Ob tednu alkoholizma Alkoholizem med mladimi zaskrbljujoč V naši občini se giede alkoholi-zma ne razlikujemo bistveno od ostalih. Obnašamo se kot da sploh ni tako resen probiem in da alkoho-likov skoraj ni. Žal analize govore drugače: zaradi alkoholizma trpi v Sloveniji neposredno ali posredno skoraj pol milijona Ijudi. Še vedno imamo za alkoholike le skrajno propadle pijance, ki so na-vaano agresivnega vedenja, nika-kor pa ne uglednih občanov, ki po ves dan po malem pijejo (,,dolivajo") in so psihično, včasih pa so tudi že fizično zasvojeni. Za-vedati se moramo, da imamo širok spekter različnih tipov alkoholikov. 2a vse pa velja, da so se razvili iz tako imenovanih ..zmernih pivcev". Vse več i»e govori o ,,alkoholičar-skem življenjskem stilu". Zavedati se moramo družbenih korenin alkoholizma: 1. Tradicionalne navade pitja ob vsaki priložnosti in pretirana strp-nost do socialnega vedenja alko-holikov. 2. Še ve-dno je precej zmot okoli pitja, npr. da lahko koristi zdravju. Poudariti moramo, da današnja medicinska znanost tega ni mogla dokazati niti z eno samo raziskavo, nič koliko pa je študij o škodljivosti alkohola. 3. Proizvodnja alkoholnih pijač — ogromno Ijudi živi od proizvod-nje alkohoinih pijač. Davek, ki ga plačuje družba zara-di posledic alkoholizma je nepre-cenljiva — velika gospodarska škoda, — na tisoče pacientov s telesni-mi okvarami (jetrno cirozo, kronič-nim vnetjem trebušne slinavke, al-koholno bebavostjo, okvaro živcev, želodca itd.), — na tisoče nesreč na delov-nem mestu zaradi alkohola, ki zmanjšuje pozornost in vpliva na upočasnjenost gibov; — nesreče v prometu z invalid-nostjo in s smrtnim izdiom, — odsotnost z delovnega me-sta, — trpljenje družinskih članov zaradi alkoholizma. Vzorec reševa-nja življenjskih težav, ki je neustre- zen pri alkoholiku prevzemajo otro-ci in na ta način se tragedija alko-holizma v družini prenaša na na-slednje generacije, — slaba'delovna storilnost in slabša proizvodnja zaradi vse po-gostejše uporabe alkohola v delov-nem času, — poslabšanje delovnih odno-sov, — stroški za zdravljenje alkoho-likov ter predčasne upokojitve, — večina agresivnih dejanj (uboji, posilstva ...) so narejena pod vplivom alkohola, — samomori med alkoholiki so precej pogostoješi kot med nealko-holiki, kot tak bi lahko tretirali alko- Nadaljevanje na 13. strani Nadaljevanje s 4. strani holizem kot počasen samomor z zastrupitvijo. Preventiva Pravilpma naj bi se začela že v maternici. Vsak kozarec, ki ga popi-je nosečnicarje hud strup za še ne-rojenega otroka. Dokazano je, da alkoholičarke pogosteje rojevajo telesno in duševno defektne otro-ke, enako velja tudi za kadilke. Vzgoja za trezno življenje naj bi se začela v družini. Na žalost pa so dejstva drugačna. Anonimna anke-ta. ki sem jo pred leti izvedel na ne-katerih osnovnih šolah v šišenski občini je pokazala, da je velika veči-na učencev 7. in 8. razredov že pila različne alkoholne pijače. Prvi ko-zarec alkohola so dobili iz rok svo-jih najbližjih navadno na praznova-nju kakega rojstnega dneva, nove-ga leta ali kakega praznika. Redke so družine, ki ne bi imele doma vsaj eno, če ne več alkoholnih pijač. Presenetljivo je število učencev OŠ, kv so bili že pijani in učencev, ki kadijo. Ni redka praksa, da vidijo učenci svoje starše, zlasti očeta, pa tudi učitelja pijane. Zaskrbljujo-če je predvsem to, da nič ne stori-mo spričo dejstva, da okrog 7 % slovenske mladine redno pije, okrog 60 % pa jih izjavlja, da pijejo občasno. Iz prakse vemo, da se ravno v ča-su adolescence začenja tragična pot bodočih alkoholikov. Še zlasti je alkoholizem mladih problemati-čen, ker so telesne in duševne ¦okvare še težje, zdravljenje pa sko-m povsem neuspešno. Na evropskem kongresu za pre-vencijo alkohoHzma in drugih bole-zni odvisnosti, je bilo precej govora o tem, kako si Evropa pa tudi ZDA in SZ prizadevajo, da bi zmanjšali škodo, ki. nastane zaradi alkoholi-zma. Precejšnja sredstva se vlaga-jo v vzgojno izobraževalne progra-me v OS. v DO, prometu in naseljih. Sprejemajo se zakoni, ki obravna-vajo te probleme. Prav je, da se uči-mo na uspešni praksi prevencije. Predvsem se moramo zavedati multidimenzionalnosti problema alkoholizma. Dokler bomoobravna-vali alkoholizem samo kot medicin-ski problem, ne bo uspeha. Alkoholizem je tudi socialni, go-spodarsko ekonomski, politični, or-ganizacijski, kulturološki, vzgojno izobraževalni, torej široko družbeni problem. V preventivi je nujno spreminja-nje javnega mnenja glede pitja al-koholnih pijač. Že 10 — 14 let-letni otroci mora-jo vedeti, kam vodi popivanje in kakšne so posledice kajenja. Osnovne šole bi morale sprejeti kontinuirane programe za zdravo življenje, ki naj bi vsebovali vsaj od 5. do 8. razreda po eno do dve pre-davanji ter pogovor s strokovnja-kom o teh problemih, da si otrok iz-gradi zdrava stališča glede alkoho-la, kajenja in droge. K delu je treba pritegniti resne socialne delavce, pedagoge, zdravnike, psihiatre. ,Mladim moramo nuditi več treznih zabav. rekreacijskih aktivnosti, športnega, kulturnega in umetni-škega udejstvovanja, imeli naj bi kavarnice, okrepčevalnice brez dro-ge. Nujni so projekti zaposlitev za prosti čas. Mladini moramo dajati zgled. V nekaterih zahodno evrop-skih državah so sprejete v šolah ce- lo tako stroge kazni, da učitelj, ki kadi pred otroci ali ga vidijo pijane-ga. lahko izgubi službo. Mislim, da bi se morali tudi mi zamisiiti nad vzgojnostjo staršev in učiteljev, ki doraščajoči mladini predstavljajo identifikacijske vzorce. Tudi TV lah-ko precej škoduje z neprimernimi oddajami — predvsem pa slabi družinske vezi. Več bi morali dati poudarka na zdravi prehrani. Predvsem ne bi smelo manjkati sadja, ki je po ne-katerih študijah močan zaščitni faktor pri razvoju alkoholizma in ra-kastih obolenjih. V delovnih organizacijah so pre-več strpni do alkoholikov. Ni smotr-no preganjati alkoholikov, treba jih je poslati na zdravljenje. Na mote-no vedenje alkoholikov v DO mora-jo reagirati predvsem predpostav-Ijeni, ki so dolžni, da ga opozorijo. če pa se nedisciplina ponovi, je prav, da se mu postavi alternativa — zdravljenje ali odpust iz DO. Pri-tiski morajo biti seveda humani ne-zainteresirani za človeka. Raziskave v Zahodni Nemčiji so' pokazale, da v delovnih organizaci-jah pijejo več šefi kot delavci (20 % delavcev je bila na alkotestu in 53 % šefov), kar sigurno moti uspe-šno prevencijo. Kaj pa pri nas? V DO bi morali odstraniti alkohol iz delovnega okolja: — osveščati in informirati bi bi-lo potrebno delavce o vseh vpraša-njih alkoholizma, — čim prej je treba poskrbeti za alkoholno ogrožene delavce. Prevencija nujno vsebuje tudi prepoved reklame alkohola in toba-ka ter kontrolo nad prodajo: — prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam (do 18 let), * — prepoved točenja pred sed-mo uro zjutraj, — prepovedana prodaja alko-holnih pijač v bližini šol, — dodatno obdavcenje visoko procentnega alkohola, — del dohodka od alkoholnih pijač bi morali odvajati za preven-tivne programe in zdravljenje alko-holizma. Preventiva alkoholizma je vseka-kor tudi eden od bistvenih prispev-kov h gospodarski stabilizaciji. Or. Dušan Žagar Predstavitev alpinistič-ne odprave Trisul '87 V medvoškem domu Svobode se vedno pogosteje dogajajo zanimive in kakovostne prireditve. Tako so 2. septembra člani alpinistične od-prave Trisul '87, pod pokrovitelj-stvom delovne organizacije Donit, predstavili vzpon na 7130 m visok Trisul v gorovju Himalaja. Poleg razstave barvnih fotogra-fij, so obiskovalcem pokazali še več kot dvesto barvnih diapozitivov na velikem kino platnu. Diapozitive je zanimivo komentiral udeleženec odprave Vanja Matijevec. Udele-ženci prireditve so dobili tudi mape natiskanih črno-belih fotografij. av-torja Ladislava Vidmarja, ki je bil obenem tudi vodja odprave. Polna dvorana udeležencev je bila navdu-šena nad predstavitvijo, saj je bila drugačna kot tovrstne odprave do-slej, predvsem pa so obiskovalci doživeli čar te visoke gore in poti do nje. b.p.