Sklicuj«' GLASILO SLOVENSKE NA*( Turki morqjo civilizirati stanovanja LETO—TEAR £ v Merljmn ustavljen, ko en obtožen* eUvkerjev zarotnikov oroti drževi* Proceei polnil il jffe. szivss. cMesg^ PODPORNE JEDNOTE 23. septembra (Sept 23), 1929._ Uta. Ad ef Od. I, UIT. satkerlsed m J «m U IIIS. T l]r«énUDd In efravalSkl MST R Lswaéslt AVc Offlee of Public«tU«: tSI7 iNtk Uwnd:!i A?1 t.i, p h—, BMkwdl 4SS4 $TKV.-—NUMBER 223 MaikM, N. G, 22. Hugh, ki js ušel is ječe, irčeraj prijet Mark», N. C. — Dne 19. septembra je bile tu otyorjene obravnava proti šasUmvoditeljem bivše stavke I v tem mestu, rote proti laelji as carji uprli tapleniti ti nazaj v iejstvo as ii Iržavnim oblasteeV' Sa to "vsUjo1*!« tence odgovorne ie ienec med njimi je nsn, zastopnik unije reztile Workers «f delavcev da eo sestev- Jwtel ¥ j« hišo. To obto- vnl Hoff. red United America »padajoče k Amerištf deleveki ederaciji) za južne države. Sodna obravnave ps je trajala tamo en dan. V noči od četrtka ia petek je eden obtočen/h "zelnikov," J. Htigb Hali, prepi-il omrežje v oknu zepore in polnil s tremi drugimi jftniki red. Sodnik John H. Heywood v v petek razpustil poroto s mo-ivacijo, da obtošnier vel je sku-)no za vse in ker Hglle nI več lavzočegs, se ne marf vršiti ob-avnava. Nove obravnava se o-vori 11. novembre,, eko med-«m ujamejo u" a. luriMN aretiranih po lus| e proW em še ■est je bilo do4ej POSvanih pred od išče. Sledeči se morejo za-fovarjati: Alfred Hoffman, J. lugh Hali, fcswrenes Hogan, Vaahlngtosk — De politični boee Vere, republikanski vodja iz Philadelphije, še ni prišel na kritično rešeto v senatu, se Ime zahvaliti demokratakim senatorjem. Pridružili eo se republikan-eki stari gardi in odglasovall proti takojšnjemu - uvaževanju Nofrieove resolucije, ki zahteva, ds se odvzeme Vsru sedež v se-netu. ifM^ odpelje- Bseolocljo1 jfr -bile po ddi/šem manevriranju odložene, dek)er se ne prične ledno pfeeeden je kongrese meeeCe decembre. 0-pozicljo proti nji je vodil senator Weteon iz tridiene in repub-ttkeneki "floar leader" v sena tu. Ker nI augel dobiti zadostnega števila republikancev proti reeoluciji, je poiskal pet demokratov, ki so glaeoveli s stero gardo. Zanimivo je to, de so tik pred glasovanjem odpovedeli vsi telefoni v kongresnem poslopju, ksr je onemogočilo, de bi odsotne se-netorje obvestili, da ee bo vršilo glasovanje k* j* to običaj. Kaj je povzročilo, to odpoved telefonskega sisteme, je še zevito v mir sterij, ki najb# tudi oetene, kei nihče baje nt ve o vzroku. Ko je senetor Mc M aster Iz Južne Da- mt bilo je Ves Fowler, >el Lewis. *wrei wni Russef;« TÍ Rusko Ittel« v AkrtU ¿verni Pacifik prvič medien. Attu. Alevtlazsdti otoki, 22. ept. - "Sovjetska eemlja" je lanes poletela s tukajšnjega o-oka Attu v Dutch Harbor. Ru-ki letalci so preleteli 80S milj «vernega Pacifika med SiMrijo n Alasko v šestih urah in 60 mnutah. Do tu eo premeriU niHižno 7000 mU(j, odkar so «pustili Moskvo. Seattle, Was*. — MoroarV ™ radiopaque v Brementow-»U J*1 v sobota prejele depešo, ^ j« rusko letelo "Sovjetske «mlja," ki je ne poletu Is Moe-ve v New York, srečno doepdo Alasko iz Sibirije. To je bil pr-;> Polet čez oni del- severnega "ifičnega oceana. Rusi imajo loT*ti v par dneh v Seattle. kot *Pet pomagal peeznovati padec Rime! Rim, 21. sept — Včeraj je bi-» obletnica padce pepeškege Ri-Preteklo je SO let, ker je Ge-J^di okupirei Rim to pepež Pij "e je zaprl v Vetiken Jetnik." Ta dan je bil od največji dftevni prssnik v U1|J' - in obhajali so ge tudi čeprav sta ee MuaeoUni in pomtrfle. in letos je tudi gež prvič priznal te premik! J« 7-astevead, s katerimi je bil w«> okrašen, je bile tudi beloftol-* Papsžke. Kaeveactjg Seattle, Wash. — Konvencije r Pograflčnilr delavcev je *** William Greene od ADP ar]< govore, ki ge je imel ni ^oporfll "Colliers" tednika WJe ja potreMe že 14 milijo- delarjev **» tednika, ki j« s« "II*. ki ü'y Wieb temu je storil «M? Green Hato gVv ** Pokkm. Turčije, 21. eept —Predeednik Mustafa Kemal paŠS je f dovoljenjem narodne skupščine odredil novo drastično reformo^ Turke. Vse hiše v turški republiki se morejo prenoviti po zgledu stavb v zepedni Evropi; vga starinske hiše orientalskega kalibra ae Imajo podreti. Posebna vladna komisija, ki isvaJe'to reformo, ima oblast, de ukaže podreti vse obeojene hiše. katerih lastniki se nočejo pokoriti odredbi. kote prišel v krnico takoj po glasovanju k*,zahteval, de glasuje, je bil olnteščen, de ee to ne more zgoditi. i*-- -frv——hrinil* ii mm- mr »fSOF'"^* »V 9mr~ molucije. Češ, da je Vae% iu * jalmptt in pH. goljufal sedeaveenstulete 1926, preveč bolan špa redi tega nezmožen, da bi prišel pred senat na zegovor. Senetor Norris je odgovoril: "Po moji sodbi so vee pripovedke o Verejevi bolezni boncombe'" (izmišljene in bunk). Njemu se vidi to vprašanje važnejše kot pe tarifna predloge. nI j ske zaa It- LEWI8 VABI RUDARJE V UNIJO Indienepolie. — John L. Lewie, predeednik rudarske unije, ie naalovil ne ureetvirginjske rudarje poslanico, v kateri jih vabi v organizacije, V nji jim pripoveduje, koliko eo izkoriščani in podobno, ksr rudarji sami boljše znajo kot pe Lewie. > Ne zahtevo illi noskih rudarjev, de si Leads in njegov pere-sitakl Štab znllS ptsčeproporčn kot je bile žnižaha premogar-jera, so njegovi zastopniki odgovorili, de bi to imelo zekreleb zgled ln bi mogoče škodovalo pogajanju sa novo leetvico na an-trecitnem polju. Lestvice poteče prihodnje leto. Krdelo Lewisovih ^organizatorjev" se še vedno nahaja v Hlinoisu, kjer poskušajo razbiti še to dletrikt-no organizacijo. ' je podala krojaiki unIJL I _ lUddiahade kompanije, Id je pretekli teden dobile e sedmimi drugimi podjetniki itrogo sodni j sko pr»n>o-proti Amelgamated Cloth-ing Worker» uniji, sr je podala Podpleele je pogodbo z organizacijo. Na delo ie je vrnilo ned 700 krojočev. Kljub dejetvu, de je sodnijske prepoved nejetrožje vrata, ki uniji zebranjuje vm aktivnosti In podpiranje štev kerjev, je evidentno brez pome- CeAki Praga, 22. eept. — Kakor poročajo, bo čeboalovaška zbornica te teden razpuščena in bode eo ketelltko stranko in e- Apettrejo ss eMjeswo preti ame-riško-ejigieški dominecljl. Rfan, 21. sept: — Fašistični listi v Rimu primerjajo potovanje angleškega leboritekege premi-jerja MacDonalda v Ameriko z zgodovinskim romanjem cesarja Henrike v Canoseo, kjer se je ponižel pred papežem. Pišejo, de je sramota za Bvropo, de momjo njeni najmočnejši narodi iskati dovoljenje od Amerike, koliko bojnih ledij smejo Imeti. Usti epelirejo na Francijo, naj se ttel^ji v. reeistenci proti upoakušanju dqpni-je nad celim svetom. Francije in Helija si morata ohraniti pravico, de zgradita toliko kri-žerk, rušilcev in aubmerinov kolikor jih potrebujeta eli i vsaj zmorete. • T . , ' ^ -mesmul' * . ■ s-* naile levMerjev* Merice» N. C. — (F. P.) — U-nited Textile Workers unije bo obdrževgle veliko organizator!-Čno konferenco v Rock Hlllu dne 28-29. septembrs. Namen kon- lritTdelegeclje tpf\rijFprid-loži konvenciji' Ameriške deUv-ske federacije, ketere prične zboroveti v ( Tor on tu, Kenedg, prvi pendeljek v oktobru. Voditelji unije pričakujejo, da ee Žborovenje udeleži več eto tekstilnih dslsvcev iz North in South Ceroline, Tennesaeeja, Virginije, Georgije in Alebame. V vseh teh državek je tekstilna industrije jako navita. Konference bo V kreenem templnu, ki je last tekstilne unije. Me* progfSHMt bodo razna »rušenje v zvezi s to induatri-io 1n orffsn i retorično kampanjo pri* AMšUŠki deleveki federaciji, ki je do eedej pokazala jsko malo volje za kooperacijo pr! orgsnizstoričnih poizkusih. Charlotte. N. C. — Levičarska National Textile Workers unija namerava obdrževeti konferenco tekstilnih delevcev v svrho unionisirenje. VrillSU ee bo dne IZ—IS. okt v Cherlotteju. Pričakuje ee, de se je udeleže zastopniki levičarskih poetojenk iz piedmonUkege distrikU. Weahingon. D. C. — Juetlčni tajnik Kitcholl je te dni svetovel predsedniku Hooverju, naj ignorira prošnjo dUnege magnete Hetrr F. Slndeirja se pomile-ščenje. Sinclair ime edeedeti Še tri mesece v zaporu redi raz taljenja senata in zveznega sodišče. Pomilostitev bi omajala zaupanja ljudstva v upravo zvezne juctšce. meni Mttebell. Danes ekvetor kjer ia grerei je povzročila vledno kri-1 den Ü je v koledarju prvi je» gölnee ie zanuatilo in krenile proti jugu. In poiet- Ne njem bu^f govorih rasni pod jetniki, med njimi tudi Owen D. Younft AN bo prlftlo do ve pobratUnije? HH Worceeteil|sa — (F. P.) Različne ep mnenje 0 takozva-nem delavsl^em kongresu, ki ee bo vršil v tem mestu koncem meseca oktobre. Vel e£pe strinja jo, da bo velika efem. Neketeri celo previja, de hq(nejpomem bnajše stvar Nove jlhglije ali pa delavskege De bo ve^jege pomene je naj brž reenica, Prvič se bodo ns tem eeetenku zbrali zastopniki krajevnih i% centrelnih unij lx vee Nove Anglije^ kar bo gotovo imelo večji pomen. In de bo družba zanimivejše, bodo ne kongreeu zastopani tudi podjetniki. Edine svetle stran sestanka bo mogoče predevenje ekono mov, ki bodo. imeli po izjavi akll cateljev nalogo eneUsjratl današnji sistem produliclje in distribucijo- Ker pa še niso sna na njihova imcae» Je tudi tc vprašanje zgenksel zavito v me glo, ker ekonomi- in kovnjeki" s ^ — Ds bo ko; ker Owen D. Y rsl Electric v spoeobnejšl v kes to, ker bo gle ni "etro-šol. ÍV, je do govornik nik Gene e in nej ameriškega kapitalizma,!..V evcijem okvirU je Young Wfc» učenjak. Vendar pa bo njegov govor gotovo učinkoval kbnseiwetlvno na u-bo s pomoč- sodnikom Greenom nedvomno potegnil unije še bolj ne deeno. Ko je blinekl aktiven unionist vprašen, kaj to veliko bobnenje pomeni, je dstfal: "Gosh, jez de-lem na-pripravah že več tednov, pe fte eem ae vem odgovore. Nobene stver Še ni bile toliko ogle-kot le te kongres, odkar sem v delavskem glbenju. Ali kolikor morem jez rasvldetl. ee mi sdi te imenitne prilike se uvedenje kompanijskega unio-nizme v Novo Anglijo." Kongres sklicujejo strokovne unije. Podpirajo ge ps rasne podjetniške organizacije in lokalne trgoveka zbornica. Kak bo njegov tesultet ns unljs, je vprešenje bodočnosti. Ako bodo ne njem rasprevljell o potrebi nove, mflitentne taktike, bo rezultat dober. V drugem slučeju bo pe le belsemirenje zastarelega unionlzme. mm» Predloga proti titan* stoti sodnikov Waahington, D. C.—Senetor Wandenbt>rg is Michigane je 20. t. m. predložil načrt za odpravo tiienetve federalnih sodnikov. Predloga določa, da sodnik nima več pravice obtožiti kOge razžaljen j a ao-d išče in potem eem obsoditi obtožence, ne de bi imel obtoženec priliko porotne ras-prave ln ssgovors. Sploh mora biti običaj procedure želje« nje eodišč dreetično omejen. Vprešenje Je eevede, če bo te predloge sprejeta. Up hi koaMkala ivihw krliKli Prekopi in druge etretegične točke nej preidejo v roke mednarodne kontrole. ■Seneva, 21. eept. — Načrt Francozov in Nemcev, kateremu io ae pridružili tudi Japonci. M ustanovitev mednarodne zračne flote, e katero bit Uge narod« skrbela ze mir med narodi, i ključu je v svojih detajlih tudi kontrolo vsšnih svetovnih kri lišč kot je psnamfki prekop, sueški prekop^ Gibreltar, Darda-nele, Cattegst, Malte, Slngapore tn drugih takih Ifttrategičifth točk. Načrt es glasi, ds so ta krišiščs prevelike važnosti ss svetovni mir, de bi mogla osUti v posesti posemeenlk dežel. Po» trebno je torej, de preidejo v posest ln pod kontrolo Ligi'narodov. ■Predlog Anglije glede revhri-Je ueteve Uge narodov, dg se bo Ujemala e Kelloggovo protivojno Votel Ja nov Napoleon. Chicago, p- Lovcev ne "rdeč-karje" še ni kanec. V Chicago je sedej vstel nov Nepoleen, da reši deželo psed "rdečo nevar noetjo". Ta Nepoleen je Edwin M. Hedley, M Ima Utol polkov-nfka. Spravil ee je ne znani Hull House, ki ge je ustanovila In mu načsšnje velike humanist-ke Jene Adems. "Največje nevarnost je v tem," prevl erditi Napoleon, "ker ime te rdeče zver teene veki z nejodličnejšimi oeebemi v naših Šolakfth institucijah, kjer preži ne impreaionalne možgane Napoleouflkcmu Hedley Ju je ljub*« j.ropagsndn trusU elektrike, e katero je seatruptjeval šolsko mledlno ln bil pri igri —,»/ - i pri j ex. Ciril Llbertlea unija ee vrgle ee ' ing. New Ye*. — Amerieen Civil Ubcrtios unije Je naznanila, da bo neetopile proti drhalekim ak-tlvnoetlm v North Cerollni. Ne civilnih sodiščih vloži tožbe pro-ti oeebam, ki so odgovorne sa ugrsbljenja komunistov v Char-lotteju. Sedem kolovodij drhel-skih nasilnosti čeke porotne obravnave. NehaJsjo ee pod poroštvom 97600 veek. Unije vio-¿i jwotí RJíei ^^ JlC^íkll^ lu. Včeraj je bil ^osebnemu odseku, ki ga ims pripraviti ie enajsto reina lase danjs Uge narodov v prihodnjem letu. . Thomas o polomu I stavke v Marionu Pravi, de eo ae polom odgovorni voditelji AÙF; z dobro etrate-gijo ln s potrebnim denarjem bi bile kampanje lehko uapeš- New Vork. — (F. p.) — Nor-man ftomu, predeednik stav-kovnega pobožnega odbora, pra-vi, de ao ss polom stavke v Marionu, N. C., odgovorne defek-tivne metode, pomanjkanje sredstev ln stretoflfte s strani Ame-rišks delavce federacije ln U-elted Textile Workere unije. Breme ee fi|#nclranje atevke Je padlo na rape Thomaaovsgs odbora namesto, da bi ga nosile te organlsaclj«. Thomae pravi, de so orgsnlss-clje izgubile najlepšo priliko se organiziranje lep*re števlle gro-sno izkoriščenih tskstilnlh delav osv na jug« radi nepripravljen noeti in breabrižnoeti, "8tevka v Merlonu je naštele, ker nI bilo mogoče zadržeti delavcev, ko so pričeli pristopsti v unijo. "Ko Js ob pričetku sUvke prišel Hoffman, ki je energičen ln sposoben mladi organizator, v Propagandist Shsanr biti U|Mr Udjegradnlškl truat ae dele čl-■ tega | petesa mlllterietov, da prevarajo ljudstvo; velike vso- Waehlngten. — Ledjegradni-Ški trust, ki Js potrošil velike vsote ss propsgsndo is veliko vojno momerlco , js nsdolžno jagnJe. Propagandist Sheerer, ki Je bU več let v službi truete kot direktor oboroševslne propaganda in njegov superioblst, je glavni sarotnlk ln kriv vseh grehov ledjegradnišklh Interesov. ■To Je jedro stališče, ki ge Je trust sevsel pred posebnim senatnim odborom, pselekujočhn aktivnosti Shesrerjs v svesl s skrahlranjsm oboroževalne konference, ki se je pred par leti vršila v Ženevi. Potek prvega dne sselišenje pokasuje, da je senatni odbor, ki sestoji ls ssnstorjsv Shortridgs (rep., Cel.), Allens (rep., Ksn.) In Roblnsona (dem., Ark.) — vil zagovorniki velike mornarice centralni urad v New York,' dal - P'lprsvljen, ds ns skrivi ene-bi dobil pomoč, so mu rakli, ds «f ^¡^SST1^^ tru mors North ICarolina sama fl ^ nancirstl svoje stavke "Marion Je kmalu postal kritična točka ns Jugu. Oči ostalih delavcev so bile obrnjene ne galantne stavkarjs, Is več kot du-cata krajev so poslali sastopnl-ks, ki so prosili, de jih unija or» gsnislra. Ns rsspolago ni bilo ns organiaatOKkv ia ne Odbor v Ženevi dele priprave ss sknnsnudis unijo, f Ženeve, 21. eept. — Odbor delegatov is Južne in Srednje Ame-rijte, ki zastopajo smerlške latinske republike ns sborovanju Mge narodov, Je včeraj nedelje-val diskusijo d možnosti formiranje Združenih držev latinska A merike. Sklenjeno Je bilo, de se povabijo na sodelovanje pri tem načrtu one latinske repi*«*, ki niso v Ugi narodov, namraš Mehika, Argentinije in Braeflijs Iniciativa za organiziranje dežel v Srednji in Južni Ameriki po zgledu Briandove suflMtU* glede ekonomska federacijo dežel v Evropi Je prišla od chileanske-gs delegata, ki Je poslanik v l-telijl. Guverner molči o fomfloMeuJu Moonev j«. Sen Franck«*. — CelifrrnlJ-skl goveraer Young ee Je fte vrnil e počitnic, ne keUrih je študiral etldenco o zadevi Tom Mooneyje. Na vsa vprsšsnjs, kaj miell storiti z Mooneyem, odgovarja s molkom. Kaj l* vzrok temu molku, Je podvrže no ugibanju. Možno Je, de ss nt bo odločit se te eli df-ugl korak nemrač de-M Moonejrja oprosti, dokler ne reši vprašanja, sli bo ponovno kendldlral se gover nerje. Državna orgenizacija Ansient Order of Hlberniens Je ne svoJ' konvenciji v tem mestu sprejela resolucijo se takojšnjo osvoboditev Moonefje. Spet dve abšta r meklAkl veMIn Olinchfield kompanije v Tsrbo-ru, ki so delali s polno paro in njihovi tovsriši so pe stavksll v Msrlonu. , "Rsdi izrednega rsspološsnJs delsvc^v v North Csrolln! bi bi-lo lshko dossši obsežno UkstHno stevko, eko bi bili ns razpolago potrabnl orgaaisstorjl ln smsr-ns vsots sa flaanclrsnjs stsvks, Vssgs toge pe nI bilo. NI bilo nlksksgs oesadujegs načrtelne msšinsrljs aa publiciteto, ne sisteme zs p^pirsnjs stsvksrjsv. "V tem Kritičnem času Js ps imel predssAalk Groen dovolj čase, da se je pridrušlli gotovemu odboru za unbiranje prispevkov za miJitsristtfno vsžbslišče tre-tjegs ermednege zbora ... John HHHSdk " ---.M.N stu, ki Je najel ln mestno plačal Sheararje ln potrošil velike vsote densrjs ss svojo oboroševsl* no propagando. Zavsol Je nenevadno proceduro ln bo naj prvo sssllšal zastop-nlks trah lsdjegradnlških druži), ss kštsrs Je Shssrst delal. Prvi Je bil poklicen predeednik New York Shipbuilding kompsnijs, V kl Js Isjsvll, da Js bll Sheerer po- in da ilb bile njefov? sS ne konferenci proti nsi in šsljsm trusts. ' Kljub Umo So i g» prizadete kompanije upostile še par let po omenjeni konfeam*, kar Je sns-msnjs, ds Je moralo biti fijsgovo dslo povsem zsdovolJlvo njegovim delodajalcem. Le naivnež bo verjel tzpovpdt predsednika o-menjene družbe Clintonu L. Ber-tovu, kl je trdil, da Je Shearar delal ns svojo post In proti navodilom trusts. Izpovedal Je tudi, da je truet lsnsko leto potrošil 9144,000 v propegandl se spreJim Jonee-Whiteove predloge ss trgoviko Leery od "New York Worlde se je pribllšel tovarnarju, pri ksterem se je vršile stevka In mu sugsetissi kot poslanec Gréons, ds bi moral Hoffman odsto-piti Od vodstva eUvkMB aaiM ge nedomasUl kdo drugI, kl bfl prijszsejšl. - . t t i ' "In mr. Lesry, vstersnski po-ročevelec, je dopustil, ds Js ts razgovor prišel ne prvo stran čeeopisje ne Jugu, ker j^ povzročilo rezpedenje razpoloženje med dele vel. "Polom bo sledil polomu, dokler ne bo potrebno osrednja strategije in dokler ne dobi tek* stilna unija podpore od AmerU ške delavske federacije. , "Ko to pišem, mi Je prišel v roke neki popoldanski česopls, ki Ima nečuveno poročilo, da bo podpore ADF obstajala J tem, deU poskušala dobiti naklonje-noet rdečkerjev juga ne svojo stran mesto naklonjenosti tekstilnih delevcev." "V svoji protikomunistični kampanji bodo (voditelji ADF) U>roj poskušali prekositi podjetnike pri njihovi laatni Igri. In to v pričo zgodovine preteklih tktlvnoeti se razširjenje union!-'.ma na Jugu. proti katerim so «e podjetniki bojevali z vsemi «redetvi dolgo prSj. predno Je >ils tem teke komunističns uni-le, In to v eUgled dejstvu, ki ga >riznevejo vel podjetniki in ve Ike večine šeeoplsov na Jugu, že Je orgeaistranje delavcev ti ste, proti čemer se borijo. mornarico. To vsoto Js isročil loblstu Shearerju za pokritje stroškov, Trust Je ssveds jtotro-šil veliko večjo vsoto v ksmpanjl sa sprejetje .predloge is sgradi-tev 15 krlžairjev. O tem gs preiskovalni odbor nI vprsšsl, ksr js ddkaz, da Ima trust pri odboru vso protškcijo In ds žeU le Rhearerjs, r»rsvl krivec SO mrtvih v Mehiki, 26 ne piath Itd. proet. FUI- Mežico Cltr, 21. eept. — Tri-deset oeeb Je utonilo bllsu Puerto VeHerte, kjer ee Je potopile Is-letna ledja med hudim viharjem. Menila. 21, sept. — Silen tajfun, ki Je v torek In sredo divje! po aradišču Filipinskih otokov, je tirjel 26 človeških življenj In uničil 7000 hR. Caaabianra. Merske, 21. sept. — Letelo s šestimi oeebemi Je pedlo v morje in val ao utonili. PonnerHVnrl so val IVancosi. Ktavka likerjev. Ctevelaad. — Pri Chronium Corporation of Amerika ao se-atevkali organizirani likarski in bufetni dele Vel, ker Je družba neetavila ponočnl delovnlk s nižjo plečo Ddevaka šola v MUwaukeejn. Milweukee. — Delavska šola v M!lwaukeeju bo otvorjene dne 17. oktobra, ko se prične tečej o ekonomiji. P«t dni prične rs/rH za angleški jesik. vsdriujejol ' i W PROSVETA the enlightenment bLASIU) Of UUTKIMA «W)Vtt»U KAMNINI FOOfO»-KB JIDROTI J [|,U ChlMftl A iiili m ¿Ml « Me. « ^ «»i " rLZTi. CW r A« m »rf* Wto. »TI «HIMimIM. or THS rVHUUTKO 1ft (AW. 11-11»). I» • Mi Velike ribe.. . MOMS* V nekaterih delavskih krogih — največ v konservativnih in reforroističnih — je veliko razburjanja zaradi ogromnih združevanj raznih industrijskih, finančnih in drugih korpo-racij, ki so v teku po Ameriki. Dan za dnevom poročajo listi o kolosalnih "mergerjih"* aH spojitvah teh In teh velikanov, iz katerih rastejo že večji velikani. Trust električne sils ss že rssteza po vsej deželi; jeklsrske družbe se združujejo i verižno trgovine ns drobno goltajo neodvisniks, da je strah; velike družbe trensporta paktirajo o združitvi; v vseh industrijsh so združevanj^ na dnevnem redu. Banke gredo skupaj. National City banka v New Yorku, največji zavod te vrste v Ameriki, je pravkar pogoltnila Corn Exchange banko in s tem je dvignila svo-js premoženje ns dve in pol milijarde dolarjev ter postals najvsčja banka na svetu. London ss naj gre soliti Tako gre te reč. Ameriški kapital se organizira In koncetrlra v manj ln manj rok kot še nikdar prej v kratki dobi svojo zgodo-, vino. In kljub protltrustnsmu zakonu t Kaj bo ta bsdsstl zakon! Imajo ga ssmo Is za II-ka ni ran je delavskih uninj. Cemu torej krik ogorčenja? Kdo naj in kako naj prepreči koncetrscijo kapitala? To js naraven razvoj t Doba konkurence je pri kraju in danes smo v dobi organizacije in konce-tracije. Cim prej se to izvrti tem bolje. Kajti tem prej bo kapital zrel za eociallzacljo! Vsako kričanjs ns pomaga nič; vsaka protitrustna kampsnja Je absurdna. V tem je fatalna napaka reformistov, ki skutajo ohraniti malo podjetnike in rszblti truste. Razvoj ne more stati — In razvoj drži v organizacijo industrij. Nssaj ne more iti. Kdor misli, da se Amsrlks obrne nszaj v dobo malih obrtnikov in dru-žinake produkcije, je padel ns glsvo. Reformist! vidijo ssmo do noss. Msrks js to videl in nspovedal že pred fcgtdesetimi leti. Recimo, ds se je ultel v času — ker nI mogel predvideti epohalnlh iznajdb in drugih faktorjsv moderne produkcije — ni ze ps zmotil glede proceaa induftrijsks evolucije. Proces grs načeloma striktno po rasvoj-nih zakonih ekonomije, ki jih Je Marks odkril* in osvetlil. Razvojni štadiji kapitalistične produkcije so: posamezni mali podjetniki In velika konkurenca, družbe podjetnikov s manjšo konkurenco, družbe družb sli trustl s izključitvijo notranje konkurence, orgsnlsscijs industrij in pomožnsga kapitala sil supertrustl, koncetrscljs. Vmss so Ishko periode eventualnega sestoja ali reakcij«, ki pa ne spremene glavnih potez. Koncem konca mors priti do orgsnlzsclje industrij, do poginom*;organiziranih industrijskih enot z eno ssmo upravo, ln tedaj bodo industrije zrele u prehod Iz privatnega v kolektivno lastništvo. Prehodna doba bo s tam zaključena. Rea Je, da bodo velike kombinacije veliko bolj izkoriščal« ljudatvo, bo pa trajalo manj čaaa. Cim večje Je oviranje razvoja tem daljša bo agonija prehodne dobe. Zato je ss delavstvo najboljše, da se organized js kapitala čim prej Izvrši: Zgodovinska naloga privatnega kapitalizma, da izgotovi svojo orgnnisa-cijo. Amrriški listi poročajo, da eta bila dva Arabca ubita v Kethlehemu. V katerem Be-thlehemu? V Pennsylvnnijl ali Paleetlnl! Pakt Je, da je v PennsylvaniJI več Arabcev kakor v palestinskem Rethlehemu.« "Pol milijona komnnistov v Franciji Js zagrozilo, da invadtrajo Ameriko In uatavijo beli teror v Severni Karolinl, če ga ne uatevi ameriška vlada**. Tako poročajo čikaškt dnevniki čteto resno. kakor da Je detum njihovih številk — prvi april. S1! -.' ProsveU** zadovoljno notira, da ao gro-bijani pri "Amer. Slovencu" val Is sebe, ker Jih Je "ProsveU** podučila, da dva frančiškana še nleU vseslovenski narod v Ameriki. * Kapitalistov« molitev*. . , Daj nam da-nee naš vsakdanji kruh, doatl kruha, a ne daj î 8US0VI IZ IIMQJHI Izlet v Jugoslavijo. Détroit, Mick. — Na prošli konvenciji SNPJ je bil odobren načrt, da jednoU aranžira I. 1980 izlet članov v Jugoslavijo. Kmalu po konvensiji je prišlo na glavni urad več pisem od članov, ki so se prijavili na izlet. Organiziran je bil odbor, v kaUrem so trije člani glavnega odbora SNPJ, v čigar področje spada Isletni urad. Ta odbor je uvidel potrebo, da Ima po večjih naselbinah svoje zastopnike, ki naj agitirajo in dajejo informacije izletnikom. Tukaj svs zastopnika Izletnega urada br. J. KoUr in spodaj podpisani. r Tiste, ki nameravajo obiskati svoje znance in sorodnike in se udeležiti izleU SNPJ, prosim, naj se člmprsj prijavijo nama. Kdor js bo prej prijavil, bo dobil bdljšo kabino na parniku; potrebno je tudi, da vemo, koliko se jih bo udeležilo izleta. Ta-jte prilike kot se vam nudi sdaj, da obiščeU svoje drage, so redke. , Ugodnosti, katere ja izposlo-yal Isletni urad, js več. Isletni- ss bodo vozili po snllanih cena železnici is Chlcafa do pw Yorka, na parniku in do ubij ans, ZagTsba in Beogra-. Vožnja zs tja in nazaj stsne 10 v turističnem razredu, ki Imel vss nsjboljše ugodnosti, gledé hrane, postrežbe, kon-plesov in drugih zabav, etni urad je izposlovsl od ju-oslovansks vlads prosto vožnjo po Jugoslaviji. AJco si bo.kdo izmed isletnikov hotol ofcledati ariz, Bem, Marseille, London, vico In druge kraje, bo to lahko storil proti vsoti «20 več. Prihodnje Isto ip bo v Zagrebu vrilla velika tekma vseb slovanskih pevskih sborov, v Ljubljani bo velesejm in na Vrhniki bo odkritje spomenica našemu pisatolju Ivsnu Cankarju. Toliko ssnlmivih stvari se ne nudi izletnikom vssko Isto. Apeliram na rojake v Detroi-tu in okoliei, da se vsi, ki se boste udeležili i zlata, prijavit« to-koj. Vsak, ki ss priglasi, nsj polije $25 kot nekaklno garancijo. Ako ss slučajno kdo premisli ali je sadržan, lahko to pove <0 dni pred odhodom in bo cfobil svoj denar nassj. Vse delo v svssi s Isletni m uradom ae opravljs brezplsčno. Ako sto se odločili sa islst, me lshko obvestite po tolafonu, Longfelk>w 2942, ali pa pridite na moj dom, 18708 Trumbull ave., ali pa v trgovino na 18846 Thomson av., kjsr lahko dobite tudi druge In-formselje. Anton Jnrea. h - Smrt članice. Dunk), Pa. — Iz naše naselbine so dopisi bolj rsdki in še to-krst, ko se kdo oglasi, ima po-ročsti Is Žalostne novice.' Dnp 12. septembra Je smrt stegnila kvojo koščeno roko ln ugrabila naAo aktivno članico sestro Frsnces Volčjak. Ob njsnl smrt nI postelji je bU navzoč njen mož in trije otroci. Pokoj niča je prišla is starega krajs pred 84 leti. Tukaj .se je poročila In js bila svesto Žena avojemu molu in skrbna mati stojim otrokom. Dokler je bila sdrsva, je bila vedno vesslo razpoložena v družbi. Rada je pr«-pevsla naše pesmi in je bila pri ljubljena pri vseh. ki so jo po-f*aH. NJsn pogreb sS js vršil v ne» deljo popoldne» II. septembra. Pogreba so ss udeležili rojaki iz naaelbln daleč na okoli; bil je civilen, da as Js pokojnici izpolnila Mjs, ki js js izrekla v živ-ljenju, kajti bila je nsprtdM žena In ni dala nič na prašno frase in oblfejnosti. Na zadnji poti Jo je apremlla godba, ki je igrala žaloetinke. Opaziti Je bi lo marsikatero aolzo, ko je k niha zaigrala laloetinko na pokopališču In ee Je društvena zastave priklonila trikrat nad njeno krsto kot v zadnji pozdrav svo-aU članici, aoince pa j« sijalo skozi oblake ln opazovalo laloet-nI prizor. Bratje In asetre. pridobivajmo član« v našo organtaaeijo, ki nam pomaga v slučaju Mereče In bolesnl, po smrti ps briše solze zapuščenim sirotam. Blag spomin pokojni sestri, soprogu in otrokom pe moje ao-Ulje. - now» Tt Stroji f polj*!**« Nalik osvežujoči oasi se je še pred kratkim dvigalo poljedeU stvo iznsd motorske in strojne puščave našega "veka. Kdo pač ne pozna slik, polnih ubranosti; kmeta pri oranju, reanega sejalca, pojoče koee — slik, polnih sa-moniklosti in moči, odetih v pokojni čar osebnega ustvarjanja, nekaj čisto drugega kot neosebno, mrtvo učinkujoče stroje? A teh slik prsv kmalu ne bo več in ž njimi bo nestal slednji ostanek romantike, ki je še ostol naši mrzli, trezni dobi. Motor in stroj, to vaemožna mogočnika, eta zdaj zavojevala še poljedelstvo, z naglico, ki je docela v skladu z vročičnim tempom našega čaaa. Na POKDBLJEK, 28. SEPTEMBRA Ja, napravi motorni vlačilec v i-jstem času trikrat do petkrat več. Ce pa ti dela «troj dve ali celo tri "šihU," ki so pri konjih ss-rsdi utrujenosti popolnoma izključene, ae učinek nasproti J progi poveča na osemkratni do vanajatkratni efekt Z nočnim 4elom tedaj atroj« mnogo bolj izrabiš, na drugi strani pa ti o-mogoči pravočasno izvršiUv poljskih del jeseni in pomladi, ko tas najbolj pritiaka. Kako važno je na primer za zemljo, da njivo kar najhitreje in brez odlašanja nreorješ, dokler se zemlja še ni popolnoma pofušila! Letošnjo pomlad, ko je dolga zima tako zelo zavlekla obdelavo zemlje, je bila najlepša prilika za preceni-tev pomena nočnega dela. A ne aamo na polju, tudl#na mesto hrzajočega konja je ato- dvorišču in skednju je piotor že pil klopočočl goaeničaraki vlačilec in roka, ki je prej vodila plug in vihtila ko»o, ravna danea vo- 9eno v velikanske kupe ali pa v dilo na atroju. Mnogoštevilni ao poekusi, kako opraviti poljsko delo, ki atavi na človeka in žival toliko zahtov, a stroji. Desetletja nam že služi lokomobila sa oranje in mlatenje. Toda ker je bila nje uporaba omejena aamo na nekatere panoge in le na veleobraU, se ni mogla dodobra uveljaviti. Sele, odkar ao uvetlfi motorni, pred vsem pa goeeničaraki vlsčilec, tega nedolžnega brata v vojni preizkušenega tanka, je nastal v poljedelstvu preokret. Vlačilec ne aamofocela nadomesti konje, nego omogoči tudi, ker je mnogo mo&fjll od njih, intenzivnejšo obdelavo zemlje. Motorni vlačilec, ki ao ga preje rabili kvečjemu za oranje, opravlja sdaj tudf druga poljska dela. Močan vlačilec z dvema plugoma lahko v enem oranju preorje kakih 2 in pol metra široko brazdo 80 cm globoko, $e.pa zluži kot brana, lahko pbvlači, ker tam ni treba tolikšne aile, II metrov širok paa. Zs toko širino je potrebna seveda posebna konstrukcija. Navadno služijo v U namen brezšlvne, z vozla Jo pločevino predalčasto zvarjane in s sklepi opremljene jeklene cevi, ki se zlahka prilagode terenakim, neravnostim. Vlačilec Js naposled poraben skedenj. Motorji molzejo krave motorji (seaači za prah) oČha-jo konje, in tako ae slika izpopolnjuje v impozantno celoto, mogočno aimfonijo strojnega dela, nad katerim vlada človek t suvereno premočjo zgolj kot u-pravljač vzvodov in pretikal. Hkratu ps tudi spoznavamo, zlasti če upoltevamo nočno delo in delo v "šihtih," kako poljedelstvo izgublja tisočletja ^Uro o-beležje in ae čedalje bolj pretvar-ja v industrijo, prav tako kakor se je tudi rokodelstvo že zdavnaj industrializiralo. Navzjk Umu smemo le Želeti, da meha-nizacija poljedelstva še naprej tako napteduje kakor doslej. Saj brez nje skoro ni misliti o povišanju važne panoge narodnega gospodarstva. ("2. in S.") zavladal. Motorji mlatijo in režejo rezanico Ur nalagajo slamo in Frances Anne AHen: ' ______ Dolgo čaaa je imela moda ljubeznive obcire do neleplh žena Ttostim je pomagsls akrivsti previšek maščobe in mršavim je zopet z raznimi toaletnimi pripomočki omogočila zaželjen vi Jez polnoati. Toda s Premeto-vim plaščem a Is Garcone je 1 1028 postala kraljica žanakegf tudi kot kosilni atroj in se dalpveto vitka žena. Morda boste eventualno združiti a pripravo zji ^ugovarjali, češ, %da je v angle- mlatenje; aluži pa lahko tudi z«......... to^da vleče a poljskimi pridelki sli gnojili naložene vozova, V nsjnovejšem času ,eU ae poljedelskemu motornemu s .roju odprli dve novi popritti. Najt prej naj omenimo toko zvgni razglabljaj nekako prikUigljivo, plugu podobno orodje, ki ga pri-klopimo na vlačilec: rabimo ga sa kopanje novih odnosnO čiščenje obstoječih jarkov za isaule vanje. To delo je bilo doslej moči opravljati aamo z rokami, zakaj posebne vrsto plugi, ki so jih skuša M uvesti, ao ae zaradi preslabe vlačilne sile, konjske vprege, le alatp obnesli. Sele motorni vlačilec z mnogimi konjskimi silami Je odprl nove možnosti. Raz-glabljač reže zemljo z dvema širino in globino izdatno pramest-ljivima garniturama rezil premera 70 cm. Tri vmesna manjša Čr-Ula razrežejo odločene grude, nakar odlušči široki in prsv U ko premostljivi lemež izkop, dva vijačno zavita, navzad znatno podaljšana kosa pločevine pa gs položiU obakraj jarka na tla» ■ Drago ročno delo nadomešča nadalje tudi tako zvani podtolnl sveder. Kmetje, ki bi radi zvišali plodovitnoet zemlje, premešajo gornjo pisat prati z manj Izrabljeno epodnjo s tem, da močvirnato zemljo oblože s peskom, prati, ki nedoatsjs apnenca, pa pri« mešajo laporja. Z novim atrojem je zdaj moči pridobivati dragoceni apnenčev pesek 2 do 3 metrov globoko in ga odlagati za atro-jem, ki vozi počsai po njivi v progah. ki Jih potem enakomerno porazdeliš s roko. Tako dobiš kakor pač ustanoviš stroj, 2 In pol do 4 cm debelo laporjevo plast, ki znatno zviša |M>lodovi-tost zemlje u dobo 80 do 40 let V severni Nemčiji ao tako smeli-jorizirall že več sto hektarjev polj in njiv. Ce se to stroj iskale pri popeščenju močvirij In po-la por j en Ju neplodnih paičenih step, bo poljedelstvo od tega imelo tolikšne koristi, da jih danes nit! ne slutimo. Čedalje bolj naraščajoče mo-torieiraaje poljskega dela pa je vrhu tega pokmtilo še nov problem, ki je prsv tako vete4s*«n sa poljedelstvo: U je problem nočnega dela. Noftno oranje s do-volj Jaklmi žaremoti ae je le ob-neelo. Med tem ko preorje konj-ska vprega na dan do pol hektar- tudi za ških deželah bila vitka linija ved * no v modi. To je res, vendar so pojmi o vitkosti lahko. precej različni. Sarah Bernhardt je.če-ato tožila, da je preveč suha; zakadi toga izpočetka ni dobila an-gažmans in je nosils dolge rokave, hoteč zakriti mršavost svojih rok. Ce pa ai ogledamo njene fotografije Izza tistega časa z modernega aUlišča, lahko ugotovi mo, da bila danes Imela težave z angažmajem zaradi tegs, ker b! bila preveč močna. Danea ae toko "auhe** žene, kot je bila Sarah Bernhardt, gneUjo pred vrati zavodov, ki izvršujejo razde-belilno kuro. Premet pač ni nikdar mlalil, da bo imel njegov izdelek svetov ni alovoa. Bil je to preproat, deški plašč iz črnega satina z belim ovratnikom in beMmi manšeta mi; imenoval ae je po znanem romanu Viktorja Margueritta. Nosile ao ga dame iz najodllčnejle družbe, pa tudi pocestnice, kato« rim je najbolj prilegal. K Umu plašču so nosile enostovne klobu- treba, da imsjo žene vtis, kakor da vedno dbeijo kaj novega in drugačnega; če ne bi bile imele U iluzije, ne bi toliko kupovale in tovarnarji, trgovci in krojači bi bili imeli manjše koee kruha. Barve «o se nenadoma silno razmnožile. Ljudje, ki izmišljajo o njih nova imena, imajo vedno dovolj dela. Ugibajto, kakšne eo n. pr. U-le barve: garnelle, morisand, liaeron, sanka, dista-nel, daphane, pandora, opera! Ne vesU, kaj je to in Uh imen ne najdeU v nobenem slovarju na svetu. Podobno je z raznimi vrstami blaga. Vsak dan slišimo o kakšni novi vrati. Danea, ko so žene zadovoljne z mladostnim videzom, ki jim ga daje standardizirana moda, ne preostane o-nim, ki žive od ženske mode, ni£ drugega, ko da prinašajo na trg vedno nove vrste, da ne naatane uniformnost. Ni lahka reč, izumljati nove vraU blaga; izdelova-Ulji morajo aigurao veliko premišljevati, preden vržejo na trg novo vrsto avile ali volne. Naše prednice so lahko izbirale med kašmirjem, merino, alpakovo volno, tenkim barvnim muaeli-nom, popeHnom, kelikom, Sifonom, žametom, brokatom, aati-nom, avilo in še kaj malega. Danea ae j* že sam svilnati crepe razmnožil v j a ko Številno rodbi no; crepe de Chine je patridffr drugih c repov z najrazličnejšimi Imeni; aultaila crepe crepe joiH, crepe romaine, georgette crepe, :anton crepe, yoaan crepe itd. »m Tudi volneno blago se je razmnožilo. Pojavila eo ae imena, kakor crepella, frisca, duratta, :harmeen, kasha ln bolta. Kakšnega znanja je treba danea, če hoče dober trgovec z zgovornostjo zvabiti modno damo k nakupu! Zamet, ki ae je nekoč smatral sa kraljevako oblačilo, je padel z družabne višine in ae zde-, mokratiziral. Tudi on ae pojav tja v raznih inačicah: je gladek, prozoren, pretkan, iztkan in toko spremenjen, da današnji žametni plsšč ne bi bil spoznal avo-jena čistoga prednika iz osemde-setih let; Tudi kožuhovinam slu II v naših dneh znatno večje število živali nego nekoč, toda moda ie v Uj panogi enoatovna in vedno enaka, Naše babice ao nosile lisičjo, vidrino, bobrovo, tjule-pjevo kožuhovino, pa tudi iz k6že perzijskih ovac, hermelinov I* joboljev. Danes le s težavo uide kaka žival, ki ima kožuhovino, »vaji posmrtni usodi. Imamo na razpolago krte, južnoameriškega bobca, svizca, gazelo, risa, kuno, polha, veverico, oala itd. Zajčje kože rabijo za imitacijo najrazličnejših vrat kožuhovin^M pomagajo ukvarjati previšek. Na področju obuvala ni bila moda nikdar preveč vihrava, to pa že zaradi Uga ne, ker se obuvalo mora dobro prilegati, dejstvo, ki zelo brzda domišljijo izdelovalcev. Ni mogoče, da bi ae ta čevljih pojavilo kajake*« kot je bil nekoč proslull Cul de Paria, tudi ni mialiti, da bi moda velela, naj bodo čevlji za nekaj šUvilk krajši nego je prav. Toda moda si. tudi v tem položaju pomaga; Gre ji za uanje. Nekoč so strojili usnje za obuvakxle iz kož domačih živali, danea pa love zaradi lepih in nelepih ženskih nožic kuščerje, krokodile, rasne kače in drutfo golazen. Čevljar ae je zatekel tidi k barvam ln daje r* în. ^o^^o6, f0t0ir^e "»ko leto na trg večerne čevelj-žen Iz 1. 1928 ln 1924, mislite da fike kaki novi birvi fe po no- so bile Ukrat vse žene sestre Dame so rade izgubljale svojo originalnoat, aamo da so bile bolj podobne moškim. To je trajale toliko časa, dokler se niso pre- verile, da so jim preveč podobne Prav zaradi Uga, ker so šene bile tako salo moške, ao moški sa-Čeli pozabljati na galantne dolž nos t i in ao kmalu tudi aami previjali mnoga ženaka opravila. Zato ao jele ženske ugibati, kako bi garconko feminlsirale, ali žensko napravile spet lenako. ne da bi ae odrekle tiathn moškim pridobitvam, ki jih delajo mlaj le. Začele ao z malenkoetnimi ispremembeml. Nastopila je doba svetlih nogavic; med barvami eo prevladovale Žive in rošnopol. te. Izrazito črne In rjave nojravi oe ao šle med staro šaro. Svetle barve niso slabe, ker otivljajo u-ttee, vendar jih debele dame ne bi smele nositi, zakaj njihov* noge ee vidijo v teh barvah dvakrat tako močne. Naatop svetlih barv pa je povzročil še neki po-jav, ki se ne tiče agolj nogavic in O katerem ae bo treba pomeni. ti iiiutinbnnit.. Od l 1900^-1923 ao bile v mo-dl resnične izpremembe. zdaj ao v modi več ali manj iluzije. Moda ee je ustalils, vališ temu je vem vzorcu. Zadovoljni pa amo lahko s far mo klobukov. Klobuki, kakor so jih noaile žene pred 1. 1919, ao bili po večini neokuane grmade avile, žameta, čipk, cvetlic, umetnih črešenj in perea in ao kaj krat aplašili konje. Ko je prišel v modo majhen, prikladen klobuček Iz klobučevine, je najprej šla rakom žvižgat induetrija, ki je izdelovala klobučne igle, oddahnili pa ao ae tudi moški, ker jim ni več pretila nevarnost, da jim kakšna lepotica na ulici, v tramvaju ali v vlaku izbode oko. Današnja žena nima skrbi, sli klobuk tiči na glavi natanko po predpisu ali ne. Čeprav moramo prisnati, da vzlic temu olajšanju ne potrati nič manj proetega časa pred zrcalom. Iz navede, kali? Moda klobukov se le neznatno i spreminja; drugačni ao samo o kraški na njih. Kakor je videti, je danes korak mode sila počasen. Izpre membe ao skoraj iluaome. Vzlir temu je še vedno mnogo lena, ki ae dajo preveriti, da je njihov model popolna novost; če pogte damo natančneje, vidimo, de je v resnici samo pradrugnčen star vaorac! (Keess.) Kari Ka*tofcy: Krščanstvo in revolucija Tej brezmočni držsvni oblaati nasproti je okrepila moč centraliziranega aparata rs ske cerkve, kateri je uspelo, da si jr ,)nd: vela vedno več najvažnejše poeesti tedanji be — zemlje, da je akoro v vsaki deželi po* največja fevdalna goapodarica, ki je razen 1* razumela tudi nekaj o umetnoati in znan^ in ki je uvajala višje produkcijake ter pb* (MsterlslisUioho Oesehlchtssuffsssua). Tu ni bili rasa Kautskega, da obravnava vprašanj« breiborta krštanstva Itd., temveč s to rasprsve je umo pom da »e J« krščanstvo rodilo, rasvljslo ln i«pri»id kskor vss drugo ns'svetu. (konscj KATERI IMA PRAV? 4> 116 letnega Angleža Daniels Robinsi po podatkih najstarejšo osebo v Angliji, vprašali, kako ai razlaga visoko starost, n je učakal. Odvrnil je: "Ciato preprosto NI li v svojem življenju niaem izdal pennyjt n« bak. Mesto vina sem pil mleko." Da bi preizkusili reaničnost njegov^ sed, so se obrnili še na njegovega sins, 92l«a ga starca, ki je stal zraven- Ta js izjavil: ^ spodje, ne vem, če boato pogodili pravo, s»J ato poslušali mojega očeta. Jas se lahko P"» lim vsaj s tolikim sdravjem kakor on m « dar sem /se življenje vlekel iz pipe UBftl pa takisto niaem eramoval nikoli." Modrijani, ki ao iakali formulo zs M življenje, ao kajpada prišli v zadrego in «m H, da objavijo résultat proučevanj s kskor * MPoraj. m^ŠmMm ZDRAVILNA KOBILA Kakor pišejo listi, so našli sa nekdsnjM naj sko cesarako kobilo Rozo.na stara IHM poklic. Ni toliko vlaok, vaekakor p» tejši. Služi namreč trpečemu floveltvu vj kem zavodu za proizvajanje serumov k<* H izvodmk. Ta poeel ni niti težak niti nepr živali, ki alužljo za pridelovanje «er^J namreč oproščene vsakega telesnega dele. hlevi ao proetoml in člati, hrana prve itd. Organizem jim s vbrizgavanja akih klic in toksinov privajajo sa pr<me, 10er pta prenočila. Zjutraj ata qdUa. Pri odhodu sta se vplsaja v fci?j i-go Obiskovalcev in Brandt ae je še branil plačati v fond $* reše vanje. To pa radi tega. ker j* bil Brandt eden najboljših plezalcev in je p H mnogih reševalnih ekspedicijah pomagal. Odšla sta proti severni tri-glavski steni. Tu sta arečala g turistom Čopom, ki sta mu pa dejala, da še sama ne veeta, kod bosta prav za prav šla. Sumi ae, da sta hotela najti novo plezalno pot preko stene, kar ata pa hotela prikrivati. Nekaj čaaa ata Brandt in Bračič plezala a Čopom, nato pa ata krenila v stran ter izginila v skalovju. Od tedaj je manjkala za njima vsaka sled. Turista sta napovedoval* tvoj povratek v Ljubljano v torek zvečer. Ko ae niata vrnila niti v torek niti v aredo, so začeli prijatelji domnevati, da ae je utegnila pripetiti kaka nesreča. A [m»znali so spretnoet Brandta ter so še upali, da ni nič hudega. Mogoče sta se zamudila v kaki koči ali pa sta nevede prešla mejo ter so ju italljanake oblasti prijele. Reševalna ekapedicija. Ker le ni bilo nobenega g|aau, so prijatelji obeh turietov osnovali reševalno ekspedicijo ter ae odpeljali na Gorenjeko, da preiščejo severno steno. Z brzo-vlakom so se v četrtek odpeljali v Mojstrano. Med tem pa ae je v Vratih v Aljaževem domu že zvedelo z^nesrečo. Prvo vest o nesreči so prineali ob 9. zv.ečer v Aljažev dom neki tirolski turiati. Ti ao v četrtek zjutraj skušali preplezati sever-no steno v nemški ameri ter ao dospeli že kakih 300 m pod vrh. Zaradi goste megle in viharja pa so zašli kakih 100 m v stran. Ko so prehodili in pregledali polico pod triglavskim oknom, se jim je nudil prizor, ob ksterem *> «prva vsi onemeli. V kaminu je viselo dvoje trupel. Dvoje trupel v kaminu. Splezali so k njima. Po napornem in težkem plezanju preko mokrih polic in kaminov, v katerih se je rušilo skalovja, ao tirolski turisti priplezali do obeh *rtev. Kakih 20 m visoko v kaminu je bil zagvozden med stene kamina pokojni Herman Brandt na napeti vrvi, ki Jo je imel privezano krog paeu. Ob vhodu v Kamin pa je ležal drugi poneere» " nec K mest Bračlc. Oba sta bil« t"žko poškodovana in imela več globokih ran. Tirolcl *> Preistiali žepe peneerečenih turistov, odvzeli oo jima leglti. "ftcije Planinskega društva ter * vrnili v dolino. Tirolakl turisti so ee od stra-™ odločili da ae vrnejo koj v dolino, daal jim je bilo do vrha * kakih 250 metrov. Plezali '»*aj preko stene, kar je bilo Pracej nevarno. Namenjeni eo ¡JM v Aljažev dom v vratih. V ! ,rnu j« vladalo veeelo razpolo-jadllnica je bila polna go-itov ia turistov, ki so se pogo-»•'jell o izvršenih in nametanih turah. Vmes pa je o-V"^nlk doma igral ne hartnoni-I^kočne melodije. Ko so vstopili Tirolci v sobo s svojimi mrkimi obrazi, je vse obšla zla slutnja, da se je kaj zgodilo. Prvi hip so vsi mislili, da ae je mogoče ponesrečil kdo izmed Tirolcev. Ko pa je njihov vodnik potegnil iz žepa obe premočeni planinski legitimaciji ter ju izročil oskrbnici, rekoč "oba sta mrtva/' se je prestrašena o-skrbnica prijela ae glavo in vzkliknile: "Brandt in Bračič sta se ubila!" V sobi je aavladala smrtna tišina. Neto pa so začeli izprašo-vati Tirolce o podrobnostih in kraju, kjer ae je bila nesreča dogodila. ' člani reševalne ekspedicije so zjutraj ob 3. dospeli v Aljažev dom, odkoder so se napotili na rob severne atene, kjer bodo skušali na vrveh potegniti trupli na triglavski ledenik, od tod v Staničevo kočo ali pa v dom na Kredarici. Od tam ju prenesjo v dolino. Delo reševalne ekapedicije je zelo naporno, ker ležita,, trupli na enem najbolj nepristopnem roeatu. j&ržkope se jšm bo posrečilo šele danes spraviti truplo iz kamina ter ju bodo mogoče nocoj ali jutri prenesli v dolino. Svojo pomoč pri reševanju obljubili tudi Tirolci, ki bodo od spodaj poinagali pri reševanju. Herbert Brandt je bil star 26 let ter je bil v turističnih krogih Snan kot eden najbolj ljubeznivih tovarišev in eden najboljših plezalcev. Bil je na svojih turah silno previden ter je ponovno izražal nezadovoljnost nad predrznimi plezalnimi bravura-mi nekaterih prevnetih tovarišev, ki jih je svaril, naj se nikar ne spuščajo v smrtno nevarnoet Pokojni je bil sin faktorja Delniške tiskarne. Ernest Bračič je pred kratkim absolviral trgovsko akademijo in je bil enako snan kot dober turist., Nepravil je s svojim prijateljem Brandtom mnogo plezalnih tur v triglavskem pogorju. Bil je sin Bračiča, nekdanjega ravnatelja južne železnice. • Prva letošnja žrtev triglav-skega pogorja je bil Habe, druga in tretja ata poatala Brandt in Bračič. Kako je prišlo do aa-mejiesrefce, ni znano. ■ Pri aaetavah ae pričenja zaveet Ljubljana, 6. sept. 1929. So rodoljubi, bi ao povsem zaljubljeni v zastave. So to tisti debeli rodoljubi, ki imajo recimo goatilne in okrase poleti svoj vrt z jugoslovanskimi, slovenskimi sli hrvsškimi trobojnica-mi ter vabijo ljudi na veselico. Ali pa rodoljubi z veletrgovinami, ki ob proslavah rojstnega dne 3-letnega princa ali amrti 70-letnega državnika izobešajo vdano trobojnico z ali brez črnega flora. Ti rodoljubi razobe-šejo zastave ker ee pač ne marajo zameriti. Ti isti rodoljubi eo za čase Avstrije razobešali aamo Črne-žolte avstrijske zastave. So pa epet rodoljubi, ki eo tudi v Avatriji razobešali aamo alovenake zastave, manifestirajoč a tem svojo narodno zavest, ki je bila tedaj za časa Avstrije živa misel tisočih. In ko Je priAla Jugoslavija, smo poleg vsega dobili tudi zastavo troedinega naroda jugo-slovanskega: modro-bdo-rdeče. Slovenska zastava sama je belo-modra-rdeča. Zdaj v času blagoslovljenega vladanja novega režima, pa je vladi mnogo tudi do tega, da se vsak državljan čuti kot "troe-din Jugoslovan", de ne bo v državi mešanica Slovencev, Srbov, Hrvatov, Turkov, Nemcev, Madžarov, Makedoncev I. t. d. ampak da bo po vseh deželah države prebival enoten tip Jugoslovana. A kar nas loči doslej, Je pač dejetvo, da ima vsak Izmed naših narodov svojo zastavo. Tu je treba pričeti z vzgojo Jugoslovane.. In ministrski predsednik Je izdal ukaz, da smejo na državnih in samoupravnhi poslopjih o priliki narodnih praznikov in drugih službenih sve«enoati viseti samo še državne zaateve. — Pre-rvstee je torej. Msšstl as Pijanski policijski direkciji, na velikem županstvu, na uradu samouprave, na ljuhljanaki glavni pošti i. t d. alovenake assteve! Dovoljene ao jugoslovanske državne zastave, naši alovenaki vojaki znajo še kleti po jugoelovan. sko^ — skratka: naša narodna "feršmelcunga" napreduje večstransko. Tako si lahko mislijo pač oni, ki mislijo, da ne obstoja v narodih naše države nikakih drugih raalik, kakor le zaetave in misli, jo, da bodo z zastavami pričeli širiti misel troedinstva. 'PROB VET* Vožnja skozi Saharo Iz beležk In vtieev princa Sikata 17-letni obupaneo—po 5 mesecih ga našli mrtvega. Sedemnajstletni Emil Peternel je študiral gimnazijo v Kočevju. Dobil pa je lani ponavljalni izpit. Ze to ga je potrlo. Poleg tega so vladala še doma nesoglasja, bogve kaj vse se je godilo z mladim fantom, s tem ponavljalnim izpitom se je zgrnilo vse nanj v enem samem hipu in-fant je omagal. Pri kopanju se je lani ustrelil z revolverjem v glavo. Krog-lja mu je obtičala v lobanji. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer mu pa zdravniki niso upali vzeti krogi je iz glave, ker bi lshko pri tem podlegel. Fant je za silo okreval, nakar so ga starši poslali k nekemu zobozdravniku v Ribnico, da ae izuči za zobotehnika. Peternel je kaaal ves čas anake duševne letargije, Izvirajoče že radi krogi je v lobanji. Poleg tega je fanta, ki je mogoče želel študirat dalje, potrlo tudi to, da se mora učiti kot vajenec za zobotehnika. Pogostokrat ae je izražal, da bo storil še enkrat samomor. Prvič da mu nI uspelo, zdaj da mu mora. 16. aprila letoe je Izginil. Vael je a aabo samokres zabotehnika Novaka in steklenico llsole. Iskali eo ga v domnevi, da je fant gotovo storil samomor. Naši) so nekje dežnik, nedaleč proč prepad. Sumili so, da se je fant vrgel vanj ter ga niso več iskali. V aredo pa so se otroci odpravili iz trga nabirat gob v gozd, Eden izmed njih je naenkrat začutil v bližini nekega grma silen smred. Poklical je še druge otroke HT pod grmom so našli neko že razpadajoče truplo mladega fanta. Na glavi ni bilo več ne lic ne kože. Sama lobanja je atrme-la v otroke. Javili so to v vasi, doapeli ao orožniki, ki eo v truplu spoznali Emila Peternela. U-gotovili so, da Si Je pognal krog-Ijo v glavo, pri čemer mu je šla kroglja spredaj noter in zadaj je izstopile. Poleg fanta Je ležal revolver že ves zarjavel in prazna steklenica. Torej je storil dvojen samomor. Prvič mu je samomor spodletel, drugič seje ustrelil ln zastrupil. Zavrgel je svojih 17 let mle-dosti in se odpovedal nadaljnjemu življenju. Smola — top je rasneelo! Ljubljana, 7.jept. 1929. Predvčerajšnjim zvečer in včeraj zjutraj eo v čast včerajšne-ga rojstnega dne prestolonaslednika Petra streljali z ljubljanskega gradu. Zvečer in zjutraj bi morali oddati 21 strelov, tako je predpisano In tako bi se moralo izvršiti. V četrtek zvečer ao Še končali z 20 streli, včeraj zjutraj pa niso mogli končati cele porcije strelov, marveč eo morali v sredi prenehati. Namreč: pripetilo se je nekaj, kar ee prav za prav ob taki priliki ne bi smelo. A top ae menda ni oziral ns dejstvo, da bruha ogenj in bum in se je enostavno Tazletel. Cev J« razneslo tako, da je del njega padel celo na atreho neke hiše na Mestnem trgu. Ne gradu samem so drobci razbili mnogo šip in le sreče je bile, da nI nikogar nič ranilo. Mogoče je koga ranilo, a Je bil to le neveden vo-/jsk — in tega ee ne zapiše. Tudi bi to kalilo svečenostno razpoloženje "naroda", če bi poročali, da je top tega In tega vojeke rinil, ko se je bil rasletel. Tako je bil tud pred dvema letoma v Tlvtu v bokokotorskem zalivu. Prišel je tja vojni minister generel Hadžič, pa so vojaki streljali z možnarji in topovi. Neki možnar Je razneslo In troje vojakov je bilo ob tem tako težko ranjenih, da eo v bolnici podlegli poškodbam. Caaopiei so molčali, žrtve ao pokopali zvečer v temi Dell eo Jim za spremstvo v zemljo mornarsko muzi ko. ps so jih pokppali med korenine smokev in cipres. V časopisju pa ni bilo črke o Zapuatlvši N'Guimi, končno točko naše ekapedicije AHkir— Cadako jezero, smo ae odločili, da ee ne vrnemo po isti poti do Zindarja. Krenili smo rajši skozi angleško Nigerijo, lepo in gosto poseljeno kolonijo, ki je neti vomno ena najlepših kolonijelnih posesti britanskega imperija.^ VrniH smo se do Komadou • goua, kamor smo prišli brodeč reko Abadan. Potem smo za vozili na i zborno pot, ki vodi čer Maklougari v Kano. Ta dežela je mnogo rodovit nejša kakor francoska kolonija Niger. Ob poti je vse polno našel bin. V njih bliftini leže polja, Id dajejo lečo. Palmovih dreves je izobilju. Neizmerni baobabi ( ba obabi (adansonia) drevo, ki spe da med malvacsje. Doeeše vi so ko stsrost in dsje užiten ssd.). isteasjo svoje kratke skrivenfte ne veje proti alnjemu nebu. Ta slika ae ponavlja vso pot do Ka na, kjer je končna postaja angle ške železnice, prihajajoče iz luko Lagos. Sprejem, ki nam ga je bil pripravil britaki general, je bil za lo prisrčen. Sploh ao odnošaji med Francozi in Angleii v celem tem predelu Afrike zelo iakrenl. O tem smo se mogli uveriti tudi za našega bivanja v severni Ni geriji. Metode angleškega vladanja-v kolonijah pa ae bistveno razlikuje od francoske. Medtem ko francoski guvernerji dejan ako vladajo in upravljajo deželo, ae aadovoljuje Angleži a tem, da izvajajo le nekakšen protektorat nad sultani In emirji, ki so prav ae prav dejanski suvereni. Imeli smo priliko videti emirje Kana v vsem blesku njegovega orijentalakega dvora. Njego ve neizmerna pslsča zavzema vee središče mesta, ki šteje 75.000 duš, aamih domačinov-črncev. Odet v Šametast plašč s srebrnimi čipkami In obdan od mini etrov v pestrih oblačilih a avile niml turbani ns glavi, nam je prišel naproti, pred nJim pa je atopsls garda v sinjih in rdečih oblekah. Cez velika dvorišča so nas peljali do velike efoejemnice, ki Jo Je bil domerf artUtekt-črnec pravkar dovršil. Stene pokrivajo rjav* in rdeče slikarije, vmes pu se prelivejo srebrni in zlato peso vi. Geometrične oblike risb čudovito spominjajo ns moderno u • metnoet, ki je vzrasls v Psrisu po dekorativni rszstsvl. Emir se je vsedel ns estrsdo. Tfk njega so se poetavlll general in Člani JniaiJe. Sedli ao v visoke naslanjače, medtem ko so trije glavni ministri na tleh kleče sklanjali svoje rjsve brade proti zemlji.' General, ki kakor vsi angleški upravni funkcijonarji govori več domačinskih narečij, prijazno poereduje med nami in vrši slušbo tolmača. Suveren posluša opis našega potovanja, kolikor lahko presodimo, a vidnim zanimanjem. Emir Je še mlad mož, visoke "plemenite" postave, ki Je splošno lastna njegovemu plemenu. On Je namreč IVuhi, potomec rodu tsjinstvenegs izvora, ki Izhaja po sodbi enih od Isrselcev, po drugI sodbi ps od Peničsnov. Oeem In dvajset okrošnih po-glsvsrjev je takisto nsvzočlh. Vsi so belo oblečeni In čsksjo emirje kleče v predsobi. Orijen-tslsks etiketa je tu še zmerom v rabi z vso svojo pompoznostjo, a poklekpvanjem in ptsssnjem po tleh, kar Evropca na prvi pogled precej aačudi. Emir nam razkeie Še oetale prestol ne dvorane. Vsak vladar Ima svojo. Videli smo preetolno dvorano emlrovogg očeta In de da, kl ste prav tako raakošrvi opremljeni In prostrani kskor njegovs. Nato ae je emir vzpel na konja. Tlaoči gledalcev, lri ao ae bili zbrali pred palačo, ao kleče čakal t, kdaj se pojavi vladar. Ogledati smo si tudi razna ministrstva In tudi ječe, kjer je čakalo 840 Jetnikov ne verigah raz pore Jenih v polkrogu, de jih pre-gled^ggješki zdravnik. V tem kraju se povsod opaža živahno stevbno gibanje. Oradl se Aaskončno mnogo. Povsod iX dajo šole, bolnice In alična po- Spričo tolikega bogeetva smo se ker zemlsHIl. toda spomnili smo se tudi, da šteje angleška Nigerija IS milijonov prebival-cev, med tem lu> Jih Ima francoske kolonija Niger komaj pičli l*>ldrijgi milijon Iz Kana smo se peljali v Zln-der, odkoder smo krenili na za-ped, da al ogledamo Še ostalo predele naše kolonije. Dne 18. marca zjutraj amo zagledali prostrano vodno gladino Nigra. To je bilo pri Grayl, naši poalednji etapi, v bližini male naaelbine Malanvllle. Tam je čakal na nas čoln, ki ga je do tu pripeljal vlo-čilec, zakaj odločili amo ae bili, da krenemo kos pota po Nigru navzgor. Del ekapedicije je nadaljeval vožnjo v avtomobilih, jaz pa sem s ostalimi sedel v čoln, da se odpeljem proti Daho-meyu. Po našem odhodu is Gaye smo imeli na Soti, dotoku Nigra, de, set prekrasnih dni, posvečenih izključno lovu in zbiranju predmetov za pariški prirodoelovni muizej. Naklonila se nam je redka sreča, da smo ustrelili dva leva brez grive. Naš plen je bil torej aelo redek, gotovo najlepši, ki al ga more lovec želeti na ta-V teh krajih ao doma i>opolno-ma nagi Črnci, ki nosijo aamo Čea boke ozek pas. Oboroženi so e puščicami in loki. Nam so dobro služili aa vodnike. Sedli amo v pirogo, primitiven čoln, lateaan Iz debla, ter amo prišli v petih dneh preko alovlte-ga Nigerakega slapa do Niameya. Ta reka, kj je mestoma strjena med "skalnate stene, drttgod pa teče skoal prerije, je mirna in veličaatna. V njej žive vodni konji in krokodili, na bregovih pa ao; naa z divjim kričanjem pozdravile opice. , -s Odtod amo aavllt proti severu ln prišli v frapcoskl Sudan. Naš» poslednja etapa je bil Geo. Tam smo videli čudno grobnico vladarjev Sonrhalov. Tu ae začenja pot, ki ae po draovltem poročni-ku Eattenneu Imenuje Kstlcnne-ove cesta. Slediti moramo ato-plnjam naših predhodnikov ln prekoračiti Teneerrouft, kaf po-meni toliko kakor popolna pušča-ve. Celo v tej deželi žeje Je opešati napredek. Vojaška okupacija atudencev pri Kidalu in Ouallanu ščiti pokrajino že nekaj čaaa pred vpedi strašnih Reguibstov, Zlate reke (Rio de Oro), kl ao še nedavno a svojimi morilskimi pohodi ogražall življenje prebl- valstva- ' a Reggan je končna točka trans-saharske proge, odkoder vodijo pota na vse strani preko doline reke Saoure na Colomb-Bechar ln proti obali. Od Gaoa do Reggana fmo prevozili 1800 kilometrov akoro v popolnoma ravni črti na pariš kem poldnevniku. Poelednjl o-psoen prehod je med Benl-Abbe-aom In Colomb-Bechsrjem. Tam amo morali proaltl aa vojaško pomoč. Pet sto legtjonerjev (Spahl je ln meharleU—poeebni kategoriji vojščakov) Je ssatražilo pot Tod so nas spremljali zaradi sigurnosti tudi trije avtomobili s strojnicami Od Colomb-BeoharJe as je pd kmalu pretvorila v pravceto ca-sto in 27. aprila ob šeetlh zvečer so ee naša vosila ustavila v Al-geru, ta trgu Uforrlsre. Baš od tu amo pred tremi mseeci od-potovali. Naša okspedicija as Je končala .sna-no, l*ez nezgode In defek-ts. Vrnili smo as nepoškodova-nI, prevozili pe smo v 91 dneh 11 ¿00 kilometrov po pokrajini, ki Je polna skal, pustlnjskega peska, grmičevja In pripekaJoče-ga solnca. Ovire smo srečno premagali in zadoščeni amo se vrnili v domovino. Kampanje ae organiziranje šivilj. New Vork. — Krojaške unija ženske oblačilne indnetrljc Je prlčefa s kampanjo za organiziranje šivilj, ki delajo obleke za ameriške milijonarke. Od teh delavk, večinoma Amertkank in PrancoainJ, zahtevajo podjetiil-kl veliko izurjenost, ker Izdelujejo zelo drage obleke, kl stanejo od 1250 do $10,000. Delavke prejemajo od 918 do H5 plače na teden. Unija namerava voditi guerllske stavke ln jih spojiti s generalno etevko, kl se skliče v kratkem. Ne to štev-ko bo poklicanih 44,000 k ro-Jačev, ako unija ne aprement dsnjega programa. Ktevfcs strojnikov. IHsn, N. T. — Pri Remington Arms kompsnljl so ssstavkali strojniki radi odslovltve gotovih orgenlzlranlh mašlnlstov. Kom-penija se Je poelužlla te taktiko v odgovor organizatoričnl kampanji unije etrojnlkov. PanteltJmon Romanov: ŠTETJE Stetj^živine ae je končalo. Po štetju w nekaj živine,enostavno zaplenili In potem se je pripeljala zopet neka komisija, akll-cala vaško zborovanje ln izjavila, da je potrebno vpisati na pole Šoleneobvezne otroke. Kmetje so stali naokrog v temi, sajasti vaški škofi in drug drugega pomembno pogledovali. "Kako to? Otroke šteti 17" "Ne šteti, temveč vpisati Jih na pole," so odgovarjali prišle ci. \ "Isti hudič." 4 "Vedno, lepše stvari se dogajajo/' je rekel nekdo v ozadju. , Val so se nemirno orali. "Najprej ae vržejo na živino in aedai ae spravljajo še nad o-troke."" "Kaj''bol AU boate mar tudi otroke pobrali," je zadonel od zadaj porogljiv glas. Komisija je bila aklonjena nad avojlmi papirji ln nI reagirala. "Ali jih poberejo ali ne, na ne-kaj moramo biti pripravljeni." "PpM1 je treba torej izpolniti .. ." js rekel nekdo od tujcev, ko je vasi a mize papir vanj. utihnili, prialuhnlll ln 111 naprej, kot bi ae be-ude pojaanllo, leta poeebej, do 7. leta aopet posebej, drugih Čea sodem let pe sploh nI treba I Ste raau-meli T" Vae jfc molčalo. "Sicer bomo pa šil od hiše do hiše in ne Upu meata aaplaovali, ker drugnče hI bogvekaj napravili, da ae hudič ne hI apoanal. Zborovanje, proglašam, je kon-čeno." "Dovolite vprašanje, čemu pa to T" je vprsšsl kramar, član vaškega sovjeta. "Ze abirko materiala aa vagoj-no atstlatlko. Kasneje bomo dali nove direktive," je dejal mož a papirjem, ne da M pogledal kramarja« ln je papirje aopet aložll kot aodnik, ki jf prav-kar Izrekel neprekllono sodbo. "Zopft bodo pobirali. M Kdaj bo konec temu?" "Lahko greste. Pripravite o» trike I" Kmečke šenke ao a zbeganimi obrazi udrls la šols In teklo kot splašene kure v svoje dMMV teko, ds ao as mimovoaečl kmetje ustavili in ae aplsšsno apogle-dslt kot pri bitju plstsvons. ,.. Preteklo Je komsj pst minut. Zeoake a aavlhanlml rutami ao ae druga v drugo aalsts-vsle In ¿ea dvorišče vlešlle nekaj pod psBdtphnml in ns roksh kot bi veljalo rešiti premoženje pred ognjem. Ia akednjev Je odme-velo gtyno žensko kričanje. Ko Je komisije vstopile ln res-prostrla pole po mlsl, ae Je ia-kazalo, ds Je bile te hlšs brez otrok. Tvdt prt drugih hlškh nI bilo nobenega otroke. Le tn In tem ao ngAli otroke stare po 18 in več laftt "No, kako to? Ali ate mer vae brca otrok T' ■"Ds, kdej nsj bi ps dobile?,.. Bile je tfojns In ..." "Kdo pa kriči to pri tebi?" "To je pri sosedi, ošks .. " "Hudiča, v vasj vsal nima nihče otroke. — In odkod pe to kričanje?" "Morda ao prišli Ia epodnj« vasi, očke." Prišli ao do aadnje koše, kjer js preetrešeno stala pa pragu m leda žene ln nepreeteno stokala: ' ' # "NI* nI vreden, očke, prav nič ... ne dvige rek, ne nog." "Kaj si nič vreden? Zakaj ni vreden? Vseeno; eedsj Js bolsn, pe bo že okrsvsl,, • "TI, brstec, niso Isbirčnl," je reksl nekdo, kl Je molče eledll komisiji. Le pri kovačevi ženi as Js Is-kazaio pet gtev .., Vseh pet so vpisali. Njihovo starost jo mesto matere povedale mleda soseda, ker kovače-ve žena eama nI mogle priti do sape. >« ... Komisija Je šla h kramarji na čaj ln skednJI so medtem oživeli. , Vse ao aopet vlačile zibke In druge ao aopet pričale nad nekaterimi: "Kaj stikaš tu po tujem V 'Tu, čigav Je te otrok!" je krlčel nelfdo ia kote. Druga Je pritekle, se zopet o-brnlla in odmigalia t roko. i u "Moj ne ; . , Moj ima rdečo čepleo." "Raalegli ao ae. Sedaj pa imamo *,." "Da, tebi je lahko. Tri pri-meš zibelko ln gotovo je. Toda če imaš dva na rokah, dva ob krilu in enega izgubiš." "Toda to pot amo pa zadele. Od štetja živine amo ae naučile. V petih minutah." "ln pri tem še niamo takoj raaumele, sicer . . ." Vee eo bile sedovoljne. Le ko-vsčeva šena je tulila, ženske so stale okrog nje in jo pomilovalno pogledovale. "Bros krivde Jo je aadela nesreča," je nekdo dejal. "Prihodnjič bo opreana. Cel kup jih je rodila in mlallla, da je še v redu s . . Ne, bratec, ti čael ao/ninull t" ... Na ceati se je pokazal kramar. "Vae, katerih otroke ao vpiaa-II, naj v soboto pridejo v mesto t" Val ao ae nehote osrll ns kovačevo ženo. "In kaj bo tam?.,." "Od ekrbstva bodo dobile podporo ga aedemletne, obleke, čevlje .. J Nekaj čaaa Je blloNae Uho. Potem je nekdo Jeano pljunil In dejali : "Tako življenje, teko prekleto življenje. Nikdar ne aedeneš prav." In val ao aavldsli kovsčevo že-no i v vsej vssl edino, ki ae nI amotils. Op. ur.: Romsnov spada mod realistične sodobne ruake piaa-telje. Madlaon.—Vlada države Wls-consln je pred leti prenehala plačevati aavarevalne pristojbino proti požaru aa avoja poslopja. Moato tega je pa uatanovlla laatnl aavarovalnlnakl sklad, v katerega vlaga vaote, ki jih Je prej plečevala asvarovalnlm družbam. Rezultat tega goapo-dsratvs je, da ata sdsj v tem fondu dvs milijona več kot pe potrebuje. To vsoto bo aedaj porabila as agradltev novega po-alopjs v vrednosti dvsh milijonov, kl ns bo atslo ljudatvo ene-gs beliče, » ' • ' Tovarna as donsr odkrita v Italiji. Turin, Itslljs, 88. aept. —• Policija Je tuksj odkrlls tgvsrno as ponarejanje Inossmakegs ps-plrnategs densrjs, ksteregs ao asplentil v vrsdnoatl več atotlsoč dolarjev. NA PRODAJ HMA. Proda se la opeke aidana vsll-ka štiriaobns hlšs, oemsntirans klet, furnsoe gorkots, aaprt porč, tlaka osna. Tako je plečeti f2000, Oglasite se ooobno ns: 8809 So. Kedwale Ave,, Chicago, III. ... r. - Ušfc> f po 1. julij« im jei ¡eZdruž. držsvsln 1 tednik Is 8 tednike In. 8.80 •» ifiniai M ...................... M0 Ze Cicero In Ckicege Je. ...... •7.Ä0 1 tednik In • waama mi...................... 5.10 8 tedniki In m».,.,,.............. Tednik se« ■MHW... ............ •1.80 Tednik v Evrope ateno ...... L70 Poštnina m tednik v Evropo JO .......... Mledlnekl Ust st Ml. Lisi v Evrope etene Cene eglseem pe 41J0 1.50 NAZNANILO. črtanih In laolifilh llssov ne» dlTüa Imens In naslova, katere peMje> te gUvneme tejn«» ooteneje tem v arklvs In jih sprsvsIMve ne deM. Torej je eaše vselej pošljete m M prlpravljenlk MsIImIi vse vs spravnlMvi koj. Pri vaakl ve ne j ee vnalej I sidanja in financiranj» to«« da vsakdo lahko I*. W Sedaj j« primeren nikar na offlaiajt« do pri-ker se vam ne bo ilapa 1 i eni iQ tako Uhkiml £ 1 foj4,kot mmo tedaj. Skr. : u gli In kar jim je prišlo na misel, so mu dejsli prevneti možje služba! ■Vodja čete je ukazal, da se v-jetnika poveže tesneje. Iz strahu, da ne bi ušel štirim močnim in vsemogočim možem. Eden izmed prisotnih je prijel ujetnikovi nogi, brcnil in jih vso silo stisnil skupaj- Drugi je vrvjo napel silne je, da so po- A uniforme še niso zavestnega so pobro^. Polomij" na nogah sa gs uäesih Jé bmejo kale kosti. Tako sojpovili še enkrat močneje in vrvi so se za dle v človeka, ležečega na tlek odšle. Pol. | l Poloi , na rebra, zlomljene kosti tu» *>. kah in nogah ao se odtrgale od mesa. Dnjeitr je brni po strugi Na ruski strani je vzhajalo solnoe, na romunski je bila še senca ln temačno od oblakov. Le na bregu so solnčni žarki poiskali lužo krvi. 'oigravali so se z ležečo mlako, s škrlatno rde-čo lužo in še zadnjikrat objeli ležečo razmrcvarjeno kepo. Nato je bilo izvršeno Se zadnje povelje in truplo urednika Golovina je plavalo med valovi mogočnega Dnjestra..... GST0W. OKOLICI! domov se ki Samo sa leže- msgpoveatflfseb Nato se je čulo udrihanje. Trije so tolkli in brcali nančno uničila. t? polegli glasovi zbo-v sejne prostore vdrlo tropa oboroženih poličlstdv. Nocojšna seja ims proti sod-1 "Roke kviškur je zagrmelo v njim dogodkom izdati obširno pozdrav. Tudi drugo so opravili spomenico, podpi»S^o od vseh na kratko. Golovinu so vzeli be-zastopnikov ljudstva ln od vseh »edo ln ga aretirali. Odpeljali pa sUnov. Poslati se ima vladi v U> tudi sodruga Vašinekega, Spo-Bukarešto in objaviti v tukajš-1 menica, ki bi imela priti prav ksr nem listu, njihovemu f lasllu. na glasovanje, je bila zaplenjena, ko j, ko je Golovin končal |Sam gospod ] Takoj končal pise sUvcu terodše store. m gospod policijski komissr spravil v svojo t< jne pro-lae je začelo kratko zasliševanje, je priča Andrej Ssmsnovič —. začel preštevati denar. I^o sem naštel dvatisočtrlsto rubljev, sem Jih spravil v Ustnico, in listnico v stranski žep euknje. No mizi jo ooUlo okroglih petoto rubljev v bankovcih, med njimi trije bankovci po sto rubljev. Takrat ste prišli vi — na mojo vabilo — in ste bili ves Čas najinega razgovora silno zmedeni, Uko da ste trikrat vsUli in hotel! oditi, dssi pogovor šs nI bil pri kraju. Andrej Semenovlč Jo voemu temu pričo. Gotovo priznate in Izjavite osmi, do sem vas povabil s posredovanjem Andreja Semenoviča edinole v U nomen, * vedno« Na ru*ki &trani mora osvoboditi od romunske buržoasije in vojakov. Postati mora svobodna, neodvisne, kmetova! • Kmetje so pritrjevali in tudi priootni intelektualci niso na- pa m kričala, kbr Ni proaila s pogledi, ker je imela zavezane oči. Ena sama težka in preišinjsjo-ča misel se je rodila v njenih možganih. Misel zavesti, je bilo jasno; Aleks in Ivan ni-sta izvršila samomora! Aleks in Ivan sta bila umorjena! Tudl sfr-drug Pelenski se ni izgubil. On je bil prav Uko umorjen! V ranjeni glavi je šumelo. Zadnje misli so bile še v njej, v tej napol razcefrani kepi. Vi drugo je odšlo frd udarci ln okovanih ap vi jev. i M še enkrat so vzletele ljubljeni Daši, k mafemu mu Borisu . . v^MHM I Spomenica o človekovi svobodi mu že ni bila prilik več na misel. Osorni uniformirane! so mu jo s Čevlji in žebljMsbill iz glave. Polmrtvo truplo se pi več ganir lo. Zato so prenehali z delom. Razvezali so ga. Odpeli so mu vrvi na rokah in nogal). okrvavljeno rutico, ki mu je je-mšla pogled, so vrgli proč. / Iz strašno razbitega obraza je gledalo s pol priprto trepalnico eno osmo človeško oko. Drugo je bilo razlito. '«f* ' Pogledalo je to oko okoli Sebe. Polžjvo truplo z enim očesom. Uniforme so se zasmejale. Eden je skočil k Dnjestru. Pri nesel Je vode. Kot v zasmeh. Polil ga je po obrazu in po še o-atalem bolnem, ranjenem o^sau. Ako laitajsie stsvbiiée (loto), mi pestsvlme kiio m do-suvbüíu. VsŠs prašno «Ur. -m ne jriasls primerki» ed vloieaegs denarja, temveé iiusfs ssmo staeSks, ia tsgs dej.tr» m ns ssvsš«t% dokler si p» postavit« ns atottritčo. Ko sts kupili 8Uv. bWe, je gotovo bils vtf* ielja, da Ú in » boi NOV ris-je šd is29. Vsi ss* ns oorsé* morajo plsčst! vas kar del* do SO. junije 1929. Pro-os ta npoStova in vzsm« na mmsjs. Za Ust ProoveU -Pkfllg Gailas, ^ravtUU. pogrebščlno, ln o tem, da b! bilo dobro, prire .. ditl v njeno korlot kako zbirko, loterijo aH kaj sprotovaH, ako Ja govornik za* nodobnaar*. W hteval, da se priključijo sovfet- lskl Uniji, ki jim bo poipsgala (Dsljs prihodnji«.) S. Populus: (Odlomek it romana "Med ubežniki".) Na vzhodu je te Urelo. Tajin stveno !n pravljično se Je pri-previjalo solnce, da pogleda zopet na ssmljo, Ji natrese veselja in razvessli njeno deco. Tenko koprena rose je Ae letala po nižinah. Izginjale ps so nežne meglice, k! so se le sem po tja vzpenjale proti nebu. Dalj-ne hribovite vzpetine so počasi jelš dobivstl jaanejše oblike in konture obsorja so bile pripravljena na vzprsjem nolnca in nje-govih žarkov. Valov! Dnjestra so tihoma pluli po avoji tisočletni poti. Grmičevje In drevje je valovalo v lahnem vetriču. Zivsllre so že čutile vsakdanje pre rojenje in novo. večno žlobudran je se Je pričele znova.... Slavec visoko v srako se še ni utrudil od svoje ljuba-v ne noči. Is grla mu llje pesem ljubezni, ljuboapev svoji dragi, ki ga v gneodecu tiho In verno poolašo la ki skvfei. da ne samre njun is rod Kakor v Hej nem snu, vzetem is pravljic, sa sdU da Je t« po-življenja, veselja oemtje, Dnfettra In Is noči je nastal polagoms dsn. V molem tn mirnem domu je donos gospo Daša silno težko in nemirno spols. Ssnjo so jo mo-t lis oslo noč In slutnjo 00 jo mučile nepresUnO. Ns pol bde je po-gledovsls skrbno k postelji, kjer je spol njen mali sinko. Tako priden je bil mali Boris. Drobi kana, kodrasta glavič petletnega fanUa In tudi dober je bil Boris, veselje In družlnsks sreča gospe Daše ln urednike Golovina. Ura je odbila seoem. Daša je vntala. Nemirno je stopicala po sobi ln čakala, kdaj ae odpro vrata. Njenega moža še nI bilo domov in vedela Je, da Je sinoči odšel k seji. Golovin je bil urednik manjšinskega llsu. Ust ja bil šele začetku svojega rasvoja. Koma par mesecev Je Šele lahajal. Pre je bil Gokvtn v prestolici Kot boljži uradnik v državni sdmini-stracljl. Svetovna volna ga mnogo naučila Bil je na npo-gih frontah, kamor 00 ga pač poslali. Bil je paclflat z dušo ln tslesom. ali ko je isbruhnUa voj na. ja. moral ubogati, če bi ubogal, bi ga ustrelili, kajti v vojni je to sveU dolžnost domo-vlne in vladarja. Val revolucije na vzhodu ga je pretraoet in dasi »am skoraj popoten malomeščaa. je vendar s simpatijami zaslodo- val Vse •alostn«' .___.. ... . . i« 1 streti fevdalni oistom, ki se ga dogodke bodisi veselo aH L ijeU vta-i| v Bukarešti in I ■EJedol je, da pomenJaJo M ^ v^tvo poiIaU toliko mtolo je v njem, ako je slišal, da ^ ^ j§ ^ beMdo u., so ravolucjonarji dosegli novo ^to Gotovi^Govorfl je dolgo snago nsd reškega ln preprifevalttO, brez doktrinar- Rusom se ni prižtoval, daai je lakih predsodkov, opirajoč oe valovala v njem vzhodno-alovan- predvsem na to» kar Jo vsem le- j ska kri. Ponosen Je bil, ako oo je htolo na dlani prod oeboj: Snoael v drušbl Izraziti, da je| "Sodrug Važlnakl ima v mar-1 ioldavan. — Revolucionarne prav< ^ vidimo našo sem- homotije. ki so pripomoglo, da U^ okrvljavljeaa. Domove so nam I je Isdsla romunska vlada nared- LotepUH. Praj nam je tept«' bo naj se zasede njegova ožja „niljo svRtro-ogrska, carska in domovina In proglasi za narod- belogardist ična in od evropskih 110 Jf^^ieno pa ao razburile tu- denarnih magnetov plačana ar-d!"Golovina. No sato, ksr so pri-lma