Our Write Ua Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
{TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Zlit, IMS mi tkm
Offkt at New lari N. I,
No. 235. — Stev.235.
Aet mt CanfrcM mi Mvtfe M. 187».
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 9, 1939 — PONEDELJEK, 9. OKTOBRA, 1939
Volume XLVIL — Letnik XLVIL
NEMŠKI NAROD ISKRENO ZELI MIR
Hitler upa na posredovanje nevtralca
BERLIN, 9. oktobra,. — Nacijski voditelji niso opustili upanja na mir, četudi Hitlerjev govor pri zaveznikih ni našel ugodnega odmeva, ter se zanašajo , da bosta francoski in angleški narod prišla do prepričanja, da Nemčija v resnici želi mir. NEMCI UPAJO, DA BO PREDSEDNIK F. D. ROOSEVELT POSREDOVAL
Nemški vladni krogi so trdno u ver jeni, da bodo Hitlerjevi mirovni predlogi služili za podlago pri mirovnih pogajanjih in da bo predsednik Roose-vcjlt prišel z mirovnim posredovanjem.
hitler bo Čakal deset dni
Hitler j« pripravljen čakati deset dni, ali pa tudi dva tedna, «U diplomati naj«It?jo pravo |n>t do miru ter pričakujejo, da bodo ■zavezniki "jasno odgovorili na jasne Hitlerjeve predlo-K**- — Navzlic neugodnim odgovorom iz Londona in Pariza na Hitlerjev govor se naciji trdno oklepajo upanja, da se bo predsednik ttuo»evelt poslužil priložnosti in bo pričel posredovati, Ravno tako upajo, da boste angleška in francoska vlada po natančnem proučavanju Hitlerjevih predlogov prišli do p«e-J pričanja, da Hitler v resnici želi doseči mir in boste pristali na pogajanja na podlagi njegovih predlogov.
HITLER SE ZAVZEMA ZA TAKOJŠNJO PREMIRJE	j
Hider je pripravljen prinesti nove dokaze, da želi mir, 8 tem, da bo podal jasen načrt za takojšnje premirje in mednarodno konferenco, ki bo uredila splošne evropske zadeve in zmanjšala oborožitev.!
NE BO DOVOLIL OBNOVITVE POLJSKE IN
CESKE
Hitler pa ne bo vstregel angleški in francoski zahtevi, da bi bila obnovljena Poljska kot neodvisna država in da bi bila osvobojena Čehoslovaška.
nemško časopisje vodi propagando
X«m.ški IL-ti povdarjujo, kako ugoden utis je napravil Hitlerjev govor v nevtralnih državah, zlasti v Rimu in Madrida ter okušajo nemškemu narodu prinesti utis, da je ves nevtralni svet trdno za Hitlerjevimi predlogi in 5a sloni vsa o«5govrnost za nadaljevanje vojne samo na Angliji. Ta propaganda se Ijo nadaljevala še nekaj dni, dokier ne bo Chamberlain txlgovoril Hitlerju v .poslanski zbornici. Medtem pa iifiuški diplomati neumorno delujejo v nevtralnih prestoli-< ah, da hi našli koga, ki bi bil pripravljen posredovati za mir.
CIANO IN MUSSOLINI SE NE GANETA
I 'ARI/, 9. oktobra. — Francoski državniki, ki točno zasledujejo ipotck vojne in razvoj mednarodnih dogodkov, so prišli do zaključka, da Hitlerjeva "mirovna ofenziva7' ni u-brala prave poti. Med nevtralci Hitler ni našel niti enega, k< lu podprl njegove mirovne predloge in bi mogel misliti, da je v sedanjem času mogoče skleniti mir. Prva Hitlerjeva misel je bila, da bo Italija, ki dosedaj s svojo zvezo z Nemčijo ><* ni imela nobene koristi, posegla vmes in posredovala za mir. Grof Ciano je bil ipoklican v Berlin, toda po Sestanku in razgovoru s Hitlerjem se nista ganila niti grof Ciano, niti Mussolini
NEVTRALCI SE NE ZMENIJO ZA HITLERJEVA ZAGOTOVILA
Hitler je upal, <la bo napravil ugoden utis na nevtralne države, katerim je obljubil, da jiin od Nemčije ne preti nobena nevarnost, toda v isti sapi j:in je zagrozil, da jim preti usoda Poljske, ako se mu postavijo po rdbu. Nevtralne države pa so zamašile svoja ušesa njegovim priliznjenim besedam, sporni-njajoč se Avstrije, f'elioslovaške in Poljske, ter so «i še bolj stisnile pasove in se pripravile na boj, ki ga pričakujejo v bodočnosti.	t
VSE MIRNO NA BOJNI FRONTI
Bojna fronta je primeroma mirna. Nemci ne kažejo posebne bojev i tost i najbrže zato, ker pričakujejo, da bo Hitlerjev govor v petek v državnem zboru imel zaželjiv uspeh — premirje in slednjič mir, katerega nikdo tako zelo ne želi, kot Nemčija. Anglija in Francija pa pripravljat^ svoje armade, da odbijejo vsak nemški napad, ali da celo vdro dalje v Nemčijo. Hitlerjeva 44 miroma ofenxiva'l za nje ne pomeni — nič. ,
V vsakem domu naj bo zastava
Poglejte jutrišnjo številko za posebno ponudbo

Kaj se dogaja v
delavskem svetu
FEDERACIJA JE USTANOVILA NOVO LIGO
Voditelji Ameriške delav. federacije so napovedali boj komunizmu, nacijzmu in fašizmu.—Boj bo vodila Liga za človečamke pravice, svobodo in demokracijo.
. {lSC™*Ari> Ullio» ok" P« složno rešijo svoje domače ttibra— \\ ilhani Green, pred- probleme ter naj prepovedo sednik Ameriške delavske fe- vse politične ali propagandne deraeije, je pozival sinoči de agenture, ki jih financira kalila vce, naj podpirajo novo gi- šna evropska država, banje, ki so ga uvedli voditelji .
Federacije in čigar cilj je '^ra^J« Je včeraj prepo-4'razkrinkati zločinske takti-	delegatom tipografski
ke komunizma, nacijzma in f<i uniji udeležbo in glasovanje *lzrna-	aia letošnji konvenciji.
Na prvem sestanku novoor- -—_
ganizirane 4'Lige za člove-čauske pravice, svobodo in de mokracijo" je rekel Green, da zavzemajo Stalinovi pristaši ugledna in vplivna mesta v ameriški vladi v šolali ter v delavskih organizacijah, ki niso v zvezi s Federacijo. Natančnejšega pa ni nič omenil.
Matliew WoU, podpredsednik Federacije, je predsednik nove Lige Nadaljni uradniki David Dubinskv, predsednik International Ladies' Garment Workers'; Jeremiah T. Mahonev, bivši .sodnik newyor
SOV JET. RUSIJA
POKLICALA
FINSKO
Rusija dobiva v baltskih državah vojaške postojanke.
11EUSIXSKI, Finska, 8. oktobra. — Sovjetska vlada je (pozvala finsko vlado, da pošlje v Moskvo svojega zastopnika, da s sovjetskimi zastopniki razpravlja o političnih in gospodarskih problemih.
Finska vlada se je odločila, da pošlje kot svojega zastopnika bivšega ministrskega pred-sodnika in sedanjega poslanika v Stockliolmu, J uho Pas Ikivija. Lit vinska, Estonska j in Letska so z Rusijo sklenile , iienapadalue pogodbe, po katerih je dobila Rusija pravice za vojaške in letalske postojanke.
Po |Mjgodbi z Litvinsko je dobila Rusija tudi pravico na meji proti Nemčiji zgraditi Maginotovo črto.
Pri pogodbi s Finsko je največje važnosti za Rusijo, da dobi dovoljenje na Aalauj-1 škili otokih zgraditi utrdbe.
PRODUKCIJA MOTORJEV
L-OS AXGKi.ES, Cal., 8. okt. — Henry C. IIill, inžinir Wright Areonautical Corporation, je poročal na letni kon-veneiji 44 Society of Automotive Engineers", da je tehtni-ka tako napredovala, da lahko izdela ena .sama ameriška tovarna na mesec 300 motorjev za letala.
škega najvišjega sodišča, m Edward F. MaoGrady, bivši pomožni delavski tajnik.
Green, ki je bil izvoljen za častnega predsednika nove lige, je izjavil z ozirom na rusko, italijansko in nemško vlado:
— Ti ljudje so nam skušali obesiti totalitarizem. Stalin i-ma jsvoje pristaše in svoje a-gente v tej deželi. Zavzemajo važna mesta v naši vladi, naših šolah in delavskih organi-zteijali, ki niso v zvezi s Federacijo.
•— Hitler ima v tej deželi svoje (pristaše in agente. Naj več jih je v Nemškem bundu so ipa tudi v stoterih proga-gandnih agenturah in navideznih potrioti-čnih organizacijah. Nemsko-ruska pogodba naj bi odprla vsem Ainerikancem oči.
—• Združene države naj se <pod nobenim pogojem ne vmešajo v evropsko vojno, pač naj
O Poljski:
HITLERJEV OBISK V VARŠAVI
Nobenega Poljaka ni videl in noben Poljak njega. — Hiše so bile izpraznjene in ulice o-mejene z vrvmi.
BERLIN, 6. oktubra. — Adolf Hitler je imel slovesen vhod v Varšavo, je gledal dve uri pa rail o svoje armade »po porušenih ulicah in se je varno -vrnil—in niti en Poljak ni vprl vanj svojih oči.*
Hitler se je pripeljal z aeroplanom; toda dokler je bil Hitler v mestu, ni bilo videti nobenega civilista.
Vse ulice, j*o katerih se je peljal Hitler, so bile omejene z vrvmi. Nikdo ni smel iz hiše inj>o ulicah so bili sami nemški vo jaki. Tajna policija je izpraznila vsako hišo. Vojaške .straže so z nasajenimi bajoneti držale ljudi najmanj en blok daleč od ulice, po kateri se je rpeljal Hitler.
Hitler ni videl niti enega svojega novega podložnika in nikdo ni videl njega. Hitler se je z letališča z avtomobilom odpeljal v diplomatski okraj, ki je najmanj porušen, takoj po pa rati i se je -faj) et odqieljal na letališče.
Tri četrtine Varšave je v razvalinah. Po ulicah so velike jame ,ki so jih izkopale granate in bombe. Vozovi poulične železnice leže po tleh, obloženi z vrečami peska in so jih brani-telji rabili za barikade. Po celem mesto so strelski jarki In pasti za tanke.
I)ve glavni ulici ste najbolj razdejani: niti ena šipa ni ostala cela; opeka, kamenje in les leži vsevprek.
V predmestju Moktov so bile nove vile, nekatere še ni dozidane, pa vse je porušeno in po žgano. V tem kraju so se branili poljski kadeti in nemški častniki pripovedujejo, da je bila vsaka hiša hapremenjena v trdnjavo in da so morali nemški vojaki naskočiti vsako hišo in vsako nadstropje posebej. Pri teh naskokih so Nemci imeli velikanske izguibe.
BERLIN, Nemčija, 6. oktobra. — Fuehrer Hitler je naznanil, da je nemška armada v svoji kampanji na Poljskem i-mela naslednje izgube: 10,572 mrtvih, 30,322 ranjenih in 3401 pogrešanih. .
Iz Beograda:
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO in NEMCUO
Na pogajanjih so nastala nesoglasja. — Jugoslavija ne more zalagati Nemčije v zadostni množini.
BEOGRAD, 8. oktobra. — Navzlic temu, da se uradno zatrjuje, da pogajanja med jugoslovansko in nemško trgovsko komisijo ugodno potekajo, je prišlo do nekaterih nesoglasij. T«;-da do popolnega spora ne bo prišlo pred plenarno sejo, ki se bo pričela v torek.
Nemčija namreč zahteva, da m* poveča kvota nekaterim predmetom v okvirju <-elokupnc trgovine. Nemški delegati strinjajo z Izgovorom jugoslovanskih delegatov, da žita in žitnih izdelkov ni mogoče izvažati, dokler ni zadoščeno jugoslo-vailskim vojaškim potrebam, toda želijo, da se dobava rud zviša za 21) do 40 odstotkov.
Jugoslavija pa odgovarja, da ji je mogoče oddajati rude samo proti takojšnjemu plačilu v gotw\i»i. JCer je turistični promet, ki je Jugoslaviji prinašal .velike dohodke, vstavljen, je za Ju goslavijo prodaja rude za tnj denar velike važnosti.
Jugoslavija se tudi pogaja z Italijo za nakup vojaških aero-planov. Italija pa zahteva, oa so bombniki, ki jih je izbrala ju goslovan-ka vojaška komisija, plačani v ameriških dolarjih.
V ;eh trteovskih pogajanjih ijrrajo veliko vlogo vojaški kr< -gi, ki so bili vedno v velikih skrbvh zaradi prodajanja najvažnejših vojaških potreliščin, pred no so bile domače zaloge napolnjene. Vojaško poveljstvo je opozorilo trgovsko ministrstvo, da je lansko leto Jugoslavija .Nemčiji prodala toliko žita, da ga je morala kupovati v Ameriki.
Armada je tudi zelo vznemirjena, ker iz Češke ne prihaja redno orožje, ki je bilo naročeno pri Škodovih tovarnah, Jugoslavija posebno zahteva, tla so ta naročila izvršena, ker j" bivša Mala antanta stabilizirala kaliber in tip orožja.
Jugoslovanska armada tudi zahteva, *da je jugoslovanska trgovina z Nemčijo urejena po strogem trgovskem načinu izmenjave. Vojaške komisije sedaj stražijo na mejah, da je v
tem |»ogledu popolnoma zadoščeno.
* • •
GENERAL TERZlC UMRL
BEOGRAD, 30. sep. — V Beogradu je umrl upokojeni ar-madni general Božidar Terzik v 73. letu svoje starosti. Bil je načelnik operativnega oddflka pri štabu glavnega poveljstva v letr 11112, v svetovni vojni štabni načelnik prve armad«- In poveljnik prve šumadijske armade od 1914 do 1918, potem vojni minister o«I l!>lf> do 1918, leta 1919. armadni komandant čet v Bana t n in adjutant kralja.
• • •
JUGOSLOVANSKA LADJA SREČALA PODMORNICO
BKOGRAD, 30. sep. — Velika ladja Jugoslovanskega Llovda 4'Vitlovdan" je na poti iz Rottendama dospela po 14dnevni vožnji preko Benetk v Split. Kapitan pravi, da je na poti naletel na angleške bojne ladje in nemške podmornice. Srečali so tudi neko ladjo, ki je bila po svoji zunanjosti kakor kaka ribiška ladja, ali u verjeli pa je, da je bila to le zakrinkana po !-moriiiea. Z razolxsmimi jugoslov. narodnimi barvami na krmilu in krovih, ki so bile ponoči osvetljevane z močnimi re flektorji, ni "Vidovdan" v vodah, koder so vojni pasi, naletel n i nobeno nepriliko.
• • •
DR. MAČEK O NEVTRALNOSTI
BROGRAD, 1. okt. — Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je podal danes beograjskemu dopisniku bolgarskega lista '*S!ova" izjavo, .\ kateri je med drugim rekel tudi tole: "Veseli me, da vodita danes Bolgarska in Jugoslavija politiko popolne nevtralnosti Brez ozira na narodnosti imajo južni Slovani iste interese, ki so poglavitno v tem, da se ohrani mir. To je i-krena želja vsega srbskega naroda, a posebno pa hrvaškega, ki je bil «v teku let odgojevan od svojega voditelja
pokojnega Stjepana Radiča v miroljubnosti."
• • •
0R02NI5KA BRIGADA ZA HRVATSKO
BEOGRAD, 30. sep. — Na po<l lag i srbsko-hvaškegn sporazuma, ki se stopnjema uvaja v prakso v najboljšem duhu sodelovanja in zaupanja, je dobila sedaj banovina Hrvaška tudi lastno orožir-Ško brigado. Za njenega poveljnika je postavljen polkovnik Kvintilijan Tartalja, ki je bil dosedaj poveljniški
pomočnik skupne jugoslovanske žandamierije.
• ^ »
PRIJAVA BEOGRAJSKIH ZDRAVNIKOV
BEOGRAD, 1. okt. — Beograjski zdravniki, ki so prekoračili 50. l^to svoje starosti in niso več pod vojaško obveznostjo, so bili pozvani, naj se prostovoljno prijavijo za službo v obrambi pred zračnim napadi. Odziv je bil nepričakovano lep in velik. Prijavila .se je tudi petorica ttlravnkov, od katerih je vsak že .prekoračil 70. leto.
V SEDANJIH SKRAJNO RESNIH ČASIH POTREBI JETE TI DI NEKAJ RAZVEDRI1 A
Peter Zgaga
GA VAM SLEHERNI DAN PRESKRBI V SVOJI KOLONI NA DRUGI STRANI
2 NA DAN DOBI?ATE j
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA i SVOJ DOM (fcnrftcMi nedelj In ( I	praznikov).	i
JA 56.- NA LETO NAD 200 IZDAJ
VXBPD27>_Nfl* Tosi ^^
1 - -i - i - ^
Monday, October 9, 1 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
*GLAS NARODA"
' dbui or tam ptm■>
OMM and fwfilllMd fey
H3 ^ cw^ttttk) Bftfeft*. FMMiM	J. Lupah*, Am.
Hiwol Nrtwi d wpcntlat mad tdtoiii of above offloert:
W*8T »m biiut	mw iokk, n. y.
_j 46th Year
.;."■	■■Iiiwn.il -.. I,,;;;,1—j*—............. HH mi ■■" I n^ I — II	M I _i	—qqmmm■	■fcM^BM^n
I80DBO mvwmi |*4I II6KPT SUNDAYS AND BOUDAIB
AAvrtto—mt aA^mnxnt	~~
Oa <m«u -«to wmiim Umt m i —Sa New Tort n r^o Mo .. 97 00
ta	........ 9AM	flo pot Ma.......... .... $3 50
..............9>.00	la iBOMBMtvc. m ealo loto .. 97.iW
■aMtcfeaa »>...w>» mm.. fiJO	Bo poi Ma •.....<..... .... fl.90
*	V-riy "jt^	'_
HAIODA- UHAJA T8AKI UAN iZVZJClifil NIUIU W PRAZNIKOV
ftlXPHONI: CHcImo k-lltt
__j- J	, . „	...... ..	_ ,,, „ .
Iz
nesreča je ugrabila četrtega sina
Ujgledno SkrlK-evo rodbino v Ložu je 10. sept. zadela že če-trla hu'da npsteča. Kmrtno se je ponesrečil o« I i ni še preostali
72 vlomov in ta-tvin
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LISt % tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prikr&njen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
sin, 26-let ni Mirko. Zvečer ga je neki njegov tovariš povabil, da prisede na motor. Drvela sta. iz I^ožai po lepi cesti »proti Pudolm. V bližini niostu pa je vozač po narečnem naključju ; zadel v obcestni kamen. Uči-nek je bil strahovit. Motor se je močno odbil in medtem ko je vozae sam dobil le neznatne I m k od be, je nesrečni Mirko priletel v velikem loku na trda tla in n«i je na več mestih f>«»-čil« lobanja. Obležal je na mosrt-u mrtev.
I) rožnikom t pri Sv. Trojiei v Slov. goricah se je posrečilo, da so razkrinkali drzno in nevarno vlomilsko družbo, ki je že od leta 1934 > trail ovala štiri fare: Sv. Trojico, Sv. Antona, Sv. Benedikta in Sv. Jurij ob Sea vilic i. Tolpo so tvorili šii-rje prijatelji: 33-letni posest-
ni'k Tvati Kos iz Cogetincev. 41 -letni hlapec Frai** Zelenko in njem)v 4(Metni brat Alojz iz Ci/getincev ter 7)2 letni posestnik »Jernej Zinič iz Cerkven ja-kii. Vlairt'jali in kradli so ftn tako previdno, da dolgo ča~a
pridiprava, ki jima ni za pošteno delo. Pocfala sta se na Kranjsko ter v kamniškem in litij.-kem okraju pridobivala ljudi, da ibi zbežali v Nemčijo. (H)lj«<l>ljala sta vsakemiu devet mark plače na lan (blizu 200 din) ter slednjič dobila sed/iu kalinov, ki so jima šli na lima-n.iee. Od vsakega sta zahtevala po 150 din nagrade. Z vlakom so oriši i do Maribora, od tu pa ponoči j*»š proti meji.
fran zajec umrl
Prijatelje in znance v Ljitfb-Ijani je dne 4. r=ept. presenetila vest, da je na svojem stanovanj« ua Pri vozu po kratkem a hudem trpljenju umrl optik in lastnik znane trgovine Fran Zajec, star 02 let. Pokojnik
in torej kažeta na povsem dru-izvor. Kkšpedicija bo raziskovala Tihi ocean v območju HavajsJkega otočja. Avatra I i je, Nove Guineje i« Nove Zelandije. Pole« geoloških pojavov bo ekspedlcija raziskoval tudi kliiiiatološke razmere in se bo lotila tudi merjenj zračne elektrike, kar we Ik) zelo koristilo plovbi. Zadnji cilj
Mm
Peter
• •
Zgaga
teh
raziskovanj pa je
poi
Stalin je začel prodirati proti vzhodu. Zdaj ima že pre-V! cejšnjo komando med samo-
kati primerna mesta, na katerih bi pozneje postavili vremenske opazovalnice, ki bodo brezžično oddajale vremenska poročila po velikem morju! Vse to bi plovl>o po Tihem o-ceanu moglo zelo poživiti.
O BLAGU IN IMENIH.
Damast. Pravijo, da izvira
paVla brez dvoma med najvid-	iz svilenih *>lairov. ki -o
neiše predstavnike -loveir-ke
nib.če ni mojT^l v nje sumiti, trgovin in obiii. Njegovo pod-Končno pa so jim orožniki le jetje. ki ira je ustanovil leta iiri^li na sled in ko so jih pri-■ 1900. j«- bib» prva slovenska tr-ieli. so priznali nič manj kot »rovina z optičnimi predmeti v
HITLERJEV GOVOR
V	petek je govoril pred nemškim raj.-tagom nemški kancler Adolf Hitler in njegov govor je brit ko razOcaral vse ti-.-te, ki se vedno pričakujejo od njega kaj drugega kot >amo-fovaio Hpravii se je ua«! Poljsko in na*l poljski narodi ter nad Žide, o katerih je trdil, da bolj hr«j>eue jmi vojni kakor po miru, ker je z vojno pač več zas^žka.
Dejal je, da je pripravljen udeležiti se mednarodne konference, ki bi razpravljala o vseh evropskih problemih. Taka konferenca naj bi ukrepala glede upora!** raznega orožja — predvsem strupenih plinov in subniarinov — ničesar pa ni omenil glede razo rožen ja.
Zahteval je povratek bivših nemških kolonij ter poudarjal, da Poljska ne more biti nikdar obnovljena. O ("'ehoedova-ški ni črhnil niti besede.
<M Francije ni zahteval ničesar. Po njegovem mnenju živi Nemčija v prijateljstvu z Dansko, Ho land-ko, Belgijo, Švico, Jugoslavijo, Slovaško in Italijo. Os išče Bertiu-Rim jc •važen činitclj v odnošajih un^l oftM-nia državama.
Na vse pretege je hvalil Sovjetsko unijo, s katero so se Nemci zato ix4>ot?ili, ker se ni vtikala v notranje zadeve Nemčije, kot se tudi Nemčija ni vtikala v zadeve sovjetov.
Angliji je i*onu.dil oljčno vejico, češ, da zamorejo edi-nole prijateljski odnošaji med Nemčijo in Anglijo za jamčiti Evropi t rajon mir. l>a ni med Nemčijo in Anglijo sloge, je krivda raznih neodgovornih državnikov, predvsem Winstoiia Churchilla.
Svoj govor je zaključil s pretil jo, da bi vojna na Zapa-dni fronti ničesar ne uravnavala. (V <bo tn*4ja, se bo Nemčija borila, toda leto 1919 se ne lx» nikdar več vrnilo. Nemčija bo zmagalka, -pa če padejo milijoni na 'bojišču.
Otoške države niso več vame. In če se l»o vojna nadaljevala, ne bo nobena država več vama.
Hitler ni fMinudi! noltenih koncesij, pač je pa predložil svoje -zahteve po kolonijah ter namignil o razpredelitvi surovin, da bo svet zadobil novo gospodarsko podlago. Nemški iti ruski intere>i so v vzhodnem in jugovzhodnem delu Evrope, kjer nimajo zapadne države nobenega opravka. Ti interesi pa niso politični,,pač pa izključno le gospodarski.
Aii se bo Rusija ureležila vojne na zapadu? Ali se bo borila Italija ob strani Nemčije? O tem ni zinil niti besede.
V	vsem Hitlerjevem govoru ni bilo niti enega samega migljaja, da bi bila Nemčija pripravljena ugoditi zavezniškim zahtevam.
Vojna se ho torej nadaljevala.
Strahovita misreča je pretresla v-«- prehivalstvo Luške do-jline. (lanljivo >e je izpričalo sočustvovanje, ko je moral nesrečni Mirko nastopiti >vojo zadnjo	Vsa Loška dolina
se je obrala k pogreliti in ob slovesu ni bilo miho nobeno oko. Skrln'eva di-ažina j«* 7.ua-na kot ena najstarejšili v I,o hi. Že kakih 400 let slovi ta ml. Mirkov oče Franio &kr bee je polnih .SO let župnnova 1 v Ložu in je naroilno za večino vapojil tndi vso -voj<» dmžino. Poleg o-merib hčera mi bili v dmžini štirje -inovi. ki t »a so v-i postali žrtve nesreč. Najstarejši France je bil v svetovni vojni ujet na Ruskem, odkoder ira i<* hrepenenj«' !jan. •malo d« mov in i<* t vetrni betr kj v daljno domovino. Dolyfo- |ez* trajno l^dovanje ga i*k pa tako izčrpalo, da je kmalu po pri hodu domov izdihnil. Pred 7 leti je v Savi utonil sin Vladi mir. ki ravno <^Nluževa^ vo-iitŠUi rnk. Naimlafši je /.uradi nesreče podlegel že v otrobih letih. Tako je . .tal Mirko edini potomec in najve-in nada Šk riževe ^ntžine. Oče je zato tudi poskrbel marlii-vein.M «inu za najboljšo vzirojo.
72 vloiiiuih tatvin.
Ljubljani. Od kraja je imel lokal na Starem trffu. Mnogo se je udejstvoval v stanovskih in strokovnih organizacijami. Ril j«- odbornik in |HMli|>r»Ml'-i*«l nik Združenja optikov in urar-hol >u bili \-zrok «rde«a zUV-i ij«'v ter oredsednik izpitne ko-
gospodar ubil hlapca
Dolgotrajni prepiri in alko-
jih tkali v Muma^ku in so jih krog leta 1500 prinesli v Kvro-- Navadno r-o vzorci dama-sta na obeh straneh enaki, se-ve<la so časih na lieu bolj vidni. ko na narohni strani.
Tz damastovega platna dela-
stojnimi republikami Estonsko, Letsko, Litvin>ko in Finsko ter se jih namerava povsem polastiti.
V tem predelu mu Hitler ne bo dela i konkurence, toda ko bo šlo za razkosanje Romunske, utegneta sedanja prijatelja skočiti v lase.
.Hitler je v prvi vrsti zato sklenil pogon bo s sovjetsko Rusijo, da ga bo preskrbovala z živili in drugimi potrebščinami. Rusija je ogromna tie žela z neizčrpnimi naravnimi viri. Vendar tudi Rusiji ne gre vedno vse gladko. Ni naiii-
na. ki -se je ,pript-til *2-'». avg. po-pohlne v Nebovi pri Sv. Petru pri Mariboru. Pri tirahovai-kil je živel rejeiiec, letni Fr. Puhner. Služil ji* kot hlapec.
Med njim in (J i ahovnikom pa -o bili »prepiri na dnevnem redu. ker Puhner (Jrahovnika ni priznaval kot gospodarja, ker je bil samo pri žen jen na posestvo ter ni bil pisan kot lastnik. Omenjenega dne j«« prišel (rrahovnik domov močno pi-Pa tudi Puhner je bil ne-v gostilni t»»r s«* ga je na-. Ko j<- Puhner prišel domov, r>e je |«»dal na skedenj ter se vlegel v seno s.pat. Okrog |M*|M»ldiie pa je prišel Gra-hovniik Puherja klicat, naj vst;«n»- in nakrmi živino. Puhner um je vrnil, da ne ho v-'tal ter (Jrahoitniku grozil, da .ira bo (pretepel, če mu ne ho dal miru. Nato je vzel (Ira hovnrk železne vile -e podal ž njimi na skedenj ter udaril le-žečeira Puhnerja z v-o .silo po T i glavi, da ira j«- omamil. Potem ga je prevzeta morilska bes-nost. Skočil j«- s skednja ter se takoj vrnil nazaj oborožen z motiko. Omamljenega hlapca je začel mlatiti z motiko po glavi tako dolgo, da mu je razbil v»=o lobanjo ter je nesreč-tn mini. Orahov-
rodu. ie ugrabila še sina Mir-i'"^ f«»«-in odšel k sosedu. Štirikratna iz-n.ba sinovik'er l.^'-^al na orožnike, ki
l>a 1 ga je Ljubljani, da bi Mirko lahko na domačiji nadaljeval tudi trgovsko tradicijo, sai jo v hiši že dolga leta trgovina s konfekcijo in sloveča krojaška o-l>rt. Toda kakor da je zla u-soda hotela končati_moško po-j kolen jf
starega SkrWevegalna ugrabila še sina Mir-.ink ^
ka.
so ga odgnali v napore mari-Ob priliki
vame « hoko in iskreno.
je gotovo ena največjih družin-	y
jJkih tragedij, kar jih
v SI oveni ii. Zato ie sofci-tvo-]'a/'^^ ^ izjavil orožnikom.
Skrbčovo družino glo l;,a 'p	z:,ra<il
'ker je bil ta zelo prepirljiv in
| nasilen t^r ga jp žp nekajkrat
p ret opel.
dr. m. lukan umrl
Bi*iiiiirtiiM«'iiii|.:iiii<|"Mi|lgiimnnii||ijips
HllHlH»',!ltlH||Ul«^'UliiiHUlI^UiliHiinl*'"!!!«
MEDNARODNI VEČER NA SVETOVNI RAZSTAVI V NEW YCMM5LU
Ravnateljstvo Svetovne razstaive v New Yorku na^ ob-vešča, da 1m> 23. oktobra na razstavi MKDNARODN1 VWCER in so k temu povabljene skupine v narodnih nošah, plesne, pevske in muzikalne ^kopine.
Tekom Medina rodnega več-era botlo »\ si, ki bodo prišli v takih nočah, brezplačno pripuščeiii na razstavo do 8.30 zvečer na »postajah UIT in BMT.
Namen Me<lnaroilnega večera je pokazati one ideale mednarodne vzajemnosti, ki tvorijo podlago ameriške civilizacije in ki jih iw-wyorska Svetovna razstava tako uspešno kaže. Z ozirom na razburkani položaj v Evropi je taka demon-Htracija še tem večjega, pomena. Zato poživljamo, da ise vse gori omenjene skupine poslužijo te priložnosti in se udeleže
Mednarodnega večera. < ooo OO
podmornice v ameriških vodah 1
HYDE PARK^ N. Y., 8. oktobra. — Predsednik Rioosevolt je včeraj naznanil, da se v vodah v bližini 'Miami, Flu., naiiaja neka tuja podmornica, ki čaka in preži na parnik Iroquois, ki pluje iz Irske proti New Yorku s 584 Amerikanci.
To naznanilo zelo razburja vladne kroge, ker je šele pred dvema dnevoma nemški admiral Baeder opozoril Washington ski vlado, da bo "neka poAnornica" potešila parnik Iroquois in s ttm ponovila jfaotj parnrka li AtiMrnia", ki je bil v začet-ku sedtaijo vojne torpediran in potopljen Wizu škotske obali.
Admiral Rae4e* je niomgnH, da bo ^Iroquois^ torpedirala neka tuja (najbrže artgle£)c*) podmornica, nato pa bodo An-Ježi	dH Nemčijo.	__i«_
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Italijo:
Za 9 « 30
9 12.-9 2».— 9 67.— 9112.60 9187 —
L4x 100 Lir 200 Lito bOO Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVKftU fclBMO PO CASUS Ul'lU ZA PRISTOJBINO 11»
sloven i C publishing
COMPANY
<i
fli w.
V Ljulbljani je umrl dr. Miroslav Iiiikani. veliki /xlpan v jpokojiu. Pokojni se je po <Vo-' kon^-anili juridičnrh štmlijah ifK)svetiI u,pravni službi.« Dalj časa je pre*l svetovno vojno služboval v Postojni kot okrožni komisar. Ob prevrat« je stav-il narayfl>olaoro <leželni vladi za Slovenijo, kjer .je upravljal odgovorna in po-menVbna mesta. Bil je pristaš radikalne stranke in ko je leta 1923 radikalna stranka sestavila vlado, ter so bile vpeljane velike župani je, bil imenovan meseca marca za velikega župana.
dva agenta in 7 njunih 2rtev prijeli na meji
Ponoči so prijeli v Gradišču na meji devet ljudi, ki so imeli namen, da bi se pretihotapili na drugo rtran. Izkazalo se je potem, da jih je s^em iz okrajev Kamnik in Litija, dva pa sta agenta, ki sta jih za beg čez mejo pridobila. Rta to 44-Ietni AJojz Petrič in 26-letni Franc Bosnak k Fra jhama na Pohorju. Oba sta nana ne*
misije. Pred leti je bil i meno van za Ijivitljan^keira meščana.
»no mtmpznt' ru te. Pohištveni lret' dolgo tega, ko je v Rusiji <lam»^t pii je narej«*u iz umetni- jv enem satueui letu lakote jm> »vile, ki j«* seve«la nue^o cm- mrlo na<l dvajset tuilijouov nejša od prave svile in ima|Jju«li. dandanašnji rendarle vs»- tiste
lastnosti, ki jih mora imeti bistveno blago glede na barvo.

Razne vesti.
KAKO JE PRIŠLA MIŠ V KOŽUH?
Znano je, <la razmerje med malo miško in ženskim >poh»m ni baš najboljše. Jako zanimiv ilonesek k temu poglavju prirodopi* ja nam imja mrpni va, ki je bila nedavno v Lomlo-nu. Pri tem pa niso razpravljali o živi, marveč o mrtvi miški, ki je, ko je bila še živa. 1*> kakem nesrečnem »lu zašla v (Midlogo kožuha je ondi za«»hiišlla.
A ojna propairamia gre zoj/et j v klasje. Tekom nemško-pol i-naziva ske vojne -o Xeiiici raztrosili v svet, da so Poljaki nemškim
videz in trpe^nost.
Saten. — Da m In ne mo s t<'»n imenom vse tak*- bla-
ffove. ki so zsroraj srladki in ranjencem iztikali oči in nga-- vet 11 m ki iz volne, boni njali druge grozovito>ti. bažii ali iz ^vile. Blagti se sveti zato. ker so nitke tnko irlml-ko in emvkomerno «lni?a pri
ca ju in ši-
lingi. da se -vetlobni žarki ne morejo lomiti na njih.
Oljnata svila ')*• svila, ki je predelana z lanonim oliem. Bla-go je j«<ko na gosto tkano, pa vendar prozorno in zaradi predelave z oljem tudi liepreinoč-liivo in nesprejemljivo za prah. Zatorej narejamo iz t«* -vile za-store v kopalnici, in kuhinji, a tudi plašč za v dež in mnogo Inigih reči je iz oljnate svile.
To lepo in 'aliko blasro je v \iprav ta kožuh pa je letos inairazliemeišili barvali in vzorcih naprodaj.
pozimi kupila Miss Alice Thistle, v neki londonski trgovini < «*z nekaj tednov je morala priznati, <la njen dragoceni kožuh- strahovito <nirdi po gnilobi. Nihče ni mogel pojasniti, odkod bi izviral ta neznan-k i snmnl po mrhovini, dokler ni neki strokovnjak vzel kožuh v roke in je izza peni loki« iztrohil že vso gnilo miš. Miv->sThistle je dobila hud živčni pretres, ker ji je misel na to, da je več časa z mrtvo miško na sebi hodila okoli, vzbujala najhujšo domislijo. Morala je iti za več tednov v zdra
VILA KRALJA POTAPLJA ČEV.
Ciiovanni Negri, po rodu I-talijan, ki pa že dolga leta živi v Belgi ji, se je s svojim potapljaškim poklicem proslavil tako, da ga imenujejo "kralja potapljačev.*' Ob morskem bregu ima vilo, ki se na zunaj ne razlikuje dosti od sosednih vil, v svoji notranjosti psi je edinstvena. Vsa njena oprema namreč .-pohištvo, slike, posoda. kuhinjsko orodje, perilo in
Ne bom zanikal, da >e gin h v vojni zločini, kajti vsaki vojna je že sama po s«.|>i ne zališen zločin.
Toda označevati poljski na ro«i za narod podivjancev ii. grozo vi teže v, bi bilo ravno ta ko, kot če bi kdo vse Neme* Hitlerju prisjM>dabljal.

F i
...v* ....	. , nešteto drnirih malenkosti, iz
vi lisce in ie od krzr.ar m zalite- •	i i *
. .	'	, i vira z morskega dna. to
vala sto tuntov sterlingov od-'
škodtiine in da mora \-zeti kožuh nazaj in ga ji plačati. So-dišče pa to mišjo dramo ni smatralo tako resno in je obsodilo knznarja le na 1 funt kazni.
DNO TIHEGA OCEANA.
Ameriška znanstvena družba "National Geographic Society of America" in univerza v Vinginiji sta sestavili in o-prenuili veliko ekspediejo, ki bo še tekom oktobra odtUa na Tihi ocean, kjer se bo s svojim proučevanjem mudila vsaj eno leto. Eki^pedicija se bo predvsem lotila geologičnih vtprašanj Tihega oceana. Prvič se bo tu neka znanstvena odprava lotila vprašanja geološke zgradnje otokov po Tihem oceanu in njegovega dna. Rksi]»edicija, v kateri je veliko število ameri.ških geologov, bo na mnogih otokih po Tihem o-eeanu postavila svoje postojanke, odkoder bodo raziskovali ostale otoke v bližini. Vsaka teh oostojank l>o prevzela okrog 50 otofkov. VeČina otočij v Tihem oceanu spada v tako imenovano "pacifiško vrsto" in so po veliki meri vulkanskega izvora — zemeljski sad iabmhov podmorskih 'o-gnjenvkov. Je pa tmdi veliko skwpin. ki so koTalnesra izvora. -Tje <>ve veliki akopim sta, namreč Siji in-^Tonga otočje, ki «ta iz granitnega kamenja
je iz
potopljenih ladij, ki se je Negri udejstvoval pri njiliovem dviganju. .
Dve veliki sobi v pritličju je Negri spremenil v nekakšen muzej. Tn lahko vidiš sidra, verig-e, knnilna kolesa. vr\*i. in drosre ipretlmete te vrste. Kadar gre za kakšno težko po
ranifozi in Angleži i»oslu-šajo danzudnem v francoskem in nemškem jeziku radio j>oro-eila o mmiških zmagah in nepremagljivosti nemške armade, »ločim radio Nemcem v nemščini poroča o zmagah fran coskega in angleškega c/ožja.
To je <Mlen najpreprostejših trikov vojne propagande. — Francoske in angleške radio postaje namreč broadca-tajo | nemščini, nemške pa v angle* ščini in francoščini.
Papežev nuncij v Berlinu se jo iskreno zahvalil nemški vladi, ker je tako uzorno spravila iz oblegane Varšave tujezemsko podanike na varno. Aled njimi sta bila tudi dVa visoka nem ška dostojanstvenika.
Nemška vlada ni s tem ste* rila drugega kot svojo dol/> n os t in ne zasluži v tem pogle du nolwiie posebne zahvale.
Kar se tiče Varšave v splošnem, bi bil bolj upravičen va*
črnja, delo.
tapSjaško delo, pokličejo Ne- finski protest ]»roti obstre-ATi is rln	tO ».Avnmo'Jjevaiiju civilnega prebival-
stva. Toda tega protesta ni bilo; in če je bil, je bil izgovorjen šepetaje, kajti Hitler je •vendarle Mussolinijev zaveznik, d oči m želi ostati Vatikan z Mussolini jem v prijateljskih odnošajih.
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI TOAMO NOVF PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1,— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
fttane 25« Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
Btane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s Številom prebivalcev. Stane 50o
SLOVENIC PUBLISHING m
216 West 18th Street New York
Ker sem zgoraj omenil vojne grozo vi t ost i, naj omenim še zgodovinski roman 44Križar-ji", ki ga je spisal slavni poljski pisatelj, Henrik Sienkie-wicz. Točno po zgodovinskih virih so v njem opisana grozodejstva, ki jih je uganjal v srednjem veku nemški križar-ski red s poljskim narodom ter slednjič sprejel za to tudi zasluženo plačilo.
Pretresljiv roman je preve den v vse kulturne jezike m tudi v nemškega, teda nemški prevod je vse fprej kakor po-poln. Iz njega so namreč izpuščeni vsi opisi grozot teh nem-Skih 41 božjih služabnikov."
Slovenije
"OLJI NlBDDi"»Nei Yoi«
Monday, October 9, 1939
BLOVEKE (YUGOSLAV) DULY
Kakšne težave imajo farmer ji
KAOLE NEST, K. Mex. —i moramo seme od njih vzeti po
Oiijeno uredništvo: — Najpr-vo Vam .">poroeaiu kot zaostanka r, ila Vam }>o*iljam $.5.00 za uan«" ni no, kateM mi je že julija potekla in ptosim op^OM*<,-nja.
S«'.laj bi pa ra*i malo opisal nase farmerske raaiuore, katere -o, da se jih satu Bog usmili. Kar naiu ni snša pokončata, so ipa prišli iz California nadlege, da moramo še za nje delati. To se pravi: oni bo<'o denar narod i 1 i, mi pa Se za se me n«* bomo. Naj razložim: — Tu smo sadili grah za kmiipa. ni jo. Na kontraktu ]>a je, da
$K30 za sto funtov. Za zelen grah nam plačajo cent in trgajo ga sami, sploh sami so go-sjmdarji nad njim. Oni gledajo, da dobijo svoj denar za se me. 'Mojega .-o trgali, >ko ni bii se zrel, ipa nič ne gledajo če je za fannarja prav ali ne, samo da je za nje. Ko pa je bHo tre-ba drugikrat trgati, so rekli, da imajo dovolj svojega za trgat;. Jaz pa da naj omlatim, ko bo* dozorel in jim ga daip pO $3.50; <V ga pa hočem saditi drugo leto, ira moram od njih nazaj kupiti za $8.50, ker ne dobi noben farmer koutrakta od njih,
če od njih ne vzame semena.
To je jako lepo: prodaj grah za $3.50 jeseni za sto funtov, spomladi ga moraš pa kupiti nazaj za $8.50.
Po tem mora vsakdo rapro-videti kako se ameriškemu far-merju tukaj godi, ker nima nobenega varstva, ali bolj rečeno organizacije.
Rad bi kaj več pisal, pa končam, ker se ne izplava prazne slame mlatiti. Dokler ni sloge, ne bo izboljšanja.
S | u »zdrav oni.
Leo Ark o
Nevarnost farmarja
I HICAjGO, 111., 8. okt. - no nevaren poklic. V podežel-Zdravaiki skuhajo dognati ne- ske bolnišnice osrednjega dela varnost raznih poklicev in so newyor.ske države so v letih o<t pri>li <lo zaključka, da je v tej 11*1:^ do 1939 pripeljali veliko >krajuo mehanizirani deželi število žrtev raznih nesreč. Če-farmer^tvo precej nevaren pojtrtiiia teb nesreč se je zgodila
Maginotova črta
močno obrambno sredlstvo.
Vendar pa je med utrdbami nekaj polja, ki bi bilo lahito prehodno. Toda ta polja so spremenjena v "»polja snirti". kajti nanje je usmerjen ogenj iz utrdfo in stolpov tako, da ne more nikdo skozi. Ta polja ]ia »so bila potrebna za to. da se omogoči gibanje čet za napad ali pa za izmenjavo čet, ki odhajajo iz bojišča. Pred vso to utrjeno fronto pa >o zgrajene ovire, ki naj ustavijo sovražno prodiranje. Tam ko Ejncada za strojnice, za topove proti tankom ter sezidane ovire za tanke.
V ozadju so posebni zakloni za pehoto in topništvo, telefonsko omrežje. ]w»Jja za topove proti tankom. Ogromna električna dvigala d V igel jo strelivo in
ne-ejo tako rekoč naravnost
iiiiiiMil^Hiiiniii^hniuMiP^initffl1*!^
POŠnLJATEIJEM
DENARJA
/
Zaradi sedanjih razmer v Evropi so bile naše prejšnje zveze za pošiljanje denarja za-časuo prekinjene. Sedaj skušamo skleniti nove zveze za pošiljanja denarja v Jugoslavijo, ki bodo odgovarjale vsem pravilom točnosti in varnosti.
Denar v Italijo pošiljamo ravno tako kot piyj.
Ne sprejemamo pa denarja za pošiljat ve v Nemčijo in na Poljsko.
Nobena država ne izplačuje največje^j^aaiate ter jih pri- ve? denarja v dolarjih.
Upamo, da boste to upošte-
do žrela topov. Vse podze-jva]i jn se lK)sto prepričali, meljRke vojašnice so stalne, zra- ,<la to (]e]aino lz previdnosti, da čene > svežim zraikom. kajli 'obvarujemo svoje rojake pred zrak dovajajo postimo ^ktri-jj^j^ gj^^o čne črpalke.
kli<\
Dr. John H. Powers, ki vr -i že dolgo let zdravniško p rak-, -o v 1 'ooperstownu, N. V., it:i okolici, jHŠe v American Me-<ii«*al Association's Journal-u:
Le malo kdo
pri delu na farmah.
— Hlev predstavlja največjo nevarnost,—pravi dr. Powers, — kajti pefoteset odstotkov ponesrečenih fannerjev se ponesreči v hlevu. Ponesrečijo se pri uj>orabi raznega orodja, se zaveda^»ri živini, strojih in razno-

dej>tva, da je iarmanje skraj-'vrstnih vozilih.
Suša v ' prasni kotlini
WASHINGTON, D. C., 8. od obeh Dakot do Texasa via-okt. — Uradniki poljedeljske-' dajo nepopisne razmere, ga depart men ta so mnenja, da! V normalnih časih pridelajo bo število takojšnje in izdatne v teh krajih ogromne množi-pomoči potrebnih farmer je v ne pšeni<*e, dočim se je letos znatno naraslo. Vzrok tega je'pridelali komaj za prihodnjc-velika su^a v takozvani <*pra-iletni posevek. Zimsko pšenico
se jej o običajno meseca septembra in oktobra. Letošnja suša je bila hujša in usodnejša kot pa suša leta 1934 in leta 1936.
šni kotlini*' (dust bowl) na Zapadli Suša je bila večino poletja in jeseni. V ozemlju vzhodno
MU
od Rocky Mountains do i>-ippi doline ter južno
V podaemel Wkili vojašnicah je poskrbljeno za vse: tam so spalnice, kuhinje, stranišča, pisarne, trgovino, studenci, de-lavnice in električne centrale
Klriktroka igra .pri \*wem tem zelo veliko vlogo. Potrebna je za raa-vetl javo za dovajanje zraka in vodi* in za poiron i»od-zomeljskih vlakov. .
T«
vs«
Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost.
Potniški Oddelek,
SI oven ic PubU Co.
Ob koncu leta 1918 -e je v francoski javnosti uveljavilo j tegu je jo vzdolž ime generala Culinana uted ti- meje. stimi, ki so se morali pečati siino< tninjavHkimi deli. Vojni minister Maginot je v začetku 1. 1919 dosogel, da je bii trdnjav-ski na«črt generala Cul-mana sprejet in da so >fa zaeeli izvajati iti graditi. Načrt generala Out i nana ipa je slonel na naslednjih načelih:
""nih:iiin»«tiii, .HUiiiiiij.-tiiiimm,..„111111 iiiiiti*,,Hiii,iriii*-lMiii„iaii^<aiilatinff>!*l||am.
, ..	Da -o zirradili Mairinotovo čr-
utrjfMie pokrajine se raz- tQ >o 11H)rali lirHktt|MlH 12 mi_
francoske!,-- __________:i. <_____ _____

VAŽNOST PRIJATELJSTVA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
...... . . . Ji ionov kubičnih metrov zem
r. Najbolj utrjena in naj-^ V(M, sto kilo.
»enejsa je pokrajina Lan ter. I troy	TOVOV
za 'katero pravijo vs, >trokoy-|Xa	s0 7^ra<iin 300 km
»ploh
ni moiroee
Italijanka javnost beleži članek časnikarja Riuo Ales--ija, ki je bil cibjavljon 30. avgusta v Tržaškem "Piccolo." — i la u kar pravi, da je v tem tragičnimi momentu Evrope najbolj inirui prostor v območju Jadranskega morja. To je zasluga pakta med Italijo in Jugoslavijo in otrant&ka ožina pomeii dobra vrata, skozi katera ne morejo gotove intrige: od Jonskega morja do Jadrana je italijanska mornarica budno na straži. Nihče ne bo mogel vdreji semkaj, da bi kalil vodo. Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo ni sladkobno sentimentalno, kakor >0 mnoge druge pogodbe, ki zaraditega vzbujajo dvom v "»vojo trdnost. Spominjamo se obiska jugoslovanskega pred-sediuka vlade CVetkoviča v Trstu in izjave dr. Mačka, podpredsednika jugoslov. vlade, ki je izjavil svoje lojalno so Klasje - [..litiko, ki sloni na prijateljstvu z Rimom. Še dame? SO nekateri, ki se dobrikajo Jugoslaviji zato, da bi vzbujali dvome v Italijo, toda Italija dofbro ve, da trsti, ki bi Jugosla vijo radi pognali v pustolovstvo, niso za njo nikoli ničesar naredili, ko so bili politično in finančno na vrhuncu svoje moči, pa so svoje zaveznike rpuščali na cedilu.	< .
1.	Italija in Jugoslavija imata skujpne strategične *n gosp«iari4e interese na Jadranu, ki je za Jugoslavijo bolj važno kakor za Italijo.
2.	flbe državi imata enak interes v tem, da se ne vmešava na Jadranu nobena druga velesila, ki bi rada i«rela <fta Jadranu oporiAče za svoje politične in vojaške namene na Sredozemskem morju, ki se Jugoslavije rcič ne tičejo.
X Albanija ni več v rokan pustolovcev in je Jugosla vija na tej meji prav tako v rna kaleor na svojih ^rtlgili in končno: Ual^ja ieli konsolidacijo m moč Jugoslavije, ki je bila 11 sporazamoin z <tr. Mačkom izrddnb konwMdirana. Italija je to vedno želela, ker ve, da so Hrvati Vprav tako "kakerf-St-bi ** ptrftvn m trden mir, da bo mogla država čim bolj napredovati. Mir z Jugoslavijo je bil od s&mega začetka eden največ jtb ciljev MussoKnija, bo skrbmxtpasril na to, da prijateljstva Iiusl f taM jA in Jn^oikvijo ne bo tnogel aikee aa str upi jati.
1.	ustanovi in zgradi naj se bojišče že v mirni dobi in >icer vse tisto, kar je potrebno za Uijisiče, se mora zgraditi v betonu in isicer na (površini in pod zenlljo:
2.	zgrnile naj se v glavnem vse tifite postojan-ke, ki l>odo v primeru \ojne predstavljale razne bojne črte in te postojanke naj o^nem obsegajo tudi Mse g^aA-ne trdnjave ob meji;	/
?> v tem utrjenem ozemlju naj bo že v mirni dobi zbrano vse. kar je jiotrebno za prehnuno vojhke, prav tako pa naj !>o tja prep-ljano o-rož je;
4. v-e te utrdbe naj bo<lo po veziine tako. da ne bo nikdaf sovražnik mogel vdreti v Fran
cijo.
OJ) Reniu Francija ni nikdar mogla biti dovolj zavarovana in zato se je odločila, da v tem obmejnem odseku, ki je dolg 220 km, zgradi svoj trdnjav-[ ski pas po teh načelih. V viseh ča«i'h je Francija tod že imela ceflo vrsto trdnjav in zadnja veliika trdnjavslka dela je v tem odseku zgradil sla\*ni francoski general Vauban. Toda po svetovni vojni se je Francija odločila, da zgradi čvoje trdnjave olb meji v globini, ne pa v krožnih ali trikotnih oblikah.
Bistvo vsega tega obmejnega tndnjavskega pasu tvorijo "utrdbe." Vsaka utrdiba sestoji iz cele vrste betortskih močnih zgradb, ki so povezane po podizemeljslkih rovih, kjer vozijo lahki podzemeljski vlalki. Vsalko tako utrdbo ščiti 3 in pol do 4 metrov debel beton- j f*ki zM, ki prenese granate veeh kalibrov.
IVtee utrdbe so zgrajene Vsaka zase samostojno, vendar pa «0 pehreoaine med .«i©boj navadno V tri kot i h s stolpiči, ki -so agrajeni' nad zemljo iz posebne kovine. Vsatk tak stolpič je zgrajen tako, da lahko križ* no -naeteira vse polje med uti^d-, bami, ki ga obdajajo. Vsafk tak sto>p^č ima top, več strojnic, protiletalske toipove, metalce bondb In avtomatične paske.
Stevihie utndbe imajo tako izredno mno^o topov, strojnic topov proti tankom in podofb-bo. V bistv« so torej izredno
njaki, da j< zavzeti.
Za temi pokrajinami pa se zopet nahajajo cela polja težkega topništva, ki se prenrilka aH na tračnicah, ali ga prevažajo z vlačilci. Ti to^xyvi naj nato iz ozadja ščitijo \'ts<i te sprednje utrjene pokrajine in sicer na ta način, da razbijajo s svo-iin>i dolgimi streli sovražniku njegovo ozadje in njegovo zbira«je v ozadju, če bi pa sovražnik prodrl skozi "katero teh utrjenih pokrajin, pa naj zonet ti topovi oneinoiročijo prihod novih čet k prodirajo iVn<u sovražniku.
novih cest. Na visej črti so zjgradil-i 5.j,000 utrjenih stol-]wrv ali fH>s>li»pij. Vsa Maginotova črta je stala 7 milijard zlatih frankov.
Lahko se reče, da so te podzemeljske trdnjave res nekaj fantastičnega. Te trdnjave in utrdbe se ob meji raztezajo skoraj nevidno in jih lahko raftlelimo takole:
Prvi pas uti>W> je širok 30 <lo 40 km in ta je najbolj utrjen in najl>olj opremljeai, dru-tri pa'< je nekoliko svobodnejši. tretii pas je zo«pet silno utrjen. Tako dobi 1110 širino 90
do 150 km in t<> tudi prava širina cele Magtnotove črte. Te utrdbe pa se raztezajo <m1 MonMieliarda do Montsnedvja, in so dolge 360 km. Ker jm sedaj tudi Belgijci zelo hitro urade skoraj čisto »*nake utrdbe. bi lahko rekli, da je Magi-! notova črta proti vzhodu potegnjena od švieartdve do nizo-zen^ke meje. Francoza vlada je prve kredite za te utrdbe določila v letu 1919. od tedaj pa denarja za te izdatke niso štedili.
Prav nič niso delali prenagljeno in vse so podrobno proučili. Francozov čas ni prehitel.
Kakšna pa je glavna razi i ka n*ed Maginotovo in Sieg-friedovo črto? Francoske u-trdbe so zgrajene v globino, Siegfriedova črta pa je moč-na v <vojib ]Kn ršinskih jx^lopjih. To se pravi, da francosko poveljstvo prav nič ne računa na to, da bi morale francoske čete iz teli utrdb kdaj prodirati dale«* naiprej. doein*. ko nem>ke utr\tbe zgrajene tiiko, da ne računajo na to. da bi moralo dolgo ostati njihove čete na enem mestu D<»edanji potek bonb na za padu je popolnoma opravičil -miselnost te trditve.
Toda general Oulnmn. ki je idejni utemeljitelj te Mairino-tove črte, pou<larja. da se te utrdibe ne bodo mogle uveljaviti. če ne bodo določene tudi zato. da podpro manevriranj« velikih armad. Siegfriedova črta je torej določena najprej za ofenzivne namene, kar naj omogoči zbiranje ogromnih armad ob meji. Mairinotova črta pa zato. da vsak pritisk \"rdrži in ara odbije, potem pa šele pofdpre ofenzivo čet. ki 11111 l>o trdniav>'ki pas izhodišče in oporišče.
TROJE SKRIVNOSTI.
Orhidej se drže skrivnosti, ki jih še niso pojasnili. Vzgajajo jih tudi iz semen, česar niso poznali do leta 1W7.
Prvi jih je kalil Angles Domini. Xjegov recept 1*0 ukradli. Kasneje se je s tem vpra-
S 'GLAS NARODA*
j .
p poeiijamo v staro do-j movino. Kdor ga ho-4 Čc naročiti za «voje< J sorodnike ali pri jat«- ^ j Ije, to lahko stori. — | 4 Naročnina za starih \ kraj stane $7. — V 3 j Italijo lista ne poši- ^ 4 Ijsmo.
šanjem bavil francoski l*ota-nik He rn a nI ter dognal, da je za kal jen je neizogibna glivica, ki je vidna samo pod drobnogledom.
To je bila prva skrivnost. Xad 60 različnih orhidej je vzklilo |mm1 njegovim nadzor- • ^tvoiiu Vsekakor je moral imeti tudi <»0 različnih glivic, za vsrtko kal posebej. Šestdeset me>eeev traja.da se iz kali razvije cvet. Ker pa poznajo več ko 2000 različnih orhidej, )>o še trajalo dolgo, proden jih bodo nvspešno gojili. .
Druga nedognana ^skrivnost: nimajo trajne oblike, ne vonja. Vse posnemajo. ('e raste blizu mrhovine, se navzaine smradu. če raste p«)leg vijolice, diši po njej.
So pa tudi orhideje, ki močno diše po jasminu in vrtnicah. In dru4?»\ ki diŠe po janežu in kreozotu. tudi taksne, ki -e norčujejo.
t V pride Mala je c v njeno bližino, zadiši po janežu; če se ji bliža črnec, spremeni vonjavo ter drši po kreozotu; Evropejcu diši po jasminu. Nekatere diše zjutraj drugače ko opoldne in zvečer. Tatko počno orhideje seveda samo v tropski domovini.
Orhideje, ki so iste "vrste, imajo liste, ki qpominjajo na metulja, tudi na hroščeva krila; imajo obliko kumar, kakor vsi sadovi pragozdov. V Braziliji. klasični deželi orhidej, trdijo, da oosnamejo v^e oblike, ki jih "vidijo" na planem To je tretja -krivnost.
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri ''Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo~ spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Dražba En Nast.
Cena $1.50
KRI2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, a slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak«| sem v Mekko romal — Pri ftam&rih. — Med Jezidl
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadijs. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brsta Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarja.
Cena $1,50
Naročite jih lahko pri
Slovenlc Publish
216 WEST I8di STREET
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani
VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta* — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadli. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sana Bar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. •— Winnetova oporoka.
Cena $3.50
ŽUTI
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
ig Compaiiy
NEW YORK, N. Y.
Slovenski farmffiiv Ameriki
L MAY
RAZGLEDNIH
'GLII KISDDP.NivTo«
- .«
> . \U
Monday, October 9, 1939
HLDVVMK (YUGOSLAV) BAIL*

Kje si bil tako dolgo?
Bomb U Brljenja — Za "CHm Narod«" priredil L H.
II
350-letnica smrti Jurija Dalmatina
Pre J 350 leti je UNirl eilen prvih ustvarjalcev slovenskega knjižnega jezika, Jurij Dalmatin, ki je nadaljeval veliko začeto delo Primoža Trubarja. Xjogovo ime je ostalo živo v ^H	.	naši kulturni zgodovini —. ne
Njegovi pqglixh se oklenejo Rute. Samo zaradi njene Mto ker je bn Ijntrov ^staš
bližine e more valizat«, tla je mogel pred tem človekom, ki ter prott«tantski predikant. je poželjivo in h*Vi. ča-kal na sporočilo o njegovi smrti, gt>-Jtenneč ker je bil likrati tuli voliti O svojem/ ti|»ljenj*i in % ill Wirt. Sicer sliši poleg jspcimenujemo ga sicer pro--ehe tihi, bolestni jok g««s|K» Marije, toda to mu ni več važno. f^tantskejra .pisca, toda v rcv-
nici je treba naslajati, <la j^ bil eden prvih >lovens*kih piscev. .
Vidi samo Rutine oči, ki so izgledale, kot bi bile zasenčene z žalostnim pajčolnmnn. .
Itluna sedi <»b njegovi stnaii, in njene oči so u<prte vanj
;n napeto in — sle«hijič, ko govori dalje o svojih bojih in trpljenju, z olMnjdovanjnn in narašča jo jočo strastjo.
Xa vprašanje Kurta Weyersbenga Klaus sajno mlgovori.
**Bil je moj najboljši prijatelj, ki je zalcfcnji mn-rl."
Nato poroča o jfvojili umikali. -ptinki, bolečinah in strašni . [(moti, ki jo moral v<h" .mesecev prenašati in ki je bila zanj hujša kot vse drugo i"n ga je ukoro do vedi a do blaznosti,
Tz Rulinih oči neprestano tečejo solee in pri pripovedovanju te strašne zapi^čenosii in tainote ji je naenkrat, kot bi videla prikazni. Siuti, čuti, da pred njo ne sedi dr. Horvat — temveč — Klaus Weversbeng sam. Težko diha in s težavo tfkriva usmiljenje do moža, katerega« je ljoibila — da — katerega je nei{K»pisno, brezmejno ljubila, jo globoko pretrese.
(Klaus govori dalje — za njo. Pripoveduje o prepričanju, da je bn »pogojno izguibljen, da se bo mogel vlačiti še komaj nnkij tini in nato o prihodu l^lje kitolovcev, ki je za-tkdc.valn kita in od katere je pričakoval rešitev. .
"Tula ničesar mi ni bilo tako težko prenesti ,kot strahotno napetost, ako me bodo kitokwci zagledali, uiko ne bodo vozili min,o, ne zmenek se za moje kričanje in mahanje z rokami, ne meneč se za moj strah in stisko. Toda slednjič so im« zapazili, •— žele potem, ko so v je H kita, kaj"ti prej niso videli ničesar kot svoj veliki plen. Meni se je zdela cela večiM.st», ko so mi siedujič dali znamenje, da so me zapazili. Pristali so, nokaj mož je stopilo na sudio, jaz ikl sein se jim opotekal nasproti z zadnjimi svojima močmi, kot blazen, samo Uličoč mi pomoe. Nikulo, ki kaj takega m doživel, ne more vedeti, kaj sem občiutil, ko sem se na Litolovski ladji zibudil iz svoje <41 kot ice in sem naenkrat zopet zaslišal človeške glasove. Plevelika Meča nad tem mi je zopet vzela zavest in več tuiut.v itiwm ifiemir vedel *ium o sebi. Toda robati, divji liM.žje so z ginljho vnemo sknbeli za mene, so we, kar je bilo mogoče,, spravili skupaj in tljali na varno. Toda še poleni* ko Min imel jasne trenutke, sem se moral dolgo časa truditi, da Min se vrnil v resniču<M. da mi je postalo jasno, da se mi ni sr.iiK> le sanjalo o moji rešitvi, marveč, da sem j-e v resnici vrnil v življenje in — hvala Bogu, da nisem več sani. 'A nekim jnlartim nemškim kitoloveenr sem se mogel i izgovarjat i, švcOrkega jezika ristm znal in vsi o-tal i • o bili Švedi. 1 Svojim rešilcom se ni-eni mo^rel tako zahvaliti, kot bi rad. Toda njihova imena in naslove sem si za-i pisal in jim Imitti čintprej tudi pisal.."
Klaus umolkne; sam je zelo ginjen.
Xiicdo ne i»progo\ ori besedo..
Vtame dolgo časa. predno Klaus zopet prične pripovedovati in |>oioča o tem, kako je prišel v Buenos Aires in je tam iskal in tudi našel popolno ozdravljenje.
Ko r konča, se razveže v Rut i ni h očeh sočuten pogled, smeje boža roko še vedno jokajoče gospe Marije ter nato pogleda očeta in hčer, ki se držita za roke. Toda, ko se mu iz Idu-ninih oči blidka strastno občudovanje, v očeh Kurta Weyers-herga ne vidi ničesar drugega, (kot divje zana^oslavje, kot divje zauloNČenje, ki je dovolj označevalo brezmejne sebičnosti tega moža. Najrajši bi mtu Klaus zakričal v ušesa: "Ne veseli se prezgodaj — kajti jaz sem Klauts- Weyersiberg!" Toda sklene še naprej počakati, kako'se bodo raelegla njego-
v ■ «
KATARINA SPUR:
ŽIVLJENJE TEČE
Rojstno leto Jurija Dalmatina ni točno ugotovljeno. Rodil se je okrog 1. 1547 v Ki* kem. Temeljno izobrazbo mu je nudila Bohoričeva šola. bil je vzgojen v protestantskem duhu. Tatinske šole je pa nadaljeval v Nenriji v Raben-hausnu pri Tubingenu. Na univerzi v Tubingenu je postal magister, nakar je bil v witen-berškem konzi stori ju nameščen za cerkveno shržbo v Ljubljani. Službo pridigarja v Ljubljani je prevzel leta 1572. nožne je od leta 1575 do 1585 je bil nrtkaj časa član komisije za revizijo slovenskega sv. pi-<ma. V letih 1583 in 1584 se je mudil v Wittenbergu zaradi tiskan ia slovenskega nisma. (VI 1585 ie bil župnik v Skorjami pri Turiakn. Umrl i« SI. avgusta 1589 v Ljubljani.
Dalmatin je začel pisati v sloveusfkem jeziku že ko je še živel v Tubingenu in sicer na Tru'barjevo iapodlbudo. Pisal je slovenHke protestantske cerkvene pesmi in prevajal je sveto pismo. Mojzesove knjige. Glavna Dalmatinova dela razen pesmi v Trubarjevi pesmarici so: Jezus Sirali, Pasion, Pentatevili, 4. in 5. izdaja cerkvene pesmarice. Saloirtonove
zgodbe, Molitve in Sv. pismo	. a
^	•	, 1__-u^ • »a-ove zndnie be^ette: 1 orej
stare zaveze, pisano v bohorici-l 7 %
ci. Prva slovenska knjiga v slo-l Tutn ol> štirih, venskem jeziku je bil Trubarjev katekizem, i-zilan leta 1550 v Tluibingenu. Trubar je prevedel sv. pismo nove zaveze. Dalmatin pa je prevedel sv. pismo stare zaveze in to je bil prvi naivečji slovenski tipkani tekst. Že iz Tubingena je prinesel rokopis za tisk 5. Mojzesove Vrnite. Sv. pismo bi naj tiskala ljubljanska Mandeljče-va tiskarna, toda nasprotniki reformacije so to preprečili. Zato je bilo Dalmatinovo sv. pismo tiskauo v Wittenbergu v Selfi-seherovi tiskarni, in sicer v nakladi 1.500 izvodov. To je bila za tiste čase precej visoka naklada in razumljivo je, da so bili tudi stroški zelo visoki. Znašali so 0000 gold i-
Življnje je ena sama nepretrgana vrsta ugank. Z bistro-un^noKtjo matematikov rešujemo življenjska vprašanja. Gradimo filozofske sisteme, bodisi da hočemo dati življenju smisel, ali da ga zanikamo. Kličemo na -pomoč bogove, na vse zadnje pa nam ostane ena sama nezgrešljiva modrost:
Vonv, da ničesar ne vem!
Sročaf Ljubezen! Prazne besede. Sedli >ino za mizo in igramo karte. Nekdo dobiva, nekdo izisublja. Kdo ve, kakšni so bili vzroki, da si izgubil rvojo življenjsko partijo? Nisi poznal kart. — Slab igralec . . .
• • •
Srečala sva se, kakor se pač srečujejo ljudje na svetu,, v pisarni, na sprehodu, na veselici. Srečala sva se v družbi, kamor so naju oba povabili, v dobri veri, da se že od prej poznava.
Stisnil mi je roko in takoj sem začutila, da stoji pred mano človek, z'i katerega bi lahko napravila kakšno neumnost. Pozorno me je pogledal, pa tudi moje oči so vestno poročale mozgtin'sikim celicam: v««ok. eleganten, temnonolt. Črni. <rlad;ko n/vzaj počesani lasje čustven obraz, lepa usta.
&e istega večera sem zvedela, da so niegove zveze 7. ž«*n-^kanii zelo kratkotraine. da i«k sol oh skeptik, da se ha v i z irra-fologijo. rad eita Nietzsche ia in ima nervozno srce. Tn ko mi je Ob slovesu še kropkeie stisnil rok^. sem ponovila nje-
»» • • •
Kmalu .sva postala dobra prijatelja. Oba sva se v tekun najinega življenja bila nabrala nekaj izkušenj, oba sva vedela, da ni treba"človeku takoj verjeti v>ega in biti preveč darežljiv z izjavami všečnosti nad tistim, s čimer hočeš zbuditi zanimanje zase.
O marsičem v življenju sva bila istih nazorov. Oba sva se prištevala k eliti človeške družbe, seveda duiševni eliti in sva nekako s prezirom in zviška gledala na pehajočo se množico z njen in* večnim: "kruha in iger!"
/5delo se mi je, da sem napravila dober vtis nanj, toda kakor večni memento mi je zvenelo v ušesih: njegove zveze z ženskami so zelo (kratkotrajne. In sklenila sem, da bom na vs<t moč previdna.
Nekega dne rein ga obiskala kakor običajno, pa ga nisem našla doma. Morda se je kje zamasdil, sem pomislila in stopila v sobo. da bi ga počakala.
(Kinalu so se na hodniku zaslišali koraki in nekdo je potrkal. Odprla som in pred vrati je stalo dekle, oblečeno v prikupno obleko iz temno modre svile. Skoraj prestrašeno me je pogledala in vprašal a:
*4 Al i se je gospod, ki js stano val tu. priselil!"
Vide Pa senu kako so se ji oči potemnile, ko sem ji pojasnila, da še stanuje 111. da pa je trenutno z doma. Predejala si je zavojček in torbico v druiro roko in trenutek postala, kakor da ne ve, ali naj počaka.
MEHKO VEZANE KNJIGE
Rz^r
KNJIG
va poročila.
Kurt Weyersiberg prvi najde besede:
'TaJvO je tedaj smirt Klausa Weyere^berga neovrgljivo dokazorov vi pa, g. spod dnktor, boste morali to pred sodiščem izpričati, da morem enkrat nastopiti svojo dediščino."
Klaus ima zopet občutek, kot bi mu nekaj mrzlega teklo po hrbtu. Toda mimo se prikloni in pravi:
"Vve bo dognano resnici na ljubo."
Z Ruto izmenja Klaius samo še en pogled. Vidi, kako te ginjena in vzmamirjena in s kako težavo ^kuša biti zbrana, • oda ne sluti, kaj je njeno dušo rprevzelo predvideno. Tudi je ne zadržuje, ko jo vidi molče iti iz sobe. .
Klaus se obrne k ie vedno ihteči gospej Mariji.
"Draga, milostljiva gospa, prosim, pomirite t?e, drugače si bom moral še očitati, da eem vas preveč razburil."
Gospa >i obriše sohze ter vsa iz sebe pravi:
"Vendrfr moram jokati, ako slišim, koliko ste prestali, in ubogi Klaus! — Da saj ne bi nikklar odšel z doma!,v
N.jen mož jezno vstane, Klaus pa ji hvaležno poljulbi roko.
"Saj ne bodi tako čutdna, Marija, seveda je slaho, kar je jnoral dr. Horvat prestati, toda sedaj imamo saj gotovost da inoremo d«i&tino po pravici in po poertavi nastopiti. Ta lie^otm-fst je bi'*i za na-s do sedaj dovolj mtučna.'*
'Nenavadno čuden pogled vpre v svojega moža, kot hi ga prvič videla. Ljubila ga je z vsemi njegovimi napakami in dabo*tnui iti je za marsikaj našla rcgovor. Da pa) je po tako ,pretre>ljivem pripovedovanju njihovega #osta mislil samo na seibe, to ga je pokazalo 'v novi luči in gaj ji je tako zelo odtujilo, da to briifko riboati. Gcsipa tiho vstane in odide :« «*be. . Na nj«^rove besede ne more najti nobenega odgovora. samo Klaunu Če erfkrat gorko in tndno stlsme roko.
Ko gre is »obe. tedad tudi Kurt Weyersl»erg vtstane in ;tte«ne proti Klatfu »vojo roko. .
£ Nadaljevanje prihodnjki.)
narjev.
Plačali so jih deželni stanovi sloven-sikih dežel, kranjski, koroški in štajersiki. To prvo večjo slovensko knjigo so pa morali vtihotaipljati v slovenske kraje, da je prilšla med ljudstvo — zelo oprezno T>red nasprotniki refornvicije. Kljub
temm je imela tudi protirefor-macija spoštovanje do te knjige; uničila je vse slovenske protestantske knjige razen te. Dalmatinovega sv. pisana se je posluževala celo katoliška duhovščina celih 200 let. Zato ge je tudi ohranilo nekaj izvodov te dragocene knjige, med tem ko je druga protestantska literatura iz iste dobe vsa uničena.
Dalmatinovo sv. pismo nima posebne vrednosti le kot redkost, ker je ena prvih slovenskih knjig, temveč fudi zato, ker je -bil Dalmatin naj-spretnejsi protestantski slovenski pisec ter je izvrstno obvladal slovenščino. Tako je postala ta knjiga prva zakladnica ter temelj razvijajoče se književne slovenščine Zato se snontinjamo 350 letnice Dalmatinove smrti kot jubileja, kakršen nikakor ne sme biti prezrt v širši javnosti. Jurij Dal-
ali naj se vrne. Potem se je le počasi obrnila in rekla: 44Hvala." Ko je šla navzdol, so se ji ramena za spoznanje povesila in hodila je počasi, kakor da se še zmerom ne more odločiti. .
"Njegova bivša," sem pomislila in se vrnila v sobo. Skozi okno so prihajali v sobo žarki sonca, ki je pravkar zahajalo. Postala >em nemirna. Zdelo se mi je, da me še zmerom gledajo i>ol prestrašene, t>ol začudene oči. kakor bi me hote!e nečesa prositi. Zdaj sem jaz zavrela njeno mesto v tej sobi. Tn skoraj glasno sem pomislila: čez koliko časa imuh šla jaz tako po stopnicah, ker bo na moje mesto prišla druga. T11 zdelo se mi ie. da vidim celo procesijo deklet, ki so bila nekoč tu zgoraj. Sle so navzdol. v-e enako počasi, enako pobešenih ramen. Vsaka izmed niih je bila nekaj dni, morda nekaj t<*dnov ali celo mesecev *n zborni, in oko!i vsr.ke ie "nako oviial svoj«* bme roke. Zmerom je enako knlril i. ira nalival v dve beli sko^b-liei. eno njo. eno 7,'Vf. V-nko ie bo-' žal z natanko istimi kretnjami ob ivav teko zastrt* zeleni luči, ki stoii na nočni onmriei, ooleir rdeče- vezaneirn Nietz 15.
Poteni .ii ie da ial čo-l ^olado. sam pa je kadil svojo
Tn čemu ga prav nocoj tako dolfo ri ?
Nazadnje — v dolgi vr-ti deklet, ki so hodile navzdol — sem zaglt^lala tudi sHai. Tn' naglo sem, iztrgala iz notesaj^, li>n in prav tnkc> naglo zapisa- 30. la nanj nekaj zmedenih besed o tem, da z najinim (prijateljstvom ne bo nič. ker sem se 7.1110-razen Trubarja 11 i 1 a v svojih čustvih in je na i-
bol je, da se sploh ne vidiva več. i^f* Ilotela senv mu to povedati. | ker pa ga ni . . .
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
Andrej Hofer Tirolcer
(Junaški vodja
2,
3.
4.
5. 6 7. 9. 1«.
11.
12.
14.
15.
16.
17.
18.
20. 21.
24.
26.
27.
28.
31.
32.
mat in je najpoinenilbnejši kulturni delavec iz prve dobe slovenskega k 1111 u r nega ži v 1 jen ja.
OTROCI UPRAVLJAJO
KMEČKO POSESTVO.
Norveška vlada je sklenila podpreti neko posestvo v Sam-nangerju z mesečno podporo. Posestvo upravljajo namreč trije otroci v starosti od 10 do 15 let. Leta 1928 je umrla mati teh otrok in pred dvema letoma je umrl še oče. Od tega časa skrbijo otroci sami za gospodarstvo in niso nikoli uporabljali druge pomoči.
Do danes je to nenavadno gospodarstvo Še vodno točno plačevalo davke, seveda pa je otrokom še posebno te/iko delati iz lastne moči čudeže. Posestvo je v vzornem redu. Vodstvo ima 15-letni deček, 13-let-na deklica pa kuha in rkrbi za živali. .
/Pustila sem liste na mizi, se naglo ozrla po tej sobi, v katero se nikoli več ne bom vrnila in stekla ]>o stopnicah.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
Zunaj se je bilo že dodobra zvečerilo. Kostanji v drevoredu so dišali in cesta je bila polna sprehajalcev. Pomešala sem se med nje in prav tako naglo hitela dalje. T-mela sem en sam občutek in željo: priti čim prej odtod, čim dalje ven, 49. nekam, kjer ni nobenih kosta-j®®' n j e v. n oben i h ljudi, n obe n i h hiš in luči. — Morila sem napravila neun^nost, pravo, bedasto, neodimstljivo neumnost. Toda za nič na svetil ne bi hotela biti ena izmed onih. ki se iih jo naveličal, ko so ga najbolj vtzljiibile. .
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakjo-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
■oUaJdvJmro
216 west !8th street, new york
Belcraj&ki Biser \ Vitoj J«*!«w) Brnrška Vrdrirulka Boj in Zmaga |Jwm-( Spnimaui Boiirni Daru\i ( UiMloir Vrabl) BurtJui Vojska
Cvdkc	I H. Majar)
Drdrk je pravil (Julij SUpAakf lie vira Oriraiiska Dve sliki	1	M«*Ako)
lluhovni iMtj < l>»vrvu<- Sku|M>U) Kra Diavolo Fran Baron Trrnk
(Ojuro I'aiitlurlc) Gozdo%nik, 1. itrirk <>ozdoviiik. II. n«fk «II. Mnjfr) Hudo Brridno ( Fp. Krjavec) Humoreske, (frolrskr in Satire
(Azov in Tvrrii Korejska Brala. Irtira iz misijo-nov t Koreji tJ<>**-f S^llluiaul Krvna Os v rta Menija	.l>r.
Mladim Srrem, im-v»-U
iuUkIIiio	iK^v»r M<-«ko>
Maron, kr^anski de^rk 1 liha-
nona Musolino
Na Indijskih Otokih Ob 50-|jetniri dr. Janeza F.T.
Kreka Paniki Zlatar
Tatria. Povrni iz Irskf junaške
dobe	I H. Fwl«»rf r»
Paherki h Koia (Iv«n Alhr^htl Popotniki, novele in ^rtlre
(Milan Piip*lj» Poiicalee
Pravljiee	(H. Maj?r»
Pravljire in pripovnlke za mladino	(S. KoCmtnlk) Sfi. Povesti in Slike (Ksavtr Me^koi
37.	Ptire Selivke	(Tapore;
38.	Praški Judek	(Josip Vi»I<m
40.	Praprefanove Zgodbe. Povesti
(Anton Stražar)
41.	Prihaja*, povest ( Fr. I >t-t»-la» 4?. Prst Božji. I. zvezek
Prst Božji. II. zvezek
(Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef Spi I Ima L I
Rdela in bela vrtnira
(Anton Huonder) Revolurija na Portugalskem S:sto s Šesto	(H. F«lerer>
Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Šmida Student naj bo (S. Fin*gar> Strahote vojne
Suneški Invalid (S. Ko^ufutk) Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josof Splllman)
54.	Vefema piftma (Marija Kmetova>
55.	Vrtnar	(Tairprel
56.	Volk Spokornik In druge porestl
za mladino (K^nver Me4ko)
57.	Vojnimi r ali Poganatvo in krst
(Joi«lp Ogrlnec
58.	Zadnja Kmečka vojska
(August Senoa)
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. KnSutnlk
60.	Zbrani spisi za mladino
(Engelbert Oangl) SI. Zbirka narodnih pripoveA za
mladino	(J. Planinski!
6?. Zgodovinske anekdote
(Dr. Šara boni
63.	Zlat okop!	(Josef SpiUman)
64.	Zmaj iz Boene, povest iz bosan-
ske zgodovine (S. Košutnlkl
(Vezava* nekaterih knjig Je od letanja nekoliko izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.	. .
P O Z O K !
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST ISth STREET HEW YORK
Kratka Dnevna Zgodba