Glasil® SoclaSisiiSne sSranfee Jme@siawe. ^LBIN LAJOVIC: Moja zadnja beseda . »Učiteljski Tovariš« prinaša 26. okt. , ~2 izjavo ožjega sosveta UJU Ljubljana, 2? or io je isti sprejel na svoji seji dne ^u- oktobra 1922, ne toliko kot odgovor na tnoja ■ - -• pmveč v pojasnilo učiteljstvu in javnosti, fhko. da se ozira tudi na javnost, lOdr izvajanja v »Napreiu« štev. 2S8., Po5Sn5f»» « «o*owtK3. J®to. 1/S, is. 24^. v LfubBjani, v s®§s@t© 4« novftfflfrra 1022. (Posasta, SL 1 Piw, Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ve? Rad verujem, da je vodstvo na državni skupščini »zainteresiralo« glavni odbor »UJU«. Kako. je seveda drugo vprašanje. Poročilo tov. Lapajneta, ki ga ie pedal na zborovanju našega društva v Kranju, pravi, da mu je nekdo dejal, da so vse »naše resolucije« sprelete, ni mu pa Dovedal ne katere in ne kake. Ko so prišle v Sarajevu resolucije na glasovanje, na je Lapame za nje glasoval, ne da bi vedel, zakaj glasuje. Mogoče, da ga resolucije obglavijo, mogoče tudi. da se nam znižajo plače, zakai nismo v celi državi enako plačani, zato ie mogoče da ie tudi taka resolucija bila z našim glasom sprejeta. Resnično, usnehov pa do danes nismo mnogo doživeli. Ad 5. Za vsa pojasnila o meščansko šolskem učiteljstvu se Icdo zahvaljujem, tudi tam bomo zahtevali obračun. Drznem na si ponižno pripomniti, da zahteva ne krije pojmov vloga in osebno drezanje. »Zahtevalo« pa vodstvo UJU do danes še resnično ničesar ni. iz preprostega razloga. ker: »pravi vzrok nesreče tiči globoko v narodovi duši, ki je hlapčevske naravi (prav nravi) radi svojega dolgotrajnega suženjstva.« (Poročal na Bledu tov. Fr. Škulj). Da se ie vodstvo UJU zavzelo tudi za meščanskošolske učitelje, je vršilo samo svoio neizogibno dolžnost, ker so tudi ti člani posameznih društev in mora torej zastopati gmotne koristi tudi teh. Ad 6. Tov. Mahkota je svojo zadevo temeljito pojasnil, postal .ie še idealist. Ad 7. Čiščenia bo resnično treba, a' resnično ne pri meni. >da prav pa ni da se vodstvo UJU ne 0?!ra vedno na iavnost. ki nas vse skupaj °Soja radi blejskih resolucii in radi dru-'činov s katerimi se ie že pregreš Io oastvo UJU Ljubljana. Ne bom jih nava-r zakai kdor pazno bere vse pol tične asonise brez razlike strankarske orinad-oJf1 ^ bo točno vedel, da prileti danes jUj°d. jutri odondot nekaj, kar se imeruie Sam a klofuta. Vendar se hočem s po-5apZn'Tn’ točkami izda ve podrobneje pe-0J* 2e zategadeli da ne bodo tisti, ki me Ulj lU(l ne oozna o. mislili o meni to kar zloh 6 iz ava naprtiti, namreč, da sem en da imam posebna nagnenia in še je nečedne lastnosti, katerih smoter Ž °rnien na razbitje UJU. kakor se izraba- Sodnikova pripomba v predzadnjem °varišu«. In da s‘n Podeduje za očetom delo. aF° gre od roda do roda. j Ueravno je mnogo delavskih sinov * hčera, ki imaio talent, a navzlic temu m°rei° naprei ker nimajo stariši sred-PrpV Za n''k nadallno izobrazbo j:m ne ?.?teia nič drugega, kakor vršiti delo v°Jih očetov... obl ^ista b°fest, ki me muči. da moram eci raztrgane cunie nase. .ie nepopisna. Sai ti je usojeno, da moraš trpeti: zato trni. potem na umri! Te besede so spremljevalec vsakega delavca, ki mora na delo — suženj si in tega krasnega imena ti ne izbriše nihče... Ko stopam med njimi tudi jaz po tem obokanem temnem rovu kjer se sliši samo ho:a težkih korakov rudarjev in vidi svetloba brlečih lučic, me ie groza pod ogromno težo razpokanih skal. Dolga je ta pot. Dolga, ko dostikrat včasih nimam tovariša, da bi mu potožil svo:e trpljenje, a včasih ga imam. pa me ne razume. »Blagrujem ljudi, ki svoje sužnosti ne poznajo: srečni so. da tega ne občutijo. A gorje onemu, ki^se zaveda pa trpi!« Prišedši s tovarišem na delavni kraj, ie treba vsled velike vročine sleči vse — razen spodmih hlač. Kleševa in hleševata črni diamant. Sloji premoga razpokani iz razpok kaplja voda: tuintam se vtrga kak koščeL ti pade na glavo ali hrbet, da zaihtiš, včasih na še zaihteti ni treba — ker te podre in pokoplje v večni grob. da ne za-užiješ nikdar več svetlobe in toplote solnca... Ah. kako grozno je iskati kruh pod zemljo! Kako mora peti lopata žalostne melodije, kako se moraš zaganjati s kram- pom v ta črni diamant, kako mora zveneti motika ah — koliko trpljenja, da si zaslužiš bore oare, za katere plača marsikdo — tudi svoje življenje. Torei v cvetu mladosti, ko bi moral biti kakor cvet. ki se razvija iz popka, daš življenje kapitalizmu, da te mozga do zadnie kapljice krvi. Zakai se nehaš in trudiš v borbi za vsakdanji kruh? Ali ne vidiš, da uživajo sad tvojega dela — drugi!? Na tisoče in tisoče je gospode, ki živi tako razkošno da sama ne ve. kako. Da, da! Oblačite se elegantno, ste parfumirani. nosite frak. lepo ste rejeni, tolsti obraz — a srce srce — duša! Še nekai! Čudno je. da se naš duševni proletariat manj zaveda svojih velikih pravic in nima stremljenja za ono veliko idejo svoboditve izpod kapitalističnega jarma._ Nasprotno; še podpira ga in pomaga kapitalu še do večje moči. Le kadar se bo duševni proletariat zavedal onega velikega cilja takrat bo šele mogoče z združeno močjo duševnega in ročnega proletariata zrušiti ta krivični družabni red in upostaviti novo človeško družbo, v kateri bodo živeli bolj Človeško in v kateri ne bo izkoriščevalcev in izko-riščancev. Ad 8. Ožji sosvet odklanja vsako soodgovornost za črtanje proračuna za prosveto v Sloveniji pravi iziava. Zasebna pojasnila pa pravijo, da bi ne bila črtana niti ena postavka, če bi imela Slovenija svojega referenta iz učiteljskih vrst v Belgradu. Pred letom in pol je bil določen tov. Pavel Flere, da gre v Belgrad kot poročevalec. Ni šel, ker bi imel prevelike gmotne žrtve. Zahteval 'te posebno plačo, drugega zmožnega pa ni najti. Mesto da bi poverjeništvo event. tisti presežek plače krilo iz svoiih dohodkov, ki bi tih dobilo prav gotovo, pa pusti tako važno mesto prazno in Slovenija v šolstvu — propada, ker Belgrad črta to kar je ista bratska vlada v Ljubljani proračunila. Kar se šolstva tiče. moraio biti naše oči uprte v Ljubljano in ne v Belgrad. Da tega UJU Ljubljana do danes ni spoznalo in ne bo še tako hitro spoznalo, to je greh in za tega je odgovorno, pa nai stokrat reče. da ni! Tudi je to najbolj komodno stališče! Ad 9. V zadoščenje mi ie urednikovo priznanje da ie črtal iz podpisanih člankov, kar se mu ni zdelo na mestu, morda se še spomni, da sem ga zato tudi prijel v uredništvu. Zadnjo besedo sem napisal in govoril o UJU — Ljubljana, če se izjavi potom tajnega, obveznega in direktnega glasovanja vsaj polovica — oa nai bo še mani, vsaj 45% članov z besedico »da« za zaupanje sedanjemu vodstvu! Zborovanja imajo namreč svoje nedostatke, tam gledajo nadzornikove oči. tam član višiega šolskega sveta tam zopet starinski voditelj, reč ie neprijetna, to sem videl na zborovanju v Kranju. Glasovanje nai izvede v ta namen sestavljena komisija treh članov, ki ilh voli 1'ubliansko učiteljsko društvo izmed svojih članov, kot priče pa povabi po enega tovariša iz Maribora. Mežice in mene. ki predlagam glasovanje. V slučaju, da se izjavi 45% vseh članov za zaupnico, se ničesar ne izpre-meni le meni se jezik zaveže, v nasprotnem na tekom treh mesecev ožil in širši sosvet UJU Ljubljana skliče izredno pokrajinsko skupščino in položi brezpogojno svoje funkcije od prvega do zadnjega. Poizkusiti ie treba enkrat z novo metlo. Do tega predloga me ie med mnogimi drugimi dovedlo sledeče pismo dalinega tovariša: »Dragi! Kaj si pisal v »Napreju« ne vem — čitam le v »Tovarišu« Dosta-lovo »globoko« stvar. Veseli me, da se bo vendar že začelo malo orati tei gospodi, ki si domišljajo, da sosakrosantna. Bodi prepričan, da ie malkontentov dovoli m iaz samo še čakam na črnobeli dokaz in potem jih tudi pograbim. Tudi moj slučaj pride še na vrsto. Bodi najlepše pozdravljen v znamenju boia proti absolutizmu v UJU. Imel boš podpore dovolj! Lahko hm sooročiš, da že začenia kipeti tista juha, ki so si io kuhali tri leta.« Tako prijatelj! Pristavljam pa še to, da je doletela učitebstvo po deželi huda pokora v obliki takih in podobnih slučajev. kakor ga navaja isti »Učit. Tovariš« pod naslovom: »Sad katoliškega shoda«. Kdo nas more te pokore oteti? Mar višji šolski svet.mar državna oblast.mar plitko usmerjeno poverjeništvo UJU? Če bi moral vso svoio energijo posvečati lasan:u s kaplanom in župnikom svoje vasi. tedaj rajši danes odrečem in grem drva žagat. Besedo ima UJU. T r ž i č. 27. oktobra 1922. + Ljubljanske volitve so že vzbudile splošno zanimanie Ljubljančanov. Povsod se govori in ugiblje, kako bo. posebno katera izmed kandidatnih list bo prva. »Jutro«. »Slov. Narod« in »Slovenec« hočejo vliti volilcem vero v zmago s tem. da zatrjujejo da bo prva njihova lista, da drugače sploh biti ne more, da je že odločeno. Potemtakem ie torej že odločene, da bodo v Ljubljani kar 3 liste prve. — Smilijo se nam ti ljudje, ki ne znaio za svojo zmago delati z drugimi sredstvi, kakor s strahom in koriti. Če ne boš volil z nami, ki bomo gotovo zmagali, boš po volitvah zgubil službo, če boš oa pomagal pri naši zmagi, ti oo volitvah ne bo treba več delati. ker ti bomo poskrbeli koritce. — Vo-lilci oa bi radi koritce. ne palice. Jaz tudi. čudno bi bilo, če bi bilo drugače. Zato ie za volilca zelo potrebno vedeti, katera lista bo prva. Fludo je torek če bodo prve kar 3 liste — katera bo »najprvejša«? — Mi pravimo, da za koritce ali oa iz strahu ni treba voliti. Grdo bi bilo to. Volilec mora vprašati, katera lista ie boljša in tisto mora voliti četudi bi bilo res že vnaprej odločeno, da ne bo zmagala. Socialisti pravimo da sploh ni toliko palic, da bi mogli biti vsi delavni ljudje tepeni, še mani na ie toliko korit, da bi mogli vsi vohlci dobiti po eno. ali pa še celo po več, kakor bi »Jutrovci« radi. Delati bo treba, drugače ne bo kruha. Zato smo socialisti dali na listo ljudi ki delajo, in vemo. da bodo vsi. ki delajo, to listo tudi volili. Prav zadovoljni smo. da klerikalci ne delalo več za vero. ampak so se z brezverskimi Kocmurjevci in »kommUsti« zvezal' v stranko proti delavcem. Tudi smo zadovoljni. da so se narodni socialisti odrekli narodnosti in socializmu, pa se združili s kapitalisti — proti delavcem. Tudi nam je všeč. da so »Jutrovci« tako jasno povedali da so kapitalisti, da i m ni nič pa »narodne ideale« itd., da gredo skupno z nemškimi težkimi kapitalisti — proti delavcem. Vse to nam ie zelo všeč. vemo namreč, da ie v Ljubliani največ volilcev med delavci, ročnimi in duševnimi, in da bodo vsi ti volili po svoii pameti, ne iz strahu in ne radi korit. Verujemo namreč v poštenje človeka in vemo. da tudi naj-večii looov rajši občuje s poštenjaki, nego z lopovi. + Državna pomoč upokojencem. KeT draginja tako hitro oada. da naši upokojenci že ne vedo več, kam z denarjem, iim ie prišla zdajle na zimo zelo prav pomoč. ki jim io nudi naša ljuba vlada. Državni železničar v pokoju, ki ie moral do-zdaj s košem hoditi po denar in v svojem stanovaniu ni imel dovoli prostora zanj, ker ie dobival na mesec 322 Din 99 par, bo imel odzdai za polovico mani skrbi, kaiti za november so mu dali samo 131 Din in 83 par. Da se bo ta upokojenec naši ljubi vladi pri volitvah primerno zahvalil. ie razumliivo. Do volitev bo pa živel od zraka in dežja, ki ga ie letos precej. hvala bogu. + Zagrebški vlsokošolci so 1. t. m. priredili na vseučilišču skupščino, ki so io sklicali v sporazumu z vsemi ooozicional-nimi in nevtralnimi klubi za pomilostitev na smrt obsojenega rudaria Gjura Kero-ševiča. Navzoč je bil prorektor univerze g. Karičak. Demokrati in fašisti so hoteli skupščino na vsak način razbiti, zato pa so navalili na govorniški oder ter s palicami v rokah Pregnali govornike. Ni dosti manikalo oa bi pretepli samega prorektorja. Toda zbrani visokošolci so kma- lu obračunali z orlunaši In demokratt. na-kar se ie sku.nščina mirno nadaljevala. Visokošolci so sprejeli resolucijo, v teri obsojajo današnji rezim\ poslali brzojavko za pomilostitev. + Vojni mnister bo že zopet predložil parlamentu nova pov*šanja častm plač ter zakon o organizaciji ter o o žitvi armade. . _ + Gospod minister za zunanle z* deve ie povodom fašistovske revolucije v Italiii sprejel zastopnike časopisa mr iim naročil, nai pišeio o razmerah v »dostojanstveno«. Naj ne širijo alarma]n -nih in tendencioznih vesti, ki bi im©l našo državo vrlo slabe posledice. + Angorska skupščina je na svoj zadnji seii razglasila odstavitev sultana. V Carigrad je takoi nato odposlala £ ralnega guvernerja Kiscim Karabekir o šo. Sultanovega naslednika še m imenovala. pač pa si ie pridržala prfvl<2?;*_va novati ga brez dinastičnih pravic. Drža se ne bo več imenoval«»otomansko cesai stvo«, pač pa »turška država«. + Papežev Ust »Osservatore Romano«. ki ga urejujejo jezuiti, hvali v zadnji šte vilki na vse preteee faSist* p sebno pa Mussolinija sedanjega mimsu skega predsednika, češ. da sled‘. var. ževemu pozivu ter je odredu v e. nostne odredbe, da ni prišlo do kr litja. Zopet se .ie izkazala stara da se klerikalizem in kapitalizem bratovsko razumeta. ministrski + Mussolini se vede kot J*1 hwj0«, predsednik zelo diktatorsko. »^v ge nravi, da bo voostavil šele takra . bo vrnil v državo red in mir. N fca. litve se bodo vršile šele meseca skj + Mussoliniju se upirajo Jpodaj poslaniki v inozemstvu. Demisuo J ^qX3l pariški poslanik grof Sforza. ces- j0P biti politika v resnici politika lP vorn h čustev in da moralo biti na o®* stri. mestih ljudje, ki se z vlado v vs cej niajo. Mussolini ie Sforzi odgovo ^ ostro in zanikal, da bi vodila p;eK, osta-litiko samo čustva. Pozval ea je* ooroča ne na svoiem mestu. — Kak'or jsij0 »Corriere della sera« je poda l.. tonu. tudi italijanski poslanik v wasn**> Rolando Ricci. . _eoe. -i- Češkega min'stra Udrzala »n * ^ rala Mittelhauseria so napadli nežna . dje na cesti 8—9 km pred KoŠicam-dali so na avtomobil, s katerim sta- ^ liala. več strelov ki oa niso n'*%:rajno deli. Policija in žandarmeriia vzl n. na delu. kaiti ni dvoma, da gre za tični atentat. . ... 7. 4- Socialistična zmaga v LetonJ- ^ in 8. oktobra je zmagal pri vo1 tv? ,5<.tičnl tonski parlament zavedni .so£!f ,_v0-oroletariat. Od 100 poslancev ie bho' lienih 38 socialistov. Takozvani *leV,crjaii. (komunisti) niso glasovali. Vladni so ^ sti. ki so oaktirali z buržoazito. oa so ^ iz volilnega boja zelo oslabljeni: rlt[ mandatov ki so iih imeli v ustavo^ ^ skupščini, iih imaio samo še 7. in enoletne skupne fronte z buržoa malomeščanstvom! , .,rtSjdin + Moskovska justlca pred herA;rsten sodiščem. Komunistični urednik *Vdoi2il ie v ruskem listu »Nowy ^ ji^jpljeid socialne revolucionarje, da so D° t0211 in od antante. Černov ga je radi tega gar_ njegova zastopnika dr. Rosenfeia ten0-tauer sta izjavila da ne bodeta 1jo-ve trditve samo ovrgla. tem.v^kupn'110 kazala da so dobili komunisti o ^ ^ fantnih komisi! Ker ie sodišče iziavilo. da ne^more stvarno ugotoviti dejanskega po-l!nn ia' ^ Kersten obsojen samo na °00 K globe oziroma 60 dni zapora. Ta oravda je zopet oživila spomin na obsodbo ruskih socialnih revolucionarjev v Moskvi. + O mednarodnih zvezah fašistov Piše »Vorwarts« od 31. oktobra. Opozarja na to da se je pred nekaj meseci mudil Mussolini v Berlinu, kjer ie konferira' z nacionalističnim poslancem Wul!ejein in Udi z Rathenauom. Zadnje tri tedne je u v Berlinu tudi fašistovski general Ca-oello. ki je v soboto urno odpotoval v Ita- Capeiio je stanoval v hotelu, kjer se ci'‘n° .rnu<^'5° nacionalistični nemški ofi-Dalje piše »Vorwarts«. da imajo fa-Sti na svojem svetovno-političnem pro-Zva°!u tu<^' vojaško akcijo proti Rusiji. V ^ e2i s tem je treba presojati tudi vožnjo rjU*s°l‘n:ia v Budimpešto, kjer je konfe-j a! s Horthijem. Skupnega nasprotnika 2g ta Italija in Ogrska v Jugoslaviji. Zve-a med Italijo in Ogrsko pomeni novo ve-o nevarnost za mir v Evropi. Sigurno nalijgtiZvezi S *a^st* tudi nemški nacio- j IV. kongres tretje internacionale otvoril 1. t. m. Lenin, ki ie izjavil v oiem otvoritvenem govoru, da ie oku-skp*a ^adivostoka zadnia faza sovjet-~i . Zrnage. Delavce ie DOzval k novi ofen-jef \ Prc^ti kapitalu. Rekel ie. da se je sov- ki sistem že precei utrdil. Siifcvne vesti. ^eIen3a nam pišejo: Tiskar J. bre?0! - nasle£I- tiska »Zarjo« najbrž vd„gp .cn°> osobje pa dela iz samega na-biva,enja tuc*’ zastonj. — V Velenju do-Br> O: nekateri sodrugi vsak teden kar na »svoda »Zarje«, ne da bi bili nanjo Čaii A?1’ 1° bili sploh kedaj pla- 0jul- AH so pri »Zarji« kakšni »proletar-Z," '/apital^ti, da vzdržujejo list? — in c!.1 ,S0(Irugi bomo naročali »Naprej« stranL-i Prevali. Tisti pa, ki hočejo v separat/izem, naj pošiljajo svojo X, aD0« onim, ki jo plačujejo. — Zavedni V n — Velenje, tolik v?l,br°vniku so nalovili zadnje dni Ker • s° cene Hbam znatno padle. Uv jn!so doma mogli vseh prodati, so ve-UJ£ d€l prodali v Italijo, tori 2mači izum zrakoplova brez mo-ie • .jeDan Horni, pilot v Novem Sadu ri IZamiI zrakoplov brez motorja. s kate-^ »e napravil že nešteto poizkusov, ki Si sp se mu vsi obnesli. Svoi aoarat ie se-<. V,1 s pomočio inženirja Ružičke. Horni lfpJe, °dl°čil priredit? poizkuse v Zagrebu, Svr hoče zainteresirati za svoj izum v rn0 financirania svoje delavnice, ta-Sttie industrijske kroge. y belsrrajskl mestni klavnic! so se rošij pet&k stepli mesarski pomočniki, dietni Ljubomir Milosavljevič je pri tem 0 etePu zaklal svojcsra tovariša 191etnega avo Radosaljeviča. ,. Belgrajski dliakl so otvorili v Bitolj-‘Kl ulici 2 svoio restavracijo kjer dobi-alo zdravo in obilno domačo hrano za »»izko ceno. 1 V Belgradu ie sodišče kaznovalo 76 lovcev oziroma kavarnariev zaradi nre- uranih cen. Okoli 20 kavarnariev je obso, J 0 na denarno kazen oo 300 dinarjev, ®,r so Prodajali košček kruha oo dinarju, stale pa vse na večdnevni zanor. i» V Beogradu je 1. t. m. prodajal kra-^Urd svoje konje. Padal je dež, endar, pa se je nateplo vse polno ljudi, ki so prisostvovali licitaciji kraljevičevih konjev. Med koči.iaži z biči v rokah so se gnetli častniki, seljaki, zlasti mnogo pa se je nateplo ženskega sveta. Iz njihovih ust so se ponovno slišali vzkliki: »Siromak, siromak.« Konji so bili prodani za okoli 16 tisoč dinarjev. V »Vremenu« je objavil kraljevič Jurij pismo, v katerem ponavlja že znane trditve, da ga hoče vlada moralno in materialno uničiti. V Jugoslaviji in v inozemstvu, da širi o njem nalašč škandalozne vesti. »Dvorski svet ne more rešiti mojega vpra šanja«, pravi končno ter svečano izjavlja, da ne prevzame odgovornosti, če bo prisiljen, izvajati nedogledne posledice. Upamo, da je znano našim somišljenikom in so-drugom naše naziranje o kraljih in kraljevičih, zato ne bomo ponavljali našega mnenja, kajti letos smo bili v tej zadevi že dvakrat zaplenjeni. In prav po krivici. Lagati namreč nimamo navade! Vel ko bečkereško sodišče ie obsodilo na leto dni zapora davkarja Branka Bob-nia. ker je na nepostaven način iztirjeval davke pa jih nato zapravlja! Pri obravnavi se je brani! češ. da ima veliko družino, da je že dalj časa bolehen ter da mu ni zadostovala državna plača, da bi si nabavljal najvažnejše življenske potreb-ščinc. V Avstriji so s 1. novembrom zopet zvišali poštne pristojbine. Navadno pismo do 20 g stane 400 K. dopisnica 200 K. Člana ameriške komisije v Rusiji, Jamesa Wrighta, so banditi umorili na potu iz Charputa v Alepo. kamor je peljal 1000 armenskih sirot. Francoski časopisi javljalo, da bodo trupla francoskih vojakov in častnikov, ki so umrli leta 1911. v Novem Sadu na španski bolezni, izkopali in prepeljali v domovino. Vseh ie 120. 32 so jih pred ne-kai dnevi že odpeljali. V Franciji pada število prebivalstva. Kliub temu. da ie pridobila po vojni Francija tudi Alzacijo, ie padlo število prebivalstva v zadnjih desetih letih za 396.226 duš. V mejah predvoine Francije pa naraste to število na 2,104.975 duš. Na km2 pride na Francoskem 72 prebivalcev. Ljubljana. Cankarjevi »Hlapci« in naše uradni-gtvo posebno učiteljstvo. Tako se glasi naslov predavanja glavnega urednika »Napreja« Zvonimira Bernota.ki se bo vršilo v soboto. 4. novembra ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma« v Lfubliani. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanie ali tudi daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež 3 Din. stojišče 1 Din. Želeti bi bilo. da se tega predavania udeleži tudi g. gledališki kritik »Slov. Naroda«. Iz gledališke pisarne. Ker je uprava beogradskega gledališča gospo Marijo Vero nenadoma odpoklicala, se vprizori v soboto, dne 4. t. m. za izven Tolstega drama »Živi mrtvec« in v ponedeljek dne 6. t. m. za red C Cankarjeva drama »Hlapci«. »Hedda Gabler« se odigra za ostale abonmane pozneje. Tvrdka Kmet in Komo. je uvozila amerlkansko moko št. 0 in jo prodaja po 19 K ,na debelo in 20 K na drobno. — Tvrdka Šarabon ie uvozila mast in prodaja eno vrsto na debelo po 99 K in drugo vrsto po 98 K. Na drobno se prodaja po 106 K oziroma po 105 K. Iz strank®. Zaupntškl zbor za Brežiško okrožjle se bo vršil v nedeljo, 5. novembra v Bre-> žicah. Vse krajevne organizacije Brežiškega okrožja vabimo, naj vršijo svojo dolžnost, da bodo imele pravico udeležiti se zaupniškega zbora! Tudi zaupnike iz krajev, kjer še ni organizacije, vabimo, nai za ta dan pripravilo svoje predlogepn načrte za nadaljno delovanje. —■ Okrožni odbor SSJ in KDZ v Brežicah. Bz strok* gibanja. Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila jutri ob 6. zvečer v tajništvu kovinarjev Šelenburgova ul. 6. Il.nadstr. Članski sestanek sekcije livarjev sa bo vršil v nedeljo. 5 t. m. ob pol 9. dopoldne pri »Novem svetu« (Prešernova soba). Ker je dnevni red zelo važen, jei dolžnost vseh livarjev, da se ga udeleže* — Odbor. Vestnik Svobode. Izredni občni zbor ljubljanske »Svobode« se bo vršil v sredo. 8. t. m. v magi-stratni dvorani ob 7. zvečer s sledečim;, dnevnim redom: L poročilo odbora; 2. poročilo pododsekov; 3. volitev odbora;' 4. volitev delegatov za delegacijski zbon »Svobode«: 5. raznoterosti. Opozarjamo člane »Svobode« na čajni večer, ki ga prirede člani abstinentsko podzveze v sredo. 15. t. m .v upravi »Napreja«. Podrobneje bomo o večeru še po* ročali. Repertoar nar. gledalšča v Ljubljani. Drama: Petek, 3. nov. »Hedda Gabler«. Red A, Sobota. 4. nov. »Hedda Gabler«. Izv. Opera:’ Petek, 3. nov. »Lakme«, Red C. Sobota. 4. nov. »Jenufa«. Red D. — Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din, 1 frank 4.30 Din. 1 lira 2.50 Din. 1 češka krona 1.98 Din, 100 avstrijskih kron 8 par. 100 mark 1.39 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.22 švicarskih frankov. = Premog bodo podražil! na Nemškem. kakor poročajo nemški listi. Ker zahtevajo rudarji od 1. novembra zvišane mezde, bodo lastniki premogovnikov zvišali cene premogu. = Anglila je izvozila meseca septembra 7,082.729 ton premoga. Eksport premoga prvih devet mesecev ie že dosegel 45 milijonov ton. Kako se prideluje tobak. V južnem delu Srbije sadijo tobak meseca maja. Če ga gledaš na njivi, so posamezne vrste oddaljene med seboj za dober čevelj. Ko dobro doraste, ga otre-bijo plevela. Ko počne cveteti, cvetove potrgajo, da se morejo tembolj razvijati listi. Le nekaj najlepše razvitih rastlin puste, da odcveto in dozore, da jih imajo potem za seme. Dober teden pozneje —* začetkom avgusta — se pričenja prvo; branje. Tedaj oberejo vsaki rastlini spodnje, od zemlje prašne liste in take, ki so radi kake poškodbe orumeneli. Pri branju zlagajo liste lepo drug na drugega in in devajo v košaro. Doma nabirajo liste S pomočjo dolgih ostrih igel iz pločevine, liste nabadajo na vrvice in delajo do pol-drug meter dolge vence: te razpenjajo podobno girlandam v lesene okvirje, ali jih razpenjajo po hodnikih med opore, kakor ponekod koruzo, kjer jih mora solnce dobro osušiti. Suhe liste zlagajo potem po 20 do 30 skupaj in jih vežejo v snopiče. Iz takih snopičev napravijo. končno velike bale do pol metra v premeru. V takem stanju prodajajo tobak tovarnam. Pred vojsko so puščali v Bel-gradu take bale do 10 let v suhih skladiščih, da je dobil lepšo barvo in boljši okus. Danes puščajo tobak lepo eno leto ali niti tako dolgo ne, da bi se uležal, a je zato tudi slabši. Pravijo, da razrezan tobak nič^več ne pridobi na kakovosti, če se uleži. — Najfinejši tobak je od drugega branja, ki se vrši 8 do 10 dni za prvim. Suša tobaku mnogo škoduje. _____ Kadar tobak režejo ,morajo liste 'napraviti vlažne, kar store tako, da jih zavijejo najprej v suho, potem pa v mokro cunjo. Kaj je milfarda? Da je miliarda tisoč milijonov, ve vsakdo. Iz miliarae pešcev, razdeljenih v polke Po 3000 mož, bi bilo 333.333 polkov. Ako bi šla ta vojska mimo, razdeljena v kolone po 4 može v eni vrsti, bi korakala neprestano 11 let. Na železnici bi ta orjaška vojska potrebovala 20 milijonov vagonov, v vsak vagon bi moralo iti 50 mož. Ako računamo dolžino vagona na 10 m, bi bil vlak 200.000 km dolg, segal bi petkrat okrog in okrog zemlje. Strojna puška, ki v minuti odda 250 strelov, bi morala sedem in pol let neprenehoma dan in noč streljati, da bi postrelila miliardo nabojev. Bogataš, katerega premoženje bi znašalo ravno eno miliardo kron, bi smel brez skrbi izdati vsak dan 1000 kron in niti bi mu ne bilo treba naložiti premoženja na obresti, pa bi lahko živel 2740 let, da bi izdal poslednji tisočak. Ako vsako minuto našte-ješ do 200, bi moral devet in pol leta neprestano šteti, da bi prištel do miliarde. Miliarda ur da lepo število 114 let. — Naš vojni minister pa izda letno samo 6 miliard kron — saj ni veliko! celo med izobraženim svetom. Od 4. julija do 3. oktobra 1914. je bilo v New Yorku 25.633 liudi, ki so imeli nalezljive bolezni, med njimi pa je bilo samo na sifi-udi 6432 bolnih — torej 25% (četrtina), takoj za sifilido pride tuberkoloza s 5525 primeri, t. j. 21% (petino). Za njima so se vrstile: difterija, ošpice, škrlatinka ud. V nekaterih delih Ukrajine in južne Rusije je ugotovil odposlanec švicarskega Rdečega krža 80 sifilitikov na 100 prebivalcev. — Po »Zdravju«. Sifslida je nai pogostejša nalezljiva bolezen. Vse kaže na to, da je vendarle silili-da najpogostejša nalezljiva bolezen — Strop v rastlinah. Pravzaprav je mnogo rastlin, ki vsebujejo strupene snovi, ker jih pa nimajo v toliki meri, da bi škodovale, jih ne imenujemo strupenice, kakor ne prištevamo komarja k strupenim živalim, das: izpušča pr: piku malo strupa v rano. Skoro ne preide leto, da ne bi slišali, da se je zastrupil kdo z rastlino ali z njenim sadom. Nekaj strupa vsebujejo: vinska rutica, rožmarin, zlatica, kopriva, hren, paskvica, dresen, aselnik i. dr. Kozjevec (Bocksdorn), grm poln nežnega rožnega cvetja, ki ga sade pogostoma ob mejah in plotih, ima strupene jagode. Iva ali tisa ima tudi precej strupa v sebi, kdor spi v njeni senci, oboli. V svetovni vojni je obolelo mnogo konj, ki so bili privezani ob tiso ali so prišli na kak drug način v stik ž njo. Ravš, rusa ali ruj povzročajo beleča zastrupljenja, tudi če sediš samo v njih senci; ako se dotakneš rjavih peres, dobiš pekoče mehurje. Znan je strup volčje jagode; že Grk Dio-trides ga je uporabljal kot zdravilo za raka, v nemški zdravilni vedi je bil upehan baje šele šestnajstega stoletja po Gesnerju, ki ga je rabil za hude bolečine. Ponekod misli ljudstvo, da koristi živini, če dobi majhno mero volčje črešnje in daje konjem med krmo malo posušenih črešnjevih pecljev. Kosom gredo volčja jagoda zelo v slast. Belinov strup je važen v zdravilstvu. Galci so si mazali ž n^ID. sv°ie puščice. Leta 1888. se je posrečilo kemikom, da so spremenili v be-1 linu se nahajajoči strup v atropin. — Tu- di kristavec je znana strupenica. V E " ropo so ga baje prinesli cigani, ki uganjali čarovnije ž njim. Znan je Grkom. Na Nemško so prinesli baje pr sliko kristavčevo v 17. stoletju in =ele 18. stoletju so ga jeli rabiti v zdravilst • Tudi belinov strup je podoben atrop > tudi tega uživajo ptice, ne da bi jim s doval. — Strupena je tudi zelena £r0 pirjeva nat; zelene jagode in star kro -pir vsebujejo solanin. Kadar klije kr pir, je naravnost strupen, treba je iz zati oči in odliti prvo vodo, ko je P vrela. Vse, kar je zeleno na krompirju J potreba izrezati. — Nezdrava je 1 J senca divjih kostanjev, praska, povzro na od akacijinega trna, se gnoji silno da. Lepi kokorek ima gomolj, ki je P cej strupen,- če je kuhan in prepečen, škoduje. Najbolj varno hodi, kdor ne va v usta, česar ne pozna; ne vemo lej, od česa se redimo, pa tudi tega _ vemo vselej, s čim smo se pregrešili zv per svoje zdravje. __ Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. UMI, FlEIffllM UUtE SKjj ===== REGISTROVANS ZADRUGA i OMEJENO ZAVEZ- — TiSKGVSKE za S©LE, STtfft in ys?a©£. MftJM®®;’ NEJSE PLAKATE 6N ZA SKOCK IN VESeU** ■* LETNE ZAKUUCKt NmMODERNEJSA TISKANJE ČASOPIS©«. * BROŠUR ITD. STEREOTIPEN. Florjanska asSisa 4, Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfir.e;še krvave in mesene pečene klobase, vsak pondeljek, četrtek in petek polkajene kranjske klobase in re-berca. Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. Toči se samo prvovrstna domača vina. Produ cente samo prvovrstnih finih vin vabim, da mi prinesejo vzorec &ajfe2. Čitajte velezanimivo študijo Blago Z3 BIGVMO dlVBIIN in Mm PC Dr. SaiLaer - Pot k Socij ali zrnu. Cena 1 din. Naroča se v upravi »NAPREJ*. bistva v veliki Izberi, dalje razlltno platno in juta za tapetrike, sedlarje itd. priporoma tvrdka Bk* & E, Skabernč Ljubljana, Mastni trg 10. ‘ANT. ČERNE) ^ ijubljanja V’ cenega nakupa, zajamčeno čisto «o ne« ga šeifiota, pripraven za moške obleke, damske kostume in plašče. - - - - Eiž^anr,<&i,,Biia cesta mfir« po K 450”—. VsIeSrsovina J. C, Maver, Ljubljana. BLUZE, spodnja krila. pre<*Pa ni*i, steiniki najceneje pri: A. šiNKOVlC na*1-K. SO S S, 19. Llubljana, Mesini »9 _ DelitlSk? g 3 a w w s e a K 50,900.000. Rezerve okroglo K 45,DQ3.QC0* »prejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. prosiJaJs? s r © $ Bi w razredna loterije, 2 Kupu j e in prodaja vae vrste vrednostnih papirjev, financira | srarične dobave in dovoljuje | — vsakovrstne kredite. Telefon št. 261 ~ Brzojavni naslov: Banka, ^ laj^1 f J3Ul|„ Podružnice: Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in r -»i ——aaa——— , um««