IjEgsameana šve». Li boiži 'Lisk, kostni knmlica Haročnfna listu: Celo leto 60 tu*.., ja din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavija. Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se apračunajo po dogovoru; pri večkratnem jfcweriranju primeren popust. Upravništvo oprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban št 115. ca. >rf. w •T: Rm£A liidiiuB politltea list za slavenska ljudstva SO* ^tev. JM.ajrit>o:r» dne S. avgusta , Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 42. ur*. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. XV. Iziave zunanjega ministra. Po konferenci v Sina ji je zunanji minister dr. Ninčič sprejel beograjske novinarje ter dajal izjave glede konference same in notranje-političnega položaja. Glede konference je govoril o popolni soglasnosti med člani male antante. Kakor doslej, tako se tudi iz te ministrove izjave ne more dognati, kaj tri države, članice male antante pravzaprav hočejo. Tudi v Sina ji se je pokazalo, da je mala antanta edina le v tem, česar noče. Ona noče obnove stare Ogrske in ko so Angleži povedali, da hočejo dati Ogrski mednarodno posojilo, Sfknjiženo na prvem mestu, so pač državniki male antante v Sinaji morali «soglašati« v tem, da pred angleško politiko ni ni nobenega protesta in umika in da bo-treba vojnoodškodninske zahteve umakniti na drugo mesto. Tega pa naš minster seveda ne pove, da se je njegov češki tovariš dr. Beneš pametno in mirno vdal in uklonil neizogibnemu, dočim je on skraja prav nerodno in nepotrebno protestiral, kar lahko samo škoduje. Nekaj jeze je ostalo iz celega «sporazuma«, kar se kaže v tem, da beograjska «Politika« napada dr. Be-neša in Čehe. Bolj na široko je govoril minister o notranji politiki in to čisto po Pašičevem in Pribičevičevem konceptu. O Radiču je izjavil, da pripisujejo v inozemstvu temu politiku preveliko važnost. Ta ministrova izjava je v čudnem in velikem nasprotju s pisavo režimskih listov, ki že ves čas zatrjujejo, da se za hrvatsko vprašanje na svetu nihče ne zmeni ter da so vse Radičeve spomenice, njegovi članki v svetovnih listih in njegovi razgovori s svetovnimi publicisti praženi nič ali humbug. Minister pravi, da je Radič še preveč važen in torej tudi znan v inozemstvu. Minister bo že vedel, in sedaj čakajmo, da se tudi drugi člani vlade in pa vladni listi po tem ravnajo. Nadalje je minister dr. Ninčič svojega radikalskega tovariša g. Marka Gjuričiča postavil na laž. Marko je govoril o Markovem protokolu ter povedal, da je v protokolu vse to, kar sta on, Marko in pa dr. Janjič po nalogu stranke hotela zvedeti od Radiča. Minister dr. Ninčič pa trdi: Beograjska vlada je poskusila od Radiča zvedeti, kaj pravzaprav hoče, toda zastonj! —- Ali ni to čudno! Eden pravi, da je vse zvedel in zapisal, drugi pa, da je bilo vse zastonj. Potem pa takole odpravi vse proticentraliste ali revizijoniste: Zdi se, da si mnogi ljudje, ki so prišli k nam iz drugih držav, sploh ne morejo predstavljati drugačne državne oblike kot staro avstrijsko. Oni vidijo v njej svoj ideal, čeprav jim je polom Avstrije prinesel demokratično svobodo. Še le nova generacija, ki Avstrije ni poznala, se bo prilagodila novim razmeram. Možno je najti drugačno obliko organizacije, da se izpremeni tudi ustava, toda politični ideali in načrti se morajo prilagoditi našim lastnim zahtevam. Ti krogi niso demokratični in njihova politična zavest je nerazvita. Čeprav so imeli ti ljudje boljše šole kakor so jih imeli prebivalci Stare Srbije, je v Srbiji vendar briga in razumevanje za politiko večja. «Avstrijska mentaliteta« bi se to reklo na kratko po Pašičevem in iz same in gole «avstrijske mentalitete« izhajajo hrvatski in slovenski odpori proti neznosnemu, krivično odmerjenemu in iztirjanemu davčnemu bremenu, proti beograjskemu imperijalizmu in militarizmu, proti korupciji in nemorali, ki izpodjeda pošteno in nepristransko upravo, krši osebno in politično svobodo ter po svojih temnih elementih uničuje tudi človeško življenje. Vse obsodbe krivic naj bi bile «avstrijska mentaliteta« in ko ministri doma in pred svetom o njej toliko govorijo, hočejo varati in prikrivati, da jemlje in črpa beograjska vlada za ideale in vzore iz propale Avstrije vse protiljudske oblastnike in nasilnike od Metternicha do Raucha. Razumljiva pa je iz ministrove izjave velika briga Srbov ob priznano slabi šoli za politiko. Ta politika in briga daje vendar dobro «zarado«, ko se pa ne samo po «Balkanu« in «Samoupravi«, temveč tudi po Pašiču in Ninčiču razglašajo Hrvati. Slovenci in muslimani za državljane nižje in najnižje stopnje, njih zemlja pa kot kolonija za beograjske tribune in konzule. j Sestavljenje spiskov obveznikov za delo na drž. I cestah, je jedna čisto administrativna mera, da ima ministrstvo podatke, koliko je v celi državi obveznikov i za kuluk. V Sloveniji se kuluk za sedaj ne bo izvajal. Sprejmite gospod! poslanec pri tej priliki izraz ■ mojega osobitega spoštovanja. Za ministrstvo gradjevin g. Nikole Uzunoviča Šef kabineta: Bogoljub Z. Jojič.« { Beograd, dne 1. avgusta 1923. j Iz tega pisma je razvidno, da se kuluk pri nas ne j bo izvajal, kakor so že naši poslanci svojčas poročali iz j Beograda. Anglija in Jugoslavija. Odličen inozemski diplomat, ki pripada neki nevtralni državi, je dopisniku «Jutarnjega lista« v Lozani dal neke jako zanimive in formacije. Angiija se zadnji čas zelo zanima za Jugoslavijo. To je v zvezi z njeno orijenlsko politiko. Angli j ja vodi danes turkofiisko politiko. Ona hoče, da ostane j rešitev dardanelskega vprašanja, kakor ga vsebuje lo-I zanska pogodba, vsaj polstolelja v veljavi. S tega raz-i loga želi Anglija močno Turčijo, kateri bi se priključila še zveza arabskih držav (Mezopotamija, Sirija, Palestina, Transjordanija, Arabija in eventualno še Egipt). Te države kot prijateljice Anglije zasigurajo le-tej varno zvezo z Indijo. Ker pa je Sirija danes v francoskih rokah, je razumljivo, da sta Anglija in Francija danes veliki nasprotnici (poruhrski problem je zgolj simptom tega nasprotstva) in da Francija išče zveze z Rusijo ter Jugoslavijo nagovarja, da obnovi diplomatske stike z Moskvo. Jugoslavija'pa je enako pri srcu Angliji, ki noče, da bi se na Balkanu vodila politika v smislu Francije. Odtod je razumljiva vloga sir Younga v Belgraclu, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da je on preprečil aretacijo g. Radiča in izjemno stanje na Hrvat skem. On sicer nikdar ni svojih tozadevnih želj izrekel v pozitivni obliki, nego je vsakokrat, kadar je hotel kaj doseči ali preprečiti, načel vprašanje povračila dolgov Angliji. Ker direktni diplpmatičm koraki niso v skladu z mednarodno kurtoazijo, zato angleški poslanik ni zabranjeval pohoda na Sofijo in ni naravnost interveniral glede hrvalskega vprašanja, Zaenkrat je zadostovala napoved tirjatve in Pašič je razumel. Ker pa An glija veže hrvatsko in iztočno vprašanje in ker bo svojo orijenlsko politiko vedno bolj poydarjala, bo beograjska vlada v vedno neprijetnem položaju. General Zečevič se ponuja za ministra. Pašič je šel na dopust in je obljubil ob vrnitvi zopet rekonstrukcijo vlade. Mem drugim se govori tudi o izmenjavi vojnega ministra. Sedanji general Pešič nima menda popolnega zaupanja Bele roke in kot njegov naslednik se imenuje zopet general Zečevič. — Ta je «belorukec« skoz in skoz in se še posebej razume na prevažanje rekrutov po zimi. Maskirana aneksija Reke se pripravlja. Paritetna komisija v Rimu je na delu, po trditvah italijanskih političnih krogov se pa pregovori gibljejo na podlagi neke tajne aneksije Reke s prevzetjem reške luke, železniške postaje in uradov v italijansko režijo. To bi se vzelo kot madžarsko era lično imetje in bi se Ogrski od-računalo od repa racij ske mase. Posredovanje Vatikana pri beograjski vladi. Državni lajnik v Vatikanu je poslal beograjski vladi protestno noto radi zaplembe samostanskih posestev, 20 samostanov se je namreč moralo zapreti, ker jim je vlada odvzela okrog 900 oralov posestev. Beograjska vlada je odgovorila, da bo uvedla v tej stvari preiskavo, ker so ji potankosti neznane. Časopisje je že dolgo pisalo o tej škandalozni naredbi, pa se vlada ni zmenila. Ko pa je bila na to opozorjena od zunaj, izjavlja, da o celi zadevi ni poučena. ^gj^ässssmisssmm msssassasssm Po svetu. Politični položaj. KAJ JE S «KULUKOM« V SLOVENIJI. Minister gradjevin (javnih del) Nikola Uzunovič je na ekspresno pismo poslanca g. Žebota v zadevi kuluka v Sloveniji odgovoril s pismom dne 1. avgusta naslednje: «Iz kabineta ministrstva gradjevin. Gospod poslanec! Po naredbi gospoda ministra čast mi je vam odgovoriti na vaše pismo z dne 28. julija tekočega leta sledeče: Teror v Bolgariji. Po poročilu «Tribune« v Pragi je nova bolgarska vlada do sedaj na smrt obsodila ter obsodbo tudi izvršila nad okrog 1500 pristaši Stambo-lijskega. Uspešna madžarska pjolitika. «Grazer Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da je ogrski ministrski .predsednik grof Bethlen prejel od češkega ministra vnanjih zadev dr. Beneša brzojavko, s katero dr. Beneš obvešča grofa Bethlena o sklepih konference v Sinaji. Dalje mu naznanja, da sta mu naročili beograjska in rumun-ska vlada, naj stopi v zvezo z madžarsko vlado in naprosi grofa Bethlena, kdaj bi hotel začeti pogajanja. — Ako je ta vest resnična, potem znači, da se je Mala antanta popolnoma uklonila zahtevi Anglije, da morajo Madžari dobiti mednarodno posojilo, kar je ob enem velik uspeh nedavnega potovanja grofa Bethlena v Lon donu. češki atentat na slovaški katolicizem, češke «Lido-ve Novine« so obelodanile težke napade na slovaškega škofa dr. Kmetka. Na to piše centralno glasilo slovaš- ke ljudske stranke, bratislavski «Slovak« takole: Neštetokrat smo se že prepričali, da imajo češki naprednjaki za glavni cilj: čim bolj očrniti slovaške verske voditelje, da bi se prej izpolnilo njih geslo: proč od Rima. To so delali proti spiškemu škofu Vojtašaku in to delajo sedaj proti nitrinskemu škofu dr. Kmetku. Njih direktni cilj je: Udari pastirja, da se razkropijo ovce. Nas rimokatolike iz Slovaške mislijo češki naprednjaki popolnoma onemogočiti in uničiti. Slovaškega katolika najbolj’ boli, če mu kdo blati Kristusovega namestnika. — Radi te gonje proti slovaškim katolikom so bili protestni shodi po celi Slovaški. Predsedništvo Združenih držav Severne Amerike. Kot Hardingov naslednik bo dosedanji podpredsednik Goolidge vodil predsedstvo do novembra 1924, ko se vršijo predsedniške volitve. Sedanji kabinet posluje še dva tedna, nakar stavijo državni tajniki svoje portfelje predsedniku na razpolago. Goolidge ni nobena izrazita politična osebnost in se bo zvesto držal Hardin-govih smernic, oziroma smernic konservativnega krila republikanske stranke. Koliko alkohola Avstrija popije. Po podatkih, ki jih je avstrijska vlada nedavno izdala, se je v preteklem letu v republiki izpilo 2,378.418 hektolitrov piva in 1,647.866 hektolitrov vina. Vidi se, da pijejo Avstrijci rajše vino, kakor pa pivo, ker se je vina proti pivu izpilo v razmerju 70 proti 100. Vino namreč bolj pijejo na kmetih, dočim se tam piva malo izpije, Vrednost popitega piva in vina je tudi za današnje avstrijske va’-lutne razmere ogromna. Če računamo hektoliter’ piva po 500.000 avstr, kron je izpito pivo vredno 1332 milijard. Če vzamemo hektoliter vina po 1.600.000 kron, je izpita količina vredna 2637 milijard, ker pa so v Avstriji poteg tega še izpili precejšnjo količino likerjev, žganja itd. lahko računamo, da so izdali za alkohol nad 4000 milijard kron. To je tudi za Avstrijo ogromna svota, ki se bo še povečala, ker je carina na italijansko in ogrsko vino znatno znižana. Beležke, Poptolni soglasnosti sinajske konference, o kateri toliko govori vlada, daje «Politika«, ki velja kot neke vrste «dvorski list«, prav zanimivo ozadje, ko piše vr uvodniku, da hoče dr. Beneš izvajati neko jcrobslvo nad našo državo. Članek se huduje tuđi nad češkimi trgovci, češ, da so nesolidni, — menda za to, ker zahteva jo od naših točno plačilo za prevzeto blago, — končno pa le poziva, da si s Čehi moramo ostati bratje. Po taki pisavi sodeč, sporazum ne bo najpopolnejši in Čehi so najbrž našim ministrom odsvetovali, da se sedaj tako proti njim obrača užaljeno samoljubje. Kam gre denar? To je že znano, da ima prometni minister dr. Veližar Jankovič v dobi največje bede in stiske železniškega osobja največje skrbi in brige, kako bi svojo visoko čast in dostojanstvo tudi po primerni in dovolj sijajni uniformi pokazal. Baš sedaj;, ko je bil železniški in državno uradniški protestni štrajk,, je radi svoje uniforme konferiral s prvimi beograjskimi krojači. Ko se je to silno važno vprašanje uredilo, je pa začel proučevati predloge, ponudbe in načrte za gradbo mostu Beograd—Pančevo. Na ta prav malo potreben most mislijo sedaj v Beogradu, ko ni denarja za strašno bedno železniško osobje in ko se ne morejo izmenjati železniški pragi, ki že 10 let trohnijo. Minister se je odločil za najdražjo ponudbo, ki je od najcenejše različna za celih 72 milijonov dinarjev. — Lahko si mislimo, koliko bo stal most. Pripadnost k radikalni stranki — legitimacija za prosto vožnjo. Herecegovinski in bosanski radikali so pred volitvami obljubovali seljakom bogzna kaj vse, ako bodo glasovali za radikale. Med drugimi agitacijskimi obljubami je bila tudi prosta vožnja na železnici. Teh predvolitvenih radikalnih obljub seljaki niso pozabili in zahtevajo njih izpolnitev. Bosansko časopisje je prineslo ta le sad radikalne volilne demagogije: Dva seljaka sta se vsedla v voz II. razreda, se peljala proti Ilidžam in voznega listka niti kupila nista. Sprevodnik je zahteval vozni listek, a seljaka sta se zapodila vanj, kako da se drzne zahtevati od njiju kart«, ker sta vendar volila z radikali. Ker se kondukter ni hotel odstraniti z lepa, sla mu zagrozila z batinami, hočeš, nočeš, moral ju je pustiti, da sta se peljala brezplačno do Ilidž, kjer ju je predal šefu postaje. S šefom postaje je bilo isto kot s sprevodnikom, seljaka sta vztrajala na tem, da imata kot čistokrvna radikala pravico do brezplačne vožnje. In kot radikala sta si priborila pravo do brezplačne vožnje in v prepir ni posegla ne policija in ne žandarmerija, ki sta sicer takoj pri rokah, a seve samo za antidržavne elemente. Radikalni volilci lahko uganjajo po Bosni in Herecegovini kaj se jim zljubi, a Bog varuj, ako bi se drznil kak Hrvat-katolik ali musliman ganiti samo z mezincem» takoj ga čakajo batine in zapor. Dnevne novice. Dajte sinove študiral. Vsak narod nujno potrebuje izobraženo inteligenco. Narod brez inteligence ne pomeni nič med izobraženimi narodi. Zato pa po drugod že država sama stori vse, da se nadarjeni sinovi izobražujejo po raznovrstnih šolah. Tudi mi Slovenci smo izobražene inteligence potrebni, ako se hočemo ohraniti. Pri nas so dozdaj izvirali duhovniki, učitelji, sodniki in raznovrstni uradniki ponajveč iz zdravih, krepkih kmečkih hiš. Kmet in kmečki delavec sta dosedaj dajala Slovencem potrebno inteligenco, dokler sta še mogla nositi stroške za svojega pridnega študenta. — Največ in najboljšo naobraženslvo imamo iz kmetov. Zdaj seveda so razmere drugačne. Draginja je neznosna. Hrana in stanovanje za dijaka stane velike svote. Mnogo stane obleka, knjige in druge potrebščine. To je mnoge kmetske očete oslrašilo, da zadnji dve leti niso več pošiljali svojih nadarjenih sinov v šolo študirat in tako je prišlo, da med dijaki zadnja leta skoraj ni več kmetskih sinov. Pred enim mesecem je bilo sprejetih v prvi razred mariborske gimnazije 68 dijakov, med' temi pa sta bila žal samo 2 kmetska fanta. Res s strahom moramo zreti v prihodnjost, ako se zih v septembru ne bo več oglasilo, zato pa pozivamo vse naše somišljenike na deželi z vso resnostjo: Ako imate nadarjenega sina, dajte ga študirat. Prigovarjajte svojim sosedom in znancem, da v jeseni dajo vpisati v srednje šote svoje brihtne otroke! Ne bojte se preveč stroškov! Z božjo pomočjo bo vse šlo. Ako sami ne zmorete visokih stroškov, se bo pa poskrbelo za potrebno podporo. V Mari-bru imamo Dijaško semenišče, ki je ravnokar dobilo čisto novo ravnateljstvo, katero ne bo imelo nobene druge skrbi, kakor edinole vzgojo dijakov. V Dijaško semenišče so dozdaj sprejemali dijake, ki hočejo vstopiti v duhovski stan, še-le od drugega razreda naprej. Letos pa so pravila spremenili in se bodo sprejeli v semenišče tudi taki učenci, ki so povoljno napravili I2-pit za prvi gimnazijski razred. Staršem, ki težko plačujejo za svoje sinove celo hrano in stanovanje, toplo priporočamo, da prosijo za sprejem svojim študentov v Dijaško semenišče. In vi, ki imate nadarjene sinove, pošljite jih v jesen v gimnazijo, da napravijo izpit, nato pa bodo lahko takoj sprejeti v semenišče. Poleg seme nišča pa skrbita za dijake še tudi Dijaška večerja in Dijaška kuhinja, v katerih dobi dnevno okrog 70 dijakov toplo hrano opoldne in zvečer. Upamo, da bo to tudi prihodnje leto mogoče. Zato pa na delo rodoljubi, da bodo v jesen zopet sinovi kmečkih staršev napolnili naše srednje šole. Ne pozabite na Dijaško večerjo! Dijaška večerja je pretečeno leto izredno vrlo delovala. Vsak večer je pogostila s toplo jedjo po 67 revnih študentov. To je bilo mogoče le vsled tega, ker jo je naše vrlo, dobrosčmo, usmiljeno ljudstvo tako obilno podpiralo. Naša vrla dekleta, naši fantje, Marijine družbenice, župani in posebno naša duhovščina, so zbirali živila in denar za revne dijake. Bog povrni stotero vsem nabiralkam in na biralcem pa tudi vsem dobrosrčnim darovalcem! Obenem pa pridenemo še prošnjo in sicer vročo prošnjo: Dobrotniki Dijjjaške večerje nikar ne pozabite naših stradajočih študentov. Spomnite se jih pjri vsaki priliki. Zbirajte za nje živi Ih in denar v veselih družbah, iia veselicah, na gostijah in drugod. Pošljite nabrane darove na naslov: Dijaška večerja v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Vodstvo Dijaške večerje pa vam obljublja, da bo nabrane darove porabilo za toplo večerjo edinole poštenih, pridnih in res vrednih naših dijakov. Na delo torej za naše lačne študente! Zbiranje res ni prijetno, pa vkljub temu bode lahko vsem tistim, ki imajo pred očmi Kristusov nauk, da je lačne nasičevati zaslužno telesno dobro delo, katerega povrne sam Bog s svojim mogočnim blagoslovom. — Za Dijaško večerjo:.dr. Ant. Jerovšek, t. č. predsednik. Kmetom in Kmetskim zvezam. Naši somišljeniki-rudarji so vsled trboveljskega štrajka brez dela. Prosimo naše somišljenike, kmete, da jih sprejemejo na začasno delo. Kjer potrebujete delavce, na primer za mlatev ali drugo delo in ste voljni sprejeti rudarje, organizirane v naši Jugoslovanski strokovni zvezi, naznanite takoj tajništvu SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna. Seja zaupnikom, načelnikov in odbornikov organizacij Slovenske ljudske stranke za sodni okraj Maribor (levi in desni breg) se je vršila v soboto, dne 4. avgusta v Marobru ob dobri udeležbi. Seji je predsedoval č. g. Franc Špindler od Sv. Jurija, podpredsednik je bil g. Jakob Florjančič od Sv. Miklavža. Poročilo o politični situaciji je podal narodni poslanec Franjo Žebot, koji je poročal tudi o delovanju Jugoslov. kluba. (Po-slinec Falež je bil radi smrti v sorodstvu zadržan.) Poslanec žebot je brez plepšavanja opisal vse trpke boje, katere bojujejo naši poslanci proti balkanskemu sistemu v Beogradu. Ako narod ni zadovoljen z našo taktiko, naj možje iz ljudstva svobodno in prosto izrazijo svoje misli. In oglasili so se zaporedoma najboljši možje z levega in desnega dravskega brega ter zaupniki iz vrst naših mož v mestu Mariboru. Ne enega glasu ni bilo, koji bi ne izrazil globokega zaupanja našim narodnim zastopnikom za nji hdelo in borbo. Od demokratov, samostojnežev ter socialistov zaželjene razdvojenosti v naših vrstah ni. Naše vrste so strnjene sedaj krepkejše kot kedaj poprej. Značilne so 'bile izjave kmetskih in delavskih mož z ozirom na nesrečno abstinenčno politiko Radičevo. Odličen mož je povdarjal j med občim pritrjevanjem: «Ko bi bil Radič prvič (leta j 1920) šel v Beograd s svojimi 50 poslanci, ne bi bili Sr- j bilanci mogli ugonobiti komunističnih mandatov in j Jugoslavija danes ne bi imela pogubonosne centralisti- | fene ustave. In če bi Radič bil drugokrat (leta 1923) s j svojimi 70 poslanci prikorakal v beograjsko državno ■ zbornico, ne bi nam mogli srbski radikali vsiliti ne-I znosno povišanje davkov. Mi danes ne bi imeli nevzdrž ljivega vojaškega zakona in drugih. Beograjski troti bi s Pašičem na čelu morali kapitulirati.« Drugi zaupnik iz vrst ura.cinišlva je zopet vprašal: «Ali ne igrata morda Pašič in Radič pod enim klobukom? Morda slepita j nas vse?« Na vprašanje: «Ali naj popustimo našo borbo za avtonomijo Slovenije«, je zadonelo kot en glas iz vseh grl: «Od avtonomije, posebno finančne in gospodarske ne odnehamo nikdar! Le naprej vodite boj, kakor so ga vršili Irci!« Pod takimi in enakimi izjavami se je vršila seja. SLS je lahko ponosna na svoje zavedne in izšolane može-zaupnike. Zbor je izrekel celemu Jugoslov. klubu, posebej še načelniku dr. Korošcu in obema okrajnima poslancema Žebotu in Faležu popolno zaupnico. V avgustu in septembru pa se-priredijo po vseh župnijah shodi ter občni zbori krajevnih organizacij, na katerih se bodo izvolili novi glavni zaupniki za bodočo poslovno triletno dobo. Shodi naj i-majo tudi znak protesta naših ljudi in organizacij proti krivičnim zakonom in izžemanju Slovenije. S-ctcijaldemokratska zmeda. Proslulr Bernot se je skregal s svojim kompanjonom Korenom, pekovskim mojstrom v Celju, svoj dnevnik «Naprej«, ki se je po Korenovem posredovanju tiskal pri Zvezni tiskarni, je začasno ustavil in ko je Korenu milostno prepustil njegove dolgove, je začel izdajati tednik «Vorwärts«. Ta je v žurnalističnem in socijalnem oziru strahoviti «Rückwärts«, — «Vorwärts« pa samo v silno nekulturni gonji proti sodrugom. Bernot trdi, da so vsi drugi navadni agenti policajdemokracije in posebej še dr. Korun, ki je velik prijatelj dr. Žerjava. V tem bo Bernot najbrž imel prav, samo to se ne sme pozabiti, da je bil tudi on in da najbrž še bo zaveznik policajdemokracije in drugih največjih sovražnikov delavskega pokreta. V tem pogledu se je izkazal še prav posebno pri ljubljanskih občinskih volitvah, ko je demokratom na ljubo nastopil z lastno listo kot razbijač enotne delavske in prolirežimske fronte. Mogoče se socijalpatrijoti samo za prvo mesto med policajdemokratskimi agenti in plačanci tako silno kregajo in razbijajo, Smešno in zanimivo je pa to, da vse skupine in listi, ki se silno pobijajo, jadrajo pod praporom «Socijalistične partije Jugoslavije« ter da vsaka po svoje prosi za blagoslov pri centrali v Beogradu, ki pa gotovo nobeni ne more j pomagati. — Samostojni in dosledni so samo ljubljan- : ski socijalisti okrog župana Periča, Kocmurja in Mi- | hevea, ki so začeli zopet izdajati svoj tednik «Zarjo« \ brez beograjskega partijskega žegna in naslova. Nekaj oporni) k vojaškemu zakonu smo sprejeli ter ! jih priobčujemo: V času, ko se vrše redukcije uradni- j štva, pa razsipava vlada z denarjem, to je nedopusten greh. — Nočem kritizirati previsoke redne plače gg. častnikov, a če se pogleda one uradnikov, se vprašamo: Čemu ta velikanska razlika? — Ali je delo raznih oficirjev res vredno več, kakor; delo uradnikov, ki so na odgovornih mestih? — Ako ste dali to oficirjem, zakaj ne dobi tega uradništvo? — A dalje: Zakon pravi: vsak oficir, ne glede na čin in stan (to je samec ali oženj-jen) ima pravo do letnih 28 kub. met. drv. Vprašamo, kdaj porabi n. pr. samec-oficir toliko drv, saj jih ne more porabiti niti oficir s familijo? To se pa pravi, da prodajajo potem oficirji ta drva in «činijo kšefte«, ki se prav ne skladajo z oficirsko častjo. Vzamimo le, da ; imamo v državi okrog 10.000 oficirjev in voj. uradni- ; kov. Tem vrže država letno 280.000 kub. met. drv, kub. j met. po 700 K, to je 196 milijonov kron. Ali ni to, če ne j nepotreben, pa vsaj previsok izdatek? Zakaj se tu ne j štedi? Ali bi ne zadostovalo na primer oženjenim me- j sečno en kub. met. drv, v zimskih mesecih recimo dva, i samcem pa le v zimskih mesecih 1 kub. met. drv. Ali j verjamete, da bi prihranili okrog 100 milijonov kron. — Za nabavko monture, da zakon oficirjem ne glede ha čin in stan 9500 D letno! Zdi se mi, da bi zadostovala tudi svota 5000 D, kar bi pomenilo prihranka 45 milijonov dinarjev! Mnenja sem, da si oficir letno za 20.000 kron že zamore nabaviti precej obleke, povrh še, ker za uradništvo ta bene niti ni predviden. — To sta samo dve točki, kjer bi se dalo štediti, če bi gospoda v Beogradu je hotela, Ne omenjam pa nepotrebnih preselitev, ne nepotrebnih potovanj, komisij za «špijonske afere« itd. — ki odnesejo državi gotovo pol milijarde dinarjev, j Nekaterim pa nekaj nesejo. Tu naj naši gospodje po- j slanci potrkajo vladi na prste, tu se naj tudi štedi. — j Ali bi ne bilo dobro nekaj teh drv dati bolnicam, ki j lansko zimo niso imele kuriva, ali pa za sobe moštvu, j ki zmrzuje, dočim oficir «kšeftari«. Nisem zapisal teh i besed, da bi kdo mislil, da sem proti vojski. Nasprotno! Dobra vojska je potrebna, še bolj pa je potrebno pošte- j no in dobro gospodarstvo. ; Natančen spored kat. shoda bo prinesel «Slov. Gospodar« v četrtek. i Mladinski tabor za za viško dekanijo se vrši dne 15. avgusta t. 1. pri Devici Mariji v Zavrču. Začetek ob j pol 10. uri. Spored: Pridiga in slovesna sv. maša; nato zborovanje Marijinih družb, Mladeniških in Dekliških zvez, Orlov itd. iz sosednih župnij Sv. Barbare, Leskovca, Sv. Marka, Sv. Marjete, Križovljan in Vinice (Hrvatsko) zunaj cerkve, ker nastopi govornik iz Mari- ; bora in drugi. Po zborovanju večernice. Vabljeni tudi drugi iz sosednih dekanij. Katoliški shod. Dijaški pripravljalni odbor za katoliški shod je v glavnem skončal vse priprave tako v organizatoričnem, kakor tudi v tehničnem oziru. O or-ganizatoričnem delu bodo tovariši pravočasno obveščeni, ker izdamo tiskan program naših prireditev. Glede tehničnih stvari velja sledeče: Izkaznice za polovično vožnjo kupite pri pristojnem župnem uradu, člani orlovske organizacije jih dobite pri domačih orlovskih odsekih. Prehrano bomo organizirali po možnosti sa- mi. Istotako so oskrbljena prenočišča. Vsak, ki reflek-; tira ob priliki katoliškega shoda na hrano in stanovanje, naj pošlje do 12, t. m. tolikokrat po 15 D, kolikor dni j' reflektira na hrano. Na odrezku poštne nakaznice zadaj : naj napiše vse dneve, ob katerih želi prehrano. Denar 1 pošiljajte na naslov: Cuderman Evgen, Ljubljana, So-j teska 6. Na poznejše prijave se odbor ne bo mogel ozi-; rati, zato pošljite denar čimprej. — Sporočamo nadalje, i da morajo priti vsi udeleženci že v petek, dne 24, av~ i' gdjta v Ljubljano. Po možnosti "ha j pridejo vsi zve-j čer, ker priredimo na kolodvoru slovesen sprejem. Čas ' se pravočasno objavi. —■ Vse dopise pošiljajte kakor doslej na naslov: Tratnik Vatroslav, iur., univerza, Ljubljana. — Končno opozarjamo vse tovariše in tovarišice, da morajo eventuelne predloge na manifesta-cijskem.zborovanju dne 25. avgusta doposlati najmanj osem dni poprej tajniku Dij. priprav, odb. na naslov: j Janez Tiringar, theol., Stražišče pri Kranju. Bog živil Dij. pripr. odbor. j Prireditev SDZ v Celju. Opozarjamo naše občin-; sivo na predstavo, ki jo prirede celjski katoliško misle-' či dijaki SDZ, sekcija Celje v soboto dne 11. t. m. ob pol • 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. ; Igrali bodo priljubljeno Grillparzerjevo žaloigro pet-I dejanko «Prababica«. Igra sama obeta občinstvu nudi-! ti obilo užitka, ker je že po svoji pretresujoči vsebini j vredna, da jo občinstvo poseti. — Za hudo pregreho pra ; babice trpi celi rod slavnih Borotinov. Prababica sama I pa ne najde pokoja, dokler ne umrje njen zadnji poto-: mec. — Čisti dobiček predstave je namenjen za menzo kat. akademikov v Ljubljani. Kdor hoče preživeti za-’ baven večer, zraven pa še pomagati našim dijakom (po-j birali se bodo tudi prispevki za Dijaško kuhinjo v j Celju), je najuljudneje vabljen, da pride pogledat. Tečaj na Oljki. Kakor lansko leto so tudi letos va-I hijeni k tečaju na Oljki vsi tovariši akademiki ter abi-! turijenti iz Štajerske in Prekmurja. Vprašanja, ki jih ; bodo obravnavali naši najodličnejši strokovnjaki, so j zelo aktualna in zanimiva. Tečaj se vrši 21., 22. ter 23. j avgusta. Natančneješe objave in pojasnila bodo še sle-I dila. Hrana je kakor lansko leto brezplačna. Priglase i za vse tovariše akademike ter abiturijente sprejema tov. I Vatovec Franc, phil., Maribor, Koroška cesta 99. Priglasite se še ta teden. članom JKAD «sv. Cirila in Metoda«. Opozarjajo se člani na sklepe zadnjega sestanka o našem delu v počitnicah. Vsaki član bo moral v začetku šolskega leta polagati račun: 1. o njegovem prosvetnem delu med narodom. 2. O zbiranju prinosov za katoliško akcijo. 3. O agitaciji za naraščanje članov našega društva. 4. O agitaciji za pomoč katoliške akcije. Tovariši! Malo nas je, toda pokažimo z delom, da ne gre za število, ampak za energijo in katoliški idealizem. Bog živi! Jug)o|slov. kat. akademično društvlo sv. Cirila in Metoda v Beogradu je poskrbelo, da omogoči trojici naših katoliških akademikov studiranje v Beogradu. Ti, ki bi hoteli nadaljevati svoje študije v Beogradu, naj čim prej pošljejo prošnjo na upravo tega tega društva, prošnji pa naj priložijo: 1. zrelostno spričevalo ali potrdilo o izpitu na univerzi. 2. spričevalo o ekonomskem stanju. 3. potrdilo, da je član katere srednješolske kat. organizacije, ali kakega akademičnega društva, kakor tudi potrdilo o aktivnem delovanju v organizaciji. Proš nje se bodo sprejemale do konca avgusta, a reševale se bodo začetkom septembra. Prošnje se morajo poslati na adreso tajnika: Josip Zaninovič, abs, iur., Kosovska ulica 37, Beograd. O glavni tobačni zalogi v Slov. Bistrici dobivamo neprestano številne pritožbe, da za male tobačne trafike nima nikdar toliko tobaka, kolikor ga potrebujejo. Znano pa je, da gospod Omerzu zalaga prav pridno svoje politične prijatelje z tobačnimi izdelki. Vprašamo monopolno upravo: Kdo je kriv, da male tobačne trafike v Slov. Bistrici in okraju ne dobijo dovolj blaga? Kje je vzrok tega velikega nereda? Kaj pravi k temu g. Omerzu? — Svetujemo prizadetim, da o tem neredu poročajo monopolni upravi. Zahtevamo red in pravico za vse, pa nič več! — Bistričan. Nemci imfeijo prednost pred Jugoslovani. (Dopis iz Gornjega grada). V naš okraj se importira en nemški gozdar za drugim, kar se splošno obsoja.. Merodajne kroge opozarjamo na to, da imajo gozdarji svoje društvo, katero bi gotovo predlagalo zavedne slovenske ali hrvatske kompetente in bi ne bilo potrebno pri nas nastavljati — Nemcev iz Češkega. Na Koroškem, ki meji na naš okraj niti domačin-Slovenec ne dobi kruha, mi pa redimo Nemce iz — Češkega. Tudi mnogo drugih pri tožb imamo, katere bomo ob priliki objavili, ako se razmere ne izpremene in se še zapostavlja revno ljudstvo, katero je dobivalo v najem njive in travnike. — Gg. naj pomislijo, da ima ljudska potrpežljivost tudi svoje meje. Petindvajsetletnica kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču. Kuratorij kmetijsko-gospodinjske šole je sklenil letos praznovati petindvajsetletnico obstoja tega zavoda v četrtek dne 16. avgusta t. 1. V Marijanišču na Poljanah s sledečim sporedom: 1. Ob 10. uri dopoldne sv. maša, ki jo bo čital prevzvišeni gospod knezo-škof A. B. Jeglič. 2. Po maši slavnostno zborovanje v dvorani Marijanišča. 3. Ogledovanje prostorov in vrta gospodinjske šole. 4. Slavnostni obed. Obeda se udeležijo vabljeni gostje ter bivše gojenke in semiranristinje gospodinjske šole. Vsaka gojenka, ki se hoče udeležiti obeda, se naj vsaj do 12. avgusta prijavi vodstvu gospodinjske šole in prispeva 15 D za obed. Bivše gojenke se naprošajo, da javijo svoj sedanji naslov z navedbo letnika, v katerem so bile v zavodu, vodstvu gospodinjske šole v Ljubljani, Marijanišče. Kuratorij kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču t Ljubljani. Stran 3., Dr. Vairoslav Jagič umrl. Dne 5. t. m. je na Dunaju «mri veliki slavist dr. Vatroslav Jagič. Njegovo tru- ^bodo prepeljali v rojstno mesto Varaždin, kjer se je v_.jič rodil leta 1838. Po dovršenih študijah je bil profesor v Zagrebu, odkoder je bil odpuščen iz političnih razlogov. Odšel je v Rusijo, kjer je postal vseučiliščni profesor. Pozneje je bil prišel kot profesor slavistike v ßerlin, kjer je začel izhajati njegov svetovnoznani ,Archiv für slavische Philologie«. Iz Berlina je prišel na Dunaj, kjer je ostal nad 20 let. Že dokler je bil Ja-gič v Berlinu, so ga smatrali za prvega slavista na svetu, Na Dunaju je svoje delovanje na tem polju še razširil, ter je bil učenjak na svetovnem glasu. Hrvatje so se po pravici ponašali ž njim. Nad tisoč Rusov se je izselilo iz naše države. «Obzor« poroča: Zadnja dva meseca je bilo izdanih v Beogradu 1153 potnih listov Rusom, ki so se izselili iz naše države brez pravice povratka. Večina teh Rusov-franglovcev se je za stalno naselila v Rusijo, ostali del f se bo razkropil po drugih evropskih državah. Cela Jugoslavija toplo pozdravlja preselitev in je samo še radovedna: kedaj neki se bodo izselil še drugi Vrang-ovci? Prvim ruskim izseljencem srečen pot! Izgon generalskega špijona. Beograjska policija je imela te dni opravka z ruskim generalom Dobrodolj-skim. Ta gospod je živel več nego dve leti v Beogradu in višje oblasti so ga podpirale na vso moč. Bil je celo nastavljen pri železniški direkciji. Gospod general pa ni Til nič kaj hvaležen za izkazovano mu gostoljubnost, ampak je, kakor so dokazale poizvedbe in preiskava, pisal po berlinskih listih proti naši državi. Ni samo priobčeval antidržavnih člankov, ampak je imel tudi stalne stike z ljudmi, ki naravnost delujejo proti inte-tsom naše države. Ko ga je policija prijela, je priznal rojo krivdo, a niti najmanjšega ziiaka kesanja ni po-;azal, nakar so ga izgnali iz J ugoslavije. Utonil je že 30. julija na zgornjem Koroškem v travi visokošolec Frank, star 23 let, precej velike polare, na sebi je imel belo srajco, črne kratke hlače z isnjatim pasom in lahke gorske čevlje. Utopljenca so lolgo zamanj iskali, Drava ga je gotovo odnesla proti Fali, kdor truplo najde, naj to brzo javno sporoči na-laslov: Jauk, Latschach bei Villach proti zahvali in »gradi. Prodaja Bel ja. Z dovoljenjem finančnega ministra je odpotovala na Belje posebna komisija v imenu sindikata inozemskih agrikulturnih-industrijskih in-eresentov, ki bo pregledala posest z ozirom na upeljavo lajmodernejših strojev. Ta komisija bo tekom enega neseca stavila pogoje, pod katerimi bi'hila pripravlje-a prevzeti od države Belje v eksploatacijo potom mobe agrikulturne tehnike. Pravijo, da bi bil zgoraj imenjeni način sanacije Belja še edini, ki bi zamogel ešiti to državno veleposest popolne propasti, do katere o jo že pritiraU razni strokovnjaki iz demokratskih, rojalističnih in radikalnih vrst. Saj je dokazano, da i dve tretjini letnega izkupička na Belju porabi za fzdrževanje raznih nepotrebnih strokovnjakov in Lsob ja. Nov» železniška stanovanja, železniško ministrst-o bo začelo graditi posebna stanovanja za železničar-e in ruske begunce v območju direkcij državnih želez-lic. Železničarji državnih železnic bodo dobili zida-tanovanja, pa tudi lesene kolibe, ki so priromale na aeun reparacij iz Nemčije. Z zgradbo novih železni-arskih stanovanj bi ministrstvo saobraćaja dobilo ralo na razpolago na tisoče vagonov, ki so čisto dobri in iporabni, a služijo že leta kot stanovanja za železni-arje in ruske begunce. Veliko teh vagonov je izposo-inih iz Nemške Avstrije in mora železniško ministrst-0 plačevati od njih ogromno odškodnino. Krediti za gradbo novih železničarskih stanovanj so že dovoljeni a na razpolago. Borba v Prištini. Boji med Srbi n Turki in Prištini se nadaljujejo, pa je policija brez moči, ker ne ve, roti kateri stranki naj nastopi. Poslednji pretep se je ršil pred par dnevi v večjem obsegu ter silno ogorče-io. že v jutru so se med sabo najprej steple žene pri ludencu, potem pa so v pretep posegli tudi moški s tiskarni in revolverji. Govori se, da je bil ranjen v tem oju tudi neki džemijetovski poslanec, ki je prišel v 'rištino na zborovanje. Tihotapci. Oblasti so prišle na sled tihotapstvu z Stalnimi kartami iz Italije. Preko Zadra in drugih rajev so namreč spravljali v našo državo velike mno-itie igralnih kart, opremljenih s potvorjenimi^ žigi. Usedaj so zapelnili preko 6000 zavojev kart. Ker^ se nora plačati od vsakih kart 200 K carine, je bila drža-8 samo tu oškodovana za 1 milijon kron. V zvezi s "Dl so zaprli v Subotici nekega Ištvana Debrecina, ki ä je pečal s tihotapstvom kart, šampanjca ter biljardih krogel. Tihotapil je v zabojih med južnim sadjem, afero je zapletenih tudi več carinikov. Živo srebro v Crni gori. Ko so rudarji v Virskem traju v Crni gori kopali v železnem rudniku bratov «bič, so nenadoma prišli na velike plasti živega sre-ta. To se je izgubilo v zemlji v žili, višoki več -metov ter široki pet metrov. Ruda je zelo bogata na živem tebru ter izgleda, da morajo biti plasti silno velike, ier je rudnik oddaljen od morja samo par kilomet-°v, ga bo silno lahko eksploatirati. Živinoreja v Jugoslaviji. V ministrstvu poljedelsl-je izdelana statistika živinoreje v naši državi, ki jam kaže napredek živinoreje v par letih. Pred vojno f imela kraljevina Srbija: 152.617 konjev, 957.918 go-H 863.544 svinj, 3,808.815 ovac, 427.425 koz. Po vojni Wem leta 1918 pa je bilo v Srbiji: 19.035 konj, 566 foč 832 goved, 405.602 svinj, 908.045 ovac in 453.436 V celi današnji Jugoslaviji je bilo leta 1914: 6 mi-‘ionov 276.855 goved, 1,850.776 konj, 4,233,950 svinj in 11,570.260 ovac. V začetku leta 1919 pa je bilo: 4,552.220 goved, 937.587 konj, 2,742.503 svinj in 5,249.687 ovac. Iz tega se vidi velikost primajkljaja v živinoreji v par letih. V preteklih treh letih se je z naporom našemu ljudstvu posrečilo, da se živinoreja v Jugoslaviji skoraj popolnoma obnovi, tako da imamo samo v Srbiji mesto 19,031 danes 77.323 konj, a v celi državi mesto 973.578 imamo že 1,169.810 konj. Goved v celi državi imamo 5,060.397, svinj 4 milijone, ovac blizu 8 milijonov. Te številke nam jasno kažejo silen gospodarski napredek, ki se je pokazal tudi pri izvozu. V letu 1922 je dosegla vrednost izvožene žive živine in pa mesa ter mesnih izdelkov 370,077.179 D. V letu 1923 bo vrednost gotovo dosti večja, ker je izvoz samo v januarju vreden 164,173.132 D, a v februarju 187,764.138 D. Kakor je razvidno, je živinoreja eden glavnih virov za dohodke naše države ter prebivalstva. Z pospeševanjem živinoreje bomo te dobodke še pomnožili. Novoustanovljeno prosto v. gasilno društvo v Strni-šču pri Ptuju v nedeljo, 12. avgusta veliko ustanovno veselico, ki se prične ob 14. uri s sprejemanjem zunanjih gostov. Spored veselice je zelo bogat, posebno pa opozarjamo na srečolov, licitacijo itd1. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za nabavo gasilske obleke in orodja, vabimo vse prijatelje gasilstva, da se udeleže veselice v čim večjem številu. Železniške zveze na vse strani ugodne. Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi, I. zvezek, Mlada leta 1865—1892. Prof. Ivan Dolenc je začel objavljati celotne spise dr. Kreka, jako imenitna in prekoristna misel. Noben politični ali kulturni delavec ni zapustil tako globokih brazd v slovenskem in jugoslovanskem narodnem in kulturno-soeijalnem življenju, da je povsem upravičeno, da se naš mlajši rod natančneje ž njim iz njegovih spisov spozna. Urednik priobčuje v I. zvezku njegovo življenje, pesmi, povestice in nekatere članke. Sezite radi po knjigi! Knjiga stane 45 din., po pošti 47 D in se naroča pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19. szs&mim Iz Nariban. Vojaška uprava je začela razpošiljati in deliti pozivnice na orožne vaje onim, ki niso pomrli lakote, kaj še! Pozivnice imajo tudi oni, ki so že davno zapustili na šo državo in se preselili kam drugam. Nekoliko reda in uvidevnosti bi pač lahko pričakovali od naše vojaške uprave, ki ma vendar tako sijajno, uprav kraljevsko plačane ministre in generale, da naj puste mrtve na miru, živim pa naj da kruha, dovolj, da ne bodo strada li in v obupu počenjali samomore, štrajke itd. Vprašali bi samo še v naši ponižnosti, če smemo sedaj, ko smo pod komando šajkačev, še nadalje od pomanjkanja umirati, ali pa je mogoče potrebno poprej še dovoljenja vsemogočnega in premodrega ministra saobraćaja. Kličemo vam ponovno in na ves glas: Dajte nam kruha, pozivnice pa shranite za resnejše čase, za tedaj ko bo naša domovina v nevarnosti. Pozivnice n» orožne vaje so dobili med drugimi tudi taki, ki so že davno umrli. Na primer: Zupančič Mirko je umrl že spomladi, Perko Anton, lansko zimo, Grohar je umrl letošnjo zimo in tako bo menda tudi drugje. Da se vojaška uprava s tem' do kosti osmeši, kaj jim to mar! Naša uprava je ustrelila že vse drugačne kozle, nego je ta najnovejšega datuma in je mogoče tudi, da bodemo ob prihodnjih volitvah videli mrtve, ki se bodo drenjali na volišče, seveda samo edinole k radikalni skrinjici. Obrtna razstava v Mariboru bo otvorjena dne 15. avgusta in zaključena pa 26. avgusta. Blago, namenjeno za razstavo, mora biti najkasneje do 13. avgusta v Mariboru na razstavišču, zato skrbite, da bo blago pravočasno odposlano. Opozarjamo, da je za prevoz razstavnega blaga dovoljen 50 odstot. popust na vseh progah naše države. Vsaka pošiljatev mora biti naslovljena na «Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru« ter nositi opazko: razstavno blago za industri jsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru. Tovorni-na se plača pri prevozu v Maribor 'brez popusta, zato pa se blago po razstavi brezplačno odpremi nazaj, vsak razstavljalec si naj v to svrho pridrži tovorni list, ki mu služi potem kot izkaz za brezplačni prevoz nazaj. Vse po železnici poslano blago prevzame v Mariboru špedicijska tvrdka «Balkan« in ga prepelje na razstavni prostor. Posebne želje glede prevoza naj se sporoče pravočasno omenjeni tvrdki. Dodeljeni prostor na razstavišču je popolnoma prazen in si ga mora vsak razstavljalec sam urediti. Razstavni odbor je za ta dela imenoval oficijelne rokodelce, ki bodo v tem času stalno na razstavišču na razpolago. Vse stojnice morajo biti najkasneje do 14. avgusta ob 18. uri popolnoma uieje-ne. Vsi razstavljalci se pozivajo, da se točno ravnajo po doposlanih navodilih. Nova zvonoilivarna v Mariboru. Kakor smo že poročali v našem lislu, se je v Mariboru pred1 meseci ustanovila družba za zgradbo nove zv on olivarne. Tvornica, ki je last firme: Zoralti, Nassimbeni in Greismg, je dogotovljena. Še ta teden se bodo začeli izdelovati modeli za vlivanje zvonov, z vlivanjem se bo pričelo Koncem avgusta in prvi zvonovi te nove firme bodo gotovi koncem septembra. Novo zvonohvarno prav toplo priporočamo, ker je res potrebna in nam že imena las -nikov svedočiio, da bo tvornica nekaj solidnega g e -cen in izdelkov. Novo tvrdko zelo toplo priporočamo m jej želimo mnogo uspehov. Veselica dne 12. avgusta 1923. Iz posebne ljubeznivosti komandanta vojašnica kralja Petra I. Osvoboditelja je dana veseličnemu odboru možnost, prirediti veselico v nedeljo, dne 12. avgusta tako, da bo ena iz- med najsijajnejših te sezone. Na veseličnem prostoru igrajo tri godbe, tako da bo preskrbljeno za staro in mlado m se mkdo ne bo dolgočasil. Vse one, katerim se cedijo sline po zakonu, bodo osrečile pri tej veselici i kV zeniivTe v11.1 zvesti inožički, ker tudi za te je preskrbljeno. Našli se bodo v prijazni ženitovanjski posredovalnici. Ljubitelji planin bodo rajala v romantični planinski koči ob lepih zvokih mariborskega citraš-kega kluba. I n «Dobri kapljici« se bode točila najboli-sa kapljica Ljutomeržana. Za one, ki so bolni na srcu in želodcu se bouo točili pristni likerji, tudi kava in slaščice ne bodo manjkale. Tudi abstinentje in sovražniki alkohola bodo prišli na svoj račun, ker je tudi za te v obilici preskrbljeno. Mladina bo imela priliko, rajati in veseliti se v krasnem gozdiču poleg veseličnega prostora. Obmetavali se bodo s konfeti in serpentinami. Vse one dame, ki bi se hotele posvetiti požrtvovalnemu delu sodelovanja, se prosijo, da se zglase v sredo in četrtek od 7. do 8. ure zvečer v pisarni požarne brambe na Koroški cesti, kjer se bodo sprejemale prijave. Kolesarski klub «Edelweis«. V soboto, dne 11. in v nedeljo, dne 12. avgusta zlet na Bled, Bohinjsko Bistrico in k slapom Savice. Odhod iz Maribora ob 1. uri popoldne preko Celja, Žalca, Vranskega do Kamnika, kjer rtronf>oi ISJonroi q]j ^ ni»i rrivifr»«vi C-r* se prenoči. Naprej ob 4. uri zjutraj preko Sv. Jurija, Kranja, Lesc, Bleda in na to Bohinjskega jezera k slapom. Vožnja krasna, ena najlepših in vodi mimo visokega gorovja, kakor Kamniških planin, Karavank in in kralja gor Triglava. Nikdo naj ne zamudi prilike, da bi se ne udeležil zleta. Vodnik zleta je gospod Pitsch. Prijave je poslati do 9. avgusta tajniku Halbwidlu, hotel stara pivarna zaradi prenočišč v Kamniku. Povratek po dogovoru, vsak udeleženec je lahko v pondeljek zjutraj pri svojem opravilu. Nadaljna pojasnila se dobe pri tajniku Halbwidlu. Gostje prisrčno dobrodošli! — Zdravo! Nabiralna akcija. V sredo, dine 8. avgusta ob 20. uri se vrši v uredništvu «Straže« sestanek radi nabiralne akcije v mariborskem okrožju. Sestanek je za tovariše akademike, ki spadajo v to okrožje, obvezen. —• Načelnik. Dušica. Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 35 Chauvelin se je mirno in ravnodušno priklonil princu in Margareti. Dobro je vedel, da ga hočeta — vsak po svoje — zbadati, dražiti, izzivati. Debelušastega lenega, zabavi in veselju živečega princa je preziral, lepo ženo, ki je v svojih zlatorumenih laseh nosila znamenje svojega oboževanega junaka, iz rubinov in diamantov sestavljeno materino dušico, — njo je držal varno in krepko v pesteh. Ravnodušno je torej mogel molčati —, nobenega se mu ni bilo treba bati. Kratek molk je zavladal za hip v sobi.