GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO* • LETO (Vol.) ŠTEV. (No.) 14. 7 CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, 24- JANUARJA — THURSDAY. JANUARY. 24, 1924. Slovenski kat. shod v Chicagi. (Nadaljevanje.) Veš drugačen je oni del slovenskega naroda, ki je prišel v Ameriko direktno iz dežele, ta je prinesel s seboj živo vero svojih materin očetov in ta del ima zasluge za vse to, kar imamo ameriški Slovenci še katoliškega na sebi! Zato, čast tem našim prvakom! (Dolgotrajno odobravanje.) Ti sprijenei, ali, kakor jih opravičeno lahko imenujemo propalice. ki so prišle z okamenelimi srci v novi svet — so našli med razkropljenimi Slovenci po A-meriki kakor nalašč ugodna tla. Najprvo so skušali zadušiti svojo vest, ki jim je očitala krivo pot, na katero so zablodili. A ostati niso hoteli samo pri tem. Niso bili zadovoljni, da so samo sami izprijeni in pokvarjeni — ampak, šli so na delo na povelje samega satana in začeli so zapeljevati naše sorojake po slovenskih naselbinah na pot brezverstva in breznačajno-sti. In da bi lažje dosegli svoj cilj so se poslužili orožja, kajti z besedo iz ust do ust, ali iz obraza v obraz se niso upali takoj, ker so bili brez veljave. Zato so začeli s proti verskim časopisjem in snovati protiverske organizacije, katerih pravila naj bi se strinjala z njihovim prepričanji. Treba je bilo tudi za nje bratske organizacije, kajti vedeli so, da jim bo taka organizacija dala življenja, dala orožje, s katerim se bodo bojevali za svoje hinavsko zasnovane nacte. Tn Tfer ni bilo takrat med našimi vrstami brezvernih ljudi, so morali ti nezaželjeni gostje začeti pridigovati o bratstvu in bratskih organizacijah. Svoja usta so namazali z me-dom* ogrnili so se v ovčje oblačilo in tako se je vse lepo slišalo, kar so obetali našemu narodu po naselbinah. O. kako so znali govoriti o prostosti in svobodi. Nikdar se niso izrekli direktno proti veri. Ampak delali so polagoma, dokler niso postali močni. V Ameriki, se vse navprek govori o neodvisnosti. Vsak pravi jaz sem "indenpendent" itd. Da Vam povem, kako znajo pod pretvezo te prostosti in neodvisnosti naši nasprotniki zlorabljati 95 procentov katoličanov, naj vam povem, da sem član nekega takega neodvisnega društva. Naši katoliški možje plačujejo samo asesmente, sej se ne udeležujejo, itd. Pri društvu pa je enih 6 mandelcev, ki so brezverci, ti so vedno v odboru, se znajo prilizovati in tako kontrolirajo celo društvo, ki šteje več kot sto članov. In zakaj, zato, ker katoličanje spe, oni pa tajno delujejo s svojimi mahinacijami proti njim, ko oni spe. In tako gre med nami povsod. Ker smo mi katoličanje molčali in se zato nismo zmenili so oni postajali hujši in hujši in začeli kazati izrazito sovraštvo do našega verskega prepričanja Danes zasmehujejo katoličane javno po svojem časopisju. Prestopili so svoje meje in zaganjajo se kakor razkačene zveri ob našo vero. Žrtvovali so vse, denar in čas, da so ojačili svoje orožje, zlorabili ljudski denar, da so pomnožili svoj tisk okrepili svoje tiskarne, kjer se sedaj producira ves protiverski strup, katerega pokladajo pred vas na mizo, da vam omamljajo vas razum in vašo vest in to z vašim lastnim denarjem. Tako se je dalo dosedaj skoro 99 odstotkov slovenskega naroda slepiti slovenskim brezvercem! In ako se izplača delati tako trdo, tako odločno in požrtvovalno za svobodomiselstvo in rdeči socializem, ki ni nič drugega, kakor sama fraza, ki nima niti peščene podlage, koliko bolj smo torej še mi dolžni delovati odločno in vztrajno za naše resnične nauke za naše katoliško prepričanje, ki temelji na živi resnici našega Boga. (Ploskanje.) Vidite dragi moji, da je prišlo vse tako daleč, sem kriv jaz in ti in vsi, ki smo vse to dopustili, da~> šlo tako naprej. Ko se nismo oglasili tedaj, ko bi se bili morali oglasiti za svojo vero in svoje prepričanje. Dragi moji, mi vsi bomo dajali zato enkrat odgovor svojemu Bogu. Težek odgovor nas čaka. (Dalje na 2. strani.) AMERIŠKE LENIN UMRL. — Washington. — Mokrači, ki še vedno zborujejo na svoji konvenciji, se temeljito pripravljajo. da hodo organizirano pritisnili na kongres in senat glede prohibicije. Zahtevajo odločno da se dovoli postavno .prodajanje lahkih vin in piva. Koliko: Moskva. — Predsinočnjim je Vodja ruskih komunistov Nikolaj Lenin je bil bolan od junija meseca 1922. — U-mrli Lenin je bil že večkrat proglašen za mrtvega. bodo seveda pri tem dosegli je preminul na takoimenovaneui še za enkrat veliko vprašanje, j Mamotovem posest.. Nikolaj Le- iz Slovenije. JUGOSLAVIJA IMA VSE PREDPOGOJE ZA VSPEŠEJf; RAZVOJ, PA JE KLJUB TEMU JAKO NEZADOVOLJNA DRŽAVA. — VSEGA JE KRIV NESREČNI CENTRALIZEM. Poroča Dr. F. T. — Washington. — Preiskava oljne zadeve, o kateri se je v zadnjič poročalo je odkrila velike stvari. Brat pomožnega mornariškega tajnika Archie Roosevelt je včeraj pričal pred senat-sko preiskovalno komisijo in povedal. da se je plačalo velikanske svote pri pogodbah za najem oljnega polja. Tajnik za notra-j nje zadeve, ki je imel to v os-• krbi je v veliki zadregi. nin, predsednik ruske komunistične sovjetske vlade, kMcih 30 milj od Moskve, kjer se je zad-j nje leto zdravil in živel v popolnem pokoju. Zadnji teden se je. počutil mnogo boljšega, a v nedeljo se mu je stanje na nagloma! poslabšalo in v pondeljek večer! je preminul. * j Truplo pokojnika bo prepeljano v glavno mesto Moskvo, kjer bo ležalo na mrtvaškem odru — New York. — Vsled neke- do sobote. V soboto se bo vršil ga pokvarjenja v glavni elektrarni, ki zalaga vodilno moč za vse električne železnice, ki vozijo po Long Island je včeraj dalj časa ustavljen prevozni promet na e- lektričnih železnicah. S tem je bilo zadržanih po raznih krajih te železnice do 50 tisoč potnikov. — Marion, Ohio. — Mrs. Warren G. -Harding soproga-poke?-j--nega predsednika Hardinga je bila te dni izvoljena za direktor-co tamkajšne tiskarske tvrdke Harding Publishing Co. Imenovano tvrdko je ustanovil njen rajnki mož. — Jackson, Miss. — Včeraj se je vršila inauguracija novega slovesen pogreb po komunističnih obredih. Odkar je Lenin začel boleha-1 ti je njegove predsedniške posle opravljal njegov ožji prijatelj Kalinin, ki je bil od vseruskega kongresa že izvoljen predsednikom. Lenin je bil le še kot častna figura. enin je bil po prepričanju velik komunist in strašni sovražnik vere. V tem sovraštvu sta se s Trockijem posluževala naj-nesramnejših in tudi najbolj neusmiljenih sredstev. Ruski duhovniki so padali na debelo. Verniki, ki si niso pustili kar tako veličuje v javnih govorih in čar sopisju: "Živimo v državi, ki bi guvernerja Henrv L. Whitefield v*et' T? so.?adaIi na Povelie teh dveh krvnikov in njunih komunističnih hlapcev, kot nikoli in več drugih državnih uradnikov. Publika pričakuje od novega guvernerja mnogo izboljšanja v administraciji. — Philadelphia. Pa: — Na severni strani 52 ulice je danes zgorel velik apartment house. Pri nesreči sta zgubila življenje tudi dva človeka, ki sta se nahajala v zgornjih prostorih hiše. < — Spooner. Wis. — Ogenj je uničil predsinočnjim velik del trgovskega dela tega mesta. Več najlepših trgovin je požar vpe-pelil. Materialna škoda znaša nad $$0.000.00. — Moline, 111. — Tukajšna takoimenovana Kerns hiša je po-j prej pod kako carsko vlado. Slič-nega tiranstva ne pomni zgodovina ruskega ne kakega drugega naroda. Lenin velik sovražnik cerkva in ver je padel. Cerkev pa jadra naprej in širi svoj nauk ljubezni. Padel bo Trockij. padli bodo vsi. ki preganjajo Cerkev in vero. Šli bodo kot Lenin, a zmagovita Cerkev bo ponosno jadrala naprej, kljub vsem poizkusom, da se jo uniči. MUSSOLINI BO RAZPUSTIL PARLAMENT. gorela do tal včeraj jutro. Več j Rim. — Mussolini je sklenil gasilcev se je ponesrečilo pri ga- \ razpustiti parlament. Poslanci so sen ju, ker vsled hudega mraza baje prehudo pričeli kritizirati niso mogli vspešno nastopiti proti ognju. — Huron, S. D. — Štirinajst letni Eugene Burdick sin tukajš-nega zdravnika se je te dni po nesreči ustrelil na lovu. Puška se mu je v grmovju nekako sprožila in strel je zadel fanta naravnost v glavo. Našli so mrtvega. — New York. — William H. Anderson prohibicijski superintendent se te dni zagovarja pred sodiščem vsled gotovih obdolži tev, ki se mu jih je naprtilo na rame. Predbaciva se mu pod kupljevanje in druge take nečedne stvari. — St. Louis, Mo. — Dr. A. J. Ochsner direktor ameriškega kolegija za kirurge, je te dni povedal javnosti v svojem poročilu, da v Združenih državah sleherni teden pomrje okoli 1000 jetičnih ljudi. Ochsner priporoča, da naj se prične z resno omejevalno akcijo proti hudi morilki jetiki./ — Chicago. — Vremenoslovci prerokujejo zopet mrzli val, ki ima zadeti Chicago danes. Mrzli val je prišel iz severno zapadne vlado in črnosrajčniku se to ne dopade. Zato je v ta namen že napravil tozadevni dekret, ki ga bo kralj danes podpisal. • 4 -o- BALKANCI GLEDAJO Z NE-ZAUPNOSTJO JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKI SPORAZUM. Sofija. — Bolgarski politiki prerokujejo jugoslovansko ekspanzijo proti vzhod-u in jugu To prerokovanje utemeljujejo na to dejstvo, ker Jugoslovani so sedaj potisnjeni od Jadrana po Italiji. Rod, ki je sedaj pod italijansko vlado se bo počasi selil v Jugoslavijo, ki se bo logično temu morala razširiti. Nima pa se kam drugam, kakor v bolgarsko ozemlje na vzhodu in v grško na jugu. Tako sliko delajo bolgarski politiki o bodočnosti na Balkanu. Alaske. Mi v Chicagi, kakor gotovo tudi po drugih krajih A-merike, bi bili veliko bolj zadovoljni če bi zimo v Alaski držali doma. Mi jo prav nič ne potrebujemo ! Ljubljana 5. jan. 1924. | O božičnih praznikih sem slu-^ čajno naletel na ožjo družbo so-( mišljenikov, v kateri sem našel tudi nekatere zastopnike slovenskega ljudstva v Belgradu. Kot dobri domoljubi in hkrati vneti avtonomisti smo seveda v prvi vrsti prerešetavali vprašanja naše širše in ožje domače politike. Evo vam, dragi rojaki, nekaj značilnih misli! Pet let imamo že svojo lastno državo, po kateri so v duhu hrepeneli vsi naši veliki prvobori-telji. Njena naravna lepota in bogastvo prirodnih zakladov se po-! v jav : "Živi z ozirom na svoj obseg in svoja naravna bogastva lahko preživljala štirikrat več ljudi, kakor jih ima, in vendar je kljub temu toliko nezadovoljstva. Ne smemo primerjati, kako je drugod in kako ic nas. Drugod je lahko slabše, za nas pa velja samo vprašanje, zakaj pri nas ni boljše, ko bi lahko bilo." Kje tiči glavni vzrok tega splošnega nezadovoljstva? V neurejenih upravnih razmerah novo nastale države. To je sicer že stara, pa vendar vedno nova pesem! Razmere v Jugoslaviji niso take. kakoršne bi lahko bile, ako bi imela vladajoča stranka povsem poštene in nesebične namene. Vlada, to je radikalna stranka, ne pozna in noče poznati celokupne države, pred očmi i-ma samo dobrobit svojih ožjih volivcev. Zato se ponovno čuje tožba; Radikalna vlada smatra za državo edinole svojo lastno stranko. Te metode so* bili navajeni v Stari Srbiji, nam, pre-čanom tostran Save, je tuja. zato so tudi bremena, ki jih nakladajo radikali, toliko bolj neznosna. Dobro informirani poslanecj dr. K. mi je rekel dobesednor "Takega parlamenta, kakor je v Belgradu, nejiaj-deš na vsem svetu, še med Zulukafri ne! Vsaka kulturna vlada upošteva tudi pozicijo, le Pašič se ne zmesi za njo. Pašič vlada s svojo rodico (žlahto) absolutno in zaplete vsakega ministra v kakf» afero, da ga priklene na se in tira tako zaveže jezik." Afere so pa v Belgradu nekaj vsakdanjega. V decembru je povzročalo velika prahu razkritje plovbenega stavkata. Vso plovbo na Donavr in njenih pritokih so dobili v roke Pašič in njegova porodic*^ Zato je dobila ta družba od vlade najrazličnejše ugodnosti. K» so pa v parlamentu opozicijonaf-ci nastopili zoper to korupcijo, Je zaklical odgovorni minister g. Dr. K., da ni o zadevi zadosti informiran, čeravno je navede«*' poslanec nastopil z uradnimi d©^-kazi. Neuspeha opozicije je v velt^ ki meri kriv znani Radič, vodja večine Hrvatov. Ta rfnise! je začela prodirati med Hrvati m med Slovenci. Mnogi hrvaški listi ostro kritikujejo njegovo odsotnost in ga poživljajo, naj pride čim prej domov. Zdaj, ko je zapustil London in se mudi o* Dunaju, ga prijatelji že osebam posečajo, da se posvetujejo a njim o nadaljni taktiki hrvaškega opozicijonalnega bloka. Radič, pravijo, bi s svojim nastopom v Belgradu Jugoslaviji lahko veliko koristil. Kakor kaže današnja politična situacija, se radikalna vlada čimdalje bolj maje. Radikali sami nazivajs» Pašičevo politiko "režim terorja in sebičnosti." Zato poskušajo v zadnjem času tudi demokrati ojačiti opozicijo. In ravnfc-tu se vidi, koliko škoduje Ra (Dalje na 4. strani.) Denarne poStUatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in za-Kesljivimi bankami v starem kraju in nase pošiljatve 90 dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naie cene za pošiljke v dinarjih in lirah m kile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ 5-io 200 — Lir......$ 9.85 500 Lir......$23-75 loeo J- Lir......$46.25 500 — Din.....$ 6.35 1000 — Din.....$ 12.35 2500 — Din.....$ 30.75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000— Din. .... $121.00 Pri pošiljatvah nad Din. iojooo in nad NN lir te po možnosti dovoljuje še poteki popovi. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določati cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne. ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošilja tvah pridejo k navedenim cenam se stroski za brzojav. Dolarje poiiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno._ Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša hanfau Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Česark 70 — 9th Avenue, CHy. _________________________________ ______ EDIN O S T (UNITY) Izhaja vs*ki torek. «rrdo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, < Wednesday. Thursday and Saturday. ' — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, I1L __Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per halt year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 "__Fur Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnejra pomena, ki se tih hoče imeti priobčene v gotovi številk:. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti nreieti vsai dan in pol Dred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. j Entered ns second clas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicajro. Til . under the art of March ^rd »870. Besede imajo - dejanj ne. Katerega naroda, katere države in katerega posameznika ni zadela kolikor toliko zadnja svetovna vojna? Do malega je zadela vse. Resnica seveda je, da nam Amerikancem je pustila boljše razmere, kakor Evropi onkraj. Atlantika. Ni pa šla vojna mimo nas, ne da bi pri nas ne pustila svojih posledic. Posledice vojne smo najbolj občutili zadnjih pet let pri davkih. Davki so rastli, kakor gobe po dežju. Ljud^vo je godrnjalo, ker vsaki pot, ki je prejelo račun za plačevanje davkov je opazilo večje številke. Politikarji, ki se vedno trkajo po svojih prsih, da delajo za korist naroda so zadnje čase zamislili nove načrte. Volitve so pred durmi in pred volitvami je treba mnogo obljub — temeljitih obljub, da se javnost pridobi zase. Dobro vedo, da ljudstvo ni v sedanji dobi na ničesar bolj nejevoljno kot ravno na visoke davke. Saj davčni vijak pobere človeku vse kar zasluži. Farmar komaj zdihuje pod to težo, tako delavec in drugi. . Zato, kaj naj bo bolj prijetno za naše davkoplačevalce, kakor ta npvica, da se jim bo znižalo davke IZ SLOVENSKIH NASELBIN. T"" ' J- ^^h.^r — \ velja komu ta pregovor, velja tukaj našim nasprotnikom, kateri se pasejo od žuljev našega zaslepljenega naroda. Dal Bog, da bi že enkrat spregledal, ti toliko izkušen in za nos voden slovenski narod. Sedaj pa nazaj na shod. Da kaj take ga še ne.Sicer gre ze enajsta ura. pozno je že, vendar bo-) Ije je*|)ozno kakor prepozno. Da I hi se taki-le shodi prirejali pred ' A_______ 1 • 1:1 ____1 New York, N. Y. Dr.^Najsv. Imena, župnije sv. Cirila in Metoda v New Vorku je imelo dne 9! dec. 23. glavno svojo sejo na kateri je bil izvo-Ije nsledeči odbor: Predsednik, Anton Žagar. Pod preds. Valentin Pavlic. Tajnik, Metod Končan. Blagajnik, John Zorman. \ Delegata: Gabriel Tassotti in Valentin Vavpotič. Maršal. Jernej Habjan. j Ieti kako drilRače bi bilo med a ,teJ.seJl Je blI° tudi "oglas- naSim slovenskim narodom v A-110 sklenjeno, da se pošlje pro- meriki. Upam pa (|a hodo naii test proti-nedostojni in žaljivi voditelji in ostali še katoliško pisavi Glas Naroda" glede svete vere in verskih reči lastniku lista Mr. Frank Sakserju, To smo vsi člani društva spoznali za neobhodno potrebno svojo dolžnost, kajti vsi dosedanji prijateljski opomini so bili zastonj. Zavedamo se te dolžnosti, ki nam jo nalaga dr. Naj s v. Imena. da se vsikdar postavimo v bran proti napadom na vero. Roga ali katoliško Cerkev in da nikdar ne molčimo k takim napadom. Kot naš protest smo poslali Mr. Frank Sakserju naslednje pismo: 316306 si najbolj siguren, da na misleči Slovenci skušali |$opra-| to je katoliški časniki, tudi to je dobro orožje proti našim so-j ^ vražnikom. Res žalostno je, ko ftSk človek pogleda katoličane druge narodnosti, kako so bolj preskrb-j ^ Ijeni v tem. če ne več imajo vsaj en dnevnik in več ali manj me-' sečnikov pol mesečnikov in ted- ^ ^ ^ nikov. Zato je skrajni čas, da se_ svetu vse gladko gre — te pokli-tudi mi katoliški Slovenci enkrat če kdo na "auf\ — Tam v pe-zavemo naše dolžnosti, da bomo| Mehiki so te. dni pričeli začeli naročati samo katoliške li-j klicati zopet na korajžo. Stric ste in jih razširjevali kolikor bo. Sam se je obrnil in mehikanski v naši moči, da čim prej zago-, ščurki so se poskrili ... * tovimo med nami vsaj en katoli- ^ * 1 * ški dnevnik, ki bi brani! naše . katoliško prepričanje in našo svJ X Kvropi vlada veliko zani-vero i »nanje radi preobrata v angleški Zato čast vsem glavnim u-! vIadL Vse *leda Proti ^ndon«. radnikom naše K. S. K. J. pred kaJ bo MacDonald napravil. An- vsem sklicatelju gl. predsedniku PTIeška PoUtlka ie s,lno komplia-za tako jedrnate in navdušene rana- Liberalci so nezanesljivi, Vaše besede katere so nam se- kl presedljajo kadar hočejo nagle globoko v srce. Dal Bog, da sprotno stran strmoglaviti. — bi .obrodile obilo dobrega sa- I)a so Podrh konservativce, so du i . presedljali h laboritom. O prvi \'seh govornikov ne bom na- priliki, samo če jim konserva- ... ■ ; \ .-<».11 i/i mirim lic mini ilil- viti se to, kar seda. Par takih j AteVal. kaiti če se moj dopis pre-1 tivci obljubijo vlado, bodo na n jih strani. Liberalci imajo-že od shodov v vsaki slovenski našel-, več zavleče ga zna doleteti ista nekdaj judovsk« naravo: so tam — ker je groš! * * * Statistika linčanja se sleherno leto zniža za več odstotkov. Mr. Frank Sakser, 82 Cortland Street \TEW YORK. CENJENI: — kler sc' količkaj da. pa bo-| l1S(xla kot člaile s N p j ko ste videli, kako hitro bo prišelj protcstirajo proti "ober bosu" nov duh v vsako naselbino, vsa-1 jednote, namreč — v koš. " ko društvo m k vsakemu posa- Pozdravljam vse katoliško mi-mezniku. s,eče Slovence in Slovenke ši- Kaj pa ali bi se ne dalo razde- nm Amerike, listu Edinost pa Zadnje leto bi se še za Veliko več lit, po državah posebno se na- 5000 naročnikov do konca leta zm7a]a ko hj Amerika ne iine. selbine ki so bol, skupaj kakor s prvim januarjem prih. leta pa ,a ci£ranov v beUh markah' pri nas n. pr. So. Chicago. Jo- dnevnik. , liet. No. C hicago. Waukegan Udeleženec. Aurora in druge: prirediti par _o_ takih shodov na leto. \'saka na- ITALIJANSKI GLUMAČ ZO- selbina ima gotovo vsaj enega PET AKTIVEN, d 1 »brega govornika. V vsaki na- Milan. — Poroča se. da se je selbini naj bi se potem vzela dva Gabrielo d'Annunzio znani res ali trije in prišla k nam; mi bi ki norec, postavil na čelo mor- j jim zopet poslali tja in tako bi nariške zveze. Admiraliteta je ; se menjavali govorniki na ta na ^ffumača uspendirala, to pa je njega samo še bolj opogumilo ,n in se je prav po Mussolinijeve-mu receptu prilastil vodstvo zve- Dr. Najsv. Imena, župnije sv. čin bi se dalo zelo veliko zamu C irila in Metoda v New Vorku Jenega popraviti, je imelo dne dec. m. 1. svojo Drugod naj bi skušali enako letno sejo. Na tej seji so se čla- Cleveland s svojo okolico. Pitts- ze. Kaj bo zdaj admiraliteta u- 111 društva soglasno zjedimli. da |)Urgh s svojo. New York svojo, krenila poročilo ne pove. se posije v imenu imenovanega enako Minnesota. Michigan. Co-drustva najodločnejši protest lorado in druge. Enkrat v letu proti nedostojni in žaljivi pisa- naj bi se pa napravilo takozva- r...................... vi "Glas Naroda ' v zadevah sv. nj širši shod. enkrat v eni drugič( gih. ko se je včeraj zaznalo, da vere. katoliške Cerkve, papeža v drugi naselbini in vsaka našel-1 je \V. C\ Hoag blagajnik tukaj- m duhovnikov, Vam kot lastni- bina naj bi potem * ♦ * Francija je zakopana v silne dolgove. F.konomi pravijo, da samo obresti c-r 1 voj-nega dolga zahtevajo več kot eno desetino vseh dohodkov, ki jih vlada prejema za davke in drugo. To je naredila vojna. Pa kljub temu Francozi naprej jui^ke "pucajo"' ;ablje brusijo , . . -o- Peoria. 111. — Silno senzacijo je povzročili v v vseh kro- Tn rkrtli'fil^d^i'i Trc^v, • , J 1 ,......v--.......* ,a5V,1J" '»ina naj 01 potem poslala enega šnega predmestja in načelnik In politikarji vseh političnih frakcij to dobro razume- ku tega bsta. Nadalje so člani zastopnika, da bi se zopet nav-1 prostozidarske lože misteriozno JO xn zato se zadnje dni V Beli hiši ne govori nič dru- oglasno sklenili vsestransko dušilo za nadaljna dela. 1 neznanokam izginil. Zakaj bi bil gega, kakor O davčnem vprašanju. Vsi so'za znižanje' J - t>tl!'at'n^ sani<1>. ta. Iist- tem"; Edino na. ta način se bo dalo] izginil, ne ve nihče pojasniti. N "Glas Naroda" vsako sramote-nje svete naše vere. katoliške Cerkve, papeža in duhovnikov. Za dr. Najsv. Imena: Anton Žagar, preds. Metod Končan, tajnik. Ker dr. Najsv. Imena ni pre davkov in več sto predlog je pripravljenih v ta namen. Toda, ni pa li to morda samo pretveza, pod kate- ------ MPR ro hočejo javnost pridobiti za prihodnje volitve? Naj-'lite od^ovonti a,i ie x'as voli brže! Vojaški bonus se valja že dolga štiri leta v obeh ^f ^^ h< zbornicah in zakaj, zato ker je služil kot dobra politična krinka za naše politikarje. Tako bo tudi z davki. Precej vode bo še poteklo po Mississippi predno bodo davki resnično znižani. Zakaj naši politikarji imajo mnogo besed — a zelo malo dejanj. -o- Delavska vlada' v Angliji. Kar je javnost pričakovala že precej časa v Angliji se je včeraj zgodilo. Konservativna vlada je dobila nezaupnico, ker so se z laboriti postavili proti njej tudi liberalci. Za Anglijo je to velikanski preobrat. Dežela se nahaja pravkar v zelo kritičnih momentih. Na dnevnem redu je železničarska stavka, poleg te je v deželi velikansko brezdelje med navadnimi delavci. Pa tudi Revolucija v Rusiji je zahtevala milijone in milijone žrtev. Pa kdor misli, da je revolucije v Rusiji konec se moti. Kakor je padla carska vlada in Keren-skijeva vlada, prav tako bo šla v kose tudi Leainova in Troc-kijeva vlada. Napoleonov pregovor: da vsaka stvar samo en čas trpi. je resničen. Vsak sheen proces, gre skozi ogenj preizkušenj in šele nato krene na .M'-ljšo pot. Ru>ka noč se bliž;i je v svojem odgovoru v razpra-1 poiaffoma iutru in njeguvi*zarji. ! I ■ . V ° "J^vem proračunu izjavil. Jz mučeiHske krvi bo vsta, nov boj Ta Cf- ve • , -eS r pniila S° .pa,:cela1c,j10 drza1vefna 0 ; rod - nova moč. ki bo .trla vse J slu>du Jjudstvo naudusi. ko pa lasti ze izpeljali v Dalmaciji. okove ki so mu jfh stolctja na. rint ..........: J • .. . . .... j ----------..... ... IIUVOl -TV l«' ' «- ""»VI vec tudi \ ase podjetje, ako ne^e kaj napraviti, druge mmioči Belgrad. — Minister Vujičič , MHCtr> imrtctaunK --- -----i__. ___ _ . J boste upoštevali tega protesta.1 ni. Shod kakor je bir7nnši"na-frosimo \ as. da nam blagovo-j S(.u)ini iahko narcdi veliko (lob_ gre enkrat ven z dvorane, ako kmalo ne sliši enakega bo en čas še mislil na to, toda kmalo bo pozabil. Zato rojaki kateri imate še katoliško prepričanje, sirom naše Unije prirejajte katoliške shode, ker edino s tem se da še kaj najelo prošenega odgovora, dasi je' praviti. celi mesec čakalo nanj; zato je Tn cna so priporočali isto na seji dne 13. jan. m. 1. so-j skoro vsi govorniki na shodu in glasno sklenito v dejanju izvrše-' ——————— vati skle.p glede bojkotiranja ter da se vsa zadeva objavi tudi vj Vašem cenj. listu. Naj izve šir- Rosni in Hercegovini, deloma j tika|i izkoriščevalci! tudi v \ ojvodini in da je sedaj že izdal navodila. — Ashland. Wis. — V* tukajš-i sem Petru Zgagi zadnjič nem pristanu pri jezeru je požar j povedal na podlagi dokaza, da uničil velikanske zaloge raznega inla precej veliko luknjo v gla- tovora. rude in drugega raznega blaga, ki ga cenijo v vrednosti do miljon dolarjev. Pogorela je tudi skoro cela železniška postaja. (Nadaljevanje s 1. strani.) W1 . J , Govorim Vam to, kot predsednik Kranjsko Slo- irr^itS1 venske Katoiiške jednote- M°jurad mi veieva in zah- svoje dolžnosti braniti sv. vero: teva mene, da kot predsednik katoliške organizaci-in katoliško Cerkev pred napadi; je nastopam in zagovarjam značaj naše organizacije k\ČTTL s^rafnikov-j in našega vernega ljudstva. Danes moramo biti celi Kdor Dlati naso najdražjo sve- m- i , , i-, i , i• - *i a i• • • i . . • , . tinjo sveto vero za katero so na- mozJe- 1 lstl katoličan, ko molči, ko se vera napada je zunanja polibka Anglije je komplicirana in v me kaj Si ^g8™^ slabji od pokojnega Kondata, ki je javno povedal, da zaničuje mašmke sv. Cerkve. taf je brezverec On se je pokazal kakršen je bil. Tisti pa, pač ne more pričakovati od nas,' _T •• da hi mu za tO Je dajali dena^ , ®e. pokaze v •iavnostl s SV0Jlm prepncanjem je in gmotno podpirali njegovo pod- 0 ^v ••aT-i . i — . _ _ prijazni zvezi z zapadno, ne vzhodno Evropo. V takih trenutkih torej bo nastopila vlada labo-ritov, v kateri bo kolikor toliko tudi reprezentirana angleška liberalna stranka. Ramsay MacDonald vodja angleških laboritov bo poklican, da formira vlado, tako govore zadnja poročila. Ta angleški preobrat pa ne bo preustrojil samo državnega sistema doma v Angliji. S tem preobratom se začenja nova politična doba za vso Evropo in mogoče ves ostali svet.* MacDonald je naklonjen sovjetski vladi Rusije. IJno izmed prvih korakov, ki jih bo napravil v zunanji politiki bo, da bo priznal Rusijo. S tem pa bodo prisiljene vse ostale evropejske države storiti isto, Sili pa pade vsa Ruska trgovina in vse druge ugodnosti, ki se nudijo zunanjemu svetu v Rusiji v roke Angliji. Delavska vlada bo imela veliko zaprek pri svojemu nastopu. Eni celo prerokujejo, da se ne bo zdržala niti leto dni. Angleški kapitalisti, bodo bojkotirali vlado v največji meri. Že sedaj, ko so pričakovali tega preobrata so po več krajih pozaprli tovarne, delavcem, kolikor jih še dela znižali plače, samo, da bo delavska vlada bolj otežkočena. Vse seveda zavisi od značaja mož, ki bodo dobili vladno krmilo v roke. Od njih energije in sposobnosti odvisen napredek in poraz. vajo ta naš odločni pa potrebni nastop, držeč se tudi oni v prihodnje gesla: Svoji k svojim! Metod Končan, tajnik. -o- Chicago, 111. Prosim g. urednik malo pro- v - ----- ------ štora V vašem listu Edinost, da| podporna, marveč v pravem pomenu besede tudi pra-tudi jaz poročam nekaj novic va katoliška mati. (Živahno pritrjevanje.) Vsi moramo delati in to na vso moč, da se m^d rod pripeljati nazaj k veri in na tisto pot, s katere ga je spravil protiverski sovražnik. Zato naj bo naša naloga, spraviti vse Slovence po Ameriki pod okrilje naše dične matere Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki je Slovencem ne samo iz naše naselbine, jjred' vsem naj omenim katoliški shod. ki se je vršil zadnjo nedeljo na tako sijajen način. Kaj takega pa še ne, da bi se naselbina odzvala v tako obilnem številu, kakor zjutraj pri slovesni sv. maši tako popoldne pri katoliškem shodu. Tu naj bi prišli naši delavski prijatelji iz Lawndale katerih ni drugega kakor široka usta, dejanj pa do sedaj tako malo, razen miljonskega fonda, katerega nas Slovence vrne živa vera v Boga, medsebojna ljubezen in pravi krščanski duh! Hvala Vam! (Sledilo je dolgotrajno ploskanje in odobravanje.) t Predsedatelj shoda je spoštovanega govornika lepo zahvalil za krasni govor in želel, da bi njegove lepe naudušene besede rodile obilni sad. — Govor Mr. Gr-dinata je v resnici vse navzoče ganil večkrat do solz. Kajti njegove besede so prihajale iz njegovega verne-so na tako lep način obrnili v^ ga Srca. — * Pravvenski pV^ov^or ~ fredsedatelj je nato naznanil občinstvu, da bo "veliko grmenja, malo dežja", nastopilo cerkveno pevsko društvo "Adrija." veliko besed, dejanj pa malo. Če' (Dalje prihodnjič.) vi, se je okajeni "kerlc" razjaril, kakor, da bi bila to moja krivda. Vrjemi Peter, da jaz bi te rajši videl pametnega, kakor neumnega. * * * Poznal sem svoje čase nekega Matevžka. ki ga je rad srkal. Ko ga je imel kako merico preveč pod klobukom je dejal: "Bog dai norcem pamet — pijancem pa denarja!" In mislil sem. da svet nima več takih Matevžkov. In • kako se človek moti. Pogledati je treba samo v rdečo Prokleto. pa se iih najde vse polno. Tak velik Matevzek je Pernišek iz Finleva! Ta celo trdi. da ga ie boljša polovica v možgane ugriznila. — Drugo zabelo na njegovem dopisu, pa so natopili Za- f rk n i kov si v i oča ! * * * Peter Zgaga je te dni zelo nervozen, tako mi poroča prijatelj iz New .Yorka. Pravi, da se mu hlače tresejo. Miklošičeva Ma-rička ga bo "sfiksala." — Včasih človeka privede v neprijeten položaj tudi taka stvar, ki misli, da bo z njo najbolj ustregel. Pe-terček je mislil kvantačem ustreči, a fakt pa je. da s tem atu Zeksarju sedaj ni ustreženo. Ko bi Peter malo manj govoril, pa malo več mislil, bi se Peter ne nahajal v vroči kaši. kakor se. Tako delajo samo tisti, ki imajo luknjo v glavi! * * * Pregovor, ki pravi, kdor drugim jamo kof>lje — pade sam v, njo .Ta pregovor se uresničuje vsaki dan. Vsaki -ri solnčna toplota, v rmene plaj-šče se ogrinja nešteta množina cvetlic, rmeno je dozorelo sadje Zelena haluga in rdeča korala tvorita pravcate gozdove. Med njimi se lesketajo srebrne ribice in druge morske živali. Iz morja prihaja školjka, ki hrani v sebi bliščeči biser, podoben I čudoviti rožici. V polarnih mor-Da so barve čiste in prozorne, jih se lesketajo v luči severne-tn prihaja <>d solnca. ki je vir ga sija ledene gore kakor kras-vsake luči. 11e kristalne (palače. Tam žari V južnih krajih se kažejo po- "lorie v rdečih in modrih pla-krajine neznansko jasne v naj- nienčkih, tako da se oko ne mo-stikovitejših barvah. Znano je re <*osti »agledati divnih prizo-inodro laško ego in lepota laške; rov- Xeki pisatelj pravi: "Pov-tiarave. Tudi na planinah, kjer sod, kjer zadene val na kaj trie solnčni svit posebno čist. se deSTa in se Pen^ razprši, pov-.T, ( )n ie kralj vseh plemenita- j Tudi ljubezen božja je dosegla šev. vse barve lesketajo iz nje-! takorekoč svoj vrhunec v žrtvi, ga, in le rosne kapljice v solnč-|kl se ie vrAi,a na sv- križu P° nem "-vitli se dajo nJemu primer-iati. Nad vse krasno blišče šolniki. Ako imaš priliko, idi v solni rudnik v Velički na Poljskem. Zastrmel boš: "Videl boš!", kakor piše neki obiskovalec, "visok obok, ki sloni na samih solnih stebrih. Njegov strop je se-ve tudi iz šolnika. Že oddaleč zapaziš, da se blišči kakor najčistejši kristal. Ker je povsod polno svetilnic, |ri odsevajo v neštevilnih zrcalih, je pogled na ta podzemeljski svet tako veličasten, da si ga na površju še predstaviti ne moreš. Žarki svetilnic se lomijo na oboku, na stebrih, ob stenah, na tlaku, povsod. Pestro odsevajo barve na vseh koncih. Zdi se ti, da si.. •n « - » nričei , - v i - - krvavi? Poglej odprto stran tu- prisel v začaran svet. Nahajaš .. , 111 ch i ,i, .. j i i ai tam ne manjka rdeče rože >e Kakor med grudami samih ril- . . .. . . ' 1 prelivanju one najsvetejše krvi, katera je odrešila svet. Rdeča harva je skrivnostna podoba te j»resvete krvi in te čudovite ljubezni. vidno znamenje, ki naj nas vedno opominja na ljubezen božjo. Zato piše jako pomenljivo sv. Bernard (o trpljenju Gos-podovem v 41. poglavju:) "Poglej in premišljuj rožo srčne ljubezni. kako žari v znamenje goreče ljubezni. Zedinjujeta se bolest in ljubezen; prva, da bi bolj žgala, druga, da bi bolj gorela. Glej, kako poganja v tem rožnem cvetu naša najboljša vinska trta, s krvjo poškropljeni Jezus. ^Poglej celo njegovo telo, povsod najdeš cvet krvne rože. Poglej obe roki; iz vsake poganja rožni cvet. Poglej obe nogi, ali nista binov, smaragdov, safirov, ame-tistov in biserov. -F?lišč neštevilnih mavric te skoroda potere. Tie veš. ali re* vse to gledaš, ali ti sanja. Pa ne obstajaj stopi f'-'tlje, da vidiš še več tega zača-ranega krasu, 'ker pri vsakem ^ raku se ti oko topi v novi iz- dasi je bolj bleda radi primešane vode." (Dalje prihodnji četrtek) -o- Ce hočeš slišati o kakem človeku kaj je dobrega storil, tedaj pojdi na njegov pogreb, ako preje umrje kakor ti. Rad. Peterlin-Petruška: ... BEGUN. (Iz mojih spominov.) Ko sem prvič* zbežal, je bila že pozna jesen. Nastopili so hladni deževni dnevi, ki so ubijali že v začetku vso podjetnost in vztrajnost. Brez denarja, brez dela, brez znancev sem se vlačil tri dni po cetinjskih ulicah in okolici, spal kjerkoli in kakorkoli, si nabral golazni in slednjič sem v obupu potrkal na vrata avstrijskega konzulata. Denarja mi niso dali, le protokol so sestavili. Svetovali so mi, naj se vrnem, ker za tri dni itak nič ne bo in mi naročili, naj pridem ob eni pred. da dobim vozni listek do Kotora. Kaj hočete: težko je bilo in vdal sem se v voljo božjo. Ob eni sem bil pred pošto. Sram me je bilo v srcu in ne vem, kaj bi naredil od veselja, če bi mi kdo dal vsaj par kronic, da bi bil mogel poštnemu vozu in konzulu in Avstriji za vedno obrniti hrbet. No, nič takega se tisti trenutek ni zgodilo; le konzulov sluga je prišel z voznim listkom katerega pa ni dal meni, temveč postiljonu. Sedel sem v poštni voz in odpeljali smo se proti Njegošu. Z menoj sta se vozila dva Črnogorca. To sta bila tedanji tajnik, poznejši justični minister Šavlič, ki je bil nato zastrirpljen. in nečak kralja Nikole. mladi vojvoda Stevo Petrovič-Njegoš študent heidelbeškega vseučilišča, ki je par let pozneje umrl na jetiki. Seznanili smo se. Svetovala sta mi. naj izstopim v Njegošu in se vrnem v Cetinje. če>. da mi bosta onadva preskrbela službo itd. Toda jaz sem rekel, da sem sklenil vrniti se. toda. ako bi moral zbežati drugič. tedaj prosim njune pomoči. Malo nejevoljna sicer, sta mi tf • iskreno obljubila. Na obali v Kotoru sem se poslovil in izstopil ter šel peš zko-zi vrata v mesto. Tam me je spo-' znal neki štajerski sorojak nem škutar. Zbežal je hitro na "glav no stražo,"- pripeljal s seboj kakih pet vojakov z nasajenimi bajoneti in odpeljali so me v ječo.| Toda štabni profos Anton Bi-j ščan. zlata duša, Hrvat iz Za-' «forja, me ni hotel sprejeti. Po-j slal me je v vojašnico, mojo stražo pa je ozmerjal in jo napodil, češ. da jaz doslej še nisem begun in da nima nihče pravice zapirati me brez povelja višjih oblasti. No, par dni pozneje me je že imel pod svojo oskrbo: prebil sem v ječi dolgih osem mesecev. Godilo se mi pa notri ni slabo.! Preskrbljen sem bil, časa za premišljevanje sem imel dovolj, na-tihem sem pisal pesmice in črtice, učil se italijanskega jezika, bral knjige, kar jih je bilo v jet-niški knjižnici, posebno evangelij in žvižgal na tihem pred se. Y minutah dvoma pa sem se tolažil z besedami: mora že tako biti. In po takem modrovanju mi je vselej odleglo. Po par dneh tne je vzel Biščak k sebi v pisarno in mi za moj trud kupil večkrat marsikako čašo vina. Glasom obsodbe bi moral služiti leto več. To mi seveda niti najmanj ni dišalo. Že v ječi sem-sklenil zbežati vdrugič za vedno. Lahko bi zbežal že iz ječe, toda žal mi je bilo poštenjaka Bišča-na, ki bi imel radi tega velikanske sitnosti. Zato sem opustil to misel. Dodeljen sem bil šesti stotni-ji v Kotoru. Že prve dni sem videl, da pojde slabo. Za najmanjšo stvar sem dobil od zagrizenega Nemca stotnika deset dni zapora, poostrenega s postom, temnico in "zapestnicami." Kaj drugega tudi zasluži takšen "Sla-venhetzer," za kakršnega sem veljal jaz med ptmgermansko navdahnjenim oficirstvom ?! "No. ne bps dolgo kaše pihal," sem mislil in molčal. Neke nedelje koncenf julija le ta 1902. popoldne sem šel iz mesta po cesti proti Prčanju. Od tam sem si ogledal stene gore, po katerih drži cesta iz Kotora v! Cetinje. Izbral sem si najkrajšo smer. Svoje najpotrebnejše in meni najdražje stvari sem že1 prejšnji dan prenesel iz vojašnice k neki branjevki. kjer sem i-inel tudi svoj kovčeg spravljen. Ko se je stemnilo in so tudi, že po vojašnicah odtrobili deveto uro, sem pustil cesto na desni strani in se vzpel po skalovju naravnost navzgor brez vsakega pota in stezice. Plezal sem zelo; oprezno, da bi ne valil izpod nog kamenja in ne vzbudil pozornosti finančne straže. Ko sem bil že par sto metrov nad Kotorom, sem si poiskal pripravno gladkoi in kolikor mogoče ravno skalo in; legel k počitku. Bila je krasna, jasna poletna! noč. Meseca ni bilo videti toda nebo je bilo posejano z zvezdami. Z veliko ljubeznijo sem poiskal med njimi veliki voz in malo zvezdico kraj njegove osi. Po njej sem pošiljal vedno pozdrave svojim dragim v domovi-j no? Čutil sem se tako združenega s prirodo kakor malokdaj prej. Od razsvetljene Kotorske o-bale sem so prihajali kakor šumenje valov, zdaj jasno, razločno. zdaj medlo in komaj slišno, glasovi koračnic in valčkov, ki jih je igrala vojaška godba. Potem je godba prenehala in luči v mestu so druga za drugo ugasnile. Nastopila je vseokrog taka tišina, da se je čulo korakanje straže v fortu San Giovanni on- S LOVEN SKA RESTAVRACIJA. • 1385 E. 55th Street. CLEVELAND. O. Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe "za prenočišče. i.Tvvr" Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk. kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. \ kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste me->o pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 6319. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave ln mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! ' * i Anton Zbašnik t stran prepada. Kakof da me sama priroda varuje pred nenadnim naskokom sovražnikov, sem si mislil. • I "Halt, ver da? Patrol forbaj J" >e je oglasil krik straže spodaj, zdaj s te, zdaj z one utrdbe. Jaz sem se čutil tako varnega med skalovjem, da sem pozabil na vse in sladko zadremal. Mrzli jutranji vetrič me je zbudil iz spanja. Planil sem kvišku. Bilo je -še temno, le nad Lovče-nom je temno nebo pobledelo in mrak je postajal prozornejši. Stopil sem hitreje. Da bi ne zašel na cesto, sem zavil malo bolj na levo v plazovje, kvišku po jarku, koder nosijo Črnogorci. sneg in drva v Kotor. No, stezi se nisem približal takoj, temveč šele pod vrhom. Danilo se je. Srečal sem Črnogorca s tovo-rem na hrbtu, ki je spešil v dolino. Stopil sem k njemu, ga pozdravil in vprašal: "Ali je še daleč do meje?" Brez vprašanja me je razumel, stisnil roko in pokazal na steber kraj ceste, sto korakov od naju. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tis-' kovine in oglase ter vse, ki je v! zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje' prosimo, da mu gredo pri terrr težavnem delovanju za katoliški | tisk na roke in mu pomagajo is-i tega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki na j selbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še! posebej povdarjati. Zato vsi na' delo in pomagajte zastopniku, da "Evo ti granice! Sretan piit!* - Še ozrl se nisem več na Kofer, temveč Urnih nog sem jo mahtii! naprej proti Njegošim in Četi-nju . . v? fe* ——o- AMERIŠKI KAPITALISTI KUPILI POLJSKE GOZDOVE. Warsava. — Poroča se, da so ameriški finančni magnatje prevzeli velikanske gozdove na Poljskem v takoimenovanem Bi-alodziea okrožju. Za gozdove so plačali nekako 40 milijonov dolarjev. Z eksploitacijo kupljenih gozdov bodo pričeli že v tem letu. OBREGONOVI VOJAKI TRANSPORTIRANI SKOZI TERITORIJ ZDR. DRŽAV. El Paso, Tex. — Vojaški vlak, kateremu se je dovolilo prevoz skozi mali kos ameriškega teritorija, je prepeljal Obregonove vojake proti zapadu, kjer se pripravljajo za odločilno bitko proti zapadnim upornikom. -o- tW ŠIRITE UST EDINOST Tel. Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to Stroko. • \ sem se najtopleje oriporočal Pokličite ga po telefonu! J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. la Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUCAVNIC IN STEKLA. Naiboljše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanie hiš zunai list pridobi kar največ novih na *Jn znotrai. uokladam 9tenski -očnikov. oaoir. t \ A D I I A ' > A B I L O PLESNO VESELICO — katero priredi — dr. Slovenska postaja št. 16211 MODERN WOODMEN OF AMERICA, v Chicago, 111. « V soboto dne 26. januarja 1924, V ČESKO-AMERIŠKI DVORANI, 1436 W. 18. Street. Pričetek veselice točno ob 7130 uri zvečer. Vstopnina po 50c za osebo. 4 i 4 Uljudno V abimo rojake in rajakinja v Chicago, in okolici da se mnogo Številno v deleže te naše zabave, za suha gerla in lačne želpdce bo točno oskrbljeno igrala bo Zajček Orchestra. Na svidenje kliče veselični, ODBOR. ^ aa 4 + * * * JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in 4* -pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. * + * ♦ * * + + * * VARČEN NAROD sa v John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK" • < >KK \-.»čilu točno m ceno VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE. vogat 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 M Pod državnim in vladnim nadzora* tv©xn in Chicago Clearing House Ass'n. PRODAJAMO ŠIFKARTE za v* parobrodne družb« za v Jugoslavija in nazaj. Izdelujemo prošnja (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo dmm v staro domovino najceneje in najhi- treje. "Dobro jih je ugnal mož?" se je oveselil Mataj. "Tako so se zbali njegove šibe, da so umolknili vsif* Začeli so svirati, izprva rahlo in počasi, potem pa zmerom glasneje. "Zdaj pa že, zdaj!" je kimal Matajev Matija odobravaje. "Dobro jo žingajol He he1 Kaj vse naredi Šiba, dobrodelna mati! Lej, lej, kako jim mojster miga in žuga z njo in jih roti, sicer bi mu razbili nemarni divjaki rene in boben in vse he he!" Prijazno je kimal, kazal svoje okajene zobe ter bobnal s kitnato roko po taktu na mizo. "Presneta reč vendar, zakaj pa nič ne plešete, ko imate že godbo?" je vprašal natakarico. "Saj prostora je tukaj dovolj, he he!" Ona pa se mu je le nasmehnila in hitela na drugo stran, kamor so jo klicali žejni poslušalci. Ko je utihnila godba, je jelo občinstvo burno ploskati, Matajev Matija pa je nalil svoj kozarec do vrha, nataknil kos sira na pipec in šel oboje ponujat kapelniku. "Dobro ste jih krotili!" ga je pohvalil. "Nate, okrepčajte se malo, prijatelj!" Občinstvo je vstajalo s sedežev, se smejalo vsevprek in jelo ploskati iznova. "Ako ste pijani, pojte spat!" je velel gostilničar, ki je prihi-te! k Mataju. **Od dveh poličev ne bom pijan, he he?" se je smejal Matija. "Presneto slabo me poznate! Ali je kaj tako hudega, če ponudim svojemu bližnjemu kozarček vina?" "Plačajte in izgubite se!" "Dobrota je sirota!" je vzdihnil Matajev Matija, plačal, pobral svoje reči, prijazno pokimal kapelniku in odkorakal z vrta. Občinstvu pa je bilo žal, da je bilo tako kmalu konec nenavadne zabave. ** ^ - io. PRI LJUBI SESTRI. "V. V elegantno opremljeni obednici sta sedela v polumraku trgovec Anton Krajan in njegova soproga Beti pri mizi, ki je bila že pogrjena za večerjo. Močne obrvi, kratko pristrižena, tu in tam že malo osivela brada in dolgi brki so dobro pristajali njegovemu izrazitemu, nekoliko bledemu obrazu, ki so ga oživljale dobrodušne, bistroumne oči. Žoltolasa dama v tanki obleki modriševe barve je bila životna, skoraj debela. Njena napeta lica, prebujna spodnja ustnica in hladne, sivkaste oči so ovajale oholost in samoglavost. "Rad bi vedel, zakaj si tako v trdo zapečena nemškutari-car" je dejal gospod Krajan mirno. "Najini starši niso znali nobenega stavka nemški, mi živimo ob slovenskih groših, tj pa siliš le v nemško družbo." "Treba je občevati z boljšimi krogi, to sem ti rekla že Bog ve kolikokrat." je odvrnila ugrizljivo in pogledala kljubovalno v stran. "Pojdi no, pojdi s svojimi takoimenovanimi boljšimi krogi! Naša Eleonora je po tvoji zaslugi prepojena s tujim duhom in komaj sem rešila sina." "Oh." je vzkliknila prezirljivo, "ali naj občujem morebiti samo z rqdbino tvojega brata, ki je preprost mizar in pusti pipo na ulici?" Vstal je in se naslonil na črni klavir. "Preprost, toda pošten!" jo je zavrnil. "Ljuba moja. vsak stan je vreden svoje časti. Ali sem ti kdaj očital, da si bila preprosta hišna, preden sem te vzel?" Nejevoljno je pomajal z okroglima ramama. "In kolikor vemo, tvoj brat tudi ni nikak grof ali milijonar^ draga Elizabeta!" Gospa Beti ni rada slišala svojega celega imena. Ozlovolj-na se je vzravnala na svojem sedežu in se zaletela razdraženo in razdražljivo: "Moj brat je vendar vse kaj drugega kakor pa tvoj! Lepo posestvo ima na Gorenjskem in . .•. in samo da bi hotel, bi bil lahko župan svojemu kraju!" Ponosno se je dvignila in zasukala okretalce električne svetilke nad mizo, da so širni toki žarke luči zapluli po sobi. Popravila je bakrenordeče senčilo in zopet sedla na svoj stol. "Tvojemu bratu želim vse najbolj!" je povzel gospod Krajan in dodal resneje: "Toda pustiva to! Zdaj se morava pomeniti o drugi stvari! Poudarjam ti odločno, da mi nikakor ne ugaja, kar predeta vi-dve z Eleonoro za mojim hrbtom!" Gospa Beti je vprašujoče pogledala svojega moža in, neprijetno razburjena, jela trkati z nogo po medlobarvni preprogi. "Privedla si najini hčeri častilca jako dvomne vrednosti v hišo," je nadaljeval on. "Jaz pa pravim, da iz te moke, ne bo kruha!" Ona se je zganila; hotela mu je hitro in rezko odgovoriti, pa ni našla takoj primernih besedi. Skozi odprta okna je plula mirna pesem večernih zvonov in slišali so se jasni klenki električnih Vfcz in njih zamolklo bučanje. "Gospod Ribitsch ti ni po volji, ker ni Slovenec!" mu je očitala jedko in potegnila z desnico po levici, nekoliko preobilo okrašeni z zlatimi prstani. PISMO IZ SLOVENIJE. (Nadaljevanje s i. strani.) dičeva odsotnost. Ako bi se Radič in njegovih 69 poslancev dejansko pridružili opoziciji, bi združeni opozicijonalci marsikaj lahko dosegli v našo trajno korist. O kralju pripovedujejo, da ima pač dobro voljo, toda premalo moči, da bi namah očistil Avgi-jev hlev. Stari Pašič si ne da ukazovati. Za božične praznike smo dobili tudi to, proti čemur so se avtonomisti z vso odločnostjo upirali: Slovenijo so končno vendarle razdelili v dve upravni celoti. V Ljubljano je prišel za "velikega župana" g. Sporn^ v Maribor pa g. Dr. Ploj. "Velike župane" je ustvarila takozvana vidovdanska ustava z dne 28. junija 1921. Po določ- je v dve "oblasti:" v "Mariborsko" in "Ljubljansko oblast." "Avtonomist" z dne 22. dec. 1923. piše o tej novi izpremem-bi: Sedaj se bo vse to korenito izpremenilo. Niti Dr. Ploj niti Sporn ni mož, ki bi hotel i-grati vlogo slamnatega moža. O-ba bosta vladala, kolikor jima bo to seveda dopuščal minister "policije," kakor se po srbsko tako imenitno imenuje minister notranjih zadev. S pričetkom te vlade je pa Slovenija dejansko razdeljena. Sedaj imamo zopet Kranjce in Štajerce . -o-- Sanacija Ogrske. Finančni odbor "Društva narodov" je izdelal za Ogrsko načrt o posojilu v znesku 250 mili-jonov zlatih kron in ga predložil svetu Društva narodov, ki je načrt odobril. Garancije naj bi bile najprvo dohodki iz carin bah te ustave naj bi se cela Jugoslavija razdelila na okrožja, in državni monopoli. Posojilo je katerim bi načelovati "veliki žu-' določeno, da krije deficit v dr-pani." j žavnem gospodarstvu do srede Vidovdanska ustava je sicer leta 1926. bila sprejeta že pred tremi leti,] -o- vendar njenih določb doslej še V RUSIJI SE SNUJE PROTI- niso dejansko izvajali. V Slove-j REVOLUCIJA. (anes ko je tako silna draginja si mora gospodinja pomagati sama. To lahko stori s tem. ako sama doma konzervira sadje in razne zelenjave. ulovil le s pomočjo vplivnih sorodnikov. Potraten kavalir je in berila. Rojakom knjigo toplo pri- Kupite si to knjigo gospodinje razkošno živi samo o milosti ali — neumnosti svojih žirantov!" poročamo, da si jo naroče, dok- in jo v zimskih dneh dobro pre- ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako .ga še nimate v Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki* jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. ✓ t i i t t \ "Ravnati se mora pač po stanu!" ga je zagovarjala trdovratna gospa. K*********************** POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se po- A sebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, Phone: 104 + * + * * * * * * + * * + + + * * * * * * * * * * * * * * Vi boste nam hvaležni za velike ponudbe ^ PRI POVRŠNIH SUKNJAH! * * * * + * * * Prav tako za ponudbe pri ♦ oblekah z dvojnimi hlačami, ^ ki jih imamo v zalogi v vseh modah in velikostih, za mo- ^ že in fante v vseh barvah ^ najboljše narejene v veliko- ♦ sti do 52 nastavljene po ^ zmerni ceni od lE^ $25.00 — $30.00 ^ idč^ $35-oo — $40.00 ^ in višje. v * Nič ne de, kako daleč ži- & vite od naše trgovine, ved-no se bo vam splačalo priti ^ pogledati našo trgovino in ^ nase blago. * Pridite in oglejte si naše ^ ler zaloga ne poide. Dobite jo v Knjigarni Edinosti. Stane samo 7sc. Pišite po njo takoj! * * * 4'ZNAM EN JE ŠTIRIH" je čitajte, da boste potem, ko pride sezona za konzerviranje dobro poučene, kaj vse za eno sadje lahko spravite v konzerve. Knjiga ima več slik raznovrstne- knjiga. ki predstavlja eno najza^ ga sadja in zelenjave in kaže s nimivejših detektivskih povesti, ki jih vsebuje slovenska literatura. Y tej knjigi so opisana razna zasledovanja najboljših lon-t donskih detektivov. Knjiga poda človeku tudi marsikatere nauke, kako se je varovati v življenju pred # profesionalnimi tatovi in slikami, kako je treba različno sadje pripraviti za konzerve. Gospodinja če želiš sama sebi dobro si naroči to knjigo. Stane samo 75c. Dobi se od Knjigarne Edinost. * * * -ANGLEŠČINA BREZ UČI- ponudbe! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. • JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. * + * * * * * drugimi zločinci, katerih ni malo TELJA" je knjiga za slovenske zlasti po velikih mestih. V trdo! priseljence v Ameriki, ki se ho-sta vezana dva zvezka v jakoj čejo naučiti angleškega jezika krasne platnice, ki predstavljajo brati in pisati. Knjiga vsebuje zelo lično knjigo. Vsebuje 150 slovar, razne medsebojne pogo-strani berila. Dobili smo prav- vore iz vsakdanjega življenja, kar več zvezkov zalogo. Knjiga itd. Boljše knjižice za učenje an-stane samo $1.00. Pišite po njo gleškega jezika je za začetnike na Knjigarno Edinost. težko dobiti. Pišite po njo stane * * * I samo 35c. Dobi se v knjigarni "PETER BARBARIČ" je i- Edinosti me knjigi, ki opisuje prekrasno življenje krščanskega mladeniča. Ta knjiga je zlata vredna zlasti za naše slovenske fante. Stariši kupite jo za svojega sina. Boljšega dara ne morete dati svojemu sinu, kakor če daste svojemu sinu to knjigo. Stariši! Mladeniči so danes -upanje naroda. Nj'im sliši bodočnost. Kakršni bodo Vaši sinovi, taka bo bodočnost. Zato kupite svojim sinovom dobro knjigo, ki jih bo varovala in jim vcepila v srce čut in nagnenje do samega dobrega, ustregle z kuho si naj naroče to Mladenič, o katerem piše ta knjiga je bil tudi tak. Šel je čez razburkano življenje — a srečno je prevozil do konca in umrl kot vzoren karščanski fant. Oče, mati! Kupi svojemu sinu to knjigo, ki jo_naj prečita in videla boš veliko spremembo na svojemu sinu. Pa tudi odrastlem možu ne škodi, kakor tudi ženi ne. Za vse je spisana in za vse prirejena in kdor čita se z njo veliko okoristi! Knjiga je trdo vezana in vsebuje 215 strani zelo podučnega berila. Dobi se_pri * * * "VARČNA KUHARICA" je knjiga, ki jo je urejiila za slovenske gospodinje gospodinjska strokovnjakinja ga. Marija Remec. Naslov knjigi je dala "Varčna kuharica." Da katera gospodinja pa ni rada varčna. Vsaka dobra gospodinja je gotovo. Knjiga o kateri govorimo je velike vrednosti za vsako gospodinjo. Nobena bi ne smela biti brez nje. — Tiste, ki si sedaj belijo glave kaj bi kuhale, da bi knjigo, ki jim bo podala na stotine nasvetov in receptov, za njih kuhinje. Pišite takoj po njo stane s poštnino samo $1.00. Knjiga je lepo trdo vezana in vsebuje 231 strani podučljivega berila za naše gospodinje. Dobi se od Knjigarne Edinost. Vse gori imenovane knjige in še več drugih se dobi pri: Knjigarni Edinost, 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Pišite tudi po podrobni cenil ki ga Vam pošljemo brezplačno-