dnevni red se je odposlala Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka, nakar je Mašifi podal sliko o delu kluba. Dekan veterinarske fakultete dr. Jurak jc česli- i ta! klubu k tej slovesnosti in pr fesor dr. Štefan Plasaj je imel predavanje o pomenu veterinarstva za ekonomsko in zdravstveno življenje naroda. Poudaril j3, da so veterinarji ! čuvarji velikega dela narednega prem ženja in pri tom podčrtal dejstvo, da še vedno nimamo zadosti veterinarjev. Profesor dr. Hnst-nik je podal zgodovinski potek dogodkov pred ustanovitvijo veterinarske fakultete, nato pa so se gos'je ob 12 pedali v glavno po-' slopje veterinarske fakultete kjer so odkrili spominsko ploščo profesorju Podaubskemu, ki si je stekel največ zaslug za ustanovitev fakultete in njeno delo. Pri tej priliki je govo-j ril predsednik slušateljev veterinarske medi-| cino Mašič, rektor univerze dr. Belobrk pa je čestital profesorju Podaubfkomu in orisal njegove zasluge. Pred°ed J'< Jugoslmanske^a veterinarskega društva DragMin Pozaje je i obudil spomin na slavljenčevo delo v bivšem ! hrvatsko-slovenskem veterinarskem društvu i na Dunaju, nato v hrvalskem druStvu v Za- grebu ter končno v Jugoslovanskem veterinarskem društvu v današnji državi. Znani so njegovi številni strokovni spisi in nolieno važnejše delo na veterinarskem polju se ni dovršilo brez njegovega sodelovanja. Profesor Podaubsky, gmjen od tolike ljubezni, se je vsem čestilrem s toplimi besedami zahvalil. Proslava so je zaključila zvečer s plesom veterinarskih akademikov. Španski posranik pri Va ikanu bo menoian Madrid, 23. febr. AA. Eno prvih del novega zunanjega ministra vojvode Albe bo, da bo imenoval poslanika pri Vatikanu. Gršfeo andt. zračna zveza Atene, 23. febr. Grška vlada jc sklenila z angleško Imperial Airway Company, ki oskrbuje zračno zvezo med Londonom in Indijo preko Grčije, trimesečno pogodbo za pristajanje v okolici Aten. Po tem roku sc bosta pog sicer s pismi. Pri voliivah je na vsej črti prodrb lisla druge skupine (dr. Zajca st.). Rezultat volitev so skrutinatorji razglasili danes na občnem zboru, ki sc jc ob 10 dopoldne vršil v dvorani OUZD. Od 385 volivnih upravičencev jc prejela lists druge skupine 277 glasov. Dvanajst članov zdr. zbornice ni glasovalo. Nosilec te liste jc bil dosedanji predsednik zdravniške zbornice dr. Mav-ricij Rus, ki je zopet izvoljen za prrdsednika za nadaljno funkcijsko dobo treh let. Z njim vred jc bilo izvoljenih šc devet odbornikov in sicer: podpredsednik dr. Zalokar, dalje dr. Baje, dr. Tičar, dr. Zaje, dr. Brenrič in dr. Jakša (vsi iz Ljubljane), dr. Hudrlist iz Brežic in dr. čemi' in dr. Robič iz Mariba. Razglasitvi volivnih rezultatov je prisostvovalo okrog HO članov zdravniške zbornice, k: so zopetno izvolitev dr. Rusa za predsednika in izvolitev ostalih odbornikov sprejeli z burnim aplavzom. Občni zbor je odposlal urlanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drinkovi-ču in min. načelniku zdravstvenega oddelka dr A. Štamparju. Dalje jc občni zbor sklenil obvezno članstvo pri pogrebnem skladu za vse člane zbornice, odboru pa je naročil, naj do prihodnjega občnega zbora pripravi vse potrebno za obvezno član stvo zdravnikov pri vdovskem in pokojninsken skladu. Po raznih toplih in navdušenih govorih, katerimi so govorniki vzpodbujali novo izvo Ijcni odbor na nadaljne delo v korist zdravniškega stanu, je bil občni zbor opoldne zaključen Madrid, 23. febr. A A General Oom« It imenovan za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu to t h slovenskem blagostan u Ko s.o spremljali prijatelji in znanci vedno delavuega in nikdar nc omali ujetega slovenskega industrijalca Petra Kozino k i^egovemu večnemu počitku, so se dobro zavedali, da se ne pcs.anjajo satno od človeka z lepim iu dobrim značajem, temveč predvsem od moža, ki je s svojim vzgiedom jasno pokazal pot, ki vedi iz slovenske revščine k slovenskemu blagostanju. Vse brez izjeme skoraj matematično točno vemo, v čem je vzrok nase revščine in v čem ona ovira, da ne pridemo do blagostanja. Delamo vendar vse življenje, trpimo pomanjkanje od rojitva do groba, čeprav smo skromni v svojih zahtevah že nad mero, a vseeno ne pridemo do blagostanja. In zakaj ne pridemo, to nam naša bila.ica pove le prenazorno. Izvažamo v tujino svoje kmetske pridelke za nizko ceno, iz tUj.ne pa uvažrmo industrijske izdelke za visoko ceno. Zato se nam naš trud ne iz lata, zato smo vedno isti reveži. Kar na mah pa postanemo begati, če bomo izvažali lastne pridelke za d^bro ceno, vse tiste izdelke pa, ki j h uvažamo iz tujine, izdelovali doma. Zlasti pa je treba, da izdelujemo doma vse one izdelke, ki jih neobhodno potrebujemo. V tem je ves problem slovenskega blagostanja. 1 eter Kozina je ta problem docela razumel in zato ustanovil veliko in moderno tovarno za čevlje, da se bomo vsaj obuli sami. Na vse strani se je moral boriti, da je ta svoj cilj dosegel in nad vse značilno je, da se je moral največ boriti z nemško gospodo in slovenskimi povojnimi političnimi konjunkturisti, da pa je bil njegov prv: zaveznik — dr. Krek. In ni moglo biti drugače. Pravi slovenski politik — in dr. Krek je bil več ko to — more biti za osamosvojitev slovenskega gospodarstva in zato je moral podpirati tistega, ki je hotel, da si naredimo vsaj čevije sami. Tuji čevlji le preveč tišče in je na vse zadnje tudi sramotno, da ne bi znali napraviti niti tega, kar nosi vsak. Prvi pogoj za narodno blagostanje pa je baš v tem, da izdeluje narod vsaj neobhodno potrebne predmete. In čevlji so to! Koliko neobhodnih predmetov pa je še, ki jih še niti danes ne izdelujemo Zakaj nismo bili tako srečni, da nismo imeli tudi za tekstilno blago svojega Petro Kozino! Saj bi tudi mi lahko vse to zaslužili, k;ir služijo danes tuje tekstilne industrije pri nas in vendar bi bili pri tem nr.ši delavci vse drugače plačani! In kako silno bi bili begati, če bi imeli za Ie«no industrijo moža, ki bi nas dcee'a osvobodil od vseh tujih prekupčevalcev in ki bi znal naučiti vse naie lastnike gozdov, da bi se docela prilagodili zahtevam mednarodnega lesnega trga. Tako pa izgubljamo vsako leto milijone, ker ne znamo do viška izpopolniti svoje lesne indr^tri >. Veliki in bogati zakladi so bili dmi Slovenci in samo prein°g bi ji ni07el dnt.i na leto milione in miljone. In lil ie že tudi čas, ko so prišle delnice mogočne TPD v slovens' e roke. Kie bi bili mi. da bi tokrat prišle te delnice v t ke meža, ki hi talo z"lo hotel slovensko os"mrsvojitev, ko Peter Kozina I Vse te delnice bi ostale v slovenskih rokah in pohlep po dobičku ne bi zaigral nacionalizacijo Trboveljske. In celo vrsto sličnih primerov bi mogli omeniti in povsodi bi se ponovila ista pesem. Na cesti leži bogastvo, samo r' ko je treba iztegniti in slovensko bogastvo bi se uresn'5ilo. Toda ni mož, ki bi rf ko i-.tegniU in zato nimamo še elrklrifiknc je Slovenije, zato nimamo cele vrsle drugih stvari, ki bi jih m gli imeti. Pet?r Kozina pa je bil nuž. ki je znal roko iztegniti in zato nam je ustvaril pravo in ustvarjaj"5o industrijo, ne pa ono, ki je obsežena v boju za upravna mesta. V slovenskem zadružništvu ie sila, ki nam more dati še več sličnih mož, da nam ti docela izvedejo osamosvojitev slovenskega gr>spodnrstva. Snmo v tem je pit do slovenskega blagostanja in to pot je Peter Kozina pokazal in v tem je njoiova velika in neizbrisna zasluga. Da bi imeli le več takih mož! Chautempsov program | Konference s I nančn'm ministrom in guvernerjem Narodne banhe Pariz, 23. febr. U. Chautemps ja imel danes štiriurni razgovor s finančnim ministrom Dumcntcm in guverneijem francoske narodne bar.ke Moreauxjem. Kakor se čuje, namerava vlada izvršiti velik program ia znižanje davkov. Dalje namerava s pomočjo nabranih miljardnih rezerv zakladne.^a urada bistveno znižati visofe dolgove. Dalje hoče vlada pospešiti produktivne sile drt"ave s tem, da bo skrbela za to, da bo postal kapitalni trg gibč-nejši in da se bo denarni trg pocenil. Kar se tiče notranje poliiPce, pripravlja obsežno amnestijo, katere bodo deležni tudi iT/aški uradniki, ki so bili obsojeni radi avtonomislične- ga po! reta, pozneje pa bodo deležni amnestije tudi komunisti, ki so bili obsojeni radi političnih deliktov. Glede zunanje politike pa se bo vlada zavzemala za nadaljevanje dosedanje miroljubne politike. Pariz, 23. febr. AA. Itavas javlja, da kabinet Chautemps ne bo spremenil glede pomorske konference niti najmanj dosedanjega francoskega stališča. Francoski program in francoske zahteve na konferenci odgovarjajo točno francoskim varnostnim potrebam in se ne morejo niti najmanj spremeniti, ne dn bi pri tem bila ogrožena varnost Francije. V olivna zmaga japonske vlade To!ro, 23. febr. 1. Rezultati japonskih voli-tiv so sedaj v glavnem znani. Le nekateri rezultati iz oddaljenejših vr.si niso znani. Fezultati volitev dokazujejo, da je dosegla vladna stranka minscjlo popolno zmago. Dočim je imela prej le 172 mandatov, jih ima že sedaj 245 sigurnih. Največja opozicienalna stranka šejuhaj je doživela težak poraz in mesto prejšnjih 220 manda- tov, jih ima sedaj le 148. Tudi delavska stranka je zelo nazadovala iu mesto pričakovanih 15 mandatov rešila le 6 mandatov, od kalerih pripade 5 socialnim demokratom, 1 pa delaveko-kmečki stranki. Stranka trgovcev je dobila 6, neodvisni 5, ostale skupine pa 8 mandatov. Ker je vseh mandatov 464, ima vladna stranka s svojimi 245 že sedaj trdno večino in zato ni pričakovati nobenih večjih sprememb v vladi. Odpor Amerike proti sov$eL iwstilikac"am Energ čna intervencija senator a Bora ha Ncwyork, 23. febr. U. Preds-dMI; senatove-ga zunanjega odbora Borah je, ne da bi prej vprašal urshlngtorsko vlado, poslal ruskemu zunanjemu komisarju Litvlnovu brzojavko, s katero ga prosi pojasnila o nameravani usmrtitvi 6 rabinov iz Minska. Porah, strasten pobornik za priznanje sovjetske Rusije po Ameriki, je Li- ' tvinova v brzojavki opozoril na to, kakšno vznemirjenje jc vest napravila v Ameriki, obenem pa ga je prosil, da mu pošlje uradni materijal o uvedenem sodnem postopanju. Borahov nastop je sicer nenavaden, da se ra razložiti s tem, da med Ameriko in Rusijo ni ofieijelnih diplomatskih ednošajev, radi česar je bilo Borahu mogoče, začeti tako samostojno politiko. Velika lad'edefn'ca se zgradi v Kra-fevici B»lgrad, fe1r. a. V Be'gradu se irudita dva inženerji Ind eclelnlce Jarow & Co. iz Glasgovva, ki sta nn glasu kot odlična slro-kovnjfka v tej slrcki. De^šrana sta v np£a državo, da crgani irala v Kraljeviči ladjedelnico velikega obsega in računa se, da bo podjetje Jarov & Co. kmalu začelo 7. deb m za ustanovitev te ladjedelnice. Prejšnje ladje- Potnišhi promet na liški pro& vno$1avl'en Zagreb, 23. febr. a. Po napornem delu je 11-.pelo danes okoli 3 popoldne očistiti progo pri Zrnianji in jo usposobiti za potniški oroinet. Vso noč 10 krožili na progi štirje stroji in tako vzdrževali progo, da so šli danes vlaki nenio-teno preko kritičnega mesta. Danes zjutraj je v Grafa en burja znatno popustila in je delavstvo 7.«|>oslc!lo z odstranjevanjem snega iz okopov Obstoja upanje, da bo v kratkem času na vsej progi mogoče obnoviti tudi tovorni promet v polnem obsegu. Nn ostalih delih proge je stanje povoljno. ker ne sneži več in burja popušča. Sedaj vo/ijo na progi Zagreb-Ogulin — Split samo osebni vlaki, brzi in tovorni pa bolo po sedanjem stanju začeli obratovati tekom 24 ur. Na progi SrpskeMornvice—Sušnk sneži in divja burja. Vendar še ni nevarnosti za promet Težit a av!omobiisha nesreča Perleberg, 23. febr. U. Na cesti Perleberg--Lenzen se je v soboto ponoči zgodila huda avtomobilska nesreča Avtomobil sprediterja Thie-lena iz Vkittenberga je na nekem ovinku zadel z zadnjim kolesom ob drevo, se z vso silo zasukal okoli drevesa, potem pa se zaletel v drugo drevo. Vse tri potnike ie vrpln jr voza in sta bila dva takoj mrtva, tretji pa je umrl na poti 9 bolnico. Venhehs odnotu c v Tm*č5to Atene, 23. febr. AA. Turški poslanik v Atenah je |K)sctil predsednike gr;kc vlade Veni/c-losa ter mu v imenu svoje vlade izrazil zahvalo zu izjavo ki jo je dal v zbornici o grško-iurskih otlnosh. Turški poslanik je dejal, dn l>ostii predsednik tur"ke vlade I/met pašo in zunanji minister Te\či Ruždi 13cj veselo, dn bosfa mogla pozdraviti v Angori Venizclosa in podpisati medsebojen dogovor. V Turčiji dn nihče ne misli na vojsko proti Grčiji, kakor je vojsko odklonil odločno tudi Venizclos. Grški ministrski predsednik sc je najlepše zahvalil turškemu poslan ko za to izjavo ter izrazil željo, da odpotuje čimprej v Angoro. du pride do čiin tesnejših zvez uied obema državama. AminoVi i nora« London, 23. febr. 1. Bivši afganski kralj Amanulah, ki biva te dni v Carigradu, je prejel včeraj od kra'ja Nadirja poziv, v katerem ga ta pozivlje, dn se vrne v Afganistan, kjer naj zopet zasede kraljevski prestol. Nadir kan smatra sebe samo za Amanulahovega upravnika. Nadalje svetuje Nadir kan Amanulahu, da ne vzame s seboj svoje žene Suraje, ker bi mogla vsled nje zopet nastati vstaja med gorskimi plemeni, ki jih je sedaj Nadir kan komaj pomiril. Turški starec naj reši prohfbi cir'o Crrigrad, 23. febr. U. Najstarejši človek na svetu, tu živeči, skoro 150 let stari Kurd Saro, je sklenil pogodbo z ameriško protialkoholno zvezo za reklamno potovanje po Združenih državah. Saro, ki bo poiovanje nastopil koncem maja, bo pri propagandnih predavanjih proti-alkoholne zveze služil kot zgled, da zdrževanje alkohola zagotavlja dolgo življenje. Romnns'na braliica — mati v P re a Atene, 23. febr. U. Romunska kraljica-vdova in princesinja Ilearfa sta danes popoldne na krovu romunskega parnika »Dacia« prispeli v Pirej. Parnik ostane v Pireju do jutri popoldne. Med tem pa bosta kraljica-vdova in princesinja inko-gnito obiskali Atene. Drobiž Pariz, 23 febr. A A. Tla vas javlja iz Bruslja, da se je zrušila radi eksplozije plina dvonud-stropna hiša. štiri osebe so bile smrtno ranjene. I Pariz, 23. febr. AA. llnvns juvlja iz Bruslja, da jc v mestu Andcrlechtii požar uničil tovarno za karton. Skoda znnJu več milijonov frankov. Atene, 23. febr. AA. Havas javlja, da se je v Atenah vršilo veliko zborovanje beguncev iz Mate Azije, ki so protestirali proti gospedarske-i mu popuščanju napram Turčiji. delniško podjetje d. d. BelTrad se bo spremenilo v Jadransko ladjede'nico Jarow & Co. Kot končni ci'j bi se imela zgraditi v srednjem Jadrinu, najl rž v severnem delu splitske loke, vel ka centralna ladjedehven. Ta napredek v ladjedelništvu bi pomenil vebko pridobitev -/a našo trgov»';o mornarico, ki bi se t^ko osamosvojila tujega vpliva ter bi imel velik pomen tudi za ostale balkanske dižave. Zakon o imen'h Lra'cv in ul c Belgrad, 23. febr. 1. Nj. Vel. kralj je podpiral zakon o imenih mest iu ulic ter o označenju hiš s številkami. Po tem zakonu mora vsako mesto, trg in vas imeli svoje, uradno določeno ime. Pri vhodu v kraj morajo biti na mejnih hišah ali pa na posebnih stebrih kovinske ali iz drugega trpežnega materiala izdelane table (velikosti okoli 65X40 cm), na katerih mora biti ime kraja, občine in okraja. Občinske oblasti bodo po potrebi preimenovale ulice in trge. Ti skleni pa bodo veljavni, kadar jih višja oblast potrdi. Prepovedana so imena ulic in trgov, ki se ne ujemajo z zgodovino ali z zunanjimi odnošaji kraljevine ali pa z nacionalnimi cilji. V mestih, z nad 25.000 preblva'ci, morajo biti te tablice na vcakem križišču. Po!eg imena mora biti na teh tablah označen tudi mestni de!, kateremu pripade ulica, oziroma njen del. Vsaka hiša mera imeti svojo številko na tablicah, ki jih dobavlja občina in oddaja hišnim posestnikem po lashii ceni. Do 1. julija morajo biti vse hiše označene s številkami. Vsaka občina pa mora do 1. avgusta sestaviti seznam hiš po številkah. Do konca leta 1920 pa morajo imeti vsi kraji in ulice tablice po predpisih tega zakona. V<>s'i 1 r dr a « Belgrad, 23. febr. AA. »Putnik« priredi o priliki letošnjega splitskega kurnevala skupno potovanje v Split. Letošnjega karnevala v Splitu se bo udeležilo mnogo inozemcev iz Avstrije, Nemčije in drugih držav. Skupno potovanje iz Belgrada jc 28. februarja zvečer, vrnitev pa 6. mnrea. Iz Zugreba pa odhaja vlak 1. marcu po polnoči. Sarajevo, 23. febr. A A. Neki lovec iz Semi-zovcija je našel sklade lignita. Dokler ne vloži prošnje za cksploatacijo, noče izdati mesta. Za zgradbo farne cerkve v M-isiah Včernj popo' !ne se je v telovadnici mo-ščan^.ke šole vršil nad vse pi eakovonje dobro obs'kun ustanovni občni zbor društva za zgradbo fnruc cerkve sv Družne v Mostah. Občni zbor je vo lil predscdn;k pripravljalnega odbora presvitli g. pomožni škof dr. Rožman, ki je v uvodu utemeljil nujno polrebo nove fare in farne ccrkve v Mostah. Po ooročilih o delovanju pripr. odbora je bil zivoljen novi odbor, ki mu v smislu pravil nnčehije vsakokratni ge-1 neralni vikar ljubljanske škofije ni čigar član je po pravilih tudi vsakokratni *upnik St. pe-terske fure Volitve so se izvršile Soglasno. Nato sc je vršil razgovor, ki so se gn udeležili rnz-ni udeleženci obe. zbora in ki je izzvenel r to, da fara v Mostah mora hiti! Po zliorti «0 se prijavljali novi člani društva. Poleg rednih članov in več dobrotnikov (ki plnčnjo zn e<-rkrv |>0 5000 Din) sla sc priglasilo doslej že dvn uslnnovnkn, ki bosln plaealn pn 10 000 Din Sedaj ko je izvoljen deflnlHvnl oflbor, se bo delo uredilo in ni dvoma da ho r Bo/jo pomočjo r dogleclnem času tudi uspelo! * Stotiscče gospodinj pere uspe&no s pravim terpenimovim milom »Oazela«, zato storite tebi do-t bro, ako ga poskusite tudi Vi. Zbor mariborskih hu.turnih de avcev Maribor, 23. februarja. Današnji občni zbor tukajšnjega Muzejskega društva se je vršil ob lepi udeležbi članstva ter mariborskih kulturnih delavcev. V svoji otvoritveni besedi je društveni predsednik pre-lat dr. Kova či i prikazal važnost mariborskega muzeja, ki ga ima za stvarjanje in okrepitev narodnostne kulture ravno rudi svoje obmejne lege; pa tudi za samo mesto je velikegu pomena: zbrišite muzej — kaj ostane v Mariboruf Dviga pa Muzejsko društvo tudi zastavo idealizma proti novodobnemu duhu niuterializma, ki zanikuje preteklost. Ni rasti v bodočnost brez poznanja preteklosti. Zbrišite preteklost: k«; ostane potem? Ob zaključku svojega otvoritvenega govora je prelut dr. Kova čl č postavil paralelo: pred 23 leti se je pojavilo v Mariboru vprašanje —• kje dobiti prostorov za muzej Danes se s strahotno aktualnostjo vsiljuje zopet vprašanje: prostori. Propadajo starine v prenapolnjenih sedanjih prostorih. Zori dilema: ali novih prostorov ali muzej zapreti. V zveri s tem vprašanjem se je pozneje pri slučajnostih razvil« zel« živahna debata. V svojem tajniškem poročila je profesor dr. Heric naglašal, da je društvo posvečalo pa/njo zlasti Potočki Zijulki, Špehovki, ureditvi numizmatične zbirke, za kar gre prvenstven« zasluga dr. Travnerju ter inž. Bauingartnerju. Posebno pa sc je ruzpravljnlo tudi o vprašanju novih muzejskih prostorov. Omenja, da iteje društvo 262 rednih članov, nato pa razne nakupe in darila, ki so pomnožila muzejski in-ven ta r. Blagajniško poročilo je podal inž. Bnum-ga r t n e r ; dohodkov je imelo društvo 37.429.61 dinarjev, izdulkov pa 37.152.04 dinarjev. Dr. T r a v n e r je naglašal, da se je r pretekli poslovni dobi posvečala posebna pažnja tudi ureditvi slik, ki tvorijo po svojem lepem številu in zgodovinski važnosti osnovo bodoči mariborski galeriji slik. Pri slučajnostih jc pre-lat dr. Ko vačič sprožil vprašanje dvorca bivše oblastne samouprave, ki je pač » Mariboru najprimernejša stavba, kamor bi se mogel vseliti muzej. V istem smislu so govorili tudi dr. Trav ne r, ki je opozarjal zlasti na ne-možnost nastavitve Dečjcga doma oziroma Gozdarske šole v istih prostorih, dr. K 11 k o v e e in dr. S t r m 5 c k , ki je istočasno naglašal potrebo trajnega zasigurnnja omenjenih pros o-rov v dvorcu bivše oblostne samouprave. Iz občnega zbora se je v smislu rezultatov debate odposlala na pristojno mesto resolucija, v kateri se iz narodnostno-kulturnih razlogov na-glnšo potreba, da dobi tukašnji muzej svojo prostore v bivši Scherbnumovi vili. V znamenju popolnega soglasja glede tega aktualnega vprašanja, ki gn ima za kulturni raztoj Maribora rešitev omenjenega vprašanja, je potekel ter se zaključil občni zbor tukajšnjega Muzejskega društva. Mariborski kulturni delavci »o se razhajali v prepričanju, tla ne bo ostala navedena resolucija pri mcrodajsiih finiteljih brez uspeha. Ljubljanska kronika Ena najimenitnejših ;n morda tudi najlcv ših prireditev v tej sezoni je biln gotovo krasno uspela prireditev Jadranske straže v Unionu. Lepi slovanski kostimi in odl.čni gostje so še povečali sijaj prireditve. Vsi prostori unionskih dvoran so bili do zadnjega kotička nabito polni. Jadranska straža, ki vrši vn?no narodno nalogo, je res zaslužila, dn jc njega prireditev tako krasno uspela, * * * Posebnih dogodkov včetajštija nedelja ne beleži, kakor je to sploh nnvadno ob zimskih nedeljah. V policijskih zaporih se je zna lo včeraj 10 moških: en vojaški bcgunec, daljo eden rndi nevarne grožnje, pet preveč navdušenih Dalmalinccv. ki so uganjali na neki veselici drugim neprijetne neumnosti, kakor »o na primer brizganje s sifonskimi steklenicami, polivanje danisk:h toalet z vmom in sličnih su o-vosti. Dalje so presedeli noč v policijskih za-porih še trije: eden radi javnega nasMstra eden radi žnljenjn straže in en nijancc. Večjih zločinov in kriminalnih dogodkov pa v včerajšnji kroniki ni zapisanih Nezgodna kronika tudi ni zapisala včeraj do večera nobenega slučaja. * * * Zahrbten nnpad se je pripetil snoči okrog pol 9 na Gbncah. Delavec Miha Kosi se je vrača takrat domov. V temni ulici ga je nekdo počakal v zasedi, nnjbrže je bil to mnščevar-a zeljen človek, ki je udaril zahrbtno z vso s o s topim orodjem Kosija po glavi. Napadalec jo izginil nn Kosijevo obupno vpitje pa so oritekli na pomoč ljudje. Kosi je krvavel iz velike rrnc. nad levim ušesom, ki je bilo povsem prebi o. Odvedli so ga na strežnico, kjer so ga za silo umili. Kosi je zaradi hudih bolečin norrvnost hlnznel. Poklicani so bili reševalci iz Ljubljane ki so prihiteli ponj z reševalnim avtom. Da ne bi divjal, so ga morali naravnost zvezati. Ko-siju so se najbrže pretresli možgani in so -a r. a to prepeljali v bolmšnico. Takoj po tem zločinu 90 pričeli stražniki na Gtincnh preiskovati slučaj in iskati neznanega naondnlca. Do ure. ko to pišemo, nam še ni znano, ali je bil zahrbtni napadalec prijet. * »Ljubljana« t ponrdiljek radi koncerta »Jil«-ge« nima pevske vaje. Pač pa se vrši vaja v terek in sicer za mešani zbor ob 8 zvečer. Udeležba strogo obvezna. V ponedeljek pa vsi na koncert! Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljevn cesta t in Mr. Bohinec ded., Rimska cest« 24. Družba JLRIJA" Premo* Dunajska cesta st. 46 DrvB Telefon: 2820 Kok* Pogreb Petra Kozine Zadnja pot Petra Kozine je bila mogočen feraz spoštovanja pokojnikove podjetnosti, obenem pa tudi izraz ljubezni, ki jo je pokojnik užival v življenju zaradi svoje preprostosti in lepega značaja. Dosti pred pol 5 popoldne, ko je bil napovedan pogreb, so se pred pokojnikovo hišo na Bregu pričele zbirati velike množice občinstva, ki se je razvrstilo v gost špa'ir. Krsto s pokojnikovim truplom je blagoslovil stolni župnik, kanonik dr T. Klinar, nato pa se je s toplimi, prisrčnimi besedami poslovil cd pokojnika predsednik Zveze industrijcev g. Dragctin Hribar, slnveč njegove čudovite zmožnosti, ko je tako-rekoč iz nič ustvaril nekaj velikega. Naglasil je težko izgubo, ki je z njegovo smrtjo zadela slovensko gospodarstvo in vrste slovenskih pod-letnikov. Nato se je razvil iinpozanten žalen sprevod po Bregu, Turjaškem trgu, Gosposki in Wol-fovi ulici. Miklošičevi cesti, Komenskega ulici, Vidovdanski in Kette-Murnovi cesti do pokopališča pri Sv. Križu. Pred krsto je šlo delavstvo in nameščenstvo njegovih podjetij. Nameščenci In delavci so nesli več lepih vencev, ki so Jih poklonili svojemu šefu ravnateljstvo, nameščenci, delavci, razne podružnice itd. Pred krsto je bilo opaziti v sprevodu tudi kraren venec, ki ga je daroval ban ing. Sernec. Za temi je sledila blazina s pokojnikovim odlikovanjem, redom sv. Save ter voz s številnimi vcnci. Voz s krsto je peljalo žest konj. Za pokojnikovimi brati, sestrami in drugimi žalujočimi sorodniki so sledili odlični zastopniki, prijatelji in znanci pokojnika. Bansko uoravo je zastopal svetnik dr. And^ejka, mestno občino župan dr. Puc, ravnatelj dr. Znrnik in obč. sv. Orehek, Zvezo indvstrijcev predsediik Hribar, ing. šuklje in dr. Golja, Zbornico za TO! predsednik Ivan Jelačin ml., podnredsed-nik Ivan Ogrin in tajnik dr. Pless, dalje so bite zastopane vse odličnejše industrije v Sloveniji, tržiška mestna občina, slovenski denarni zavodi, trgovina, sploh vsi slovenski podjetniški »loji. Pogreba pa se je udeleži'a tudi velika množica ljttbl'anskega občinstva, ki je pokojnika cenila kot dobrega, simpatičnega moža, ki ima tudi precej zaslug pri razvoju našega mesta, pri njegovem olenšanju in povzdigu trgovine v n em. Dolga je bila vrsta pogrebcev, ki so spremili pokojnega Petra Kozino na njegovi zadnji poti, vsakdo med njimi pa je vedel, da gre za krsto moža jeklene vztrajnosti, stalnega poguma in širokopoteznih energij. Skoro po vseh ulicah v mestu je šel žalni sprevod skozi gosti Ipalir občinstva. Pokojnika so že skoro v mraku, ob 6 zve-ter, položili k večnemu počitku v posebno grobnico na levi strani pokopališkega poslopja, blizu grobnice, v kateri počivajo prejšnji lastniki njegove hiše, baroni Cojzi. Večina pogrebcev Je spremila pokojnika prav na pokopališče. Peter Kozina, mož. ki v življenju ni nikoli poznal počitka, naj sedaj počiva v miru, mi pa mu ohranimo trajen spomin in hvaležnost za njegovo delo. Mariborska nedeira Maribor, 23. februarja. Čmerna in puščobna je bila včerajšnja nedelja ter v pričakovanju, če bo nastopil sv. Matija ledorazuijalec ali Icdonapravlialec. Delitev vlog in pozornosti: eni so prcrajali noč od sobote nn nedeljo v unionski dvorani, kjer so se policijski nameščenci in vpokojenci v smislu utrjenega dobrega prireditvenega slovesa imenitno izkazali. Med rajnici in živahnimi pred-pusfniki jih je bilo ludi precej iz »vrhov« mariborske družbe ter številnih prijateljev in znancev vrlih mariborskih vzdrževateljev miru in reda. »Dilcarji« pa so že včeraj opoldne odhajali na »Mariborsko kočo*, odkoder so priredili skupen izlet preko Ruške koče, Žigartovega ter Peršetovega vrha ter Velikega vrha proti Sv. Martinu. »Neoficijelni« smukovci pa so se razlezli in raztepli vsak po svoje širom pohorskega prostranstva. Sookojstvo in poboljšanje Je prevzelo Mariborčane — število gostov pri »Grafu« je ostalo v današnjem »štantu« nespremenjeno; ravao-tako so uživali danes tudi pri reševalnem oddelku sicer redki odmor in počitek. Dva zagrebška kluba v Ljubljani Včeraj popoldne sta gostovala v Ljubljani kar dva zagrebška nogometna kluba. Prvotno sta hotela prireditelja teh tekem igrati vsak na svejem igrišču, vendar sta se Ilirija In Primorje sporazumela in obe prireditvi zvezala. Ta pojav je pozdraviti. Želeti bi le, da bi ta sporazum držal tudi za večje mednarodne tekme. Kajti na ta način bo dana prilika povabiti v Ljubljano močnejše klube, stroške bosta pa nosila oba kluba. Tako prirejajo tekme v Zagrebu, Belgradu in drugod, pa so si tudi v teh mestih vodilni klubi v laseh. Toda športni interesi ne smejo od tega trpeti. ILIRIJA: VIKTORIJA 2:2 (1:1). Kot prvi par v tej skupni prireditvi sta nastopila Ilirija in Viktorija. Oba kluba sta podala tekmo, kakršne smo vaj sni videti le kot predigro glavni tekmi. Ne eno. ne drugo moštvo ni izpolnilo tega, kar se je pričakovalo. Na obeh straneh sc je igralo zelo mlačno in brez elann. Viktorija, dijaško moštvo, je v zadnjem času reden gost v Ljubljani. V prejšnjih tekmah smo opazili pri tem moštvu lepo kom-binacijsko igro. V včerajšnu igri pa o vzorni kombinaciji, radi katere Viktorija slovi, ni bilo sledu. Glavna opora moštva je srodnji krilec in pa levo krilo. Ilirija je nastopila z dvema rezervama in sicer mesto Bergleza in Zupančiča La-dota. Ti dve rezervi sta se vsemu moštvu zelo poznali. Edini, ki je zadovoljil, je bil srednji krilec in deloma Unterreiter. Vsi ostali so pa igrali precej pod svo o običajno formo. V moštvu ni borbenosti, ki igra pri nogomteu veliko vlogo. V tej formi ima moštvo slabe izglede za pomladan^o prvenstvo. Napadu manjka gonilne sile, ki bi povlekla igraVa za seboj. Tako pa le vsi gledajo in čakajo na žogo. Rezultat odgovarja poteku igro. vendar bi SK ŽELEZNIČAR : GRAZF.R SPORTKLUB 3 : 1 (2 : 1). MariboT, 23. februarja (Tel. »Slov. 1.«) Prvi nastop SK Železničarja v spomladanski sezoni se je končal z lepo zmago proti odličnemu nasprotniku Grazer Sportklubu. Domačini so predvajali hitro in smiselno igro z odločnimi streli na gol. Posebno je treba omenjati igralce Wagnerja, Frangeša in Bačnika. Ako bo m štvo nadaljevalo tako, kar je obljubilo s prvim nastopom, bomo imeli priliko videti pri prvenstvenih tekmah lepe in napete igre. Gostje so sicer pokazali lepo kombinacijsko igro, pač pa so odpovedali pred golom. Sodil je kakor običajno, g. Nemec. Zagret šle tef tre Zagreb, 25. febr. a. Današnje semifinalne pokalne tekme so končale z zmago llaška, Gnid-janskega, Zagreba in Slavcna. V športnem ozira niso tc tekme ničesar nudile, izgleda pa, da tudi niso mnogo doprinesle svrhi, kaleri so bile namenjene. Dilo je mrzlo in zato malo gledalcev. Prihodnjo nedeljo bodo tekme vsekakor zanimivejše, ker bodo naslopili samo finalisti Hašk in Gradjanski, v drugem razredu pa Zagreb in Slaven. Današnje prvenstvene tekme so končale takole: Gradjanski—Železničar 7 : t, Hašk—Sokol 3 : 1, Grič—Slavija 7 : 0. Pokalne tekme nižjerazrednih klubov so dale te rezultate: Sava—Olimpija t : 0, Zrlnjski—Meteor 0 : 0, Zagreb—Grafičar 3 : 2, Atene—Zmaj 2 : 0. Ilirija lahko dosegla zmago, če bi zaigrala le malo živahnejše. PRIMORJE: GRADJANSKI 1911 3:1 (1:0). Splošno se je pričakovalo, da bo v tej tekmi imelo Primorjo lahko staiiš"e. In v tej igri ee je pt kazalo kaj zmore dober napadalni trio. Dober rezultat, ki ga je dosegel Gradjanski, jo zasluga njegovega izbornega napadalnega tria. Tako lepo igre notranjega tria v Ljubljani ie dolgo nismo videli. Da jo imel Per.ka v levi zvezi takšnega igralca, kakor jo bil Babič Miha v desni, bi Primorje Igro izgubilo k'jub temu, da je bilo stalno v premoči. Nebroj naravnost idealnih prilik ja Cindrič zamudil. Razven Perike, Babiča Mihe in Babiča III na srednjem krilcu v meštvu ni posebnih igralcev. Tako so pa ravno ti stnrl igralci s svojo veliko rutino zaigral za oko prav lepo. V kombinaciji In taktični Igri ?o nasprotnika precej nadkriljevali. Tako kakor Gradjanski je tudi Primore ugodno iznenidilo. Kriza, v kaleri je bilo to 1 moštvo v jeseni, je premagana. Moštvo je dobilo zopet elan, ki je hil njih glavno in najuspešneje orož„e. Vrzel v napadu je izp polnjena, kajti mladi Franci v desni zve'l je zadovoljil. Od kril je bil Jug boljši od Uršiča. V splošnem je Primorje dobro igralo in zmago docela zaslutilo. Občina kluboma se je poizkus skupno prireditve obnese!, kajti tekmoma j" prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, kar je v tej agodrji, še zimski sezoni gotovo rekord. Oba sodnika, tako Cimperman kakor tudi Pevalek nista sodila ravno slabo. Ne moreta pa opustita grdo razvnele žvižrati za vsako ma'en kost. Največkrat je radi teia igralec dvakrat oškodovan. Prvič radi fatila po rasprotnikn, drugič pa radi žvižga sodnika, ki je pokvaril lepo akcijo. Nehote s tem koristi tednik stranki. katero je nameraval kaznovati. Be1**ra'ske telime B:l?rad, 23. febr. e. Danes popoldne se je vršila tekma med BSK in tcmcSvarskim klubom Kinirai, ki je končala z 8KI za BSK. Prvi polčas 2 K). Gostje, ki »o sicer prvorazredni romunski klub, so bili razočarani. Duna she tehme Dunaj, 23. febr. U. Igrale so se prvenstvene tekme: Hakoah : Hertha 3 : 2 (2 : 2). 4000 gledalcev. Wacker : Sportklub 2 : 1 (2 : 0). 5000 gledalcev. WAC : Austria 2:0(1 : 0) 8000 glodalcev. Vienna : Nicholson 1 : 1 (0 : 1). £000 gledalcev. Rapid : Admira 6 : 0 (2 : 0). 15.000 gledalcev. Donau : Slovan I : 0 (1 : 0). BAC : Victoria XXI. 4 : 0 (0 : 0). Budimpestanske tehme Budimpešta, 23. febr. U. Kombinirano moštvo Ferenzvaros in Hungaria : Sportklub Te-plice 5 : I (1 : 1). Budai XI. : Somogy 0 : 0. Ujpest : 111. 3:2(1 : 0). Segedin, 23. februarja U. Bastva : Kispest 3 : 1 (3 : 0). Dcbrecin, 23. febr. U. Bocskay : Nemzcti 2 : 0 (1 : 0). Pečuh, 23. febr. U. Pecs Baranya : Atila 1:0. FRANCIJA : PORTUGALSKA 2 : a Porto, 23. febr. AA. V nogometni tekmi med Francijo in Portugalsko je Portugalska zmagala z 2 : 0. Smučarske tekme ZAGREBŠKE PRVENSTVENE SMUŠKE . zagrebška zimskosportna podzvezu za 1. 1930. TEKME. Bilo je veliko udeležencev. Sodelovalo je 34 Zagreb, 23. febr. a. Danes se je vršila na j tekmovalcev. Sneg jc bil dober. Vreme ugodno. I Slemenu teknia za prvenstvo, ki jo je priredila j Pri tekmah na 28 km je bli rezultat ta-le: Se- nlorjli t. Valentekovlč (IlaSk) 1.16.18, 2. Obo-dič (Concordia) t.lb.33, 3. Stiasny (Hašk) 1.17.31. Juniorji: t. Rudošcvič (Concordia) 1.26.39, 2. Za-kikar (Runolist) 1.28.31, 3. llrvoje Danko (Ru-nolist) 1.29.27. Painska teknia na 4 km: t. T.sapovlč Zork« (Ilašk) 0.34.39. 2. Beba Ohenmnn (II. P. D.> 0.3V3S, 3. Stefica Rotmann (Runolist) C.M>.V, SMUČARSKA TEKMA SK LOGATEC. SK Logatec jc priredil danes svojo klubsko tekmo na okoli 8 kin dolgi progi. Start je bil pri kolodvoru, cd kjer je vodila prega po najbližji okolici Logatca preko Sckirce na cilj. ki je bil pri kapelici pri Dolnjem Logatcu. Proga je bila jako lepa, dasiravno radi precejšnjega vzpona zelo težavna. Manj ugodne so bile snežne razmere, ker je pred tekmo divjala burja s snelntm me ležem. Na startu se je prijavilo 25 tekmovalcev; med iemi 14 domačinov, 4 Ilirjani in 7 članov Sm. k. LJubljana. Ljubljančani so startali izven konkurence. Kot prvi je prckrmaril progo: 1. Jakopič Avgust, Sm. k. Ljubljana, v času 38.15, 2. Ivan Uovar, SK Ilirija, 39.V0, 3. Zuccato Remigij, SK Ilirija, 39.15, 4. Klavža Ivo, SK Logatec, 30 50 Rezultati klubskega prvenstva so sledeči: 1 Klavžar Ivo, 39 50, 2. Trkman Fran, 44.10, 3. Plečnik Lado 44.15. Tekma je v propagandnem in organizatoričnem oziru uspela izvrstno in pokazala, da je zanimanje za smučanje tudi v Logatcu veliko. Rushi mttmoolit Sergij m Pod silnim vtisom papež-vega pisma prot' preganjanju krislj inov v Rusiji so I cljševiki prisilili metropolita Sergija, da jo v obliki časnikarskega intervicvva nastopil v ohramlio ucvjetov, ie--da ni na Ruskem nobenega preg njanja kristjanov. Da je prevzel lo nelepo vlogo zagovornika sovjntov tudi metropolit Perglj. BO more presenetili, ker so je »t>etovano pi kazalo, da ima Sergij zelo ninlo odporne sile proti boljSevikom. Ko so boljševlkl prvič plenili po rorkvah bofje tvKlobc in svete nrelmrto, je te'anji patriarh Tihon oslro nastopil proti temu bofroskrun-skenni početju. Meironolit Sergij pa !<• že tedaj nastopil v obrambo sovjetov. Kasneje jo vstopil Sergij v iživo cerkev*, sekto, ki so io podpfra'i bo!i-Peviki proti pravi pravoslavni erikvi. Toda v »živi ferkvk eo bila vri višja ire-la i.c aoso 'ena in za!« bo jo melropnlit S.-rgij r.r.et vrnil ra'.ij v Tihono-vo cerkev. Kljub t"imi na se odmvaji med Tib.o-nem in Sergijem ni?o nikdar več zboljšali. Kmalu ni to ie more l Tibon na pritisk soviet-ko vlado odstopiti. Sergij re je tedij na vso n-oč trudil, da hi post* I njegov tc !"d> i k. Pi al jo tedaj po e' no jii-mo škofom, ki pa je prišlo boliševikom v reko. BoljSevlki so nato nret'rn'i Sertrljn in '20 š!:"fov. Ko jo bil v Varšavi ubit komrn:«t Vojkov, j., hotela sovjetska vlnda usmrtili vseh teh '-<> škofov. Tedr>j Je podnisnl Forpli. dn reši ; e':e in škofe, j« -ziv na vernike, da molijo za sovjete. Kdor ti-:n n-bi storil, bi sp težko pregrešil, /ato so ni čudili, dr je nastopil tudi topol Sergij v obrambo sovjetov. Zc ite su nredo'ein lxi njegove fslorijc definitivno konec. Potem pa pridejo druge nenrijetne stvari. N,i Dunaju sije namreč že ustanovil poseben odbor ljudi, ki so se zdravili nri Zeileisu in ki so imeli od njegovih napačnih diagnoz veliko škodo Vsi ti bivši nacienti Zeileisa niislijo sclnj njci/a tožiti zn odškodnino za stroške bivanja v Gallsoackn in za iK>z.nejo potrebno zdravniško nemoč, — Ker jo bilo tudi v Sloveniji nekaj tnkili ljudi, ki so pričakovali rešitve od čarovniške Zeileisove nn-l;ce, sporočamo, da so tn odbor Zc;1oisovih oškodovancev nalinja na Dunaju IV. v Schvvind-gas*e 13 (pritličje). Dunajska vremenska napoved. Dosedanje vreme bo trajalo dalje. Med tednom Toplo soince — kakšno je nek' mrzlo soince? — je te dni tudi meni sezulo tople copate in mi obulo tople čevlje in me zvabilo iz tople softe in od tonle peči na ulico. Ulica je zame nrj'opša stvar na svetu, ker človek na ulici največ vidi. Gledaš izložbe in bereš plakate, kjer naznanjajo dno 1. februarja 1. 1030., da bo pasja razstava (ali pa razstava psov) dne 3.1. decembra 1. 1929. in že se dobrovoljno nasmejoš. Na ulici srečaš svoje sovrržniive, ki te hinav«ko-ljube'/:nivo vprašujejo kako ti kuj gre, in kar nebeškemu veselju je podoben užitek, ko gledaš hinavcem v njihova izprijena srca, kako se je:e, če jim z vso resnostjo poveš, da ti gre dobro. Gledati hinavce v njihovi onemogli nevoščljivosli je pa neprecenljivo prijetno. In sto In tisoč reči je na ulici, v Ljubljani in v Mariboru, (da no bo zamere), ki človeka vesele in kratkočasijo. Zato som najraje na ulici. Te dni pa se ml je pripetilo, da nisem srečal nobenega sovražnika na ulici in zalo sem zrčel gledali druge ljudi, kako se imejo in obnašajo, in videl sem jih prav dosti, ka' o si podajajo roke. To sem videl sicer že večkrat, pa si nisem nič mislil pri letn. Sedaj mi jc pa kar nenadoma prišlo na misel vprašanje: Čemu pa imajo ljudje prnvzaprnv rcuke? Sicer ne vem, če je to vprašanje prav postav-lieno. ker eni modrijani pravijo, da ima r»e* rep z a t o , d a ž njim miga, drugi pa pravijo, da miga pes z repom, ker ga ima, ampak jaz moram vprašanje žo tako postaviti kakor sem ga postavil, ker sicer s svojim pripovedovanjem ne moreni naprej. Torej: čemu ima človek roke? Pravijo, da zato, da ž njimi dela. To pa že ne drži, ker bi moral v tem slučaju jaz biti brez rok. Pravijo tudi, da ima človek ro' e zato, da si ž njimi pomaga naprej, če noge odpovedo. To je že bolj verjetno. Otroci res kobacajo po štirih, mi pa tudi včasih, posebno če je človek doma v kakšnem nadslropju, sicer pa ne. Trdna in solidna razlaga cilja, namena in pomena rok pa to tudi še ni. Jaz sem se dolgo mučil z odgovorom nn to za naš narodnogospodarski in socialni napredek velevažno vprašanje, prišel pa ni?em nikamor, dokler nisem videl soscJovega psa. kako je sprednje noge položil nn kost, z gobčkom jo je po glodal. Takrat se ml je noTmelcuker*. Pri nekaterih otrocih se mlgan'3 s kazalcem bi a sredincem iako razvije, da jim oslane miganje za celo življenje. V Ljubljani in v Mariboru pa takih otrok hvala Bogu ni, ker ljubljanski in mariborski otroci vedo, da diši to miganje zaradi soseSčine prslov po pruv tislem kraju, kamor hočejo priti, če migajo s palcem. Najbolj važno pa je steganje palca, kazalca in sreainca, kajti če človek teh treh prstov ne bi Imel, bi še po krivem priseči ne mogel in tudi kvart ne bi mogel n.ešati po vseh pravilih sleparijo. Čisto nepotrebna sla pa mezinec in prstanoc. Mezinec, ker je premajhen, prstancc pa zato, ker mi, kar nas je solidno oženjenlh. nrs^nov ne nosimo nn prslaucu, ampak » žepku. Sedaj pa dl erc. Jaz sem prišel do spoznanja, da je pri roki vseeno, čo imaš roko zalo. da grabiš in krade?, ali pa jo imaš, ker hočeš grabiti in krasti. Za Ljubljano in Maribor pa lo ne velja, to se razume, da ue bo kakšne predpuetne zainer* Le to strahote 1793 »Zdaj mi pade v glavo, Guechamp,« je dejal Gau-vain, »kje je leslva?« »Ni prišla, gospod polkovnik.« »Saj smo videli voz v spremstvu žandarmov!« »Toda na njem ni bilo lestve,« je odgovoril Guechamp. »Kaj pa?« »Giljotina,« jc dejal Cimourdain. * • • Marquis Lantcnac ni bil še tako daleč, kakor so mislili, vendar pa se ni imel več bati, da bi ga republikanci dohiteli. Bil je sledil Halmalu. Stopnice, po katerih sta oba stopala za ostalimi, so se tik pri globeli in mostnih stebrih iztekale v nizko obokan kanal, ki sc je odpiral v globoko naravno razpoklino v zemlji, katera se jc raztezala po eni strani do globeli, po drugi pa se končala v gozdu. Ta popolnoma zakrita razpoklina sc je vila po tleh kakor kača pod ncprodirno goščo. Tukaj koga zaslediti jc bilo popolnoma izključeno; kdor se je plazil tu skozi, je bil varen kakor v samih nedrih zemlje. Vhod v kanal k zavojnim stopnicam je bil tako zaraščen s trnovjem, da je bilo čisto nepotrebno ga zapirati. Marquisu se tudi ni bilo treba preobleči, ker kmečke obleke sploh ni bil odložil, odkar se jc bil pripeljal iz Anglije. Samo sabljo in pas je bil odpel in vrgel proč. Ko sta stopila s Halmalom iz rova v razpoklino, o petih ostalih tovariših ni bilo več nc duln nc sluha. Guinoiseau, Haisnard, Branchc-dOr, Brin-d'Amour, Chatenay, abbe Turmeau — vsi so bili l.lll. , , »Niso dolgo rabili, da so jo pobrisali,« jc pripomnil Halmalo. »Stori tudi ti tako,« Je rekel marquis. ■Milostivi gospod želi, da ga zapustim?«; >Se razume,« jc odgovoril marquis. »Saj veš, da na begu mora človek vedno biti sam. Kjer se eden zmuzne skozi, sta dva drug drugemu napoti. Ce beživa skupaj, gotovo opozoriva koga nase. Ti bi bil vzrok, da bi prijeli mene; jaz, da bi ujeli tebe.« »Milostivi gospod, poznate kraj?« »Poznam.« »Pri gauvainskem kamnu sc snidemo — ali ostane pri tem?« »Kakor sem rekel — jutri opoldan se vsi tam dobimo.« »Pridem sigurno. Oh, mUostivi gospod,« tako je prekinil Halmalo svoja službena vprašanja, »če pomislim, da sva se vozila skupaj na visokem morju, da sva bila čisto sama, da sem vas hotel ubiti, da ste vi bili moj mi'ostivi gospod, da bi bili vi to lahko precej rekli, da ste pa molčali...«, in je postal čisto ginjen. »Vi ste mož, milostivi gospod marquis!« »Anglija!« jc dejal nato marquis, prekinjajoč ta izliv matrozovih čustev. »Samo Anglija nam še ostane. V štirinajstih dneh najdelj sc bodo Angleži izkrcali.« »Jaz imam milostivemu gospodu šc veliko poročati Naročila sem izpolnil.« »To pride jutri na vrsto.« »Torej na svidenje jutri, milostivi gospod.« »Ali si lačen, Halmalo?« »Ne bom rekel, da nc. Tako sem hitel, da sploh nisem imel časa jesti.« Marquis je vzel iz žepa kos čokolade, jo prelomil in dal večji kos Halmalu; drugega je použil sam. »Še neka;, milostivi gospod, na desno je globel, na levo pridete v gozd.« »Hvala. Zdaj pa me pusti in se urno odstrani.« Halmalo je ubogal. Samo nekaj je še zašelestelo v grmičju in Halmala ni bilo več. Ta neprehodni gozd je bil najboljši zaveznik vstašev. V njem se niso skrivali, ampali naravnost izginjali, kakor da bi jih sploh ne bilo. Lahkota, s katero so se porazgubljali oboroženi kmet:e, je bi'a vzrok, da so se republičanske armade tako bale Vandeje, ki se ie zmiraj umikala. Marquis je nepremično obstal. Bil je človek, ki je zatiral v sebi vsa čustva. Kljub temu ni mogel pre- magati v sebi prijetnega občutja, ko je po toliki krvi in zaduhi zadihal svež zrak. Čutiti se popolnoma sigurnega, potem ko je bil človek že popolnoma izgubljen; varno počivati v svobodni naravi, potem ko si mislil, da že ležiš v grobu — to je tudi človeka tako neomajljive duše kakor je bil Lantenac, moralo ganiti, dasi je bil že večkrat v podobnem položaju. Moral je sam pri sebi priznati, da se čuti zadovoljnega. Toda takoj je potlačil to čustvo, ki je bilo podobno veselju. Vzel je iz žepa uro in pogledal. Začudil sc je: bilo je šele deset. Tako je zmiraj v takih slučajih. Če je človek preživel tako katastrofo, kjer je vse na tehtnici, se vedno začudi, da taki usodni trenutki niso trajali dalj nego navadni. Topovski strel, ki je bil naznanil naskok, js bil počil pred zatonom solnca. Pol ure pozneje, v somraku med sedmo in osmo liro, je kolona naskočila stolp. Torej strahovita borba, ki se jc začela okoli osme ure, ves ta junaški enos, ni bil trajal delj ko sto in dvajset minut. V resnici pa je bilo to veliko, da se je taka maihna psščica branila proti taki ogromni premoči celi dve uri. Pil je zadnji čas, da gre. Halmalo je moral biti že daleč in ir^uis se ni več delj obotavljal. Vtaknil je uro zopet k sebi, pa ne v žep, iz katerega jo je l il privlekel, ker je bil zapazil, da je tam imel tudi ključ od železnih vrat. ki so držala v gradič na mostu in katerega mu je bil Jmanus izročil, ko sta se poslovila. Ker se je bal. da nc bi se s(eklo ob ključu razbi'o, je uro vtaknil v drug žep. Ko je že hotel krenili na levo v *07d, je zapazil bled svit iz globeli sem. Stopil je nekaj korakov proti globeli in videl skozi vejevje, ki se je ostro odrisovalo od rdsčkaslega ozadja, kako je globel od jarke luči čisto ra^svetHena. Hitro sc je zopat obrnil, da ne bi ga svit izdal, in kor?' n- g < 5 '/ (S > _ — « &-7ZH — C5 > «1 -r-*-S M ' 2 o rCZt C S' '£. C 3 - < > S' 8 -r S Ž?1^ Cc— C — - ir a .0 i < * k r " £ <» - 5 O N f-< ~ rs S •» ii^c' w 3 3 5 « ]ugos'.os. Knjigarna n Ljubljani Za vsako gospodinjstvo važne knjige: SLOVENSKA KUMARICA. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu. 33 bar-vanitni tabilami in 193 slikami v .aravnih barvali Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja Priredila s. Felicita Kalinšek. Cena v platno vezani knjigi 160 Din. GOSPODINJSTVO. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. — Zdravstveni del napisal dr. I r. Dol-š. k. Za gospodinjske šole in slovenske gospodinje sestavila s. Li-dvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. pmKROJEVANJE PERILA PO ŽIVOTNI MERI. Vsebina: Životno perilo — moško, / nsko. otroško. Posteljno perilo, namizno perilo, hišno perilo. Sestavila Ema Arkova. 40 Din. [.-/n ZA II1SO IN DOM. Praktični nasveti za vsa domača opravila slehernega gospodinjstva ali gospodarstva. — Priredil J. Majdič. 20 Din, vezana v platno 30 Din. VARČNA KUHARICA. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Marija Remčeva. 36 Din. Zlil IN PLEVEL Zbirka naravnih zdravil. Solnce. zrak. zemlja in voda — so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, vezana 75 Din. Vse tc knjiie sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Najnovejši cenik Vam jc ua zahtevo brezplačno na razpolago. »»eccrl sito m Hoioniioino blago, umetno gno'Ho. cement Itd. t!d. dobavlja OospodorsKo zvezo v MnMfoni i SALDA-KONTE STRACE • JOUUNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM Al.NE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITI) NUDI 1*0 IZUKDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TlSKAR.NE PKEJ K. T. D. V LJUBLIANI KOPITARJEVA UI.IOA 6 II. NADSTROPJE B ata imel za p i:ga Berlin, 23. februarja. 1. Vsled nekega anonimnega pisma je bil odkrit v bližini Berlina težak zločin. V pismu je nekdo trdil, da ima kmet Gundcrmaiin v vasi Brcese pri Zielenz.igu zaprto človeško opioo. Dva policijska urudnika sta nato odšla v vas Brccsc in ugotovila, da iina Gundermnnn svojega brata na podstrešju že petnajst let zapr.ega. Podstrešje ima na dvorišče zamreženo okno. Gundermnnn se je dejansko uprl preiskavi svoje hiše ter sta ga morala uradnika zvczati. Ko sta prišla na podstrešje, sta videla v kotu od mrčesu že čisto zje-deno in gnilo slamnico, nu kateri jc ležal čis'o nag okoli 50 let star mož, ki ga jc bilo le šc kost in koža. Ko jc zagleda! tujce, je takoj zlezel pod slamnico v očitnem strahu, da bi ga ti mogli pretepsti. Gundermann je noto priznal svoj zločin. Ko je mati pred dvanajstimi leti umrla, jc zapustila 12.000 mark za vzdrževanje njegovega bolnega brata. Gundermnnn pa je ta denar poneveril in nato zaprt brata v podstrešje ter mu dajal silno malo tirane v nadi, da bo kmalu umrl. Bolnega brata so prepeljali v bolnišnico, Gundermanna pa v zapor. »Lepa igrača" Mc«t, 23. februarja. 1. 27 letni rudniški do. lavec Franc Pfcifcr jc živel v sporu s svoio že« no, ki si je služila kruh k^t tovarniška delavka. Pfeifer je imel ljubezensko razmerje z nekim 20 letnim dekletom in zato so mu bili na poti žena in oba 6 in 0 9 let stara otroka V prepiru je ženi tudi grozil, da bo njo in oba otroka ubil. Predvčerajšnjim popoldne, ko je bila žena r tovarni, jc hotel mož izvršiti svoj namen in se odkrižati obeh otrok. Oba otroka je posadil v posteljo in jima dal velik in oster kuhinjski nož, steklenico špirita in škatljico užigalic, da se naj s temi stvarmi igrajo. Nato jc stanovanje zaklenil in odšel, prepričan, da bodo nevarne igrače povzročile nesrečo in oba otroka nmrla v ognju. Toda ni se zgodilo tako in sam Bog je otroka obvaroval. Ko jc prišla mati z dela t stanovanje, sta j! oho otroka skočila vesel«! nasproti in na smrt preplašeni materi pokazala kako »lepe igrače« jima je dal oče Ta pa je men otroških vozičkov LJUBLJANA Kariovsko cesta št. 4. SLOVENEC katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške «kcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik no 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 2> Din. Piši'e. da se Vnm Pošlje ua cled. Naslov: »SLOVENEC«. L|UBL| ANA JUGOSLOVANSKA TISKARNA DANES VEDO TUDI OTROCI da e či-toča temelj z ravja. Kot niihove m m ce, tako ved i ludi oni da ie najkrajša in najuspešnejša pot do sn ge dosledno pian;e pravim terpentinovim milom Gazela Oa^lA MILO ff Težakovo olje za živino. ii Nekaj Izjav z tega leta o „Te-žakovem olju za ži Ino", iz katerih sc vidi, od kako velike važnosti in kor sti je to olje za rejo živ ne. To olje se do i samo pri t v r d k i : M. TEŽAK Zagreb, Gundu-lideva broj 13. 1. Dne 27. jan. piše ekonom R nko Vitomirovič Vladimire!, Srbija: »Prosim Vas, da mi pošliete tri ročke »Težakovega olja« po povzetju, na čimer Vara se v naprej zahval ujem, Prišel sem do prepričanja, da je to olje izredno dober lek, ki zelo dobro deluje.« 2. Dne 31. januarja piše posestnik Josip Pori, Gntianj: »Prosim Vas, da mi pošljete eno ročko »Težakovega olja«, Hvala v naprej. Olje je zelo dobro za pitanje in za zJrav.e živine.« 3. Dne 3. februarja pite posestnik Ivan Klenovšek, Zibnkovje: »Podpisani Vas prosim, da mi pošljete še eno ročko Vašega olja za živino. Eno ročko sem žc potrošil z zelo dobrim uspehom.« 4. Dne 3. februarja piše Fran Bartol, Sajovec: »Ker sem imel z oljem, katerega sem naročil dne 5. januarja 1.1. zelo dobre uspehe, naročam s tem drugo kanto »TeSakorega olja.«