naš tednik številka 33 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 19. avgust 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Ganz Österreich kennt ihn. Bekannt durch Rundfunk und Fernsehen, zählt er zu den erfolgreichsten Vertretern der österreichischen Musikszene. Namhafte Musiker und Komponisten (Thomas Spitzer von der EAV, Christian Ko-lonovits, „3 Oldies“ u. a.) sind seine Partner. Seine Songcontestteil-nahmen für Österreich in den Jahren 1992/93 sind noch in guter Erinnerung. Tony Wegas stammt aus einer Roma-Zigeunerfamilie. Morgen, am Samstag, gastiert Tony Wegas in Loibach. Ein einmaliges Kulturereignis, das auf keinen Fall versäumt werden darf! Toni Wegas je pripadnik narodne skupnosti Romov. Vsa Avstrija ga pozna kot enega najboljših kantavtor-jev. V letih 1992/93 je tudi zastopal Avstrijo na znani mednarodni prireditvi Euro-songcontest. Njegovi partnerji so vrhunski glasbeniki (npr. Thomas Spitzer od „Erste allgemeine Verunsicherung). Jutri, v soboto, nastopa na 9. libuškem žegnanju. Pridite v Libuče in ne zamudite tega enkratnega kulturnega užitka! V nedeljo, 21. avgusta 1994, ob 9. uri PRANG AN J E IN SV. MAŠA Po pranganju in sv. maši opoldanska zabava z ansamblom PODJUNSKI MUZIKANTJE MIT TRIO 2 LIBUŠKO ŽEGNANTE SOBOTA SAMSTAG 20.8.94 T Ples z dunajsko skupino Tanz mit dem Wiener Ensemble Izidor Stern, vodja legendarnega, a na žalost ne več obstoječega ansambla Planinski sekstet, igra sedaj pri dunajskem ansamblu Top Mixx. Top Mixx bo - poleg Tonyja Wegasa - oblikoval sobotni program 9. Libuškega žegnanja. NT: Kako dolgo že obstaja skupina Top Mixx? Izidor Stern: Skupina deluje štiri leta. Vodita jo Peter Mersich in Wolfi Klöckl. Oba sta dolgoletna poklicna glasbenika in sodelujeta tudi z avstrijskimi pevskimi zvezdami, kot sta to Falco in Wolfgang Ambros. Kako si postal član ansambla Top Mixx? Na dunajskem konservatoriju, kjer študiram jazz-glasbo, sem spoznal kitarista. Ker je skupina doslej igrala samo kot trio in ni imela bas-kitarista, me je povabila k sodelovanju. Kaj igrate? Vse, od komercialne glasbe preko jazza pa do rocka. Ste bili že kdaj na Koroškem? Da. Letos poleti smo igrali na Klo-pinjskem jezeru. Delate tudi show? Naša specialiteta je delovanje z lučnimi učinki (Light-show). Pri tern uporabljamo okoli 2000 luči. Za zaključek: Kaj bi rad povedal obiskovalcem 9. Libuškega že9' nanja? Zelo sem vesel, da lahko s skupine Top Mixx gostujem na 9. Libušken" žegnanju. Sam sem pred šestimi le'1 zadnjič igral s Planinskim sekstetof ravno na Libuškem žegnanju. Za so boto pa obljubljam pester program, k bo občinstvu gotovo zelo všeč. Zato pridite, ne bo Vam žal! REPORTAŽA Biološki kmet predstavlja svojo kmetijo Strani 8/9 Pred 20 leti so zgradili gostišče Juenna Stran 10 Na Suhi so kulturniki zelo ustvarjalni Stran 11 Namestnik deželnega glavarja in šef SPÖ dr. Michael Ausserwinkler: KULTURA NAŠ GOST Številka 33 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 19. avgust 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Na Sveti Hemi so začetek avgusta spet pričeli z izkopavanji rimske naselbine iuenna. Lani so arheologi pod vodstvom dr. Franza Glaserja našli dve novi cerkvi, letos so začeli z restavracijo. V prvih dneh letošnjih izkopavanj so našli nekaj kovancev, nakita in posode. Letos pomagajo pri izkopavanjih arheologi iz Romunije, med katerimi so tudi nemško govoreči znanstveniki, ki so za vprašanja na voljo tudi domačinom in turistom. Izkopavanja bodo letos končali konec avgusta, za več začasno primanjkuje finančnih sredstev. Zagotoviti moramo zastopstvo Slovencev v deželnem zboru V Globasnici preteklo nedeljo niso praznovali le 20-letnico folklorne skupine, zbrani politiki so razpravljali tudi o zakonsko zagotovljenem zastopstvu Slovencev v deželnem zboru. Folklorno srečanje pa je privabilo mlado in staro iz cele Podjune, nastopalo pa je šest skupin. Za zaključek je celo zaplesala folklorna skupina, ki je pred 20 leti pričela delovati v Globasnici. Foto: Fera 2 Politika Politika 3 Alojz Angerer Z MOJEGA VIDIKA Dvojezični ali slovenski Korošci? Kopičenje podobnih primerov v zadnjih dneh me je spodbudilo, da ponovno nač-nem problematiko, ki me vznemirja vseh 20 let, odkar sem na Koroškem. Ali je Koroška samo dvojezična ali živita na Koroškem od nekdaj dva naroda? Zakaj so dvojezične šole samo za ene in zakaj ni možnosti, da bi se vsak otrok učil v materinem jeziku? Ali je narodnost skrčena samo še na znanje dveh jezikov — ali treh, in katerih? Ali je dovolj zaželeno in poskrbljeno, da vsak otrok obvlada materin jezik in se nauči še jezika sosednega naroda? Konkretno imam pred očmi nekaj drobnih pripomb in pripetljajev, kakršne doživljamo vsak dan. Domači funkcionar se pritožuje, da se v Globasnici mladina pogovarja javno samo še nemško. To je opaziti skoraj ob vsaki priliki, kadar je slovenska mladina med seboj. Preteklo nedeljo sem slučajno poslušal med vožnjo direkten prenos ORF neke prireditve iz Globasnice Uauntal-Trio) in edina pripomba v enourni oddaji o slovenskem prebivalstvu je bila: „Tu živi tudi nekaj dvojezičnih ljudi." Obiskal sem velik mladinski tabor, kjer je bilo med otroki iz vse Avstrije tudi nekaj otrok iz Slovenije. Na vprašanje, ali so tudi koroški Slovenci med njimi, mi je vodstvo predstavilo dva „dvojezična“ zastopnika. V pogovoru z otroki iz Slovenije pa sem zvedel, da je še nekaj otrok, ki znajo „dobro slovensko, vendar raje govorijo v narečju“; marsikdo bi rekel, da so to slovenski otroci koroških družin, samo uradno tega niso hoteli priznati. Bliža se čas vpisovanja k dvojezičnemu pouku in bojim se, da bodo starši spet raje prijavili otroke k „neobveznim“ vajam, ker je prijava k dvojezičnemu pouku „že priznanje narodnosti“. Neki direktor dvojezične šole je v pogovoru neobvezne vaje celo imenoval „manjše zlo“ (V. Wa-kounig, Tango 6—9). In vedno pogosteje opažamo, da se učitelji med sabo ali v mešanem razredu, pa tudi člani društev zborov itd. pogovarjajo raje v nemščini, ker je to pot najmanjšega odpora oziroma napora. Saj res, zakaj bi se kdo še trudil, če sanjarjenje o multikulturnosti ali o doslednem skupnem šolstvu več velja kakor spoštovanje lastne narodnosti in materinega jezika! Isto vprašanje iz drugega vidika pa je: Zakaj bi še kdo spoštoval in upošteval jezik, ki je degradiran na „neobvezne vaje" ali pripadnike naroda, ki ne vpijejo, če jih kdo imenuje „dvojezične ljudi“? Seveda vem, da je šolstvo stvar uradnih krogov, ravno tako tudi pomanjkljivo izobraževanje dvojezičnih učiteljev in obvezno dvojezično poslovanje v uradih. Ampak, kdaj boste koroški Slovenci končno sami nehali govoriti o sebi, da ste dvojezični namesto Slovenci in kdaj bo spet vsem materin jezik več kakor samo „neobvezna vaja" — tako v šoli kakor doma v družini? Jaz osebno sem vesel in celo malo ponosen na to, da z mano vsak Slovenec govori slovensko. Rad bi še več prispeval k temu, da dobi slovenščina spet večjo veljavo v koroški javnosti in da bi bili „dvojezičneži" spet enostavno Slovenci. ZASTOPSTVO KOROŠKIH SLOVENCEV DEŽELNEM ZBORU Jeseni pogovori medlimi zastopniki in deželno vlado Dr. Michael Ausserwinkler se je pretekli teden izrekel za zastopstvo Slovencev v koroškem deželnem zboru. Enotna lista je imela tozadevno z njim prve konkretne pogovore. Namestnik deželnega glavarja dr. Ausserwinkler je v slavnostnem govoru na folklornem srečanju v Globasnici dejal, da je treba pripraviti tla za zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Pravniki za ustavno pravo so že pričeli s pripravami, tako da bo možno že jeseni zelo konkretno razpravljati o tem vprašanju, pravi Ausserwinkler. Osebno si šef koroške SPÖ lahko predstavlja spremembo poslovnika deželnega zbora, kar bi bil prvi konkretni korak. V razgovoru s slovenskim konzulom v Celovcu, Jožetom Jerajem, je Ausserwinkler svoje misli konkretiziral in predlagal, da naj bi slovenski zastopniki dobili status, ki ga imajo zvezni mandatarji (Bundesräte), namreč pravico sodelovanja na sejah plenuma in pododborov. V očeh Ausserwink-lerja bi bil to prvi korak; možnosti pa je iz ustavno-pravnega vidika več. Jeseni se naj bi pričela tozadevna pogajanja med slovensko narodno skupnostjo in deželno vlado. Pogovor z EL. Pretekli torek se je Aussrewinkler na deželni vladi srečal tudi s predstavniki Enotne liste, ki so namestniku deželnega glavarja predstavili predlog, ki bi omogočil, da bi pri Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je ponovno zahteval samostojnega mandatarja koroških Slovencev v deželni zbor. deželnozborskih volitvah volili z dodatno glasovnico slovenske zastopnike v deželni zbor. Ausserwinkler je predlog z zanimanjem sprejel in dejal, da bi bila to realna možnost, ker je s tem zagotovljena na eni strani volja manjšine in na drugi strani ne bi izključevala integracije v večinske stranke. Narodni svet. Potrebo po samostojnem zastopstvu v deželnem zboru je v Globasnici podkrepil tudi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. „Vsaj en zastopnik koroških Slovencev bi moral biti v deželnem zboru,“ je dejal dr. Grilc, ki je zahteval, da bi moral biti slovenski poslanec neodvisen od večinskih strank in imeti vse pravice, ki gredo ostalim mandatarjem. Grilc pa je v tem sklopu poudaril, da ima deželna vlada skrb in obvezo, da pomaga narodni skupnosti pri samostojnem gospodarskem, kulturnem in političnem razvoju. „Folklorizacija manjšine, kot je to npr. na Gradiščanskem, bi bila napačna pot in bi vodila v popolno asimilacijo,“ tako Grilc. Če narodna skupnost zahteva svoje kolektivne pravice, potem to ne pomeni getoizacije, ampak intergracijo kot skupina v družbo. Silvo Kumer Djekše HOO-letnica. Za praznovanje visokega jubileja, namreč za 1100-letnico Djekš, ki bo v prihodnjem letu, predstavniki občine skupno z občani že iščejo ideje. Prejšnji teden so se na najbolj sončnem kraju Avstrije, na Djekšah, srečali občinski politiki z znanstveniki in kulturniki, da bi napravili prve načrte za to praznovanje. Katalog idej, katerega so sestavili strokovnjaki, zaenkrat predvideva vrsto prireditev, ki naj bi jih organizirala občina čez celo leto. Domača društva naj bi menjaje vsak mesec prispevala z določenim sporedom k realizaciji takega načrta. Poleg tega naj bi za ta praznik nastala tudi še dješka kronika, ki naj bi opisovala ne le življenje institucij, ampak predvsem tudi življenje posameznih domačinov. _____ X, Ag „ —_—-—.—.M Enotna Usta in dr. Michael Aussserwinkter sta imela ta teden prve pogovore o zastopstvu manjšine v deželnem zboru. Jeseni bodo sledili nadaljnji pogovori. Z leve: mag. Rudi Vouk, predsednik EL Andrej Wakounig, dr. Michaei Ausserwinkler in tajnik EL Bernard Sadovnik. Slovenija: dravske elektrarne bodo obnovili Dravske elektrarne Maribor oskrbujejo približno eno tretjino gospodinjstev v Sloveniji z električnim tokom. Sedaj se je družba odločila, da bo v prvem koraku obnovila in modernizirala tri od osmih elektrarn na slovenski Dravi. Pri tem bodo elektrarne dobile nove turbine in generatorje, tako da bo možno v bodoče proizvajati za 10 % več električnega toka kot doslej. Razveseljivo je, da je pri oddaji del dobilo nalog za obnovitev mariborskih dravskih elektrarn avstrijsko podjetje Siemens, ki bo obnovilo elektrarne Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok za ceno 200 milijonov šilingov. Financiranje projektov, ki naj bi bilo dokončano do leta 1998, bo prevzela evropska banka za razvoj. Prve turbine bodo začele delovati leta 1996. Resnici na ljubo v v številki 32/1994 Slovenskega vestnika je objavil dr. Marjan Sturm članek, v katerem je trdil, da je tudi predsednik Narodnega sveta, tedanji <^r'.^0^0 Tischler, že ob ustanovitvi prejel v današnji čas preračunano večmilijonsko vsoto v ATS in da je tudi že v 50. in 60. letih prejemal finančno podporo iz tedanje Jugoslavije in ne šele po sedemdesetih letih, tako da bo pač potrebno, da se to vprašanje razčisti. Po občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v gostilni Rot v Celovcu je prišlo do razkola in je Potem bil ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev. Ob ustanovitvi sem jaz sam bil prisoten in je tedaj finančno vprašanje bilo tako rešeno, da je gospod Marktl iz Rude s svojim klobukom prosil za darove in so sotrudniki in prisotni bodoči člani vsega skupaj darovali 50.000,-ATS. To je bil finančni začetek. Tedaj je tudi izšel tednik na dveh straneh, tiskan v Carinthii s tako imenovano „Fremdsprachenzulage“, tako da je to stanje gospodarsko bilo neznosno, ker bi to stanje pripeljalo do stečaja lista. Po več sejah smo se zmenili, dipl. trgovec Adolf Picej, gospod Vojnovič, gospod Fischer, dipl. trgovec Janko Urank in jaz, da ustanovimo oglasni oddelek in da najprej poskusimo preko tega oglasnega oddelka izboljšati finančno situacijo lista. Gospod Vojnovič je potem oglasni oddelek zapustil, gospod Fischer je samo deloma pomagal. Glavno breme sva nosila dipl. trgovec Adolf Picej in jaz. Midva sva bila v stanju, let- no v okviru oglasnega oddelka doseči prometa 1,000.000,-ATS, računajoč za eno stran 16.000,- ATŠ. S tem denarjem je bilo možno, da se plača po preselitvi v Mohorjevo tisk časopisa, deloma tudi poštnina in na-stavljence. Brez dvoma je pa dosti tega bremena nosila Mohorjeva družba in je bila Mohorjeva družba tista, ki je čakala na denar, če denarja ni bilo. To je bil drugi začetek. Naj še opišem tretji potek, to se pravi jugoslovanske milijone. Teh jugoslovanskih milijonov sploh nikoli ni bilo. Jugoslavija je pomagala tako: 1. Nemška oblast je hotela zapreti Št. Rupert in Št. Jakob, ker nismo imeli šolske sestre, ki bi imela izpit za predmete, ki se tam predavajo. Predsednik Narodnega sveta se je obrnil na generalnega konzula. Rezultat je bil pogoj, da potuje po novi Jugoslaviji, si ogleda situacijo v Jugoslaviji in da bi zaradi tega že spremenil svoje mnenje do komunistične Jugoslavije. Oče je pristal na potovanje. Mene je vzel s seboj. Potovala sva z italijanskim potnim listom iz Trsta v cono B. Na razpolago smo imeli osebni avto Ozne, tako imenovanega Pšeničnika. Prepotovali smo celo Slovenijo in zadnji večer tudi spali v Rutarjevi vili v Mariboru. Potek potovanja je bil aranžiran, ne samo, da veliko vidimo, marveč tudi tako, da s svojim očetom sploh nisem govoril ali mogel govoriti, ne da bi Ozna poslušala. V vseh prostorih, v katerih sva spala, je bila prisluškovalna naprava. Rezultat potovanja je bil ta, da smo dobili sestri Jasno in Elizabeto in s tem rešili obe šoli. 2. Druga pomoč Jugoslavije je bila, da je levica dobila nalog, da proda Št. Rupert nunam, ki je sicer bil last nun, ampak je bil zaplenjen kot nemško premoženje, vrnjen pa levici, tako da so morale nune, če se pravilno spominjam, plačati 450.000,-ATS, da so sploh dobile narodno šolo za vzgojo slovenskih otrok nazaj. 3. Tudi na oglasnem oddelku so nam delali težave, ne samo Nemci, marveč tudi Slovenci levega kova. Rekli so, da smo narodni izdajalci. Za Avstrijce smo tudi bili narodni izdajalci. Tako je meni ob priliki gospodarski ataše Jugoslavije, ki je imel pisarno v Brunnerhaus v drugem nadstropju, ko sem tam interveniral za oglas za Koroški sejem, dobesedno rekel: „Zgini, belogardistični baraba“. V prvem hipu sploh nisem vedel, kaj je to, kajti takrat sem bil tako mlad, da tudi teh doživljajev - partizanstvo, belogardizem in tako naprej - nisem poznal. 4. Vsak koroški Slovenec je imel možnost, po ustanovitvi Narodnega sveta ugotoviti, kako skromno se je tam delalo. Za celo upravo, biblioteko, knjigovodstvo smo imelo eno nastav-Ijenko, ker vsi ostali, kot dipl. trgovec Picej in dr. Janko Tischler (po končanem študiju sem to delal 2 leti), niso dobili tega dela plačanega. Mi smo imeli interes, da obdržimo Narodni svet pri življenju in to pač brez denarja ne bi šlo. Tembolj sem ogorčen, da zgodovinar, ki je takrat še bil v plenicah, danes širi te neresnice. Kar se pa tiče govorice, ki kroži, da je predsednik Narodnega sveta prodajal „Bezugscheine“, bi dodal, da je bil oče po letu 1945 deželni svetnik. Deželni svetniki so dobili po referatih razdeljene tako imenovane Bezugscheine, samo za krompir, živino in tako naprej. Drugi svetnik, komunist Čofenik, je imel na razpolago dosti več Bezugscheinov in manj interesentov, tako da je šel očetu na roke, mu posodil „Bezugscheine“ in to se je razdelilo med tiste kmete, ki so bili izseljeni, ki so prišli domov in našli prazne domove. Dr. Janko Tischler, st. Iz naših občin NOVICE IZ NAŠIH OBČIN ■ Svetna vas Železniška postaja. Že dalj kot štiri leta se občina Bistrica v Rožu prizadeva, da bi družba avstrijskih železnic (ÖBB) uredila tri železniške postaje. Svoj čas je družba avstrijskih železnic bistriški občini celo obljubila 50% financiranje takih postaj. S 1. januarjem tega leta pa je postal veljaven nov zakon avstrijskih železnic, ki določa, da je družba odgovorna le še za transporte in ji zato torej ni treba več prevzeti stroškov za ureditev železniških postaj. Bistriška občina se je kljub temu odločila za ureditev take postaje v Svetni vasi, o financiranju pa bo v prihodnjih tednih odločalo ministrstvo. Do realizacije predvidene postaje v Svetni vasi pa bo prišlo po izjavi bistriškega župana Huberta Gradeneggerja v vsakem primeru, tudi če bi morala za to nositi stroške občina sama. Rešitev pa je v očeh domačinov le polovična. Nujno potrebno bi bilo zgraditi vsaj še drugo železniško postajo, ker morajo nekateri otroci hoditi do postaje skoraj 3 kilometre peš. In to po cesti, kjer ni pločnika in ne razsvetljave. ■ Škofiče Športno igrišče. Nogometaši Škofič že leta opozarjajo predstojništvo občine na neznosne pogoje, pod katerimi morajo na domačih tleh igrati nogomet. V starih športnih kabinah imajo športniki pri preoblačenju menda stalno nezaželjene opazovalce - namreč miši in podgane. Pa tudi športno igrišče samo je v takem stanju, da bi ga bilo nujno potrebno obnoviti. Župan Happe je predstavnikom nogometnega kluba, ki je lani obhajal 25-letnico, obljubil, da bo občina začela z obnovitvijo športnih kabin še v tem letu. GLOSA Za BHčovščane je najboljše ravno dovolj dobro. Žal pa to ni le vprašanje zdrave (?) samozavesti, ampak tudi vprašanje stroškov. Vendar, če gre samo za denarje davkoplačevalcev, to očitno za bilčovške politike in športnike ni problem. enostavni. Občinsko sejo je bito treba hitro zaključiti, saj je bita ta večer nogometna tekma, ki je občinski odborniki niso hoteli zamuditi. Kdor pozna to sceno, tega tudi ne bi presenetilo, če bi v republiki Bilčovs odborniki večinskih strank Športno igrišče za regionalno ligo? Če županja prepreči diskusijo, ati naj si prihrani občina en milijon do dva milijona šilingov, je to že sumljivo. Jasno, da se zastavlja vprašanje, zakaj ima občina interes uresničiti dražjo in ne cenejšo varianto. Možno pa je seveda tudi, da so bili vzroki za tako postopanje županje na zadnji občinski seji povsem dali občini nalog, da jim ta v bodoče enostavno prenakaže sejnino, za dviganje rok pa bi morda lahko urediti trajni nalog. Če pa je županja osebno užaljena, kadar slovenska odbornica žeti razpravo, je to otročje. Vendar tudi normalno za nekoga, ki je ostat v ljudski šoti. stih Veliko slavje „per Patjoku“ Naša pesnica, vneta cerkvena pevka in skrbna družinska mati, Ivanka Polanc, je praznovala 10. avgusta 60. rojstni dan. V nedeljo navrh pa smo se znašli - cerkveni pevci, zastopniki KPD „Drava“, prijateljice običajnega nedeljskega srečanja po maši in sorodniki - na gorski kmetiji pri pd. Patjoku, da bi skupno s sorodniki primerno počastili jubilant-ko. Ob izvrstno pripravljeni jedi in pijači je tekel prija- teljski pogovor in prepevali smo - stari in mladi - vesele domače pesmi. Jubilantka je zaslužna in angažirana ljudska pesnica, ki nam ni napisala le znane pesmi kot „Ob jezeru“, „Dobro jutro sonce“ in „Vrti se, vrti se kolo“, temveč tudi sama sodeluje kot ljudska pesnica pri kulturnih prireditvah KPD „Drava“ in literarnih branjih doma in širom po Koroški. Cenimo jo kot izvrstno cerkveno pevko in lahko rečemo, da že več desetletij ni maše na Suhi, kjer ona ne bi s petjem sodelovala. Za ves njen trud se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo še mnogo srečnih in zdravih let v krogu družine in moža Tevžeja. Lenart Katz je počastit Ivanko Polanc Bilčovs: ima občina opravka z gospodarsko mafijo? Pri prvotnem razpisu del za športno igrišče je firma AG für Bauwesen z alternativno ponudbo še skušala izigrati podjetje Kanowsky, sedaj pa sta podjetji naredili skupno ponudbo, ki pa je za 2,2 milijona šilingov dražja od prvotne. Ker je občinski svet prvotno dodelil dela za športno igrišče firmi AG für Bauwesen, čeprav bi bilo podjetje Kanowsky cenejše, se je le-to podjetje pritožilo pri uradu deželne vlade. Tako je prišlo do tega, da je občina na novo razpisala vsa dela. In glej, dvomljivih in neserioznih ponudb ni konca. Vendar se špekulacija omenjenih podjetij, ki sta sedaj naredili občini skupno ponudbo, ni izšla. Pravzaprav logično, saj je bila nova ponudba (7,7 milijona šilingov za obnovo športnega igrišča) kar za 2,2 milijona šilingov dražja od prve. Podjetje Öko-Bau iz Gradca pa je naredilo z ugodno ponudbo vsem špekulantom črto skozi račun. Pri tem pa se je pokazalo tudi še marsikaj zanimivega. Poleg najcenejše ponudbe je firma Öko-Bau, ki ima za gradnjo športnih igrišč dosti referenc, naredila občini še dodatno ponudbo, ki je še Ingrid Zablatnik: „ Županj/ ni vredno diskutirati ati izdamo en milijon več ati manj“, enkrat za 1 milijon do 2 milijona šilingov nižja. Zakaj? Občina Bilčovs je po mnenju firme Öko-Bau razpisala dela za športno igrišče v vsakem oziru naddimenzionirano. Zato je podjetje na primer predlagalo, da bi travo nasejali, namesto da bi se odločili za dokončen produkt. Že samo s tem bi si občina lahko prihranila nad 500.000,- šilingov. Razlika med produkti je edinole v tem, da bi bilo treba nase-jano travo negovati za približno štiri tedne dalje kot dokončen proizvod. Nadalje je predvidena velikost športnega igrišča, ki presega 20 % najmanjše mednarodne norme in bi zato bilo zlahka možno za nekoliko zmanjšati igrišče-Prav tako je sojna luč za glavno igrišče nekaj povsem neobičajnega, ker so tekme v popoldanskih urah. Občinska odbornica EL Ingrid Zablatnik je zato torej zahtevala, da občina da pristojnemu uradu deželne vlade nalog, da ta preveri alternativno ponudbo. To bi bilo v vsakem primeru upravičeno, ker je firma Öko-Bau tako ali tako že naredila najcenejšo ponudbo in so torej špekulacije vsake vrste izključene. Čeprav bi občinski odbor s tem lahko prihranil en milijon do dva milijona šilingov, se županji kot tudi odbornikom vseh večinskih strank ni zdelo vredno, da bi o tem razpravljali. H. St. 5 Iz naših občin Borovlje: enojezično partnerstvo s Tržičem Krainer: „Napake žal ni več možno popraviti!“ Svoje razočaranje nad obnašanjem predstavnikov boroveljske občine pri pobratenju s Tržičem, je na zadnji občinski seji izrazil občinski odbornik Volilne skupnosti, mag. Peter Waldhauser. Kritiko je občinski odbor vzel na znanje, župan Krainer pa je k temu le dodal, da napake žal ni več možno popraviti. 1 * ~ 775 I >W: I Župan H. Krainer: „Kritiko slovenskega občinskega odbornika in medijev vzamem na znanje!" Mag. P. Waldhauser: „ l/ dvojezični občini enojezično govoriti o evropskem duhu je smešno!" Kakor smo poročali, se je boroveljska občina na Predvečer evropskega dne Pobratila z mestom Tržičem. Vsekakor pozitiv-no zamisel, da bi se soseda zbližala, pa je zagrenilo dejstvo, da predstavniki dvojezične koroške občine povabljenega gosta niso niti z besedo pozdravili v slovenskem jeziku. Če bi se kaj takega zgodilo na primer v Nižji Avstriji, to najbrž ne bi bilo kaj posebnega. Glede na dejstvo, da pa v Borovljah živita dva naroda in je vrhu tega tudi župan sam sposoben, da spregovori nekaj besed v drugem deželnem jeziku, pa je „spodrsljaj” možno pojmovati le kot ignoranco najvišje stopnje. Mag. Peter Waldhauser je zaradi tega na občinski seji jasno izrekel svoje nerazumevanje za tako postopanje. Besede govornikov o evropskem duhu zvenijo nekako smešne, če ob taki priliki ni samou- mevno, da soseda pozdravimo tudi v njegovem jeziku. To bi moralo še posebej veljati za občino Borovlje, ki je tudi po zakonu dvojezična občina južne Koroške. Iz protesta se mag. Waldhauser zato ni več udeležil večerne prireditve in je svojo odsotnost utemeljil občinskemu svetu s tem, da se je raje podal v manjšo druščino, kjer se je lahko z ljudmi različnih miselnosti pogovarjal brez ovir v evropskem duhu. Zaključno je Waldhauser pozval predstavnike občine, da bi v bodoče bili bolj pokončni in bi se v odnosu do soseda obnašali bolj odprto in predvsem tudi bolj tolerantno. Župan Helmut Krainer je vzel kritiko občinskega odbornika Waldhauserja kot tudi kritiko medijev na znanje in je k temu povedal le, da se je zgodila napaka, ki je žal ni več možno popraviti. Tirolčanka razstavlja v šmihelski galeriji v Prej so pri Haninu v Šmihelu gojili govedino in prašiče, danes v teh prostorih vadi šmihelska „Vautijeva“ godba. Hišni gospodar in siva eminenca godbe Stanko Vauti je obnovljene prostore dal na razpolago tudi za likovne umetnike. Tako trenutno razstavlja v „šmihelski galeriji“ Dorothea Annaili iz Halla na Tirolskem. 24-letna umetnica je bila nekaj let v Libiji, Tuniziji in Grčiji, zdaj pa jo je zaneslo v Šmihel. Ob odprtju razstave sta bila prisotna tudi „neogalerist“ Stanko Vauti in podžupan Andrej Wakounig, v sredini je umetnica Dorothea Annaili. ZELEZNA KAPLA: Volitve županA F. J. SMRTNIK: „Nekaj je v zraku -mi reagiramo“ Kandidat za župana Franc Jožef Smrtnik pravi, da se je odločil za kandidaturo, ker je prepričan, da bi kot politik, ki ni vezan na nobeno večinsko stranko, lahko dosti bolj efektivno zastopal interese vseh občanov, In to ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. F. J. Smrtnik pravi, da so socialni demokrati, ki imajo v občinski sobi absolutno večino, odločali zelo strankarsko vezano, predvsem pri nastavitvah v občinskih podjetjih. Zato vidi F. J. Smrtnik svojo nalogo kot neodvisen kandidat za župana predvsem v tem, da poskrbi za to, da se bodo delovna mesta končno razdeljevala po objektivnih in ne po strankarskih kriterijih. „Zavedam se izredne odgovornosti, ki je povezana s takšno funkcijo. Domači kraj z vsemi lepotami in posebnostmi mi je pri srcu, tako, da sem pripravljen vložiti v delo za naš kraj vso svojo moč in energijo. Sicer nimam plačanih počitnic, nobenih iz-gledov na direktorsko mesto, niti armade strankarskih se-kretarjev-pomagačev, ki bi zame delali volilni boj, toda kot doslej bom iskal kontakt z občani ter poslušal njih probleme in težave. Če bo v mojih močeh, bom pomagal,” pravi F. J. Smrtnik. Foto: Fera Rož — Podjuna — Zilja V Kazazah so pretekli teden slavnostno obhajali farni praznik, na katerem se je zbrala vsa fara. Vsi so seveda sodelovali na tomboli, katere izkupiček je šel v dobrodelne namene. Z leve: župnik Florijan Zer-goi, Martin Komar, Vilej Kraiger, navdušeni dobitnik Hubert Firja, Sabina Klokar, mizarski mojster Werner Kotnik z ženo. Na omari sloni so-organizatorka praznika Bernardka Komar. Otroška olimpiada v Vogrčah. Letošnji športni praznik škofijskega športnega društva DSG Vogrče je spet zelo dobro uspet V nogometu je zmagala ekipa iz Št. Jakoba pri Velikovcu, domačini pa so se uvrstili te na tretje mesto. V nedeljo po- poldan pa je sledila otroška olimpiada. Predsednik. DSG Vogrče Štefan Visotschnig je s svojimi pomagači pripravi! za skoraj vsakega tekmovalca pokaj tako da so otroci lahko obogatili njihove zbirke, saj menda ni Vogrjana, ki ne bi imet vsaj ducat pokalov na kuhinjski omari. Foto: Fera ČESTITAMO V Št. Vidu ob Glini sta te dni praznovala rojstni dan Tonči Wieser in Reinhard Liendl. Vse najboljše! rojstni dan Marija Kasper. Mož if1 otroci, bratje in sestre ter babica ji iz srca čestitajo. NT se pridružuje. 48. rojstni dan je praznovala Lenčka Enzi iz Črgovič. Slavljenki obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova tudi v imenu NT! V društvu upokojencev Pliberk slavijo osebne praznike tile člani: Marija Hirm iz Gornje vasi, Rok Drug s Svetega mesta, Marija Kaiser iz Večne vasi in Ernst Wölbl iz Globasnice. Vsi ostali člani in NT jim želijo sreče, zdravja in zadovoljstva! V društvu upokojencev Št. Ja; kob/R. praznujeta člana Nac Krištof in Adolf Ottowitz rojstn dan. Društvo in NT jima čestitata if želita krepkega zdravja. Dvojni praznik slavi Marica Peč' nik iz Železne Kaple. Družinski član ji želijo še mnogo zdravih in srečnihi let življenja. Visoko 91. leto je izpolnil gospod župnik Ludvik Jank na Radišah. Zlasti Radišani se mu zahvaljujejo za ves trud in mu želijo še mnogo zdravih let. Čestitkam se pridružuje NT. V Mali vasi pri Globasnici praznuje god Marija Košutnik. Vse najboljše in še mnogo dobre volje! Jubilejni 60. rojstni dan je slavij, Ivanka Polanc, bukovniška pesnici iz Činžat pri Labotu. Cerkveni zbof ■ r-i:„ -7_i_I. n. ,u~ iznn nrfl'zC* Okroglo 40. pomlad je praznovala Magrova Bernardka. Čestitamo in vse najboljše! Ris Žvabek, Oktet Suha in KPD Drava ji prisrčno čestitajo in se ji zahya ljujejo za sodelovanje. Tudi NT žel vse najboljše. Jubilejni 70. rojstni dan in god je v teh dneh slavila Helena Igerc s Kota pri Šmihelu. Za visok praznik ji otroci čestitajo ter želijo trdnega zdravja in dobrega počutja v krogu najdražjih. Voščilom se pridružuje NT. Častitljivo 80. leto je dopolnil Ro|ln. Štiftar iz Solčave v Šloveniji. Zdrav-v’ ja sreče in bočje milosti mu želij1^ Covnikovi iz Logarske doline, P' panovi iz Sel in NT. Luki Sadovniku želijo družinski člani vse najboljše za rojstni dan, zdravja, sreče in lovskih uspehov. V društvu upokojencev Podjuni praznujejo tile člani: Ludmila VVerniSČ \z Dobrle vasi, Luka Sadovnik jL Škocijana, Rok Bučovnik in Ra' ....................i» mund Hudi iz Goselne vasi ter Jože 0 Kowatsch z Metlove. Zdravja^ lfCj Osebni praznik te_dni slavi Ludvik Tomaschitz iz Železne Kaple. Družinski člani mu voščijo in želijo vse najboljše, zdravja in osebne sreče. sreče želijo ostali društveniki in NT. Se L Na Metlovi slavi EriU Bruchmayer osebni praznik. Vs' lepo in dobro želijo družinski člani i|g sorodniki. žc Na Ledu pri Rudi praznuje 35. Častitljivi 80. življenjski praznik if^ če 9. Libuško žegnanje podpira tudi odvetnik dr. Branko Perč 9050 Pliberk, 10. Oktober-Platz 15 Tel.: 0 42 35 / 26 45 Fax: 0 42 35 / 31 08 ČESTITKA TEDNA ,FOROVSKA ZALA“ hi 75 LET Vsi jo poznajo pod imenom „Forovška Zala“, sicer pa je njeno gQ pravo ime Rozalija Vauti. Že sko- |a raj pol stoletja kuha štnihelskim duhovnikom materialno hrano, ki jo le-ti poleg duhovne kajpada tu- str di potrebujejo, in zdaj skrbi kot Va desna in leva roka dekana Srien- 'ž ca za „orngo" v farovški hiši. Poj-e tolikih letih službovanja si šmi- °is belski farani farovža ne morejoPr i in predstavljati brez Zale. Za visoki °-življenjski praznik ji prisrčno če- ^ stitamo in kličemo še na mnogajjT zdrava, vesela in zadovoljna leta-j^. Za življenjski jubilej so ji čestitalihee g. dekan msgr. Kristo Srienc.k, podžupan Andrej Wakounig inprj( občinski odbornik Jože Blažej. __________________________________> 7 Rož — Podjuna — Zilja slavila Terezija Weiler iz Dobrle vasi. Družinski člani ji želijo pred-zdravja in sreče. NT se pri-in družuje z najboljšimi čestitkami. V Selah na Zgornjem Kotu pri Jakopu praznuje te dni 80. rojstni dan Ludvik Male. Slavljencu iskreči 'j0 čestitamo ob jubileju in kličemo nSe na mnoga zadovoljna, srečna in ir^rava leta v krogu najdražjih. NT Se Pridružuje. , Te dni je v Selah praznovala 25. n r°JStni dan Nadja Janežič. Za it Praznik ji čestitamo in želimo vse najboljše in osebnega zadovoljstva !n *ihe sreče v krogu dragih. Čestit-kam se pridružujeta EL Sele in NT. tj- Na Bistrici slavi osebni praznik ?lvši občinski odbornik EL Bistrica-la^mihel Jože Partl. Predsedniku ;afv®ze izseljencev želimo vse naj->f °oli§e, zadovoljstva, sreče in zdrav-čestitkam se pridružujeta EL in al - v Konovecah je te dni obhajal petnico Karl Fera, pd. Ambruž. )t'skreno čestitamo in mu kličemo še v-na mnoga zdrava, vesela in zado-jWna leta. Čestitki se pridružujejo ’iEL. SJK in NT. ^ezka Kanzian, pd. Ocijanova “°žeka, je na univerzi v Gradcu izključila študij narodopisja. Novi „mag. phil.“, absolventki . . -ke gimnazije in članici e'^eskega društva „Peter Markoji^.1' iskreno čestitajo domači, znan-1 ln prijatelji in ji želijo mnogo ve-?eli3 in uspeha v novem življenjs-(rem obctebju. NT se pridružuje. ii. 70-letnico te dni v Rožeku obha-la Ludwig Perdacher. Mnogo „Pravja, moči in dobre volje mu že-jCl° domači od blizu in daleč ter mu . ICejo še na mnoga leta. NT se „ es,itkam pridružuje. Helena Eržen iz Štebna pri ^iobasnici je te dni slavila 80. živ-pdjski jubilej. Ob tem visokem i'v|jenjskem mejniku iskreno česti-70 in želimo vse najboljše, zla-1 trdnega zdravja in božjega bla-Soslova. čestitki NT se pridružuje-a Hela in Štefan z družinama. Društvo upokojencev Pliberk če-. J!ta„k osebnemu prazniku Heleni . adče iz Strpne vasi, Mariji Žele 2QDoba in Jožetu Partlu z Bistri-1 h9- še posebno pa Rozaliji Mert z 'strice, saj slavi 75. rojstni dan. 1 puštveniki želijo vse lepo in dob-i NT se pridružuje. ib Občinskemu odborniku občine , Mica pri Šmihelu Heinzu Perna-jter njegovi ženi Petri se je rodila !Cerka Silke. Srečnima staršema jpreno čestitamo. Čestitkam se r'Pružuje EL Bistrica-Šmihel. Folklora je že del globaške kulture 20 let v Globasnici že gojijo folkloro, preteklo nedeljo so ta jubilej svečano praznovali. Med gratulanti so bile folklorne skupine iz Preddvora, iz Cirkovc, iz Žitare vasi, iz Cogrštofa, iz Medvod in Madžarske. Skupno z Glo-bašani so oblikovale popoldanski kulturni program v vrtu gostilne Šoštar, kjer se je zbrala velika množica domačinov in ljubiteljev folklore iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja. Prišel je namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler, ki je Globašanom čestital. V imenu Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze je prinesel čestitke dr. Matevž Grilc. Pobudnikom in ustanoviteljem je izrekel besede priznanja, aktivnim pa je čestital, da s svojim delom kljubujejo današnji masovni zabavi in s tem pomagajo ohranjevati zelo pomemben del slovenske kulture. Dr. Grilc pa je tudi poudaril, da Globašani v vsakdanjem življenju dokazujejo, da narodna skupnost ne živi samo od kulture, ampak da se samostojna zna razvijati tudi na političnem in gospodarskem področju. Pozdravne besede je spregovoril tudi domači župan Albert Sadjak. Na slavnostni pirireditvi je nastopila po dolgih letih spet prvotna glo-baška folklorna skupina, lahko bi jih imenovali pionirje globaške folklore. Danes deloma že njih otroci sodelujejo v folklorni skupini, ki je s to prireditvijo dokazala, da se za kulturo v Globasnici v prihodnje ne bo treba bati, saj iz leta v leto rodi nove cvetove. Zaslužni sodelavci društva so ob tej priliki dobili podeljena častna priznanja. S. K. Z Gradiščanske so prišli tamburaši iz Cogrštofa. Na stiki jih vidite na povorki skozi vas, na slavju pa so čestitati domačinom s košem steklenic gradiščanskega vina. Slike-Fera 8 Reportaža Reportaža l^r metija je za koroške raz-1^ mere srednje velikosti, I % bolj hribovska in nerodno razparcelirana. Od desetih hektarov obdelovalne zemlje so 4,2 ha njive, 3 ha pašniki, preostalo so travniki, ki jih dvakrat na leto kosijo in tretjič popasejo. 3,5 ha zemlje ima trenutno še najetih. Kmet in njegova žena opravljata vse delo, mama malo pomaga v hiši, tri deklice pa so še premajhne, da bi poprijele za delo na kmetiji. Miškulnikovi sodelujejo z neko drugo družino, ki prideluje na 0,5 ha veliki njivi zelenjavo. Naš tednik: Kaj so delali naši kmetje narobe, da jim vi, biokmetje, zdaj pamet solite? Miškulnig: Naši predniki so pametno kmetovali in smo se od njih marsikaj naučili. Kmalu po vse, za kar je lega kmetije ugodna. Začenjamo z deteljo, da zemljo čistimo in jo obogatimo z dušikom. Sledi koruza ali zelenjava. Tudi krompir lahko sadimo zdaj ali naslednje leto. Nato sejemo zimsko žito (ozimino) in jaro žito. Zelo pomembno je gnojenje. Sam gnoj sme samo svež na njivo. Ponavadi pa ga kompostiramo (s slamo, listjem, žagovino) in kompost raztrosimo jeseni kar na njivo. Spomladi samo še razrahljamo zemljo; podorjemo samo svež gnoj. Gnojnica mora biti skrbno prezračena in obogatena s kisikom, da njene kisline rastlinam ne morejo več škodovati. Strogo prepovedano je dodajati umetna gnojila ali škropiti s strupi proti plevelu. Plevel mehanično odstranimo, kolikor je treba. pa jih samo toliko, kolikor potrebujemo zase. Ali se da pri takem načinu kmetovanja živeti od kmetije? Kmetija srednje velikosti lahko preživlja družino. V prvi vrsti gledamo, da pridelamo vse, kar sami potrebujemo za življenje. To pomeni, da sladkamo z medom, meljemo žito in pečemo kruh, imamo dosti zelenjave in krompirja, uživamo veliko mleka in mlečnih izdelkov, imamo tudi nekaj sadnih dreves in orehov. V ta namen morajo biti na kmetiji rastlinjak, čebelnjak, hišni mlinček, dobra klet in kašča. Prodajamo vse vrtse žita (rž, pšenico, oves, pero) in različne mlečne izdelke (skuto, sire). Potrebna je organizirana, neposredna prodaja s kmetije, kmalu pridobi kmet lepo število stalnih strank. Prodajamo tudi teleta, predvsem Obisk pri biokmetu Mihu Miškulnigu, pd. Kržeju, v Branči vasi/Bilčovs Kmet živi za kmetijo in od kmetije vojni pa so naše hribovske kmetije začele razpadati. Mladi ljudje so silili v mesto, kjer so našli boljši zaslužek, mehanizacija je zapeljala kmete, da so v večji meri obdelovali samo njive oziroma gojili monokulture. Manjši zaslužek jih je prisilil, da so z umetnimi gnojili izčrpavali zemljo tako močno, da jih ni mogla več preživljati. Edino rešitev iz tega začaranega kroga vidim samo v tem, da spet vračamo zemlji, kar nam daje, da se kmet spet poveže z naravo, jo opazuje in spoštuje, to je skratka biološko kmetovanje. V čem se vaše delo razlikuje od dela povprečnega kmeta? Marsikaj spet delamo tako, kakor so delali že naši predniki, v marsičem pa smo danes napredovali. Živina je večji del leta zunaj na paši, da si sama poišče, kar ima najraje. Pa tudi v hlevu ima dovolj prostora, da se lahko giblje. Mlado govedo sploh ni več privezano. Na njivah je obvezno kolobarjenje. Zato kmet spet prideluje Malo je še takih kmetov, ki jim pade kmetija v naročje, še manj takih, ki jo vzamejo v naročje in jo čuvajo kot dragocen zaklad. V povračilo jih kmetija preživlja z družino vred, jim daje zdravje in veselje do življenja. Eden redkih — edini v Branči vasi in eden izmed desetih v Bilčovsu — je Miha Miškulnig, ki tudi uradno kmetuje biološko. Kmalu potem, ko skali, povlečemo z brano, ki ima ostre konice (strgalnik), pozneje pa okopavamo in osujemo, kakor so to delali naši predniki. Vsaj po videzu je vaše govedo zelo lepo, rejeno in zdravo. Kako ga krmite na primer pozimi? Živina dobiva samo rastlinsko hrano. Kolikor je mogoče, svežo travo; pozimi pa seno in silažo (detelja, koruza). Ne dodajamo ne žita ne močnih krmil. Krave — imamo lisasto in kombinirano pasmo, obe imata dobre mlekarice — dajejo 20—25 litrov mleka na dan in to zadostuje. Prašičem dajemo žito, krompir, zelenjavo, poleti jih tudi spustimo ven na svežo travo. Kure nes-nice krmimo zelo dobro, imamo junčke; junice obdržimo za lastno rejo. Kdor živi blizu mesta ali ima ustrezno prodajno mrežo, se lahko ukvarja tudi z gojenjem in prodajo zelenjave. Mora pa jo imeti vse leto (kuhinjske dišave in začimbe, redkvice, korenček, stročji fižol, kumare, paradižnik, rdečo peso, repo, sveže in kislo zelje, endivijo itd.). Za uspešno prodajo bi bilo nujno potrebno, da bi sodelovalo več kmetov, ki bi si razdelili pridelo vanje raznih pridelkov. Še bol zaželeno bi bilo, da bi sami orga nizi rali stik z odjemalci, to je ne posredna prodaja (kmečki trg lastne trgovine, prodaja na domu ali dostava). Tudi sodelovanje z gostinstvom in turizmom še peša. Žal je na Koroškem premalo zanimanja za biološko kmetovanje, tudi pri slovenskih kmetih. Pri DR. EDI GOBEC nas je 3,4 %, na Tirolskem na primer 26 % kmetov, ki obdelu-; jejo zemljo na naravni način. Ko bomo v EU, bo tudi podpora višja (zdaj znaša povprečno 22.000 šilingov). Prepričati je treba tudi še odjemalce, da so edino naši pridelki nadporečni-KIS se sicer trudi in spodbuja tudi naravno kmetovanje, a odmeva je premalo. Zadnje čase kmetje na Koroškem s strahom mislijo liteta naših izdelkov. Žal so k metna spremembe v evropskerr jg drugod to že spoznali in so gospodarstvu. Je vaš način bolje pripravljeni na veliki evrop-kmetovanja možna rešitev? ski trg kot pri nas. Naravno kmetovanje je nujnost} Mnogi kmetje se bojijo strogih že zato, ker narave ne moremo! Predpisov za priznanje naziva izkoriščati v nedogled. Človek} biološko kmetovanje: dovolj pro-mora z njo in za njo živeti. Vedeti štora za živino, 200 dni paše na mora, da mu narava nudi vse, ka(: Prostem, nobenih umetnih gno-potrebuje za preživljanje. V ev- iil, herbicidov ali antibiotikov, toč-ropskem merilu bo odločala kva- M podatki o načinu in poteku dela in o količini pridelkov, uporaba neprepariranega semena, kompostiranje in zračenje gnojnice, da naštejem le najpomembnejše. Vabim pa vse kmete, da se zanimajo za naravno kmetovanje in vse porabnike, da poskusijo in naročajo naše pridelke: Miha Miškulnig, Branča vas 2, 9072 Bilčovs, tel.: 0 42 28/31 51. Podvigi ameriških Slovencev V knjigi Slovenian Heritage (Slovenska dediščina) je Slovenski ameriški raziskovalni center predstavil tudi ameriškega Slovenca Jožefa M. Zlatoperja, ki je začel svojo kariero kot rudar, nadaljeval kot knjigovodja in zaključil kot podpredsednik velike ameriške tvrdke Lubrizol Corporation. Še zanimivejši pa je vzpon njegovega sina Ronalda, ki smo ga prvič spoznali kot mornariškega bojnega pilota v Vietnamu in mu sledili kot učitelju pilotov in koordinatorjev številnih mornariških programov. V Zalivski vojni je bil nato poveljnik mornariške bojne skupine USS Ranger, ki je odločilno pomagala zagotoviti zmago nad iraško vojno mornarico. Po povratku v Ameriko se je povzpel na še višji položaj kot podad-miral (vi-ceadmiral) in šef oddelka U.S. Navy Personnel, kjer je vodil administracijo za vse uslužbence ameriške vojne mornarice. Dne 6. avgusta letos pa je prevzel kot polni ameriški admiral (s štirimi zvezdami) vrhovno poveljstvo ameriške vojne mornarice na Pacifiku, obsegajoče vse enote od Kalifornije do Južne Koreje, Japonske in Avstralije. Na slavnostni prevzem poveljstva na letalonosilki USS Carl Vin-son v Pearl Harborju na Havajih sta prišla tudi Ronaldov oče Jožef z materjo Marijo. Tako Opozarjamo, da še vedno zbiramo gradivo o pomembnih slovenskih uspehih po vsem širnem svetu. Kdor bi pri tem za narod tako važnem delu želel pomagati, naj, prosimo, pošilja informacije, časopisne izrezke (z imenom lista in datumom izdaje), slike, naslove in napotke na naslov: Prof. Edi Gobec Slovenian Resarch Center of America, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092 USA se komaj 52-leten sin slovenskih staršev, ki se pri vsem tako odgovornem delu tudi pridno uči slovenščine, uvršča med najslavnejše slovenske admirale v Evropi ih Ameriki. Vse bolje se v Ameriki uveljavlja tudi slovenska slikarka in kiparka Lilian Brulc, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot kiparko spomenika slovenskim rudarjem v Iron World, Minnesoti, in ilustratorko knjig Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra ter občasno sodelavko pri Slovenski ženski zvezi. Njen že napisani življenjepis s pregledom vseh pomembnejših stvaritev bo izšel v naši seriji o slovenskih us-pešnikih v svetu. Sedemnajstega junija je Brulčeva na svoji razstavi v umetnostnem muzeju na državni univerzi v Mil-waukeeju, Wisconsin, dobila tudi Nagrado za zasluge (Award of Merit) od Slovenskega umetnostnega sveta. Njena monumentalna dela najdemo širom po Ameriki, pa tudi v Panami in drugod. Zadnjo številko umetnostne revije Christianity and the Arts pa že na platnici krasi njena slika „Women of Faith" (žena vere), medtem ko ji je urednica Marci Whitney-Schenck posvetila uvodni članek, skupaj z več reprodukcijami izjemno močne umetnosti gospe Brulc. 10 Naš gost Letos praznuje restavracija Juenna svojo 25-letnico obstoja. Ob tej priliki smo se pogovarjali z ustanoviteljem in bivšim lastnikom Alojzem Gregoričem st. o strašnih težavah, ki so mu jih delale razne oblasti in institucije pri uresničitvi prve slovenske restavracije v Podjuni. V tem času pa ni samo vršil odločilne funkcije v okviru gospodarskih ustanov, Enotne liste in SKD Globasnica, ampak je bil eden izmed stebrov, ki so preprečili, da v Globasnici ni zamrla slovenska beseda. Bistven je njegov prispevek k mišljenju, da brez gospodarske podlage in politične samostojnosti ne more preživeti nobena številčno še tako močna manjšina. Brez gospodarske podlage in politične samostojnosti manjšina ne more preživeti Ime: Alojz Gregorič st. Starost: 59 let Poklic: upokojenec in bivši lastnik restavracije Juenna Z Alojzem Gregoričem st. se je pogovarjal Bernard Sadovnik Naš tednik: Zakaj ste se pred 25 leti odločili, da zgradite Juenno na kraju v Čepičah, kjer takrat ni biio nobene hiše in nobene infrastrukture? Alojz Gregorič: Pri svojem političnem udejstvovanju v okviru samostojne liste Slovencev v Globasnici sem pri hišnih obiskih za občinske volitve vedno bil vprašan, ali lahko naša lista zagotovi delovna mesta. Predvsem so me občani opozorili na to, da imajo socialdemokrati lastne tovarne in dovolj delovnih mest. To je bil tudi vzrok, da se je veliko naših ljudi moralo odločiti za delovno mesto, ki je bilo tudi takrat odvisno od večinske stranke. Mi Slovenci kot kmečki živelj pa tega nismo imeli. Brez gospodarske podlage ni bilo možno uspešno obstajati. Tako sem se odločil, da zgradim slovensko gostilno oz. restavracijo in s tem zagotovim vsaj sedem ali osem delovnih mest v naši občini. Tudi prepričanje, da potrebuje slovenska narodna skupnost kvalitetno restavracijo, kjer je slovenska postrežba in kjer vlada prava domačnost, me je gnalo v ta projekt. Čeprav mi je rajni prof. Joško Hutter ponu- jal zemljišče v Globasnici, sem ubral to pot, ker nisem hotel biti dodatna konkurenca našim že obstoječim slovenskim gostilnam v centru Globasnice. Kakšne so bile težave na začetku gradnje? Zemljišče na Dobrovceh je bilo v lasti vaške skupnosti iz Male vasi, ki sem ji jaz predsedoval. Prepričan sem, da bi mi ga ne bi bili prodali, če bi odbornikom bil povedal, da ga kupim jaz za svoje namene. Tako sem jim samo povedal, da imam kupca, ki noče biti imenovan do zaključenega nakupa zemljišča. Drugi problem je bil ta, da tam ni bilo ne vode ne toka in ne telefona. Pliberška in velikovška KELAG mi nista dovolili priključka. Šele direktor v Celovcu mi je dovolil priključek pod pogojem, da celotno gradbeno delo in vse stebre od Štebna do Čepič sam financiram ter s svojimi rokami postavim. Tudi pri vodi mi je vodovodna zadruga povedala, da ni možno, da bi voda tekla v Čepiče. Kljub temu sem vztrajal in na lastno režijo kopal ter osebno napeljal vse cevi do Čepič. Tako so vaščani iz Čepič za priključek plačali samo šil. 7.000.-. Pri tem sta me močno podprla Kogojeva družina in Štefan Gregorič. Tudi za telefon sem moral sam iz Male vasi do Čepič postaviti vse stebre ter skopati skupaj z g. Jožapom vse potrebne jame. Največje težave pa sem imel zaradi okrajnega gla- varstva, ki je občini prepovedalo, da mi dajo gradbeno dovoljenje. Z županom Josefom El-bejem sva se takoj peljala v Celovec k Tischlerju, kjer so izdali gradbeno dovoljenje proti volji okrajnega glavarstva. Tudi cestna uprava ni dovolila dovoza od glavne ceste do restavracije. Vse to pa samo zaradi tega, ker sem kot Slovenec želel graditi slovensko gostilno. Z vztrajnostjo in trdno voljo smo Juenno otvorili in uspešno vodili skozi dvajset let. Tudi danes je naša restavracija kraj srečanja za vsakogar in vabi vse goste ne glede na jezikovno raznolikost. Dvajset let ste tudi vodili Volilno skupnost oz. Enotno listo v Globasnici. Zakaj se niste integrirali v večinske stranke? Moje geslo je vedno bilo, da je potrebno ohraniti politično samostojnost. Če smo samostojni, smo za večinske stranke partnerji, če se integriramo v stranke, smo posamezniki brez veljave. Osebno me je takrat nagovoril Lubas, da bi se vključil v socialdemokratsko stranko in tako postal župan v Globasnici. Jaz pa sem odklonil. Ravno tako je trajal razgovor z najvidnejšim tedanjim predstavnikom koroške ljudske stranke, ki me je tudi nagovarjal, da vstopim v stranko, samo tri minute, ker mi je odkrito povedal, da za govoriti v stranki ne bi imel nič. Integracija pa je zaradi močne odvisnosti od delovnega mesta pomenila za veliko naših ljudi po sili asimilacijo. Ob tem pa sem se zavedal, da je tudi potrebna gospodarska moč in se močno udejstvoval za ohranitev in okrepitev domače Zadruge in Posojilnice. Moja takratna ideja je bila, da obogatimo našega kmeta. To mi je uspelo. Danes pa za kmete ne vidim alternative. Ko občinski odbornik in podžupan samostojne liste se nikoli nisem sramoval samostojnega političnega delovanja in skupaj z drugimi „trdnjavami” zgradil v Globasnici močno slovensko frakcijo. Kot dolgoleten predsednik j SKD Globasnica ste pred- j vsem organizirali nešteto iger, kot na primer pasijon. Zakaj ravno odrska dejav-nost? To so bili tihi uspehi, ker sem se zavedal, da samo z branjem vlog in uprizoritvijo iger lahko izboljšamo znanje slovenščine. Govoriti lepo slovenščino je bilo geslo mojega kulturnega delovanja. Priznati moram, da so me naučili slovenščine g. Rovari, ki so v Globasnici vodili pravo revolucijo. Nešteto iger smo naštudirali, Podejov oče pa so nam vedno slikali vse kulise. Včasih smo dve igri naenkrat študirali. Omenil pa bi rad, da je naš tedanji tajnik Janez Lesjak skrbel za to, da ima danes mladi rod zapisnik, ki je zgleden in zgodovinsko potreben. Tudi njegovo delovanje je privedlo k uspešnemu razvoju društva. 11 Kultura Srečanje vižark in vižarjev na Svetem mestu Sv. Peter je bil letos naklonjen vižarjem na Svetem mestu. Kajti eno uro pred prireditvijo je še močno deževalo, nato pa se je prikazal lep nedeljski popoldan. Vižarji, domačini in gostje iz daljnih krajev Avstrije in Slovenije so številne navzoče dobro zabavali. Kot vsako leto je mag. Jokej Logar hudomušno povezoval in tako doprinesel važen del k vese-iemu razpoloženju. Da smo se vsi dobro počutili, pa je Poskrbela tudi Pongratniko-Va družina, ki je postregla z odlično jedjo in pijačo. Pri-reditelj KPD „Drava“ seje še Posebno veselil številnih obiskovalcev društva upokojencev iz Pliberka. Zani- mivo je, da na tej prireditvi vedno spet nastopajo „novi“ vižarji in vižarke. Prireditev pa je tako uspešna predvsem tudi zaradi nastopov domačih vižarjev. Letos so to bili: Hubert, Pepej, Annemarie in Albert Krop, Micka in Štefan Skubl, Marija in Hedwig Nachbar, Francka Lubas, France Klemenjak pd. Ko-metar in Gregor Maček. Pripovednik Rok Drug, pd. Ar-novt, se je k veselju navzočih prav tako javil k besedi. Vsaka vas ima svoj glas — Libeliče Zanimiv projekt opisa Ijud-ske narodopisne in krajevne Rodovine vasi Suha je mag. ^ortej Logar predložil lansko 'eto v okviru serije „Vsaka vas '^a svoj glas“. Serija je popečena predvsem ljudski 9lasbi Podjune. Nekoč zdru-^eni občini Suha in Libeliče tvorita najvzhodnejši del Podane. Zato je bilo potrebno za 'Zpeljavo celotnega projekta vključiti tudi Libeliče. Sedma knjiga „Vsaka vas ima svoj Prišli so od marsikod, iz Koroške in drugih delov Avstrije, iz Slovenije in raznih drugih držav, skratka, od vsepovsod, kjer živijo in ustvarjajo sodelavci založbe Wieser. Predvsem pa je prišlo spet, kakor že leta poprej, veliko sosedov in domačih znancev od blizu in daleč. Bil je pravi živžav, dobra jedača in pijača sta samo še podkrepili prijetno razpoloženje. Morda je mogel ta pa drugi, ker živi v krajih pod silo in gorjačo ob- Avtor knjige „Vsaka vas ima svoj glas“ mag. Bertej Logar. lastnikov, katerim človekove pravice, svoboda in dostojanstvo drugače mislečih in drugorodnih niti zadnja briga niso, tukaj v sproščenem pogovoru in v objemu gostoljubja pozabiti vsaj za trenutke tegobe in bridkosti; in če jih že ni mogel pozabiti, se je vsaj mogel odmakniti med ljudi, ki so naklonjeni njegovim prizadevanjem. Založniku Lojzu Wieserju vse priznanje, ne le za poklicno dejavnost, marveč tudi za glas“ bo vsebovala celo vrsto zanimivih ljudski pesmi in godčevskih melodij. Priložena bo tudi kaseta. Poleg tega je avtor pripravil skupaj z nekaterimi sodelavci obširen zgodovinski in narodopisni prikaz tega območja. Knjiga in kaseta bosta izšli predvidoma konec septembra v Celovcu. Izdajatej je Krščanska kulturna zveza. to, da je spet spravil na Dob-ravčev vrt v Čahorčah toliko različnih ljudi. Včasih je že bilo, kakor da bi človek doživljal - v najboljšem pomenu -pravo babilonsko jezikovno zmešnjavo, toliko različnih jezikov se je tam govorilo. Pa še za nekaj mu čestitamo. Julija meseca je postal oče hčerke Klare Milene. Čestitamo seveda tudi materi Martini, mali rojakinji pa želimo vse najboljše za življenje. KULTURNI TELEKS IN TERMINI „Mož iz La Manche“ je navdušil publiko Mestnega gledališča v Celovcu. Sedaj se vrne: Karl Merkatz si bo zopet nadel viteško opremo in smuknil v vlogo „viteza žalostne podobe“ ter jezdil proti vetrnim mlinom in drugim sovražnikom. Od 19. avgusta naprej bo na sporedu spet osem predstav. „Otroci na oblast” je letošnje vodilo Collegia Capriccia. Že četrtič se prireja z otroki kreativni projekt, letos prvič z mladinskim orkestrom. Za musikal „Mir na tem svetu“ vadi 54 mladih do 16 let. Premiera je danes v Delavski zbornici, ponovitvi pa sta v soboto, 20. in v nedeljo, 21. avgusta. Zapisali so se countryu in glasbi z Divjega zahoda -bluegrassu, folku, hillibillyu in gosplom. S.C.C.C. se imenuje skupina in je preprosto kratica za „Salt Creek Cripple Crackers”. Nastopajo: 18. avg. ob Habnerškem jezeru, 20. avg. v celovškem Mini-mundusu, 1. sept. ob Habnerškem jezeru, od 2. do 4. sept. v Rattendorfu pri Šmohorju, 16. sept. v Delavski zbornici, 23. sept. v beljaški Delavski zbornici in 1. okt. na Novem trgu v Celovcu. Še preden je prva koroška deželna razstava zaprla vrata, že razmišljajo o naslednji v letu 2001. Poleg Borovelj in Brež se zanjo poteguje tudi Celovec. Mestni svetnik Ebner je že najavil tematiko - razvoj mest - pod naslovom „Stanovska Koroška -Mesto v novem veku“. To naj bi bila nadaljevanka deželne razstave v Brežah 1999, ki bo nosila naslov „Mesto v srednjem veku“. Osvetljena naj ne bi bila le zgodovina, temveč naj bi bile nakazane tudi smernice mesta Celovec za prihodnost. Kobariški muzej - pomnik človeštvu - je I. 1993 prejel nagrado Sveta Evrope za evropski muzej leta. Posvečen je dogajanju med prvo svetovno vojno na Soški fronti (1915-1917), natančneje „čudežu pri Kobaridu“, kakor so poimenovali 12. soško bitko (največji spopad avstro-ogrskih in italijanskih vojsk z zmago Avstro-Ogrov). Obisk je priporočljiv. Založnik Wieser spet priredil čahorški semenj T A T E D E N V R A D I U PETEK, 19. avgust Kulturna obzorja. SOBOTA, 20. avgust Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 21. avgust 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (Jože Kopeinig, rektor Sodalitas v Tinjah). 18.10—18.30 Za vesel konec tedna. ...... PONED., 22. avgust „Mi kristjani na grasdbišču Evrope“ — romanje treh dežel pri Sv. Hemi. ■■ wmtmmmmmm I TOREK, 23. avgust Partnerski magazin. 1__________ • I .. ... SREDA, 24. avgust Društva se predstavljajo. Večerna: Glasbena. ČETRTEK, 25. avgust Rož — Podjuna — '_________________________________________________________________________________________________________________ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/ 514300-20/21/22, faks: 0463/51430071 24. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI Vsakoletna likovna kolonija, v kateri sodelujejo otroci iz Porabja, Primorske in Koroške, bo letos od 21. do 27. avgusta 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. letom starosti. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.: zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT. Nedelja, 21. avg., ob 12.30 v TV 2 — Poned., 22. avg., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki: • Tri leta po vojni je embargo na orožje še vedno veljaven • „Mi kristjani na gradbišču Evrope" — Romanje treh dežel pri Sv. Hemi pri Globasnici • Klub prijateljev lova praznuje 30-letnico • Folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva Globasnica s sedaj že tretjo generacijo • S kolesom k prijateljem sosedom v eno najlepših alpskih dolin • SAK:Flavia Solva Dom v Tinjah Od nedelje, 28, avgusta, do sobote, 3. septembra 1994 Izobraževalno potovanje MESTA, GRADOVI in SAMOSTANI na Češkem, nem. Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 29. avgusta, od 9. ure do nedelje, 1. sept., do 13. ure SUKANJE IKON Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas od nedelje, 4. sept., od 18. ure do srede, 7. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike IMENUJEM VAS PRIJATELJE Vodi: p. Tarzicij Kolenko OFM, Ptuj od srede, 7. sept., od 18. ure do sobote, 10. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike, nem. DUHOVNIŠKO POSLANSTVO — ŽIVETI V VSAKDANU Vodi: škofov vikar msgr. Anton Berger, Dunaj od petka, 16. 9., do ned., 18. 9. 1994 ROMANJE V ASSISI — na kraje sv. Frančiška in sv. Klare Duhovno vodstvo: p. Placid Prša, kapucin v Celovcu, in Jože Kopeinig od nedelje, 25. sept., od 18. ure do srede, 28. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike S TEBOJ, GOSPOD Vodi: p. Lojze Markelj DJ, Ljubljana od srede, 28. sept., od 18. ure do sobote, 1. okt. 1994, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike DA BI IMELI ŽIVLJENJE Vodi: prav. Polikarp Brolih od nedelje, 23. okt., od 18. ure do sobote, 29. okt., do 13. ure OSEBNO VODENE DUHOVNE VAJE Vodi: p. dr. Lojze Bratina DJ, Ljubljana Svete Višarje Do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah. RAZSTAVE Galerija Rožek RAZSTAVA Konrada Kollerja je odprta do 4. septembra 1994, od srede do nedelje med 15. in 18. uro V petek, 26. avgusta, ob 19. uri bo sedmi večer v ciklu PRIBLIŽEVANJE - POSREDOVANJE UMETNOSTI Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Kostanjevica RAZSTAVA VALENTINA OMANA v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos. Šmihel RAZSTAVA — gallery ’anin Razstavlja Dorothea Annaill (oljnate slike). Razstava je na ogled do 4. septembra 1994, ob sobotah in nedeljah med 18. in 21. uro. Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 10. sept. 1994, od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure! Begunje V Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem ta čas razstavlja filozof in slikar Emil Tomaš-Thomas. Beljak Do 27. avgusta v galeriji Frei-hausgasse v Beljaku razstavlja Kiki Kogelnik. Razstava je odprta od ponedeljka do petka, 10.00—12.30 in 15.00-18.30, v soboto 9.00—13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Obirsko 12. TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 21. avgusta 1994, ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Za razvedrilo bo poskrbel „Ertl Trio" Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 28. 8. 1994, ob istem času! Št. Jakob v Rožu KONCERT — Čar panske flavte Nastopa: Constantin Moto! iz Romunije Čas: v četrtek, 25. 8. 94, ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu v Fč Prireditelj: Katoliška prosveta v št. Jakobu Qj Mednarodna TREH DEŽEL prireditev Avstrije, Italije in Slovenije v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah v soboto, 20. avg. 1994, ob 20.30 Nastopajo: Ansambel Slovenski muzikantje Ingrid Bergeman, avstrijska prvakinja v jodlanju Folklorna skupina SRD Zarja iz Železne Kaple Bergland Duo Ljudski godec J. Elizej iz Čedada Marta Malan, pevka s Tržaškega Pevka Helena Blagne Ansambel Mira Klinca Sestre Kolenc iz Vač, recitatorke Ansambel Mesečniki iz Ljubljane Humorista Jože Robida in Jože Kranjc Program bosta vodila TV napovedovalca Mojca Bla-žej-Cirej in Janez Dolinar. Prireditelji vabijo koroške Slovence na prijetno srečanje-Opozarjajo, da je obisk prireditve možno in ugodno povezati Z ogledom cvetličnega parka arboretum — Volčji potok, ki slovi kot eden najlepših parkov v Sloveniji, slamnikarske razstave tirolskih obrtnikov ter Železne jame in grada Krumperk. Če bo zadosti zanimanja za udeležbo, bo vozil na prireditev v Domžale avtobus. Cena: šil. 100,— vstopnice za glasbeno prireditev, šil. 60,-" vse ostale vstopnine; stroške za prevoz z avtobusom pri zadostnem številu interesentov krijejo prireditelji. Prireditev je ob vsakem vremenu. Informacije: Krščanska kulturnS j zveza v Celovcu, tel. 0463 / 51 62 43- ________________________________1 Prireditve / Oglasi 13 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO KOČNA V SVEČAH hortus musicus Celovec—Klagenfu rt Glasbena komedija z lutkami (Orazio Vecchi — 1594) L’Amfiparnaso 8- septembra, ob 20. uri pri Adamu v Svečah Izvajalci: Hildegard Wiener-Einauer (sopran), Eva Ötsch (sopran), Günther Mattitsch (alt), Helmut Unterkofler (tenor) in Dietmar Ficki (bas) Soprireditelj: Krščanska kulturna zveza Prisrčno vabljeni! V OKVIRU 14. SVEŠKEGA SLIKARSKEGA TEDNA od nedelje, 4., do sobote, 10. septembra 1994 vam nudi Slovensko prosvetno društvo Kočna 1. Izdelovanje punčk (pon,—pet.: 14.00 do 18.00) — z Roswitho Wulz Za ta tečaj prinesite s seboj ostanke različnih blagov, čipke in šivalne potrebščine Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah TRI TEČAJE: 2. Barvna monotipija (pon—pet.: 14.00 do 18.00) — s Hugom Wulzom Za ta tečaj prinesite s seboj 3 čopiče: 1 širok čopič, 1 tanjši in 1 debelejši. (Kaj je monotipija? — Grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne.) Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah 3. Popoldnevi za otroke (to.—pet.: 14.30 do 16.00) - Otroci, prinesite svoje barvice (vodne barve, voščenke, . . . )! Kraj: Stara šola v Svečah nr I N Das Bundesminjste-rium für wirtschaftliche Angelegenheiten in Wien, hat mit Bescheid Zhl.36.913/15-X/11/94, vom 11.8.1994, der KELAG eine Erhöhung der Preise für Stromlieferungen und damit zusammenhängende Nebenleistungen ab Zustellung, das ist per 12.8.1994, um 2,46 Prozent auf die derzeitigen Preisansätze, gestattet. kelag STROM ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt Srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra, ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu svoj REDNI OBČNI ZBOR. Kakor v minulih letih, tako bo občni zbor tudi tokrat povezan z družabnim srečanjem. Prireditev bodo s kratkim kulturnim sporedom popestrili domači pros,-vetarji. Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, v prijetni domači družbi pa se bomo pomenili tudi o današnjih vprašanjih. Zveza slovenskih izseljencev o POSOJILNICA-BANK Nova stomatološka ordinacija —f Bilčovs—Hodiše—Škofiče DR. STOM. VLADIMIR LAPČEVIČ Kranj, Tomšičeva 2, tel.: 00386064/214231 Iščemo nameščenca • Nudimo vse zobozdravstvene storitve Pogoji: • Najsodobnejši materiali • obvladanje obeh deželnih jezikov • Vrhunska kvaliteta, hitra izdelava, • in odslužen vojaški rok! izredno ugodne cene. Prošnje z življenjepisom pošljite do 24. avgusta 1994 na Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.00 POSOJILNICO-BANK ali od 13.00 do 19.00 izmenično tedensko. 9072 Bilčovs 33 Po dogovoru lahko tudi v sobotah! 14 Sport PODLIGA VZHOD: Globasnica - Šmihel/L. 0:2 (0:1) Globasnica: Matavž 2, Hren 4, Fera 3, Silan 2, G. Sadjak 3, Micheu 3, Kert 3, Dlopst 3, Kordesch 2 (60. Tratar 3), Pas-terk 2 (75. Sturm 0), Rleschgatternig 3; Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Gajšek (povprečen) Bilčovs - Vetrinj 4:0 (2:0) Bilčovs: Slapnig 4, Rajnovič 5, Schle-mitz 0 (25. min. izključen), Fister, 3, Dur-nig 4, Kuess 5, Paulitsch 5, Quantsch-nig 5, Smeraldo 5, Schriefl 5; Kotmara vas: 250 gledalcev Sodnik: Stotter (dober) Strelci: Smeraldo (10.), Paulitsch (42.), Quantschnig (49.), Schriefl (73.) Rdeči karton: Schlemitz (25., prekršek) 1. RAZRED D: Sele - Eitweg 4:5 (1:3) Sele: Silvo Užnik 3, Sigfrid Užnik 3, Božič 2, F. Oraže 4, M. Mak 4, Z. Oraže 3 (60. Gregorič 3), Hribernik 4, Travnik 3, A. Mak 3 (46. Dovjak4), A. Oraže 3, Maver 4; Sele: 150 gledalcev Sodnik: Obwurzer (povprečen) Strelci: Hribernik,Travnik, Dovjak, Maver Podkrnos - Šmihel 1:1 (0:1) Šmihel: Leitgeb 5, Lutnik 4, Polzer 4, H. Motschilnig 4, Karner 4, Buchwald 3, Krewalder 3, Grubelnik 3, Ch. Gros 3, W. Motschilnig 3; Podkrnos: 150 gledalcev Sodnik: Radi (dober) Strelec: Buchwald Št. Pavel - Dobrla vas 13:0 (5:0) Dobrla vas: M. Lesjak 2 (46. Einwaldner 2), Jörg 2, Karel 2, Rudolf Marin 2, Wer-nitznig 2, Zunder 2, Mišic 2, Herburger 2 (30. Sienčnik 2), Robert Marin 2, Schippel 2 (46. Lesjak 2), Radjiv 2; Št. Pavel: 100 gledalcev Sodnik: Wurnig (dober) Železna Kapla - Labot 7:2 (4:1) Železna Kapla: Magič 4, Germadnik 4, Köck 4, Schorli 4, Lippusch 4, Reinwald 4, Baloh 4, Schurtl 4, Wiecher 4, Sporn 5, Grubelnik 4 (46. F. Ošina 4); Železna Kapla: 150 gledalcev Sodnik: Koller (dober) Strelci: Sporn 4, Ošina 2, Wiecher PODLIGA VZHOD 1. Bilčovs 3 2. Velikovec 3 3. Šmihel/L 3 4. Metlova 3 5. Liebenfels 3 6. Št. Lenart 3 7. Pokrče 3 8. Ruda 3 9. Žitara vas 3 10. ASK 3 11. Mostič 3 12. Globasnica 3 13. Vetrinj 3 14. Klopinj 3 3 0 0 7:1 6 2 1 0 3:0 5 2 0 1 8:2 4 1 2 0 4:2 4 111 3:3 3 111 3:3 3 030 2:2 3 030 2:2 3 111 3:5 3 0 2 1 1:2 2 021 3:5 2 1 0 2 2:4 2 1 0 2 4:10 2 0 0 3 1:5 0 4. krog f20./21. 8. 941: Bilčovs - Globasnica, Vetrinj - Liebenfels, Mostič - ASK, Klopinj - Pokrče, RudaŽitara vas, Velikovec - Metlova, Šmihel/L. - Št. Lenart/L. I. RAZRED D 1. Grebinj 2. Podkrnos 3. Št. Pavel 4. Sele 5. Galicija 6. Železna Kapla 7. Št. Andraž 8. Eitweg 9. Šmihel 10. Frantschach II. Vovbre 12. Labot 13. Šmarjeta/R. 14. Dobrla vas 3 2 1 0 6:0 5 3 2 1 0 8:3 5 3 2 0 1 18:6 4 3 2 0 1 8:5 4 3 2 0 1 4:3 4 3111 9:8 3 3 0 3 0 7:7 3 3 111 7:7 3 3111 3:3 3 3 111 3:3 3 3 1 0 2 4:5 2 3 1 0 2 8:12 2 3 0 1 2 3:6 1 3 0 0 3 2:21 0 4. krog f20./21. 8. 941: Sele - Eitweg, Št. Pavel -Dobrla vas. Železna Kapla - Labot, Galicija - $1. Andraž, Gurnitz - Šmihel, Frantschach - Haimburg, Šmarjeta -Grebinj; PRVIČ DERBI V PODLIGI Bilčovs: Posojilnica Globasnica Posojilnica/Bank je novi sponzor Globasnice. Pretekli teden so dobili Globašani nove drese. Z leve: predsednik SC G Jozej Siamanig, Luki Kordesch, Robert Sturm, poslovodja Posojilnice Globasnica Janez Hud! in Guido Sadjak. Globasnica - Šmihel/L. 0:2 (0:1) Zopet so se domačini sami prinesli ob zmago. Gostje so silovito začeli in imeli nekaj priložnosti, domačini pa se pritisku niso dosti močno postavili nasproti. Po hudi napaki Silana so gostje zadeli prvi gol. Šele s časom so se domačini zbrali, vendar priložnosti niso izkoristili in enkrat zadeli le prečko. Po odmoru so Globašani kontrolirali igro, a napa- dalci so klavrno izpustili dobre šan-ze. Huda napaka vratarja je poraz zapečatila. Nesrečnik igre je bil Kert, ki je dvakrat zadel le prečko. Bilčovs - Vetrinj 4:0 (2:0) Bilčovs zmaguje naprej. Prve četrt ure je tekma bila še izenačena. S prvim golom pa so Bilčovščani zaigrali izvrstno napadalno tekmo, in to NASLEDNJI KROG BILČOVS - GLOBASNICA j (v nedeljo, ob 17.15 v Kotmari vasi) V tem krogu se bosta Bilčovs in Globasnica prvič pomerila v podligi. Ve; liki favorit so gotovo Bilčovščani, ki j, so izredno razpoloženi. Letos še niso izgubili, izven premagali celo Šmihel/L. in povrhu igrajo na domačih tleh. Trener Bilčovščanov Sigi Hobel je kljub temu zelo previden in meni. da bo tekma trd oreh, ker mu manjkajo Partl, Schaunig (poškodovana) in Schlemitz. Globašani so po dveh porazih na domačih tleh pod pritiskom in se hočejo v derbiju otresti sla- ' be forme. Pri treningu je trener Djuric razkril taktične napake in igralci se : bodo potrudili, da jih odpravijo. Vse kaže na zelo zanimiv derbi v Kotmari vasi. Globašani upajo na grandiozno podporo navijačev, kakršno so doživeli na kvalifikacijskih tekmah. čeprav je bil Schlemitz že v 25. mif-: po hudem prekršku izključen. Do;; mačine je to le zbodrilo in so zbral1! vse moči ter še pred polčasom P°' vedli z 2:0. V drugi polovici sej6 pokazala ista slika. Vetrinjčani nis1 imeli niti ene priložnosti za zadete^ in v nobenem pogledu niso bili ko; Bilčovščanom, ki so brez težav usmerjali potek igre in gladko zmaga1 s 4:0. 4 BM Se bodo Dobrolčani še rešili padca v „klet“? Sele - Eitweg 4:5 Hladna prha za Selane, saj so že po 15 minutah bili s 3:0 v zaostanku. S tem je bila tekma pravzaprav odločena. Selanom je tokrat zaradi bolezni manjkal vratar Erich Oraže, česar selska obramba očividno ni mogla preboleti. Preluknjana kakor ementalec je nasprotniku omogočila poceni gole. Individualne napake so se vrstile druga za drugo. Dobiti 5 golov doma je vsekakor preveč. Selško moštvo kot trdnjava na domačem igrišču se je zrušila. Št. Pavel - Dobrla vas 13:0 V Dobrli vasi je zmeda popolna. Igralci so do skrajnosti neresni in so očitno že pred začetkom tekme resi-gnirali. Sicer so manjkali nekateri standardni igralci (Opietnik, Širnig, Logar), vendar to ni bil prvenstveni vzrok za debakel. Lani že v najhujših težavah, tudi letos „silijo“ v najnižji razred. Dobrla vas s svojim potencialom nogometašev in nekdanjimi uspehi gotovo ne sodi v nogometno klet. Malo več resnosti! Železna Kapla - Labot 7:2 Kapelčani so imeli proti Labotu dobesedno lahko igro. Vrata nasprotnika so bila celo igro na stežaj odpr- ta, česar se je veselil predvsem ka-pelški napadalec Sporn, saj je kar štirikrat oddal svojo vizitko. Pri Ka-pelčanih se je obrestovala sprememba v obrambi, kjer je trener Rus postavil Germadnika zopet kot libera. Tekmo nasploh je označila z \ Opazili smo ... ... da je Globašan Silan proti Šmihelu/L. igral vse pozicije v eni tekmi. Začel je v obrambi, se nato preselil v sredino in se končno ustavil v napadu. Le kot vratarju mu trener Djuric (še?) ne zaupa. ... da je sodnik Obwurzer prepovedal Selanu Aleksandru Maku, potem ko je ta klofutnil nasprotnega igralca, vsakršen gib in mu zagrozil z izključitvijo. Maku je to bilo prenevarno in je prostovoljno šel iz igre. ... da je sodnik izključil le enega Dobrolčana, na koncu tekme pa smo našteli samo 8(?i) Dobrol-čanov ob odhodu z igrišča. So se ostali od sramu pogreznili v zemljo? v _________________________________J solidna predstava vseh kapelšKiik igralcev. Podkrnos - Šmihel 1:1 Šmihelsko moštvo se je tokrat pok6' zalo z boljše strani. Tekma je bi3, precej izenačena, dominirale pa s1) obrambne formacije. Šmihelska 3 tokrat dobrim vratarjem Leitgebo1’1 na čelu je stala dokaj trdno. D