Štev 34.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
23. augusta 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Politične počitnice.
Narodna sküpščina je končala svoje poletno zasedanje i se je razšla. Belgrad je ostao prazen, le par ministrov je tam kak na straži. Drügi pa so šli po „težkom“ deli na letovišča, da se do dobra odpočinejo. Ravnotak so šli tüdi poslanci vsakši v svoj kraj, med svoje volilce, da jim poročajo o položaji i jim položijo račun od svojega dela v narodnoj sküpščini. Sküpščina bo počivala do 20. oktobra, preci dugi čas, v šterom se dosta vse lehko zgodi, včini i spremeni.
V minolom zasedanji je bilo naše Politično živlenje jako živo i burno. Med velkov nervoznostjov so se odigravali politični dogodki. Med temi najvažnejši: sporazum med radikali i Radičovci. V čem obstoja sporazum, je skrivno; znamo le tolko, da majo radičovci štiri ministre, da več nega guča od republike, da je Radič prosti i da so Pribičeviča brsnoli iz vlade, kama, kak politični krogi mislijo, več ne pride nikdar. Telko Znamo od toga sporazuma, drügo pa prle ne zvedimo kak v jesen. Zdaj so počitnice. Na videzno se vidi, ka je v politiki mimo, a ne je tak. To je zdaj najbolše vreme za politične küpčije. Vodilni politiki zdaj pripravlajo svoje šance, odkec začnejo svoje novo delo v idočem zasedanji sküpščine. V našoj vladi, štera je sporazumaška i obstoja samo kratko vreme se kažejo nesoglasja. Ministri eden drügomi ne zavüpajo. Posebno radikali ne zavüpajo radičovcom zavolo Štefana Radiča, šteri s svojimi brbrarijami spravla celo vlado v neprijeten položaj. Tak je on edna važnih zadev, štero trbe rešiti med temi počitnicami. To čütijo, radičovci, a najbole pa radikali. Nešterni politiki že zdaj izjavlajo, ka če denešnja vlada šče, ka ostane, mora Radiča odstraniti iz političnoga živlenja. Drüga zadeva je g. Pašič. Kak znamenja kažejo, je on ne bio za sporazum, zato se je težko betežen odpelao v toplice, da se njemi je ne trbelo sestati z Radičom. Pašič je ne doma i zaednok nišče ne ve povedati, ka on misli. Najbole je vörvati, ka se tüdi on odtegne iz političnoga živlenja, ar je on ne za sporazum i tüdi inači je prestari za politiko. V radikalnoj stranki se pa oglasüje Jovanovič, šteri je za pravi narodni sporazum, on ešče izda zasledüje politiko sporazuma med Slovenci, Srbi i Hrvati. Belgrajske novine tüdi pišejo, da lehko pride do spremembe do jeseni, ka Jovanovič sestavi šörko koncentracijsko vlado).
Tak stojimo v jako meglenom položaji i nemre se nikak naprej računati kak se začne novo zasedanje sküpščine. Kak smo pravili, duge so počitnice, i v tom časi se dosta spremeni, ar bo se na spremembi tüdi delalo. Edno pa je jasno i se z gotovostjov lehko pove, ka je vlada RR. ne trdna i ka je to ne nikši sporazum, a tüdi politika RR. vlade je nepravilna, i jo
lüdstvo tüdi z nezavüpanjom gleda. Najbole verjetno je kak nešterne novine pišejo, ka je to pa samo edna proba, če se ne obnese, te bo trbelo iskati za istino bratovski sporazum i vlado, v šteroj bo meo svoje zastopnike naš troedini narod. Hrvatski narod je vkanjeni, slovenski nema v vladi svojih zastopnikov, to je nepravilno. To pitanje bo trbelo rešiti i vüpajmo, ka se to tüdi vgodno reši v kratkom časi.
Prvi mladinski misijon v Slov. Krajini.
Dühovne vaje za dečke od 5. do 8. sept. 1925. v Črensovcih.
Pogosto smo meli po vsej faraj naše Krajine sv. misijon, šteroga se je udeležilo vsikdar na jezere vernikov. Sv. misijon je pa vsešerom vsigdar bio za vse; za moške, ženske mladence i mladenke. Čütili smo potrebo, da, kak je to pa drügih faraj Slovenije, kde so krščanske mladeniške organizaje, tüdi naša moška mladina naj ma svoj sv. misijon. Izbrali smo Črensovce, kde se naj vrši prvi mladinski misijon v Slov. Krajini.
Misijon bo trajao od 5. do 8. septembra. Tü sta dva svetka i vmes samo eden delaven den. To bo tak ravno najpripravnejši čas, da se zamüdi kak najmenje dela. Drügič je pa tü svetek rojstva Preč. Device Marije, šteri nam nüdi ravno najlepšo priliko, da te dneve posvetimo Gospodi. Dosta je telovnoga dela, dosta trüdov, skrbi za vsakdanešnje delo, a naša düša tüdi žele svoje. Naša düša žele i zahteva, da se posveti nekaj časa tüdi njoj, da živi tüdi ona. Zato bo to prilika, kda lehko püstimo vse drügo i tej par dni živimo svojoj düši.
Zečno se dühovne vaje za dečke, ki so že stari 16 let v soboto 5. sept. večer ob šestih. Te bo prva predga za dečke. Gospodje misionarje so nam naznanili, da za misijonsko spoved sprejmejo samo tiste dečke, ki do pri vseh predgaj navzoči. Predg bo itak samo šest, zato pa v soboto bodite že vsi pri prvoj predgi. Spored misijona objavimo v drügoj številki.
NEDELA
XII. po risalaj. Evang. sv. Luk 10, 23—37. — Lübi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, — i svojega bližnjega kak samoga sebe.
Kristušov navuk nam nalaga, zapovedava dvojno lübezen: lübezen do Boga i lübezen do bližnjega. Kakša naj bo ta naša dvojna lübezen? Odgovarja nam Gospod sam.
Bog je najvišiše bitje: on je večna Istina, naskončna Popunost, nebeska Lepota, nezgrüntana Lübezen. On je začetek i konec vsega. On nas je stvoro, nas ohranja i on nas vzeme tüdi k sebi. V njegovih rokaj smo od prvoga hipa pa do zadnjega megnjenja svojega živlenja. On je teda naš najvišji gospod, ki za nas skrbi kak dober Oča, ki nam davle hrano v potrebnom vremeni — kak to molimo v molilvi pred jestvinov —, ki nas oblači, nam pomaga premagüvati vse nevamosti živlenja. Zato ga že zavolo toga moramo lübiti. Je pa še tüdi nekaj drügo, ka nam mora podžigati srca k lübezni. Bog je nezgrüntana Lübezen. On je svet tak lübo, da je darüvao za njegovo zveličanje svojega edino-
rojenoga Sina. Jezuša Kristuša, drügo božo osebo, je poslao iz nebes, da s svojim trplenjom i smrtjov zadosti za naše grehe i nam odpre nebesko kralestvo, štero sta nam Adam i Eva s svojim grehom nepokorščine zaprla. Lübo nas je. Mi pa njega ne bi lübili? Če nam Kristuš to celo zapovidava: „Lübi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca i iz vse svoje duše i iz vseh svojih moči i iz vse svoje misli: Svojega bližnjega pa kak samoga sebe!“ S tem nam je Gospod zapovedao drügo lübezen; lübezen do našega bližnjega. Toga moramo lübiti kak samoga sebe. Ne bole i ne menje. „Ka neščeš, da drügi tebi ne včini, toga tüdi ti drügomi ne včini“ — je pravo Jezuš sam. Ka pa za sebe po-želemo, to tüdi svojemi bližnjemi moramo privoščiti. — Što pa je naš bližnji? Ne samo stariši, bratje, sestre, sorodniki, prijateli, nego vsi ljüdje — tüdi sovražniki. Jezuš pravi: „Čüli ste, da je bilo povedano: Lübi svojega bližnjega i sovraži svojega sovražnika! Jaz pa vam povem: Lübite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, šteri vas sovražijo, i molite za tiste, šteri vas preganjajo i ogrizavajo; — Če najmre lübite tiste, šteri lübijo vas, kakše plačilo bote meli?“ Lübiti moramo teda vse ljüdi. To je zapovedano v zapovedi lübezni, štero je postavo Jezuš Kristuš sam.
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Uradni list“, štev. 74. z dne 6. avgusta, javla, ka je v Dol. Lendavi ukinjena ekspozitura katastrskoga urada i njene posle vrši naprej katastrski urad v Soboti.
„Uradni list“, štev. 72. z dne 3. avgusta je prneso „Predlog zakona o občoj carinskoj tarifi z uvoznimi i izvoznimi carinami.“ V naslednjoj štev. od 4. avgusta pa „Navodilo“ kak se mora pri tom zakoni postopati. Tü je tüdi kak se postople pri odgoni živine na pašo prek meje.
Navuk za tretji red bo na Nalo mešo v Črensovcih ob 2 po poldnevi pred večernicov.
 Černelavci. Titan Jožef trgovec z žitom je poleg ednoga kalendarija tožo Titan Ivana nadučitelja v Kupšincih ar je praj v njem „preveč razžaljeni“ bio. Več kak pol leta se je vlekla ta pravda i se je 27. julija v Maribori skončala. Titan Jožef trgovec je pravdo zgübo i vse stroške mora plačati. Markišavskoga Kühar Štefana je ta tožba na telko interesirala, ka se je s svojim dragim prijatelom Titan Jožef trgovcom tüdi on vozo v Maribor na razpvavo. Sobočkoj tiskarni je pa praj že naprej zapovedano bilo, ka k toj priliki za en pošteni „moralen“ pouk naj vse velke črke vküp poiščejo. Ali čüdno je zdaj pa denok nikaj ne piše od te tožbe v svojem listi. A ja, če bi Titan nadučitelj obsojeni bio, te bi v „Mürskoj Krajini“ pa z velkim bobnjom bobnjarili, ka ne davno edno tožbo svojega prijatela.
Gospodinjska šola častitih šolskih sester v Maribori. Šolske sestre v Maribori so pred petimi leti odprle v svojem zavodi gospodinjsko šolo. Namen te šole je potrebno izobraziti deklice vseh stanov v gospodinjstvo, posebno pa kmečke dekline. Učenke so pod vodslvom vrlih vučiteljic, šolskih sester i zdravnika včijo vse, ka je potrebno znati ednoj dobroj vertinji. Starišje vseh učenk, štere so do zdaj bile v tom zavodi so jako zadovoljni z znanostjov, štero so si njihove hčeri pridobile v zavodi, zato pa toplo priporočamo to krščansko šolo vsem tistim starišom, šteri razmijo kak dosta vredna je vučna vertinja ino želejo, ka bi se tüdi njihove hčeri navčile dobroga vertinstva ino šivanja. — Kak vsako leto, tak tüdi letos so častite šolske sestre pripravile razstavo ročnih del i risb vseh učenk. — Vsi, ki so
2
N O V I N E
23. augusta 1925.
prišli gledat to razstavo so se ne mogli načüditi napredki ednoga leta. Ništerni falatje so tak lepo bili zdelani, kak da bi jih samo z mašini napravile. Tisto ka se je vsem najbole dopadnolo je velka skrb ino čistoča pri vsakom deli. Velko pazljivost so zbüdile razstavljene ženske obleke — moško ino žensko perilo, kolerje, robače, manšete i drügo. Vse to so zašile vrle učenke gospodinjske šole. Ta razstava je za istino v čast deklinam ino učiteljicam zavoda. Starišje, šteri ščete dobro svojim hčeram, jih pošlite na edno leto v gospodinjsko šolo č. šol. sester v Maribori.
Iz Štipa pozdrave pošilajo sledeči naši dečki, ki tam slüžijo: Štefan Prša Čentiba, Martin Ferčak Renkovci, Štefan Žalik Mala Polana, Mihael Tibaut, Štefan Koren, Josip Koren Renkovci, Josip Gjörek Gornja Bistrica, Ignac Cipot, Ernő Matoš M. Sobota od mitraljeske čete; Josip Fehér Dolina, Josip Horvat Čentiba, Ladislav Vučak, Josip Mayer Dol. Lendava, Josip Režonja Renkovci.
Zadruge i zadružne zveze majo poštnino prosto. V zakoni o dvanajstinah, štere so bile, zdaj zglasane, je tüdi den 56., šteri se etak glasi: „Vse zadružne zveze s svojimi zadrugami, štere delüjejo v okviri srbskoga zakona v polodelskih i obrtniških zadrugah i one zveze, ki so člani Glavnoga zadružnoga saveza, so oproščene plačüvanja poštnih pristojbin za dopisüvanje, tiskovine i pošiljatve penez, štere pošilajo v prometi med seov; zadruge z zadružnimi zvezami i z glavnim zadružnim savezom v kralevini S. H. S.“ Iz toga se tak vidi, da zadruge vživlejo lehko te ugodnosti od 1. avgusta 1925. naprej. Pri tej poštnine prostih pošiljatvaj pa morajo paziti na sledeče; 1.) Vsako odposlano pismo mora meti svojo tekočo številko (vložni zapisnik); 2.) Na kuverti mora biti pečat zadruge; 3.) Na kuverti trbe zapisati: „Poštnina prosto po čl 56. zakona z dne 31. VII. 1925,“ Naše zadruge šterim ide ta ugodnost so: črensovska, beltinska i sobočka.
Na Martinišče so darüvali: Janoš Bedernjak nabrao na Dol. Bistrici 29, Jožef Mauko kaplan M. Sobota 60, N. N. Beltinci 40, Kata Lüilar Dol. Bistrica G, Gonza Anton M. log 20, Horvat Janoš nabrao v Trniji 44.50 Din. — Bog plačaj!
Prekmurski dühovnik v Chicagi. Vlč, g. Jožef Klekl so vložili prošnjo na provinciat franciškanov v Zagreb, v šterom je več prekmurskih patrov, da odeberejo koga, što bi šo na slovensko faro v Chicagi i bi pomagao g. Zakrajšeki voditi slovensko faro. Tak bi Prekmurci dobili svojega dühovnika. To se je zgodilo na želo vlč. ga, Zakrajška, plebanoša v Chicagi.
Vlč. g. Jožef Kerec, misijonar nam sporoča, da se je srečno ogno iz kraja, kde je bila revolucija i je zdaj nazaj v Makaoi kak je bio prle.
Draginjske doklade dühovnikom so ukinjene. Mariborski ordinarjat je dobo obvestilo, da so draginjske doklade dühovnikom ukinjene v Sloveniji.
„Düševnomi listi“. V 9. Štev 1925. se te list obregne na naše „Novine“ iz dvojega vzroka. 1. Zato, ka smo pravico pisali od prosečkih zvonov; 2. zato, ar smo citirali ,,M. Krajino, v šteroj je pisano bilo od evangeličan-
skoga gyülejša. Tüdi se ne vidi „Düš. listi“ Zakaj smo se branili proti napadom toga lista na naše sveto leto. Odgovarjamo na vse to etak: 1. Te list je grdo napadno naše sveto leto, pa ešče zdaj napada, kda piše, ka mi zato agitiramo za sv. leto, ka bi vživali lepoto Italije. Nam je sv. leto, leto pokore i romanje v Rim ma namen, ka si düše obogatimo, vživanje prepüstimo „Düš. listi“. 2. Ka smo od prosečkih zvonov pisali, je istina, ar smo pogodbo vidili. Či „Düš. list“ trdi, ka njiva vera mora tajati vsako človečo svetost, te od Kristuša kak človeka svetosti tüdi ne sme pisati, da ne govorimo od hval, štere da lüdem, ki si je nikak ne zaslüžijo. Krisluša pa gospodje vendar pripoznate? 3. Ka je Kühar pisao v svojem listi od opomina g. Benka na gg. farare, pripomimo, ka smo to zvedeli ne samo iz toga lista, nego tüdi z drüge strani. Pa to ne nikaj poniževalnoga, nego to je potrebno delo pri vsakom drüštvi, ar, ka sami priznate „ma zmenjkanje vsaki človek.“ G. Benki pa ide samo čast, ka je svojo dužnost imemtno vršo. Če mi trdimo, ka „M. Krajina“ laže, s tem ne povedano, ka je v njoj vsaka reč laž, vej ma glase, štere prineseo drügi listi pa so istinski na priliko vsaki objektivno misleči človek je prav dao „M. Krajini“, kda je obsodila „Düševnoga lista“ agitacijo za demokratsko stranko.
Črensovci. Za sv. misijon se je že priglasilo nad štiristo dečkov iz naše fare.
Velki župan mariborske oblasti g, Pirkmajer na pitanja našega poslanca Kleklna to le odgovarja:	1.) „Gredoč na podporo
sirmaškim občinam za šole lahko razpolagamo le z v dvanajstinaj dovoljenimi krediti. Izpiačilo že dovoljenih podpor nešternim občinam v Prekmurji sam že ponovno urgirao, pa so krediti najbrže že zapadli, — 2) Gimnazija v M. Soboti je ne predlagana v ukinitev, zato node zadržkov ka ne bi bilo včenje, če bo dovol učencov. 3) Tüdi lendavska meščanska šola se namerava obdržati, če bo samo zadosta učencov. Za idoče šolsko leto je prvi razred zasiguran. 4) Tüdi gledoč na vučiteljstvo bo skoro v meščanskoj šoli v D. Lendavi pomagano.
V. Polana. „Vište Radič je zmagao.“ Tak je gučao nešterni naš možak, šteri je volo Radiča. Takšo „zmago“, kak jo je žeo Radič, njemi mi iz srca privoščimo. Ali je to zmaga, či pred kem spadnemo na kolena i ga ponizno prosimo, naj nam odpüsti naš republikanski program, za šteroga se je borio šest let i s šterim je za nos vodo norce t zapelane čedne proste ljüdi.
Država.
Dr. Trumbič poslanec H. Z. (hrvatske zajednice) se je pripelao na svoj dom v Split, kde je držao politični govor. Ostro je obsojao Radičovo politiko, s šterov se oni neso mogli zmiriti, zato so odstopili od Radiča. Lüdstvo je dr, Trumbiča nosilo na rokaj i je odobravalo njegov nastop z ednim pa tak tüdi obsodilo Radiča.
Slovenski samostojni demokratje so
morali iti v opozicijo čeravno s težkim srcom, ar so bili vrženi iz vlade. V opoziciji pa se g. Žerjav ne počüti tak dobro kak v ministrskom
fotelji, zato izjavla po svojih novinaj, ka edino njegova stranka ma pravico, ka zastopa v vladi Slovenijo, ar ona vodi narodno politiko. Demokratje so bili najhüjši sovražniki Radiči, zdaj pa kda vidijo, ka vlada radikalov i radičovcov znabiti itak ostane, se prilizüjejo, ka bi pa prišli v vlado. A kak se vidi, je demokratom odzvonilo za vsikdar.
Na zasedanje zveze drüštva narodov
do šli iz naše države dr. Ninčič zvünešnji minister, dr. Laza Markovič i naš poslanik v Švici Milutin Jovanovič, nadale kak pomočnika Štefan Radič i dr. V. Jovanovič.
Šibenik. V tom dalmatinskom varaši se je vršio velikanski orlovski tabor. V Šibenik so prišli Orli, Orlice iz vse Hrvatske i Dalmacije okoli 1800, nadale gostje iz Slovenije i Češke. Orli so nastopili pred 10 jezero glavo množico. Pri krasnom sprevodi sta naprej korakala püšpeka dr. Mileta i dr. Bonafacič. Po sv. meši je šibeniški püšpek meo govor i na to je blagoslovo krasno novo zastavo sebeniškoga Orla. V svojem govori je povdarjao püšpek, ka so Orli sad katoličanskoga mišljenja, ka oni širijo katoličansko miseo i ka se ž njimi začinja büditi kat. življenje med Hrvati. Katoličanske miseo ma večni fundament, je pravo püšpek, mi nesmo demagogi (mislo je brščas na Radiča, ki shode začinja z Jezušovim imenom, njegovo kat. vero pa taji. Vr.) — Horvacki Orel, šteroga so Slovenci ustanovili, je zdaj meo prvo svoje spravišče.
Radič guči. L. 1903. je držao Radič govor ob priliki kronanja kraja Petra v Belgradi, pa je zazavao: „Živio prvi jugoslovanski krao!“ Od 1. 1919 do 1925. je tak gučao od Srbov, Slovencov, krala, vojske itd. ka se ne smelo natiskati, sam je pa mogo pobegnoti i prišo še v vozo. Zdaj ka je z voze prišo, je etak gučao v Belgradi: „Zdaj ste vi Srbi velki. Te sporazum pokazüje, da ste velki. Bila je velka nevarnost, da srbski narod boreči se za svojo herbijo postane sam njüv čuvar s puškinim kopitom. To bi bilo prirodno, ali nevarno. Zdaj je včinjeni sporazum i te sporazum ne je samo delo krala, Pašiča i moje. On je pred vsem delo našega modroga naroda... Te sporazum neso sestavili popi ali fiškališi. Popom je šlo samo do oblasti, a fiškališom samo do zakonskiih predpisov, štere mislijo, da vüzospüajo. Ovo, pravijo, neso dali popom i fiškališom, da napravijo sporazum, pa nede dober. Pravijo, Pavle Radič je odavao Singerove mašine, a jaz pravim, da je bole odavati Singerove mašine, nego kmečke grünte. Za Pašiča pravijo, da je ne vučeni, a jaz pravim, da ma najvekšo šolo, šolo života. Meni je moja mati na veke pravila: „Sinek Stipo, ne idi samo za popa ali fiškališa!“ Jaz sam svojo mater poslüšao. Srbi so narod, šteri je nikdar ne meo jakostnoga zamazka. V tom so oni vnogo višiši i svetlejši od vseh ostalih narodov. Srbi so jo po svojoj zgodovini i po svojem poštenji zaistino državotvorni; država, kralj, vojska, diplomacija i organizacija države — vse tisto, ka da moč državi, je prišlo Srbom v krv. Mi Hrvatje, mi smo bili pod Austrijov i mi na te ideale nesmo mogli misliti. Mi smo sebi izdali novi načrt dela: narod, občina, šola, knjiga. Jaz sam delao na sporazumi, ali je bilo
Novi svet.
Spisao. I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
A ka bo delala sirota deklica? Ka bo njen stališ? Ali stere tüdi njo, gda sama ostane? Ali se stere, kak slabo drevo pod küpom snega? I ali ga bo preklinjala v hipi svojega vničenja! Ali pa z zemle blagoslovi za njegov spomin, ki premino za večno?
Ne, ona ga ne bo preklinjala. Objoküvala ga bo. Toda ali ne izjoče svoje düše, živlenja s skuzami, štere prelije za njega?
O, Bog občuvaj jo od toga! Daj k njoj smileno srce. Štero jo potolaži. Štero jo bo vtrjüvalo. Štero jo podigne. Štero njoj pokaže rešilno pot proti blaženosti. Ar če vküp nesta mogla biti srečna, če sta se tüdi njeva morala ločiti; naj premine aldov na njegovom nevidnom grobi. Naj bo še nekak, što se bo sküzio i molo nad grobnim križom starišov.
Več ne mislo na sebe. Samo sestre je vido pred seov. Vzemi jo pod svojo obrambo, pod varstvo smilenoga srca, o svetlost morja, zapüščenih pribežalisče, Marija! Ne zapüsti je, ne vniči je ti kaštigajoči, ti spodbüjajoči, ti obdarüjoči Bog!
Voda je nanovo plüsknola prek krova.
Grozno praščanje za odtakajočov vodov.
Eden dimnik se je podro. Cev je spadnola k Eleméri.
— Gor friško vsi! — Se je čüo na delopozavajoči glas častnikov.
Elemér je leseno omahüvao za drügimi.
Iz dimnika je vdro ogen, dim.
Zapati trbe friško odprtino. Znova pride velikanski val. Če vdere v peč, bodo leteli vsi vzrak. Odvrnoti ga trbe tüdi z lastnim telom, če inači ne mogoče.
Ogen so zaprli. Vse so zmetali na lüknjo. Nieden ne čüto, da se njemi vrti v glavi; strah je pregnao vsakši neprijetni čüt.
Lüknjo so srečno zapali. Voli so jih skopali párkrat; a zdaj se neso mogli brigati za sebe. Dale morajo delati mokri do niti. Tü se trga, tam odpüšča drot, lanc, vože.
— Komedija se začne; — je mrmrao stari marinar.
— Če ne bote tiho, vas dol sünem — njemi je pravo kapitan,
— Ne bote meli časa; — je mrmrao nazaj on.
A kak da bi to bio Zadnji velki napad.
Vali so začnoli postajati krotkejši, prilizlivejški, kak bit pes.
Tüdi veter postaja mirnejši.
Skoz oblake je pridrla krvavordeča svetloba mraka. Sivi plašč se bole i bole trga.
— Viher premine. Bog je poslühno našo molitev. — Je pravo mladenič, pomembno pogledavši staroga marinara.
— Da vam le ne bi trbelo znova začnoti. Shranite jo dobro, naskori bote mogoče potrebüvali; — odgovori prepirlivi starec.
— Zakaj?
— Nikaj nesem pravo; — je znova pravo odürno i je šo dale.
Zdaj še ne trbelo varnostnoga voža. Ladja je samo na lehko plesala. Što je do konca pre-
stao, se je olejšano če tüdi tavajoče paščo na krov iz düšlivih prostorov.
Pomenje, bole šörko gibajoči se vali neso strašili potnikov. Takši so, kak dete po grmenji. Füčkanje vetra je ne znemirja. Zdaj njemi že itak ne škodi, nevarnost je minola.
A tü na morji, v višini dve do trijezere metrov drügo pomeni boj, grožanje, bežanje oblakov.
Zgornji, mrzli veter, severni velikan šče premagati južnoga, žgoči ogen metajočega orjaka.
Pesek, šteri je bio nanešen na ladjo, je zmagovalni severni veter odpihao. Frišek zrak vdihavajo otrpnjene vüstnice. Te pomiri vale.
Jako se moti, što to misli.
Ladjini oficeri se ne vüpajo v njem. Pregledajo vse dele ladje, gde je kakša falinga, gde je nastala lüknja med divjim viherom. Vse trbe zapati, zasmoliti.
Šteri so si mimo legli v postele, je opolnoči med močnim treskom, ropotanjom vrgla iz njih zibajoča se ladja.
Sever je zmagao. On tira ladjo, z velkimi sünki jo poganja, kak prazno kroglo z vala na val. Niti neso več vali, nego pravi vodni türmi.
Moštvo brezpametno drče na pravo, levo naprej, nazaj. Vsakši dela po svojoj glavi. Nieden nima glave na pravom mesti. Šlatajo z nosom v tmici, a si ne znajo pomagati. Ne povelja, ni zapovedi. Ne čüjejo, ne poslüšajo ga. Tüdi ne mogoče.
Proti vzhodi se nazadnje začne zoriti.
Samo da je konec tmici. Bar se znajo ravnati. kam morajo iti.
(Dale).
23. augusta 1925.
NOVINE
3
tü raznih nevarnosti. Prva nevarnost je Korošec. Korošec je pop. On je v Austriji dosegno vnogo s svojim rdečim pojasom. Kak se je pojavo pri Franc Jožefi s svojim rdečim pasom, bilo je polovica gotova. A če je še gučao od njegove svetosti papi, bilo je gotovo — vse. Ali kakša je ta popovska politika. Ona je dosegnola jako male uspehe i zvala se je politika drobtinic. Tak se more i mora delati v tüjoj državi. Dobile drobtinice, če se ponižite.“ Po tom je pa začno grditi i drüge svoje zaveznike, šterim se ma zahvaliti, ka se lani smeo povrnoti domo. — Kelko reči je v tom govori, telko laži je. Korošec nikdar ne noso rdečega pojasa. Sramotenje i hvala z ednih vüst, jeli ka nemore biti istina, kda se tiče ednoga i istoga predmeta, ali je prle lagao ali zdaj laže. Po našem povedano „dober gobec ma, ognimo se ga daleč v kraj!“
„Hvala Bogi, narodi i krali!“ Tak je
vzklikno Radič, kda je po več mesečnoj vozi, pa stopo na slobodo. Nato je brzajavo krali, Pašiči i celomi radikalnomi klubi i se jim zahvalo, ka so ga tej milostno i za ceno republike püstili iz voze, obečao jim je tüdi, ka bo odsegamao pokoren i celo, da bo delao za belgrajski centralizem. Horvatje pa, pravi, ka so zdaj presrečni, kda vidijo njega na slobodi, zato več ne zahtevlejo nikaj.
Nezaposelnost v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je okoli 67.000 delavcov, šteri so brez dela. Največ je nezaposlenoga delavstva v štamparijah.
Monsignor univ. prof dr. M. Slavič so
minoli tjeden obhajali 25 letnico mešništva pri Sv. Križ pri Lotmerki. Gospodi jubilanti, ki so tak dosta včinoli za Prekmurje, iskreno čestitamo.
V bolnišnicah v Sloveniji, šterih je 16, je, kak statistika kaže, 2605 betežnikov.
Potoplene ladje, štere so bile potoplene v svetovnoj vojni, te dni začnejo vözdigavati iz dna Save i Donave pri Belgradi.
Bled je eden najkrasnejših krajov v našoj domovini, šteroga obišče na leto na jezere letoviščarov. Letos je pa na Bledi dosta lüdi med njimi so tüdi odlični gostje, naši ministri i konzuli drüglh držav, ki so pri nas.
V Hercegovini so se pojavile strupene kače, v ogromnoj množini. Opikale so že več lüdi, od šterih je večina vmrla.
Domača politika.
Narodna sküpščina je odgodena do 20. oktobra, poslanci so odišli med volivce, da jim poročajo o položaji. Radičovci ne vüpajo med narod, ar nikak nemrejo opravičüvati svoje politike. Davidovičova demokratska stranka je izdala proglas na svoje volivce, kde obširno poroča o položaji. Ostro obsoja vlado, posebno radičovce i pravi, da bo se vsikdar borila za zakonitost v državi i proti korupciji. Naši poslanci so tüdi doma i prirerajo shode, kde razkrivlejo posebno delo radičovcov.
Tiskovni zakon je sprejeti. Radikali so šteli, da bi te zakon prišeo na red v jeseni, a radičovci so silili, da zakon mora biti sprejeti zdaj. Zakon je hüjši, kak ga je predložila bivša PP. vlada. Radičovci, šteri so prle delali proti zakoni, so zdaj te zakon ešče poslabšali i delali na to, ka se spreme. Tiskovni zakon jemle tiski sloboščino, za vsakši najmenje prestopek je predpisana velka kazen. S tem zakonom šče v lada z a t r e t i tisk opozicije, da ta ne bo mogla kritizirati delo vlade i lüdstvo obveščati, kak se v državi gospodari. Radičovci so v škripcih, lüdstvo je zapüšča zavolo njihove politike, zato pa se zdaj ščejo zavarüvati proti tiski opozicije, ka so sprejeli te zakon. Opozicija je pred glasüvanjom zapüstila sküpščino, ar nešče nositi nikše odgovornosti pri tom zakoni. Vladna večina, radikali i radičovci, pa so s 160 glasovi zakon sprijali.
Radičovci segajo po Sloveniji. Med
radikali i radičovci se je skleno nekši sporazum, za šteroga oni pravijo, ka je to sporazum med Srbi i Hrvati. Sestavili so vlade i v toj vladi nega Slovenca. Radičovci pravijo, ka bo zdaj v Sloveniji dobro, samo mora se otresti klerikalizma, ne sme biti v Korošcovoj stranki, nego naj pristopi k Radiči. Radičova stranka šče zdaj iz Slovenije napraviti nekšo naselbino, kde bi gospodüvao židovski Zagreb. Tomi deli se je pridrüžo tüdi Puceij, ki je tak izjavo, naj se v Sloveniji nastavita oba velikiva župana Hrvata. Radič je meo vsikdar pri srci spraviti Prekmurje k Hrvaškoj, zdaj pa že sega po celoj Sloveniji. Slovenski narod pa je tolko močen, ka bo se brano tüdi pred Radičovim naskokom na Slovenijo.
Radičovci se bojijo občinskih volitev.
Na seji ministrskoga sveta se je razpravlalo tüdi od občinski volitev na Horvačkom i v Dalmaciji. Radičovci so vsikdar prle zahtevali v
tej krajaj volitve, zdaj so pa proti tomi i zahtevajo, naj se prle izdela novi zakon za obč. volitve za celo državo. Radičovci pa zato neščejo obč. volitev, ar se bojijo, ka de za nje po Horvatskoj i v Dalmaciji strašno slabo. Volilci je zapüščajo i tak se bojijo, ka bi dosta zgübili, ka bi je prineslo potli pred radikali v slabo stanje i bi jim tej gučali, ka lüdstvo ne odobrava njüve politike.
„Republika“ list zaplenjen. Tiskovni zakon je dne 8. avgusta stopo v veljavo. Prvi list ki je po novom tiskovnom zakoni zaplenjen pod radikalnov vladov je v Belgradi izhajajoča „Republika“.
Uspehi naših poslancov. Pri razpravi o dvanajstinah so naši poslanci najbole ostro nastopili proti dači na ročno delo. Minister je določo, ka vsakši delavec od svojega zaslüžka mora plačati dače 2%. Proti tomi krivičnomi davki so se naši poslanci borili z uspehom, dosegnoli so olajšave i to: da plača to dačo samo oni, što ma več kak 5 jezero dinarov čistih letnih dohodkov; delavci, šteri delajo samo gotov čas v leti, so te dače popunoma prosti; prosti so toga davka tiidi delavci izpod 15 i nad 65 let.
Radikali siti Radičovoga brbranja. Vse
radikalne novine so začnole pisati proti Radiči i njemi priporočajo naj si zaveže jezik, ovak bi ešče doživo kakša iznenadjenja.
Državni podtajniki. Imenüvano so trije radikali i radičovci. Slovenski kandidatje, kakti Prepeluh, Pucelj, Hribar i drugi, so propadnoli.
Proti HSS. na Hrvatskom. Poslanci, ki so izstopili iz Radičove stranke so meli zborovanje v Zagrebi, kde so ustanovili svoj klub, šteromi je za predsednika izvoljen poslanec Jagatič. Med drügim so sklenili, ka bo njihov klub naprej zasledüvao politiko bivše Radičove republikanske stranke, proti denešnjoj Radičovoj politiki, s šterov je tak za nos vodo hrvatski narod, pa bodo nastopali kak najostrej med lüdstvom i tüdi v parlamenti proti njej. „Na slednje so pozvali stranko hrvatske zajednice,“ da dela ž njimi skupno. Izdavali bodo svoj list „Republikanska sloboda.“
Sklenjena je trgovinska pogodba med našov državov i Austrijov.
Nettunske pogodbe. Nedavno so bile sklenjene med našov državov i Italijov razne pogodbe tičoče se trgovine, obmejnoga prometa i drügih važnih stvarij.
Zvünešnja politika.
Angleška. Tü majo vlado, štera ma takšo večino v parlamenti, kak je dozdaj ne mela niedna država na sveti. Proti vladi se bori delavska stranka, štero podpirajo tüdi liberalci. Kak novine pišejo, se ta Vlada nahaja v težkom položaji, ar delavci grozijo s štrajkom i v vladnoj slranki samoj vlada nezadovoljstvo. Vlada je predložila, ka se znižajo ministrom plače, da s tem pomiri delavstvo.
Boji. V Siriji se je red Druzov upro Francuzom. Druzi so težko pobili Francuze. Zdaj se boji nadaljüjejo, pri šterih majo domači Druzi uspehe. — Maroko. Domačini se držijo dobro i napadajo Francuze i Španjolce z ostrimi napadi. Franciji so poslali na bojišče močne čete i velko vnožino orožja i municije. — Francuska se tak nahaja v težkom položaji. Podjarmleni narodi se začenjajo boriti za svojo sloboščino i Francija bo težko obdržaia svoja posestva po sveti.
Kitajska. Vsakodnevni boji so prenehali i itak pa je ešče po celoj ogromnoj deželi vse nemirno. Kitajci nodo mirüvali dokeč ne preženejo vse tüjce. To je njuv namen. A posrečo se težko bo.
Italija. Fašizein divja naprej. Bivši ministrski predsehnik Orlando je odložo svoj poslaniški mandat z izjavov, ka v deželi, kde je takše nasilje i nezakonitost, nemre biti poslanec. Ta izjava je napravila na vse politične kroge globoki vtis i čüje se, ka podobno včini cela opoziclia, ar se proti brezobzirnomi fašizmi Mussolinja nemre pošteno boriti.
Za bodočo vojno. V vsakšoj državi se dobro vežba vojaštvo. Tak poročajo, ka ma rusovska rdeča armada velke vaje na polskoj meji. Na drügoj strani meje pa ma poljska vojska svoje vaje. Vaje so v takšem obsegi gledoč na teren i število lüdi kak pravi boji.
Francuzi izpraznili Poruhrje. Te nemški kraj so meli zasedeni Francuzi že od konca svetovne vojne, zdaj so pa potegnoli domo svoje ,čete. Upravo so prevzeli v roke Nemci.
Čehoslovaška. Tü se bodo vršile volitve v začetki novembra. Vse stranke se že zdaj pripravlajo na volilni boj.
Holandija. Vlada je sklenola znižati proračun za volno ln mornarico za 40 procentov.
Nova konferenca za varnost svetovnoga mirü bo se vršila v kratkom, pozvana bo tüdi Nemčija.
Prekmurski dijak.
Prijateljem kat. dijaštva.
Velka kulturna in gospodarska borba, ki jo v naših dneh bije slovensko ljudstvo, zahteva bolj kakor kedaj neustrašenih in poštenih kulturnih ter gospodarskih delavcev. Ravno katoliška akademska mladina pa ki ji je v bodočih desetletjih namenjeno to visoko ter častno poslanstvo in ki je vsekdar izpričala da je uresničevanje njenega programa v popolnem skladu s težnjami slovenskega ljudstva, doživlja dandanes trdo preizkušnjo; splošni gmotni krizi se je pridružila nova nevarnost. pokazalo se je namreč v zadnji dobi, da so na delu sile, ki hočejo s pristranskim podeljevanjem štipendij onemogočiti študije najrevnejšim izmed akademikov, sinovom kmetov in delavcev.
Trikrat seje bila obrnila katoliška akademska mladina na slovensko javnost za pomoč in trikrat je bilo slovensko ljudstvo v svoji ljubezni dokazalo, da zna lajšati življenske težave svojih najzvestejših sinov in je s prispevki omogočilo obstoj akademske menze v Ljubljani, ki je navzlic raznim nasprotnikom skozi tri leta vzdrževala do 150 revnih kat. akademikov.
Tekom let pa so se draginjske razmere poslabšale, zato in pa da se obstoj akademske menze zasigura za več let, se je izkazala potreba, da se prihodnje šolsko leto poleg vsakoletne običajne nabiralne akcije izvede tudi efektna loterija v prid akademski menzi. V težki za vesti odgovornosti stopajo koncem letošnjega študijskega leta podpisani pred slovensko javnost s tem naznanilom in pa v trdnem prepričanju, da bo slovensko ljudstvo tudi ob tej velikopotezni akciji stalo naši katol. akademski mladini ob strani z materijalno in moralno podporo, z dobro voljo in odprtim srcem. † Ant. Bon. Jeglič,	† Andrej Karlin,
skof ljubljanski	škof lavantinski
Andrej Kalan, dr. Anton Korošec dr. Matija Slavič, stolni prost nar. poslanec. univer. prof.
Ivan Brodar, narodni poslanec, Franc Časl, stolni kanonik, Karel Čeč, ravnatelj, Jan. Golec, gl. urednik, Adolf Dostal, banč. urednik, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj, M. Krajnc, tajnik, dr. Jos. Leškovar, odvetnik, dr. Ivan Slokar, banč. ravnatelj, Jože Ttabej, ravnatelj drž. borze dela, dr. Ivan Stanovnik, odvetnik, dr. Ivan Tomažič, stolni dekan, Cilka Krekova, prof. Dolenčeva, dr. Kodretova, Mara Vatovčeva.
Gospodarstvo.
Fr. PAVLICA
Odbiranje silja za setev.
	Dobro prečisteno zrnje moramo pa tüdi
ubvarüvati pred raznimi betegi prle kak ga posejamo. Med vsemi škodljivci so gvišno najnevarnejši glivični betegi, šteri večkrat vničijo skoro ves pridelek. Poglejmo samo malo v prejšnja leta, gda je napr. 1922. smetlivost, ki je tüdi edne vrste glivična bolezen napadnola pšenico v takšoj meri po ništernih krajih, da so kmetovalci dobili komaj silje za seme. Vnogi so sezna naslednje leto vporabili za seme isto betežno seme i pridelek je bio pa še slabejšl kak prle. Letošnja žetev nam nüdi skoro povsod zdravo zrnje. Izjema je samo v bolj vlažnih poljih, gde je nikaj malo napadnola erja. Pa čiravno, da je silje to leto lepo zdravo, nesmemo püstiti boja proti betegom. Nikak se nesmemo zanašati nato, da bo i v bodoče silje zdravo, zato ga je treba tak pripraviti, da ga beteg ne prime. Za pokončavanja nevarne smeti ali za obvarüvanje pred njov mamo več sredstev ali najbole priznaniva, šteriva sta se izkazala, do zdaj sta „Uspulun“ i modra galica.
Uspulun je najbole zanesljivo vrastvo proti smeti, nücajo ga na veleposestvih, kak sem opazo pa tüdi pri Murskoj Soboti je poznan. Ravnanje z Uspulunom je sledeče:
V toploj vodi se raztopi te prah i nato vliva v navadno vodo z mešanjem. Na 100 l vode se vzeme za pšenico ½ kg Uspuluna. V to tekočino se siple 100 kg silja, štero trebe dobro premešati, ar tak pride vse slabo, lehko zrnje gor, štero lehko odstranimo. Silje püstimu, da se namaka v toj tekočini bar eno vöro časa. Tüdi v časi namakanja trebe zrnje večkrat premešati, da tak vsako zrno objame tekočina. Za nadaljnih 100 kg silja ali za vekše vnožine se vzeme vedno ednaka vnožina Uspuluna, ostala voda od prejšnega namakanja se pa zraven prilije ali obratno tak, da je vsikdar tekočina par cm nad siljem. Ta vnožina Uspuluna se jemlje navadnom, sicer je uspeh še boljši, če vzamemo ½ kg Uspuluna na 100 l vode. Za ječmen i oves se jemlje več tekočine i se püsti do 2 vöri namakati. Po dovolnom namočenji se postavi silje na čisti prostor, da se posüši. Pa-
4
NOVINE
23. augusta 1925.
canje silja se izvrši tüdi na drügi način tak, da vzememo le 10 l. tople vode, v šteroj razstopimo samo 50 gramov Uspuluna (20 del kg) i s tov vnožinov z zalivalnikom, kakšnega rabimo na vrhi škropimo 100 kg zrnja. Škrolplenje se vrši tak, da z lopatov večkrat premetavamo silje i pri tom škropimo, da se vsako zrno obda z Uspulunom. Tak dobro premešano zrnje se püsti nato ležati bar pol dneva nato pa se ga osüši i poseje.
Drügi način pacanja se vrši z galicov, štero se vzeme ½ kg na 100 l. vode i 100 kg. silja. Tüdi v galičnoj razstopini je püstiti Zrnje ležati toliko časa, kak v Uspulunu.
Če bi vsi kmetovalci postopali na te način, da bi se poslüževali razküževanja silja z ednov gori omenjenih snovi bi gvišno snetlivost preminula z naših njiv, pridelek pa bi bio vekši i boljši.
Po nikod sem opazovao, da pacajo silje v gnojšnici, ali ga potrosijo z vapnenim prahom, uspeha sicer nikoli ne dosežejo zato je boljše žrtvovati tih par dinarčkov i smo brez skrbi, da bo silje zdravo.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„	žita	175	„
„	ovsa	175	„
„	kukorice	200	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16 —18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani   „   16 —18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90 — 125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 20. augusta 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	       D  54
Schiling	D	7.80
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.64
20 kronski zlat	 D 	205
Francoski frank, 1 frank	D	2.65
Madjar. K 100 (nova em.) 	            D  0.075
Švic. fran., 1 fr.	  D  	10.90
Talijanske lire, 1 lira	D	2.02
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 9.225
Pošta.
Štefan Bölec Peč 24. p. p. Dobili smo poslane peneze. Pozdrav smo objavili kak ste želeli v 32. Štev od 9. avg. 1925.
MALI OGLASI.
MALO POSESTVO ODDALJENO
od Gor. Radgone eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okraju, arondirano 8 do 12 oralov površja in sicer: njive, travniki, velik sadovnjak, šuma, zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodnoj ceni proda. — Pojasnila pri gosp. FISCHER. Plitvički vrh pri Gor. Radgoni.
EGY JOBB HÁZBÓL VALÓ FIU
TANONCNAK
FELVÉTETIK
W O R T M A N  BENŐ üzletébe
D. LENDAVÁN.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od l6. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804 So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925.
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
SLOVENSKA BANKA
v DOLNJI LENDAVI
daje kredite in vsakovrstna posojila kmetovalcem in posestnikom v Slovenski Krajini po najugodnejših pogojih.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih
spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najboije dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. lzstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Prodaja hiš.
V D. Lendavi
se proda hiša št. 80. prek cerkvi, s prostori za 2 trgovini.
V Spodnji ulici v D. Lendavi se včasi odda hiša št. 218.
Ravnotam je na prodaj gospodarsko poslopje (stari mlin) v Mlinski ulici z ednim plügom sadovnjaka, 30 plügov zemle v bližini varoša pa se da z rende. — Bole se Pozvedi v tiskarni v Dolnji Lendavi.
Házeladás.
Dol. Lendaván
a templommal szemben a 80. számu ház, mely 2 üzlethelyiséggel bir, azonnal eladó.
Az Alsóutcában 218. sz. ház 2 lakással azonnal eladó.
A malomutcában lévő gazdasági épület (régi malomház) egy hold gyümölcsössel azonnal eladó, ugyszintén 30 hold föld a város közelében bérbeadó. — Bővebbet a nyomdában Dolnja Lendaván.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
15 plügov zemle
„lvankovci“ se včasi proda. Pozvedi se v tiskarni v Dolnji Lendavi.
15 hold föld
az Ivankóci földekből azonnal eladó. Bővebbet a nyomdabán D. Lendaván.
Obrtna Banka d. d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. lzstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.