Poštnina plačana v potovini.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO III
tMt den opoldne, izvzenSi nedelje in ji- - j	p ra mike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—t inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
BIHON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552.
EPRAVNIŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne Tračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži zmami* za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Pravilen sklep.
Na včerajšnji seji zaupnikov je podal daljše politično poročilo dr. Korošec ter poročal tudi o vstopu SLS v vlado. Izjavil se je za vstop SLS v vlado in zbor mu je i navdušenjem pritrdil.
Pozdravljamo ta sklep dr. Korošca in zaupnikov SLS ter samo obžalujemo, da ni bil storjen že preje. Zakaj ravno tako ko danes je že pred letonpdni klicala gospodarska kriza slovenske zastopnike v vlade in ko je vstopila v vlado HSS, tedaj je bil tudi prvi najugodnejši trenutek za SLS, da sledi hrvatskemu primeru. Tedaj bi se moral sporazum raztegniti tudi na Slovenijo in marsikaka težava bi nam bila prihranjena.
Škoda je tudi to, da ni pri izdelavi sedanjega proračuna sodelovala tudi SLS. Prepričani sme, da bi v tem slučaju proračun za nas mnego ugodnejše izpadel in slovenske pravice bi bile mnogo bolj varovane.
Enake bi bili izenačenju davkov, izboljšanju uprave ter ureditvi naših slovenskih razmer neprimerno bližje, če bi SLS že pred letom dni vstopila v vlado, mesto da je tratila svoje sile v brezplodni opoziciji. Toda glavno je, da se je SLS za vstop v vlado odločila in da-vendar enkrat pride politična moč slovenskega naroda do veljave. Zato tudi ne bomo re-kriminirali, temveč pozdravljamo sklep ®LS in samo želimo, da bi bil’ čim prej
iieDa pn je, da ne vstopi SLS v vlado samo z eno nogi, da bi v tem primeru njena beseda v vladi le malo veljala. Zato naj se. SLS ne meni za demagoge, ki bodo nalašč napačno tolmačili njen korak in ki bodo.govorili o želji po ministrskih stolčkih. Razsodna javnost ve, da je SLS že davne^ mogla vstopiti v vlado, če je hotela in da jo očitek pohlepa po vladnih sedežih ne more zadeti.
Vstop SLS v vlado je slovenska 1111 j n o s t in poštena javnost, ki to ve, zato tudi nikdar ne bo metala SLS kot ■vladni stranki polena pod noge. Teda SLS je dolžna, da vodi v vladi narodno, ne pa strankarsko politiko. In samo tedaj, če bo SLS dala prednost pred splošno narodnimi interesi strankarskim, bo tudi javnost -proti njej. Upamo, da SLS tega vzroka ne bo dala, temveč da bo tudi v vladi vodila v prvi vrsti narodno politiko.
Glavno geslo SLS pri zadnjih volitvah je bilo avtonomija. Mislimo, da čisto pravilno tolmačimo želje vse Slovenije, če rečemo, da bo vsa Slovenija zadovoljna, če nam SLS pribori vsaj delovanje oblastnih skupščin. Kajti bolje so delujoče oblastne skupščine, ko pa lepo zapisana avtonomija, ki je le mrtva beseda.
Predvsem pa pričakuje Slovenija, da bo vladna SLS mogla doseči zboljšanje cest, regulacijo hudournikov, omiljenje davkov ter napredka slovenskega gospodarstva, da bo sedanja kriza čim hitrejše odpravljena.
Če bo znala SLS s pozitivnim delom vsaj del najnujnejših slovenskih zahtev doseči, potem je sigurno, da bo mogla mirno iti na prihodnje volitve. V nasprotnem slučaju pa bo za njo volivni boj dvakrat nereden, ker |)0 negativna- bilanca tako opczicionalnega ko vladnega dela. Tc pa ne sme biti noben vzrok za omahovanje, temveč celjski sklep je treba realizirati, če hoče ostati SLS — vodilna slovenska stranka.
Ni zadosti, da si je SLS priborila ve-, čino mandatov, temveč njena dolžnost je, da te mandate tudi uporabi v korist naroda.
V	Celju je bil storjen začetek, a nadaljevanje mora v kratkem priti.
Dveurna avdienca Uzunoviča.
Beograd, 15. novembra. Predsednik vlade Uzunovič je bil včeraj dolgo časa v avdienci na dvoru. Ta avdienca je proti navadi trajala nad dve uri: od 10. do 12. dopoldne. Ko je Uzunovič odhajal iz dvora je izjavil: »Bil sem pri kralju. Govorili smo tam manj o situaciji, a toliko več o poslih. Poročal sem kralju o zakonskih načrtih, ki so pred skupščino, dalje o tistih načrtih, ki se izdelujejo in bodo šele kesneje predloženi skupščini. Drugega ni nič. Vse je v redu. Culi ste izjave šefa druge stranke, ki sodeluje z nami v vladi, in vidite, da ni med nami nobenih razlik v pogledu delovnega programa narodne ’ skupščine in tudi ne glede zakonskih načrtov, ki so predloženi skupščini in onih, ki se še pripravljajo, da se predlože skupščini. Sploh se, kaker vidite, nahajamo v znamenju naj-intonzivnejšega dela.«
Po tej avdienci je bil Uzunovič v radikalnem klubu, kjer je imel nekaj krajših razgovorov.
Od drugih važnejših dogodkov včerajšnjega dne je treba omeniti odhod kralja v Topolo. Kralj ostane v Topoli nekaj dni na oddihu.
Pašič se je včeraj dopoldne in popoldne na več krajših sestankih posvetoval z nekaterimi svojiriii prijatelji. Aca Stanojevič je po teh konferencah sinoči odpotoval v Knjaže.vac. Mislijo pa, da se kmalu zopet vrne v Beograd, posebno če postane politična situacija bolj živahna.
Pri pašičevcih se opaža, da iščejo stika s centrom, in da si prizadevajo, čimbolj se približati drugemu krilu radikalne stranke, da se tako zavarujejo za vsako eventualnost, ki nastane v stranki.
Štefan Radič v Prekmurju.
Zagreb, 15. novembra. Včerajšnja shoda Štefana Radiča v Murski Soboti in v Dolenji Lendavi sta se pričakovala z velikim zanimanjem. Klerikalci so poskušali vse, da shode zmedejo. Bilo pa jih je tako malo, da se njihovo število ni niti opazilo.
Štefana Radiča je pozdravilo v avtomobilu okrog 2000 kmetov. Na poti i/. Murske Sobote v Dolenjo Lendavo je bilo opaziti na cesti samo ženske. Hiše so bile okrašene. Na prostoru, ki je til določen za zborovanje, je bila nepregledna množica ljudstva. Radič je bil burno pozdravljen, posebno od Madjarov, ki so mu kli-cari: -El j en Istvan Radics!«
Na skupščini v Murski Soboti se je Radič v svojem govoru uajprvo na splošno dotaknil razmer in je pri tem povzdigoval in proslavljal kmečko delo. Govoril je o razmerah pri nas in o boju za enakopravnost. Tiste, kar je bilo pod Madjarsko zlo, je tudi še sedaj: nimamo občin in to ni dobro. Hočemo tudi tu občine, kakršne je radikalna stranka iztisnila v Srbiji od Obrencviča. Imeti hočemo občine, kakor so v Dalmaciji, ker v Avstriji je bilo to najboljše, kar je imela. Najvažnejše pa je človečanstvo, pri čemer se ne' vpraša, ali si Srb, Hrvat, Slovenec ali Madjar.
Ko smo podpisali protokol,- smo prišli na vlado. Dva- ali trikrat se je vlada menjala na slabše,- a potem na boljše. Zdaj sem bil v Beogradu. In zopet so hoteli nekaj splesti, da bi bilo, kakor je bilo preje. Če bi se bilo to napravilo, bi bilo slabo, ker bi krenili v tem nazaj. — Ko je Pašič odhajal, sem že rekel, da je star. Pozval sem vse prijatelje in sestavili smo vlado poštenja. Korupcijo smo’ zagrabili za vrat in smo pokazali, da jo trdno držimo. Vsi veste, da riba pri glavi smrdi, tudi če je glava sama čista. Danes v vladi ni ministra, na katerega bi se meglo po-
kazati, da ima kake spletke ali afere. Tega ni.
Radič je govoril še proti raznim dispo-zicijskim fondom. O volitvah je dejal, da ] morajo, kadar pride do njih, biti svobodne. — Napravili smo, da je seljaška | politika postala politika vse vlade. Mi-i slim, da volitev letos še ne bo. Z mini-‘ sirskim predsednikom sem se dogovoril, i da morajo naši poslanci do pomladi sprejeti zakone, kateri so potrebni kakor kruh, tako zakon o nošenju orožja, p6 katerem bo lahko vsak pošten človek imel v svoji hiši puško, potem zakon o ribarstvu itd.
Za Radičem je govorilo še nekaj govornikov. Po skupščini v Murski Soboti je Radič odšel v Dolenjo Lendavo in tudi tam na shodu govoril.
V	svojem govoru se je najprej Jbavil z razmerami v Rusiji, potem pa z razmerami na Madžarskem.
Rekel je dalje, da je naša sedanja vlada dobra. Treba jo bo pa le še nekaj spremeniti. Ozrimo se na našega kralja! (Vzkliki: Eljen Kiralv!) On vsako toliko edide v Južno Srbijo, da vidi, kaj je treba tamešnjemu seljaku. Posebno si prizadeva kralj, da zboljša upravo. Imamo veliko šteyilo upokojencev in uradnikov, za katere potrošimo do 5 milijard na leto. Imamo dobre uradnike in dobre učitelje, ali so pa tudi slabi. Poštenim uradnikom čast!
Politika današnje vlade je politika narodnega miru in narodnega sporazuma: poštena politika za kralja in državo.
Sklepajo naj se zakoni. Ako neka gospoda ne bo hotela delati, bomo šli na volitve. Bomo videli, koliko bodo dobili Pribičevič in drugi.
Za Radičem je govorilo še več govornikov, ki sc jih vsi poslušali z največjim zanimanjem.
PROTIFAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE
V	SARAJEVU.
Sarajevo, 15.. novembra. Sinoči okrog 8. se je nabrala skupina kakih 200 omla-dincev na sarajevskem Korzu in začela demonstrirati proti Mussoliniju in proti fšaistom in tako dajati duška ogorčenju nad nasiljeiy, ki ga izvaja Italija nad našim narodom v Istri, Trstu in Gorici. Na licu mesta je brž prišla v velikem številu policija, ki je zaprla vse dohode do italijanskega konzulata, tako da ni mogel nihče p rite preko tega dela. Po krajšem vsklikanju in manifestiranju so se demonstranti razšli. Incidentov ni bi-
lo	in tudi aretiran ni bil nihče.
ČASTNA PROMOCIJA V BEOGRADU.
Beograd, 15. novembra. Včeraj je bil na beograjskem vseučilišču honoris cau-sa promoviran za doktorja medicine Vladan Gjorgjevič, politik in večletni predsednik vlade. Vladan Gjorgjevič je dovršil medicinske nauke na Dunaju. V domovini je zavzemal častne funkcije. Bil je predsednik beograjske občine, kesneje poslanik v Atenah in v Carigradu, od leta 1897 do 1900 pa predsednik vlade. On je ustanovil Srbski rdeč-i križ, srbsko zdravniško društvo in pa medicinsko fakulteto v Beogradu. Znan je tudi kot publicist in pisec romanov.
Garibaldi in Macia aretirana.
Pariz, 15. novembra. Po zadnji konfrontaciji Macie z Garibaldijem sta bila oba prepeljana na sodišče v poslopju ministrstva za notranje zadeve, kjer ju je • preiskovalni sodnik proglasil, da sta aretirana. Aretaciji sta v vseh političnih krogih izzvali senzacionalen dojeni. Macio in Garibaldija so včeraj spravili v ječo San-te. Sodilo ju bo sedišče seinskega depar-tementa. Garibaldi si je izbral za branitelja socialističnega poslanca Montepa. svojega osebnega prijatelja, Macia pa si bo vzel znanega odvetnika Torresa.
Kakor zatrjujejo, bo Macia prav kmalu obtožen. Obtožili ga bodo, da je organiziral irregularne čete, ki bi imele nalogo, iti preko državne meje. Garibaldi pa bo obtožen, ker je podpiral revolucionarno akcio Macie in pa zato, ker obstoji upravičen sum, da je organiziral italijanske izseljence in pripravljal oborožen pohod v Italijo.
NAPOVEDUJEJO SENZACIONELNA ODKRITJA.
Pariš, 15. novembra. Pri zaslišavanju Garibaldija v Nizzi je prišlo do senzacio-nelnega odkritja, da je Garibaldi pod napačnim imenom odpošiljal brzojavke. S tem odkritjem bo ta afera dobila popolnoma drug značaj. »L‘ Iinformation« podčrtava, da je oni del pariškega časopisja, ki je prvi objavil svoje mnenje in svoja opažanja v tej aferi, naglašal, da se dari-baldi ni posluževal samo navadnih de-nimciacij, temveč da je bil tudi v službi vojaške špionaže v korist Italije.
OTVORITEV POLJSKEGA PARLAMENTA.
Varšava, 15. novembra. Predvčerajšnjim je bil otverjen parlament s tern, da se je prečital dekret predsednika repu-, blike. To je bilo prvič, da je predsednik republike otvoril parlament in senat, ker j so dozdaj vse zakonodajne pravice pripadale parlamentu. Iz tega postopanja ’ predsednika republike sklepajo, da on ; misli na to, da razpusti parlament. Na I seji je bilo ed 555 poslancev navzočih le 1 200. Na sejo niso prišli ne socialisti, ne komunisti niti poslanci narodnih manjšin.
MINISTER MORACEWSKI IZSTOPI IZ SOCIALISTIČNE STRANKE.
Varšava, 15. novembra. Včeraj je sejni vzel v razpravo državni proračun. Socialisti so zahtevali, da se takoj ukinejo izjemni ukrepi proti tisku. To je bilo z večino glasov odklenjeno. Socialistični minister Mioraczewski je izjavil svoji stranki, da ne namerava odstopiti, tudi če so socialisti prešli v opozicijo. Morac-zevvski je bil zaradi tega prisiljen, da izstopi iz socialistične stranke.
RAZKOL MED BEOGRAJSKIMI NOVINARJI.
Beograd, 15. novembra. Včeraj se je vršila glavna letna skupščina beograjske sekcije novinarskega udruženja. Na skupščini je prišlo do razcepa. Manjšina je zapustila dvorano in si ustanovila posebno sekcijo. Odšla je v novinarski klub na Terazijah in tam zborovala. Izbrala si je za predsednika Milo Popoviča, za podpredsednika pa Nemanjo Vukičeviča in Stanislava Krakova. Ta nova sekcija je spejela resolucijo, v kateri Je razložila potrebo svojega formiranja in krivice, ki so se njih elanom zgodile.
Zbor zaupnikov SLS v Celju za vstop v vlado.
Včeraj dopoldne se je zbralo v Celju lepo število zaupnikov SLS v dvorani Narodnega doma« v Celju, da se pogovore e političnem položaju in da izvolijo novega podpredsednika stranke na mesto odstopivšega prof. Remca. Dvorana je bila nabito polna. Največ zaupnikov je prišlo iz mariborske oblasti, a tudi udeležba iz ljubljanske oblasti je bila znatna, posebno iz Ljubljane same.
Zborovanje se je pričelo točno ob napovedani uri. Po pozdravnem nagovoru posl. Sušnika je začel govoriti
dr. Korošec o političnem položaju.
Dr. Korošec je uvodoma omenil žalostno uscdo naših zatiranih bratov v Primorju in je z ostrimi besedami grajal postopanje fašistov napram našemu življu. Mussolini se očividno ravna po načelu cuius regio — illius natio«. Jako verjetno je, da so najnovejši nastopi fašistov le priprava na nove avanture, ki jih Italija pripravlja v Mali Aziji. Konferenca Chamberlaina z Mussolinijem in nastop Italije proti Franciji so značilni dogodki. Nato pride dr. Korošec na
našo notranjo politiko in izvaja: Mnogi so menda prišli na zborovanje, da izvedo za pogoje, pod katerimi bi mi vstopili v vlado. Drugi so prišli v pričakovanju, da bodo pogoje lahko že danes odobrili. Tretji pa mogoče pričakujejo, da borno mi danes vrgli v Savinjo kakšno točko našega programa, samo da pridemo do vlade.
Toda vstop v vlado se od nas niti ne zahteva, niti nas kdo sili, da gremo v vlado. Zato tudi o kakih pogojih za vstop v vlado ni govora. Program SLS ni naš program, program poslancev, ampak to je vaš program. Dosedanja »pogajanja« so bili le neobvezni razgovori. Mi smo samo izvrševalci vašega programa. Ako pa hočete izpremembo programa, se morate izjaviti vi: 1. Ali se hočete vi odreči slovenskemu jeziku? (Burni klici: Nikdar!) Ali se hočete vi odreči pravice do popolne samouprave Slovenije? (Nikdar!) Ali se hočete vi odreči svoji veri? (Nikdar!)
Mnogo se govori pri nas o neki taiza-ciji SLS. Ali naj mi postanemo nepošteni?
Za državo.
Za nami stoji, je nadaljeval dr. Korošec, 90 odstotkov Slovencev (utegne biti pietirano, op. ur.). Tudi mnogi svobodomisleci odobravajo naš gospodarski in socialni program in volijo nas.Naš program, naša načela in naše delovanje ni bilo naperjeno nikdar proti državi in mi nikakor nočemo ogrožati obstoja naše edinstvene države. Mi smo bili vedno zvesti in lojalni državljani in zato nam tudi ni treba menjati programa. Da nas smatrajo nekateri krogi v Beogradu za protidržavne elemente, to je plod gnusnih denuuciacij. Ako bi bili mi proti-državni, bi že zdavnaj čutili vso težo zakona o zaščiti države.
Za vstop v vlado.
Glede vstopa SLS v vlado je rekel dr. , Korošec: Ne samo, da hočemo v vlado, ampak mi želimo, mi zahtevamo, da pri- ( demo v vlado. Tudi mi Slovenci imamo polno pravico, da sedimo v vladi. Mi zahtevamo tudi za Slovence ravnopravnost. Ce velja za Srbe in za Hrvate princip, da so njihove večinske stranke v vladi, mora veljati isti princip tudi za Slocen-ce. Nam pa so vrata v vlado stalno zaprta. Mi pa zahtevamo, da se tudi nam-
Slovencem da, kar nam gre.
Današnji režim ne pozna za Slovenijo nobene dobrote, samo izžemanje, me <mi-gega! Ta politika je taka, kakor da izvira iz gole mržnje do Slovencev.
»Priveski«.
Priveski« niso zastopniki Slovencev. V vladi sedi gospod Pucelj, ki se je pohvalil da bo odprl vladna vrata tudi za SLS. Toda podoben je človeku, ki je ukradel klobaso, sedaj pa se proglasa za zaščitnika klobase.
Zastopniki Slovencev
SLS.
smo samo mi,
Za vsako vlado je jako kcmcdno, da si kupi kakšen privesek in da vlada z njegovo pomočjo proti Slovencem. To, če prižene kmet kravo v Krško ali na Bled in dobi kakih dvajset dinarjev — to še ni Slovenska politika.
Slovenci kot upravniki.
Danes priznavajo v Beogradu vse stran, ke, da so naši ljudje najboljši in najbolj pošteni upravniki. Kar je bilo še članov Jugoslovanskega kluba v vladi, so se še v si izkazali kot zelo sposobni možje na svojem mestu. To danes priznavajo vse stranke. Če bi mi debili v vladi odločilno moč, bi naša državna uprava v par letih vse drugače izgledala, kakor danes.
Danes vidimo, da s Pašičem ne gre, Uzunovič in Davidovič pa ne moreta naprej. Mi pa meramo sestaviti močno vlado, da ozdravimo nevzdržne razmere v državi.
Zato zahtevamo, da se Slovence pozove v vlado in mora se najti način, da se tudi nam vrata do vlade odpro.
Načela in taktika.
Naša načela niso in ne morejo biti ni-kak predmet pogajanj. Naša načela so bila, ko te države še ni bilo in taka bodo tudi ostala. Govoriti pa se da o parlamentarni taktiki.
Danes so gospodarska vprašanja najvažnejša. Tudi za njihovo ugodno rešitev hočemo zastaviti ves svoj vpliv, a tudi v slučaju nevarnosti od zunaj bomo mi prvi, ki bomo varovali integriteto države.
Glavne točke,
Odkar nas je Radič lani izdal in pokopal svoj program, je bilo jasno, da je potrebna drugačna taktika. Toda četudi svojo taktiko izpremenimo, se bomo borili vedno s poštenimi sredstvi. Mi bomo nadaljevali izgradbo svojega starega slovenskega programa: Naš narod hoče biti skupaj in hoče biti svobodno skupaj. Mi sme vedno pošteno delali za vse stanove.
Če pa do danes nismo več dosegli, kakor to, kar smo, tega nismo krivi mi, ampak oni, ki nam hočejo preprečiti vstop v vlado. Prepričan pa sem, da se doba suhih
let tudi za nas bliža svojemu Koncu.
Med govorom dr. Korošca se je splošno opažalo, da je velika večina zaupnikov za vstop SLS v vlado.
Volitev podpredsednika SLS.
Po burnem odobravanju govora dr. Korošca bi se bila imela vršiti razprava o političnem položaju, a do razprave ni pri-! šlo, ker se ni nihče oglasil k besedi. 1 ri I tej priliki so zaupniki odobrili sklep, da I ima Jugoslovanski klub glede politične 1 taktike popolnoma svobodne roke. Nato ' se preide k volitvam podpredsednika stranke. Ker so se dr. Brejc in še neki j drugi gospodje kandidaturi za to mesto | odpovedali, sta si stala nasproti samo 1 dva kandidata: profesor Evgen Jarc in odvetnik dr. Marko Natlačen. Med pristaši obeh je prišlo do precej hrupnih prizorov, a ko je profesor Jarc svojo kandidaturo umaknil, je bil izvoljen za podpredsednika SLS dr. Marko Natlačen. Ta izvolitev je bila predmet živahnih komentarjev.
Kandidaturo dr. Marka Natlačena Je predlagal bivši minister g. G ost in-č a r. Bivšemu podpredsedniku prof. B°-gumilu Remcu je bila izrečena za njegov dosedanje sodelovanje zahvala.
Za neodrešene brate.
Na koncu zborovanja je zbor zaupnik0'' sprejel sledečo resolucijo:
Shod zaupnikov SLS v Celju z ogoic njem protestira proti nečuveuemu 1U silju, ki je trpi naš narod v Korotanu n Primorju, pošilja svojini zasužnjenim bia-tom in sestram z. iskrenim pozdra'01" slovesno izjavo: SLS kot zakonita zastopnica slovenskega naroda ne bo mirovala, dokler ne dobe neodrešeni bratje in sestre onih pravic, ki jim gredo po božjem in naravnem pravu, kakršne jim greao kot kulturno visoko razvitemu narodu.
Zborovanje se je končalo ob 1. im P° poldne.
! novic je dan preje izjavil, da če je vsebi-i na mojega članka tečna, -bi bil to važen dogodek.
Z ozirom na to, smatram za potrebno, da dam javnosti -sledeče -pojasnilo:
Kdor pozna g. N. Pašiča, ve, da se on v aktualnih vprašanjih izraža z njemu prirojeno spretnostjo, toda v domačem tonu, ki ga mora razumeti vsak človek, ki se ni odtujil narodnemu mišljenju.
Tako sem razumel tudi jaz mišljenje g. N. Pašiča o položaju. To razumejo v ostalem tudi vsi drugi, -razen onih, ki so prvi poklicani, da 'vodijo o teni račune.
Točno je, da ni g. Pašič izrekel ravno onih besedi, kakor sem jih jaz reproduciral, toda interpretacija njegovih stavkov mora 'biti pravilna, kajti ona -odgovarja današnji dušljivi politični situaciji.
Ker pa tega niso razumeli merodajni politični faktorji, sem si dovolil, da jim raztolmačim to mišljenje in prevzamem zato tudi sam popolno -odgovornost kot svoboden državljan.
Koliko pa je ta moja interpelacija pravilna, bo pokazal bližnji razvoj dogodkov.
Da pa bo stvar še bolj razumljiva, do-clajem še to:
Javnosti je znano, 'kako so v oni drugi fazi političnega sporazuma, ko sta izsto-
pila iz vlade oba šefa vladnih strank gg. Pašič in Radič, pričeli ambiciozni elementi voditi -svojo -osebno politiko, da -prišli do -vodstva svojih strank s pomočjo oblasti ter z izigravanjem sporazuma, parlamentarizma in demokracije-
Ako imamo ta moment pred očmi, potem je popolnoma razumljiva akcija g. Maksimoviča proti g. Pašiču in njegova akcija s pomočjo dr. Nikiča proti g. St. Radiču, kakor tudi mišljenje g. N. Pašiča ter izjave g. St. Radiča.
Ali je to sporazum, ali so to principi demokratizma in parlamentarizma, da navedem samo en primer, če vzdržuje ta osebna politika v Sloveniji ves čas na politični upravi eksponente izrazitih nasprotnikov sporazuma, to je samostojnih demokratov in kar je naravnost smešno in absurdno, da -se vse to vrši proti volji koaliranih vladnih strank. In na zadnje, ali ni ta -osebni režim pozr-očil tudi verzije, kakor da obstoji nekak nesporazum med predstavniki enega in -drugega ustavnega faktorja.
Vprašam, v čigavem interesu je vse to?
Tudi tega ni rekel g. Pašič, ali tako misli narod in £ njim tudi g. Pašič.
Beograd, dne 12. novembra 1926.
Politične vesn
vo
Dr. Emil Stefanovič:
Pašič kritizira vlado.
Pod teni naslovom je -bil reproduciran mo jrazgovor z g. N. Pašičem, ki je bil objavljen v »Narodnem Dnevniku«, od vseli večjih jugoslovanskih časopisov.
G. Tavčar, delegat okrožnega odbora
NRS ki je prisostvoval temu razgovoru, ie- podal ob tej priliki izjavo v »Vremenu« da ni točna objava tega razgovora in da je bila od mene napačno tolmačena. Tudi sam predsednik vlade g. Uzu-
= Za madjarsko svobodno luko v Splitu. V glasilu ekstremnih leg-itimistov »Magjarsagu« je napisal dr. Rudolf Ha-vuss častni predsednik madjarskega geografskega društva, velik članek pod naslovom »Split«, v katerem izvaja: »Italijani se boje svobodne madjarske luke v Splitu, ker bi to težko zadelo promet Trsta in Reke. Že pred 20 leti sem pisal, da postane Split, kakor hitro dobi železnico, tekmec Brindisija, ki je eno najvažnejših središč vzhodne trgovine in da bo nadkrilil vsa ostala pristanišča Jadrana. Madjarski interesi zahtevajo Split kot luko, ker je v našem življenjskem vprašanju, da stopimo v ekonomske stike z našimi sosedi, v prvi vrsti s Srbi. V 70 do 80 letih sem navdušeno agitiral za Reko, kasneje pa, ko sem videl nehvaležnost Rečanov sem stopil na novo pot, na
pot Arpadovcev in Anžuvincev, ki vodi v Dalmacijo.
m Mussolini je opustil svojo protinem-ško politiko? Znano je, kako je nekoč Mussolini grozil Nemčiji, da bo Italija šla tudi preko Brennera in obračunala z Nemci. Sedaj pa poročajo, da dobe nemški državljani na zahtevo Mussolinija odškodnino za svoja zaplenjena veleposestva na južnem Tirolskem. V vsem dobe 85 odstotkov odškodnine.
— Kom p loti v Franciji, k rancoska policija je odkrila v Pirenejah 400 bomb, ki so pripadale zarotnikom in ki so demontirane. Bombe so bile večinoma zavite v italijanske časopise. Na podlagi drugega dokumenta pa je dokazano, da so imeli zarotniki na razpolago 1000 bomb Polkovnik Macia trdi da nima več skritega orežja in municije, teda policija mu ne veruje. V vseh vaseh ob meji se vrše preiskave. Eksplozivi so preneseni v Pariz, kjer se bo dognala njihova provenienca. V Parizu so konfrontirali tri italijanske anarhiste z. Ricciotijem Garibaldijem, ki jih je hotel poslati v Italijo, da stopijo v zvezo s tamkajšnjimi republikanci. Anarhisti niso že preje imeli zaupanja v Garibaldija, ko pa so ga v ide i pred seboj, so ga poskušali dejansko napasti. Vsi trije so prepričani, da jih je nameraval Riccioti Garibaldi izdati ita-i lijansk-i policiji. Garibaldi jih je zaman * prepričaval, da to ni res, pa se mu ni posrečilo. Ne ve se še, kako se zakljiu t Garibaldijeva afera. Najbrze ne bo predan sodišču, nego ga izzenejo iz Fmicije. Naslednji teden se bo vlada odločila, kaj naj napravi z Garibaldijem. Polkovni' Macia ostane še nekaj časa v Perpignanu. Najbrže si bosta oba delila enako uso do. Javno mnenje v Franciji ne bi moglo razumeti, da zaprejo in postavijo pred sodišče polkovnika Macio, dočim bi izpustili Ricciotija-Garibaldija. Garibaldijev brat Santeo je brzojavil polkovniku Peppinu, da je položaj razčiščen.
— Baldwin polaga račun o svoji poh-ki. Ob priliki ustoličenja novega londonskega lormajorja je imel Baldvvin v ^ dovi dvorani govor, v katei
lal, d« le imel.
leŽke Pr$S» Fnmcoske in bdjrt«!» posedle Porurje, da finančno in
politično uničijo Nemčijo. Danes pa je mogeče označiti zunanje politične razmere kot bistveno pomirjevalne, kakor niso bile še nikdar po koncu vojne. Naro-, di zahodne in srednje Evrope so na p°U do hitrega izboljšanja razmer. Ta Pro^es še ni končan. Francija, Italija, Nemčija in Anglija skupno delajo na obnovi in spravi narodov. Locarnske pogodbe se izpolnjujejo. Francija in Nemčija sta se pobotali. Le skupno delo in dobra volja moreta ustvariti mir in varnost v Evropi, Mnogo zaslug ima pri tem tudi Chamberlain. Dalje je Baldwin govoril o Dawesovem načrtu in rekel: »Mi smo prejeli svoj delež na reparacijah. Uredili smo finančno vprašanje s Francijo, Italijo in mnogimi manjšimi državami.« Pri stabilizaciji belgijskega franka, ki je
značilna za bodočo finančno et»t>ilizacijo
v Franciji in v vsej Evropi, so sodelovale banke skoro vsega sveta in tudi onih držav, ki so se pred kratkim bojevale z Belgijo. Obnova Evrope je ogelni kamen angleške zunanje politike. Brez urejene Evrope ni v Angliji pravega blagostanja. Prav težavno stališče ima Anglija na Kitajskem. Trgovina in industrija v imperiju se ugodno razvijata. Notranji politični položaj pa je zelo težaven. Generalni štrajk je bil sicer premagan, pač pa traja rudarski štrajk že šest mesecev. To je dokaz človeške zabitosti. Vse nade na razvoj angleške trgovine po vojni so s tem uničene. Izgube so ogromne. Anglija se sedaj nahaja v drugi industrijski revoluciji. BakRvin je prepričan, da se bo tudi ta kriza rešila mirnim potom. Japonski cesar je težko obolel.
Georgee;
Mrcvarstvo.
> nost nerešljivi. ! čete so
No pa takega kuhinjskega humorja je povsod dovolj, ne le pri nas doma. Med vojno z Italijo je na primer stalo na kolodvorskem jedilnem listu v Beljaku namesto osovraženega italijanskega imena »makaroni« novo nemško in patrijotic-na čutila in še kaj drugega izražajoče m zbujajoče nazvanje:	Treubruchnudeln.
Pa to sem povedal samo tako mimogrede, da se ne bo kdo obregnil: »Reci mu kilavČe, da ne bo on tebi rekel ali: »Lova sinici glavana pravi.«
V kuharskem izrazoslovju imamo prav čedne izraze, kakor sploh v vsaki tei mi-uologiji, ki so jo ženske delale. Saj najbrže teh terminov niso delale same, temveč njihovi kavalirji. In kakšne kavsibr-je hoče imeti »učena« ženska, je^^ vsakemu znano. Zato smo dobb» »ogeb_ za nemški »Knodel. (kiJ^jepo slovenilo blagoglasna bese ®ese(j0 >cmoiiC? da sko onomatopoe i _ nasta]a v/ zajjwblje-se takoj vii	kajU Kulok<< se pra,vi po
nemško »der Schmatz«, to je na široko in ploščato zasnovan poljub, ki zatleskne. Vidi se, da smo tudi tukaj pridno hodili za Nemci; pravzaprav smo bili še bolj papeški nego papež, kajti znano je-, a so nemške micke pasle in morda o > knedelm», k’ Pa
pitale svoje janeze
Štev. 257.
NARODNI DNEVNIK, 15. novembra 1926.
mmmmmmrnmmimmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmmmma
Stran 3.
Po bolonskem atentatu.
FAŠISTOVSKA UREDITEV PROMETA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
Po bolonjskem atentatu na italijanskega predsednika Mussolinija se je lotila fašizma pravcata vrtoglavica. Z vso hitrico sklicana poslanska zbornica je v eni sami seji sprejela kombinirani predlog sedanjega in bivšega generalnega tajnika fašistovske stranke, Turatija in Farinaceija, po katerem se poslancem pripadnikom takoimenovane aven tinske opozicije odvzema poslanski mandat in ž njim vse pravice, ki so zvezane ž njim. Tako je izgubilo svoj mandat 124 pravilno od ljudstva izvoljenih poslancev. V zbornici je še ostalo 396 poslancev, med njimi oba predstavnika stare »liberalne« Italije, Giolitti in Salandra, peščica njunih pristašev in .štirje zastopniki narodnih manjšin, dva Slovenca in dva Nemca.
V isti seji je zbornica sprejela zakon o zaščiti fašistovskega režima, ki poleg drugega določa smrtno kazen za atentatorje proti življenju ali osebni svobodi kralja regenta, kraljice, prestolonaslednika in poglavarja vlade. Kralja in kraljevo družino so vrinili v zakon pač le zato, da se zagotovi kraljeva sankcija zakonu, ko bo sprejet tudi še v senatu, kajti glavna ali pravzaprav edina »vrha tega zakona je pač ta, da se kaznujejo s smrtjo atentatorji proti življenju poglavarja vlade, vodje fašizma, gospoda Mussolinija.
Gospod Mussolini je obenem tudi sam zopet prevzel listnico ministra notranjih stvari iz rok istega on. Federzonija, kateremu jo je pod vtiskom Matteottijeve-ga umora na domačo in tujo javnost moral izročiti v poletju leta 1924.
Zanimiv je historijat zakona o zaščiti fašistovskega režima, historijat, o katerem seveda ni in ne bo pisal noben režimski list, ker je iporočanje o njem strogo zabranjeno. Opozicijskih listov danes itak ni več v Italiji, a tisti listi, ki jih režim še trpi, dasiravno niso režimski, pa se skrbno varujejo, da ne objavljajo stvari, ki bi jim zadala takojšnjo smrt. Tako se ta historijat prenaša samo od ust do ust in še to le z vsemi mogočimi rezervami in največjo spretnostjo, kajti dandanes imajo v Italiji vsepovsod tudi — stene ušeea.
V prvotnem načrtu itega zakona je bil namreč tudi odstavek, ki se ni nanašal samo na italijanske državljane v ino-stranstvu, ki bi kovariii proti 1'ašistov-skemu režimu, temveč tudi na inozemske državljane, ki obsojajo fašistovski ježim in njegove metode, tako da so si fašistovski mogotci privajali pravico, da bi celo tuje državljane, ibivajoče v inozemstvu, hoteli kakor v inozemstvu živeče italijanske podanike soditi in obsojati *incontumaoi« zaradi naklepov proti fašistovskemu režimu. Take gorostas-nosti si pač še ni dovoljeval nikjar noben režim in končno so se vendar tudi fašistovskim vročekrvnežem od maščevalnosti zaslepljene oči odprle toliko, da so uvideli, kako neusmiljeno bi se osmešili s svojim zakonskim načrtom pred
vsem civiliziranim svetom, pa so izpusti-
li	iz načrta inozemce.
Enako kakor v tem vprašanju se je zgodilo tudi v vprašanju potnih listov.
Ena prvih posledic bolonjskega atentata na ministrskega predsednika je bila namreč ta, da je ministrstvo notranjih stvari odredilo revizijo vseh potnih listov. Vsi pred 9. novembrom t. 1. izdani potni listi se razveljavijo, in kdor hoče potovati v inozemstvo, mora iznova prositi za dovoljenje. Izpočetka je to veljalo tudi za inozemce, ki stalno prebivajo v Italiji in morajo za potovanje v inozemstvo, oziroma za povratek v Italijo imeti vizum od varnostne oblasti svojega bivališča v Italiji. Stvar je seveda v inozemstvu pobudila upravičeno ogorčenje, ki bi bilo brez dvoma imelo za posledico represalije proti stalno v inostranstvu bivajočim italijanskim podanikom. Pa se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: izšlo je uradno pojasnilo, ki izrecno po-vdarja, da se revzija potnih listov ne nanaša na 'tuje državljane.
Seveda pa s tem ni rečeno, da bi varnostne oblasti ne. bile dobile naloga, da kar najstrožje nadzirajo tujski promet. Posebno stroge naloge so dobile obmejne varnostne oblasti. Nihče ne sme 'brez rednega dovoljenja čez mejo in varnostni organi imajo strog nalog, da streljajo na vsakogar, ki bi skrivaj skušal prekoračiti mejo. Da je zelo poostrena kontrola tudi nad tistimi tujci, ki prihajajo in odhajajo čez mejo z rednimi potnimi listinami, je umljivo samo po sebi, in je zlasti pričakovati na obmejnih postajah napram Jugoslaviji, da pri marsikom ne bo zadostoval samo pregled potnega lista, temveč mu bodo varnostni organi temeljito pretipali vse, kar bo imel pri sebi in na sebi, in še tem bolj, ker se je prav v ■zadnjem času, po bolonjskem atentatu in, skoraj bi rekli, najbrž v neki idejni zvezi ž»njim, dogodil v obmejnem ozemlju tudi atentat, ki je brez dvoma tmočno učinkoval na itak že vsled bolonjskega atentata silno razdražene režimske kroge. Mislimo namreč bomlbni atentat na vojašnico fašistovske milice v Št. Petru na Krasu, kateremu je sledila pravcata gonja za domnevnimi atentatorji, tako da je danes kakor dozna-varno, gotovo najmanj sto ljudi pod ključem. Dasiravno je skoraj več ko gotovo, da je bil ta atentat pripravljen in izvršen v namenu, da bi se dala režimu prilika, da izpusti z verige svoje pse-varu-lie proti domačemu prebivalstvu in mu da temeljito okusiti neupogljivo silo fašizma — za bolonjski atentat so se fašisti doslej pravzaprav maščevali samo nad gor iškimi Slovenci — vendaT ni izključeno, da bi italijanske oblasti, že da zakrijejo sled za pravimi atentatorji, skušale iskati krivce tostran meje in bi zato podvojili in potrojili kontrolo nad potniki, ki prihajajo iz Jugoslavije ali se vračajo iz Italije. Kdor torej nima v resnici nujne potrebe za potovanje v Italijo, naj rajši ostane doma in se ne izpo-laga nevšečnostim takega potovanja.
Je pač res čudno, da se v Italiji dogodki, ki so se zgodili v notranjosti države, potem na tak način odražajo na meji napram državi, s katero hoče Italija ne samo živeti v dobrih odnošajih, temveč še od dne< do dne poglabljati medsebojno prijateljstvo. Gotovo ne bo nihče odrekal Italiji pravice, da skrbi za svojo varnost, da se zavaruje proti tistim, ki bi hoteli njeno pogubo; ali da se danes stranka, ki se je z najbrutalne.j-šim nasiljem povzpela na krmilo države, popolnoma istoveti z državo samo in gre v svoji prešernosti celo tako daleč, da zahteva od inozemstva, da naj tudi ono istoveti fašizem z Italijo in njegovi samovolji priznava mednarodno veljavo: ne, to pa vendar sega daleč preko vsega, kar je dopustno v mednarodnem občevanju. Naša javnost je vse dotlej tiho in mirno prenašala neopravičljivo postopanje italijanskih konzularnih oblasti, ki so tebinič meninič odrekale celi vrsti jugoslovanskih državljanov, zabeleženih v posebnem registru dovoljenje za potovanje v Italijo, kakor so tudi italijanske
oblasti pripadnikom našega naroda v Italiji odrekale brez vsakega vzroka potne liste za Jugoslavijo. Z novimi odredbami italijanske vlade se bo vse to še znatno poostrilo in tisti, ki bo hotel potovati v Italijo, si bo menda moral dati preiskati srce in obisti po kakem faši-stovskem zdravniku, preden mu bo konzulat za težko vsoto dinarjev blagovolil izdati potno dovoljenje. Kaj bo potem še na meji, seveda ne vemo. Primorske naše rojake pa borno odslej videli med nami gotovo bolj poredkoma kot pa bele vrane in to vkljub vsem konvencijam, ki so že iii bodo šele ratificirane, in vzlic prijateljstvu med našo državo in Italijo.
Fašizem je danes na vladi v Italiji in tako gospodar notranjega položaja v državi, katerega si more urejati po svoji mili volji; če pa misli svojo samovoljo prenašati tudi še preko meje in jo hoče uveljavljati celo na naših tleh proti našim državljanom, mu kličemo naš naj-odločnejši »stojk Jugoslovansko vlado pa kar najresnejše opozarjamo na stvari, ki se gode in pripravljajo onstran meje!
Italia docetT
V	beograjskem tisku se je razvila teoretična pravda o vprašanju »Parlamen-tarizam ili diktatura?« Spričo nujnih ekonomskih in socialnih nalog, Jki 'bi jih morala.rešiti narodna skupščina, je ta diskusija popolnoma odveč; ona je spričevalo nekulturnosti tamošnjega žurna-lizma, ki prinaša verne fotografije in reprodukcije idejno praznih strankarjev in njihove stereotipne izjave. Kako naj si tolmačimo namero vlade v tem ali onem vprašanju, če odgovarja ministrski predsednik na neumno stavljena vprašanja prestolniških »žurnalistov« nekako: »Vse je dobro. Jutri bomo videli!« Takih političnih izjav bi se povsod drugod sramoval kak podkralj, jugoslovanski državljan pa si naj iz njih ustvari sliko dejanskega stanja. Seveda, če bo diskusija o »situaciji« permanentna, potem res ne bo drugega izhoda kakor — diktatura. Vsakdo bo priznal, da je partizanstvo našim državnikom že v toliki meri zameglilo oči, da so slepi za vse, kar jih obdaja. Partija! to je njih prvo .in edino geslo. Transparent z napisom »Narodu, državi!« so sežgali še tistega dne, ko je bila izglasovana ustava. Vse se vrti in suče zgolj okoli situacije in nihče se ne bavi z vprašanjem davčne reforme (v odboru je moral tolmačiti »vladni« projekt neki generalni direktor ministrstva, ker v veščini ni niti enega poslanca, ki bi sesa ceno svojih di-jet posvetil intenzivnemu študiju davčnih vprašanj), z nettunskimi konvencijami, da ne govorim o državljanskem zakonu, o kazenskem pravu itd. Poslanci ne prihajajo več k sejam, »jer nema ta-mo šta da se čuje«. Le tedaj, če se izve za kulisami, da bo počila kaka »bomba« v obliki interpelacije, pride kakih sto »zastopnikov ljudstva«, ki se; pa razprav udeležujejo bolj v klubih ter v parlamentarni kantini, pričakujoč trenutka, ko bo treba v sefjni dvtorani inscenirati mal prepir...
V	takem položaju se je pričela razprava o umestnosti diktature. Nekateri krogi, ki ,se že dalje časa igrajo z idejo prosvitljenega absolutizma, izdajajo celo svoja glasila in gre samo še za docela nerešeno vprašanje: Kdo bi prevzel vso oblast v državi? Svoj čas so imenovali Maksimoviča (Pašič in Pribičevic sploh nikjer ne prihajata v pošitev), nato vojvodo Stepo Stepanoviča; »Politički glasnik«, ki zagovarja ideje Lčona Daudeta in Charles Maurras-a, pa je šel še višje. Najsi so rezultati opazovanja taki ali taki, res je, da so se /temne sile, ki ogrožu-jejo našo demokracijo, posvetovale že o osebi diktatorja. Da jim je vojak ljubši nego civilist, je izven dvoma. Diktatura jim teko diši in laški vzgled jih tako mika, da bi tisto staro kavalerijsko vojašnico v ulici Miloša Velikega najtaje spustili v zrak.
Italia docet? ... Sedaj, ko se fašizem zvija v poslednjih .krčih, ko je doprine-šen absoluten dokaz o njegovi nesposobnosti za reševanje velikih ekonomskih in socialnih nalog, sedaj prihajajo razni ščurki izza toplega ognjišča naše primitivne demokracije in pridno argumentirati v korist falitne diktature!... To je znamenje utrujenosti, dekadence. Ne bom hranil skupščine, ki se zvija pred vlado kakor na iglo nataknjena glista. Tudi ona se je utrudila. Vsekakor je v tej obliki nedopustna in zato maramo storiti vse, da saniramo in reformiramo našo demokracijo. Ciistite v strankah brezobzirno, razbijajte glinaste bogove, poiščite novih src iz mlade generacije in ne bojite se političnega dnfantilizma. Senilni starci in impotentni prvaki danes ogrožajo našo demokracijo in z njimi je treba obračunati, da ne bodo zanetili ognja vojaške in civilne diktature. Mi nočemo diktaturo manjšine, marveč vlado narodne večine!	Spectator.
sicer v nemškem ne pomenijo ne takih ne lakih poljubov.
Breznik pravi v svojem »Slovenskem pravopisu«, da je »;Knodek po slovensko »gnetenec«, »Strudel« pa »povalnik«. Obe besedi sta menda umetno narejeni, kar se vidi že iz tega, ker nista plastični, kajti prej bd bil »povalnik« (oziroma bo-Jje: »posvalnik«) »Knčklel« nego »gne-tenec«, kajti »Knodel« se v rokah svaljka in ne gnete. Za »Strudel« je pa izraz »gibanica« (po mojem bi bilo pravilneje pisati »gubanica«), ki stoji v kuharskih knjigah, dosti boljši.
Pa preidimo k jajcem. V kuharskih bukvah stoji, da se pravi nemškemu »Spiegelei« (če je eno jajce) in »Ochsen-augan« (ge aja vsaj dve) po. sloveaisko »zakrknjeno jajce« oziroma »zakrknjena jajca«. Človeku, ki je bil dozdaj vajen slišati besedo ^zakrknjen« samo v zvezi »zakrknjen grešnik«, lse to seveda silno smešno zdi in nehote niu pade v glavo,
*flkai neki se ne nazivajo »geriihrte liier« p° slovensko »ginjena jajca«, ki bi bila pjav tako upravičena kakor »cmok«.
Da pa ne bo kdo rekei, da samo zabavljam, povem, da se pravi »Spiegelei« po slovensko »posajeno jajce«. Te bese-de Pa se nisem jaz izmislil, kajti izraza, ki bi bil tako plastičen kakor je ta — da je res plastičen mi bo vsak pripoznal,
kdor ve, kako se ta jed pripravi, da se namreč ubito jajce (nestepeno) »posadi« kar iz lupine v vrelo maist — ne iznaj-dem niti v tisoč letih, temveč je prišel iz ust preproste gorenjske kmečke ženice; povedal pa mi jo je znan slovenski pisatelj, fci jo je. slišal od svoje stare matere. Ta izraz je vreden, da se takoj in povsod sprejme. Prosim, ali se ne sliši čedneje »beefsteak s posajenim jajcem« nego »beefsteak z zakrknjenim jajcem«?	>
Slovenska kuharska terminologija ima precej čudnih izrazov, zlasti ne razumem, zakaj je bilo treba k Hrvatom na posodo hodit. Za »Beize«, »Marinade«, se je uvedla oziroma se po sili uvaja (kajti govori se vendar še »paca« in »marinada«) »kvaša*. Bog vedi, zakaj in čemu! Saj imamo vendar za to dve slovenski besedi, to je: »namaka« in (po mojem bolje) »narnoka« v istem, to se pravi pravilnejšem pomenu; kajti slovenski glagol »kvasiti« izraža vse kaj drugega nego »beizen« in »niarinieren«.
Prav tako je hrvatskega izvora »hladetina«, to je »Suiz«. Primorci imenujejo to stvar: »župca« (s prav kratkim, polglasnim »6«), Gorenjci in Štajerci: »žo-lica«, Dolenjci in Notranjci pa »živca«. Brez dvoma so vse te besede tujega izvora. Vendar pa jo imajo Dolenjci in Notranjci za svojo, kajti besedo »živca«
razlagajo iz »živ«, pravijo namreč, da se tej jedi zato tako pravi, ker se trese, ker je tako živa. Ne vem, zakaj bi se ta 'beseda ne prevzela namesto »hladetine«, ki se z njo ne da nič napraviti, zlasti pa ne glagol za nemški »sulzen«.
Iz katerega rojstnega kraja jei »sola-mura« prav gotovo ne vem, kakor tudi ne vem in ne razumem, kako je (bilo mogoče tako zakotno in neresno spako sprejeti v knjigo, ki niti ne pomeni tistega, za kar so jo postavili in čemur se pravi po nemško Einsalzung, kajti temu se pravi po slovensko »ndsola« ali »razsola. Meso se dene torej v nasolo in ne v solamuro, ki je pravzaprav tista voda, ki nasitane iz soli, zračne in mesne vlažnosti, torej zameček, ki ni več za naso-
lo	mesa.
Nekaj podobnega (namreč, kar se izraza (tiče) kakor ;,lb,iiola v stroju« je »mrežna pečenka«, t. j. »NetzJbraten«. če ljudje, ki v gostilne hodijo ne vedo, kaj jedo (kar je za civiliziranega človelka sramota, žal pa je takih ljudi pri nas skoraj devetindevedeset odstotkov), maj bi že bilo, toda če gostilna ne ve, kako se tistemu pravi, k&r nudi, oziroma se iz svojih gostov norčuje, češ, saj vse pojedo, naj se piše tako ali tako, je nesramnost, ki jo morajo omenjeni ljudje pravzaprav kar lepo tiho požreti. Ta pečenka je prvič prašičeva, drugič zarelbr-
na, tretjič pa je zavita v pečico, ki je sicer res podobna mreži, ampak pri nas ji ne pravimo tako. Ta pečica se imenuje po nemSko »das Gekr6se«. Razumljivo je torej, da pravijo Nemci tej pečenki »Netzbraten«, kajti »GekrSsebraten« bi ne bilo niti okusno niti lepo, mi pa imenujemo to pečenko »zarebrno pečenko v pečici« ali »zarebrno v pečici« ali »pečenko v pečici«, kar naj bi bil in ostal strokovni kuharski izraz, oziroma samo »pečica«, kakor pravijo ponekod.
Za nemški »fiillen« rabi (kuhnja »nadevati«. Izraz je že dolgo v rabi in v to sv.rho umetno narejen. Čudno se mi zdi, da se je vzel v kuharsko knjigo, ker ni ne čeden ne pripraven in ker ima narod že svoj izraz, ki je menda tako star, kolikor je stara poraba moke za Iholjšo peko, in to je: »pofcičiti«. Res, da je ta glagol izpeljan iz besede »potica« in da pomeni prvotno samo: »potice nadevati«, pa to nič ne de in se rabi lahko tudi v splošnem pomenu za nemški »fiillen«. Nadeva (Fiilsel ali Faseh) pa se reže »potičje«. In prav nič napačno se ne bi slišalo: »potičena (ali napotičena) telečja prša«, »potičena gos« itd. in tudi pravilno bi bilo, kajti »potičje« je zmerom katj boljšega, in zlasti francoska kuhnja pozna fina potičja iz rozin, pinjol, kostanja itd., s čimer se potiči plemenitejša in zlasti divja perjad.	(Dalje.)
Dnevne vesti.
PRVI USPEH.
Dejali smo, da je tašistovsko nasilje najboljša propaganda za naše brate. To našo trditev dogodki v zadnjem času popolnoma potrjujejo.
Naš prestolniški tisk je dosedaj redno molčal, ali pa le slabo omenjal fašistov-skih nasilij nad našimi brati v Primorju. Po zadnjih nasiljih pa se je to temeljito nehalo in prestolniški tisk je izpregovoril skoraj tako energično proti fašistovskim nasiljem, ko slovenski.
Jemljemo to z zadoščenjem na znanje ter smo uverjeni, da bo to tudi najboljša uteha našim mnogopreizkušenim bratom v Primorju.
— Elaborat zagrebške trgovske in in industrijske zbornice o zgradbi železniških prog. Zagrebška trgovska in industrijska zbornica je predložila prometnemu ministrstvu elaborat o zgradbi novih železniških prog. Zbornica smatra da je nujno potrebno zgraditi razven Jadranske še sledeče proge: Rogatec — Krapina, Bakar — Kraljeviča, Kočevje — Su-šak, Bihač — Otočac — Senj, Varaždin
—	Koprivnica, Krapina — Golubovac, Sušak — Martinščica, Kraljeviča — Senj in drugič tir glavne proge Zagreb—Beograd.
— Zakon o dobrovoljeih. V petek popoldne se je 'vršila seja odbora za pro-učavanje zakonskega predloga o dobro-voljcih. Prvi je govoril dr. Pivko, ki je grajal nekatere nedostatke predloga, v ostalem pa izjavil, da bo glasoval za predlog. Od njegovih 900 dobrovoljcev se jih je priglasilo za zemljo 400. Minister vojne in mornarice general Dušan Trifunovič je podal o dobrovoljskem vprašanju obširen referat ter iznesel zanimivo statistiko o številu dobrovoljcev. Iz te statistike posnemamo: Vsega skupaj imamo 46.304 dobrovoljcev. Od tega jih odpade na Bačko, Banat in Baranjo 4767, na Srem 2902, na Slovenijo 207, na Slavonijo 1193, na Dalmacijo 2991, na Hrvatsko 4282, na Bosno in Hercegovino 8624, na Črno goro 219. Razven tega pridejo v poštev dobrovoljci ti. prejšnjih vojn. Minister vojne in mornarice je omenil, da se je govorilo na raznih konferencah o prostovoljskem vprašanju o tem, da bi se dala dobrovoljcem za podvig njihovih ekonomij denarna pomoč. Računa se, da če bi dobil vsak do-brovoljec samo 20.000 Din, bi stalo to državo okoli 1 milijona dinarjev.
— Proslava osvobojenja v Dubrovniku
V	soboto se je vršila v Dubrovniku 8-let-nica osvobojenja Dubrovnika. Na ta dan leta 1018 je -namreč prikorakala v Dubrovnik 'osvobodilna srbska vojska.
— Ureditev morske obale v Dubrovniku. V prometnem ministrstvu je odobren kredit za ureditev dubrovniške obale. Dela se pričnejo takoj.
— Reorganizacija učiteljišč. V prosvetnem ministrstvu se je sprožilo ob priliki pretresanja novega učnega načrta za učiteljišča vprašanje o podaljšanju študij na teh zavodih za dve leti. Cilj, ki naj bi se s tem doesgel, je, da >bi is pridobil učitelj razven svojega strokovn. znanja tudi širšo splošno izobrazbo. Vprašanje se je pretresalo samo v načelu. Sklenjeno je bilo, da se prouči v detajlih. Mogoče je, da se izvede že s prihodnjim šolskim letom.
— Savez državnih uradnikov s fakultetno izobrazbo se je pridružil resolucijam Udruženja sodnikov ter zaprosil vlado, da ukine odtegljaje od plače državnih uslužbencev v korist poplavljencem ter odredi, da se že odtegnjeni zneki državnim uslužbencem čim prej vrnejo. Pri utemeljevanju se sklicuje predstavka na to, da so se nahajali državni uslužbenci itak že preje v težkih materijalnih nepri-likah, tako da sedaj poverjenih jim poslov ne morejo povoljno izvrševati ter da radi prenizkih plač zapuščajo številni od njih državno službo, kar je za državo večja škoda, kakor pa korist, ki jo bo imela država od nameravanih prihrankov. Dalje poživlja Savez vlado pri tej priliki, da naj izpremeni čimpreje uradniški zakon ter da naj pritegne konferenci, ki bi pripravljala izpremembo, delegate Sa-veza. Končno predlaga zakon, da se reducirajo nesposobni državni uslužbenci ter omogoči s tem sposobnim brez večjega obremenjenja državnega budgeta dostojna eksistenca.
— Uniformiranje poštno - brzojavnih uslužbencev. V ministrstvu pošte in br-
zdava se izdeluje pravilnik o uniformiranju vseh uslužbencev poštnotelegraf-SKe stroke. Za uslužbence -vseh poštnih direkcij se namerava uvesti enotna uniforma.
— Prestop Stenjevčanov v starokatoli-ško cerkev. Včeraj se je vršila iv Stenjev-cu prva služba božja po starokatoliškem obredu. Služba božja se je vršila pod milim nebom. Župnik Mokrovič je ostal v Stenjevcu, dočim je odšel dosedanji kaplan Griškovič, radi katerega je gibanje ostalo na otok Krk. 300 Stenjevčanov je zahtevalo od Mokroviča, da jili 'izbriše iz rimsko-katoliške cerkve. Mokrovič je to odklonil, ker ljudje niso izpolnili predpisanih formatttet. Izstop je treba namreč prijaviti pri srezki oblasti, ki napravi zapisnik ter ga pošlje pristojnemu škofu, ki pozove pismeno pristojnega župnika, da dotičnega izbriše ter javi, da je
'izbris izvršil.
— Prodaja strupov. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo leta 1920. specialne predpise glede prodaje strupov v trgovinah. Ker pa se je pozneje izkazalo, da nasprotujejo ti predpisi, zakonom v nekaterih pokrajinah, je odredilo ministrstvo, da veljajo ti predpisi samo za Srbijo in Črno goro, dočim naj se postopa v ostalih pokrajinah še nadalje po tamkaj veljavnih zakonih.
— Ceneno dalmatinsko vino. V Dalmaciji imajo tudi letos zopet toliko vina, da ga ne morejo prodati. Naravno je, da so vsled tega cene vina zelo padle. Ponujajo ga po 3.50 Din liter.
— Spalni vagoni na progi Zagreb— Split. Z današnjim dnem so uvedeni na progi Zagreb—Split in obratno spalni vozovi. Vozili bodo po trikrat na teden in sicer iz Splita v Zagreb vsako sredo, petek in nedeljo, v smeri Zagreb Split pa vsak torek, četrtek in soboto.
— Iz zdravniške službe. Za strokovnega polj opri vrednega referenta v Mariboru je imenovan činovnik oblastnega polj j-privrednega oddelka v Mariboru Anton Pukljavec.	i
— Iz šolske službe. Minister za soci-jalno politiko je imenoval Albina Stritarja, osnovnošolskega učitelja v Igluju za učitelja na državnem vzgojnem zavodu za zanemarjeno deco v Ljubljani.
K O N F E K C I J-;o
dobile" najfinejše ta naieeneiJeJprl
Gričar & Mejač
Šelenburgova ulica Stev. 3
— Rumunsko posojilo na Angleškem-
Kakor poročajo iz Bukarešte, bo te dni podpisano na Angleškem rumunsko posolijo v znesku 30 milijonov funtov.
— ženitovanjsko potovanje belgijskega prestolonaslednika. Belgijski prestolonaslednik in njegova soproga sta odpotovala v Švico. Iz Švice odpotujeta v južno Francijo, kjer preživita nekaj tednov v nekem gradu.
— Nobelova nagrada za fi*iko in kemijo. Te dni je hila podeljena Nobelova, nagrada za fiziko in kemijo. Nagrado so dobili:	za fiziko:	nemška	univerzitetna
profesorja James Franck in Gustav Hertz ter Šveda The Svedberg in Zsigmondy-Francoz Jean Perrin. Vsi ti znanstveniki so se proslavili na polju raziskavanja atomov in elektronov.
— Samomor bogatega vojvodinskega veleposestnika. Te dni se je ustrelil v občini Kogačica splošno znani bogataš in veleposestnik Pavle Jermanski. Vzrok njegovega samomora je nesrečna ljubezen.
— Velika nesreča v Parizu. Iz Pariza poročajo: V Rue Bierre se je zrušilo notranje ogrodje neke osmeronadstropne hiše, ki se pravkar gradi. Pri tej priliki je bilo pokopanih pod ruševinami več zidarjev, od katerih je 8 mrtvih in več težko ranjenih.
— Stavka rudarjev na Madjarskem. V Nagy Batonu je stopilo 1700 rudarjev v stavko. Rudarji zahtevajo povišanje plače.'
— Pangalos zblaznel. Kakor poročajo iz Aten, opažajo na bivšem grškem dik-
tatorju Pangalosu znake umobolnosti. Diktator si domišljuje, da je bizantinski imperator.
— Zanosila v ljubezni z žensko. Na Dunaju se je obravnaval te dni zanimiv slučaj. 46-letna Julija Kondor je nastopala že več let kot možki. V to svrho je zlorabila dokumente svojega umrlega brata. Najprej je bila upravitelj na nekem veleposestvu, sodaj pa plačilni natakar na Dunaju. Kot. plačilni natakar se je zaljubila v neko devojko, ki je končno porodila nezakonsko dete ter se ž njo poročila. Sedaj toži devojka Julijo Kondor, da jo je narkotizirala ter jej podtaknila nekega moškega. Ker Julije Kondor ni bilo k obravnavi, je odredilo so-disče, da se privede k prihodnji obravnavi v svrho zdravniške preiskave potom policije.
— Cenzura nad rumunsko kraljico. Iz Washingtona poročajo:	Po	nalogu ru-
munske vlade bo spremjal rumunsko kraljico na njenem potovanju konzul Nikola Petrescu, ki bo strogo nadziral vse izjave kraljice. Čeravno se ni kraljica zaprisegla na rumunsko ustavo, vendar spravljajo njene številne izjave rumunsko vlado v vedno težji položaj.
— Nov planet v bližini solnca. Iz Pariza .poročajo: Akademija znanosti poroča, da je odkrit v bližufi solnca nov planet. Če vstreza vest resnici, obstoji naš planetarni sistem iz osmih ne pa iz sedmih planetov, kot se je domnevalo do sedaj.
— Nov ročni zemljevid ljubljanske in mariborske oblasti in obmejnega slovenskega ozemlja v merilu 1:65.000, risal Slavoj Dimnik, tisk in litografija Mariborske tiskarne, je izšel te dni v založbi društva Učiteljski dom v Mariboru. Zemljevid nam prikazuje celotno slovensko ozemlje v osmerobarveni plastični ose-njavi, je prvi v tej maniri izvršeni ročni zemljevid naše slovenske domovine, brezdvomno najboljši zemljevid te vrste in je lepo uspelo delo priznanega slovenskega kartografa in tehnična izvršitev domačega podjetja. Ta zemljevid je prepotreben ne samo kot učni pripomoček za pouk domoznanstva na vseh šolah, ampak tudi vsakemu Slovencu, da se seznani s svojo domovino. Zemljevid ob-
sega ozemlje na zapadu od Tilmenia do skrajne vzliodno točke Medjimurja, na
severu od Št. Gotharda do najjužnejše točke otoka Krka ter ima označeno poleg pravilne državne meje in oblastnih meja, tudi slovensko narodnostno mejo izven okrilja naše kraljevine, kar je na tej karti prvič zaznamovano in zelo poučno. Zemljevid se dobi v vseh knjigarnah in stane v podrobni prodaji 8 Din. komad.
— »Martin Krpan.« V Celju je pričel izhajati slovenski humoristični list »Martin Krpan«. Njegov humor je kisel.
— Otvoritev večernih komercijalnih tečajev trg. akademije. Otvoritev teh tečajev se vrši v sredo, dne 17. t. m. ob 6. uri v poslopju drž dvorazredne trg. šole, Kongresni trg 2.-1. Vsi dosedanji gg. pri-glašenci (priglašenke) se vabijo, da se snidejo gori imenovanega dne ob 6. uri zvečer v poslopju dvorazredne trg. šole. Ravnateljstvo trg. akademije (Aškerčeva ul. 9-II) sprejema do otvoritve še nadalje prijave, tudi je vpis še ifiogoč v pre-davalnem lokalu ob otvoritvi. — Vodstvo tečajev.
Ljubljana.
1— Francosko predavanje. V ponde-ljek, 15. novembra ob 18. uri bo predaval v veliki dvorani ljubljanske univerze grof Begouen o »Strossmajerju in njegovih prijateljih«. Kakor znano, so si bile izbrale francoske univerze grofa Be-gouena, da jih zastopa v Zagrebu ob priliki odkritja Strossmayerjevega spomenika. G. Begouen je v Ljubljani že dobro poznata osebnost. Vsi vemo, da je profesor na univerzi v Toulouse in da je urednik enega izriied največjih časopisov na jugu Francije, »La Depeche de Toulouse«.' Obenem je sotrudnik velikega dnevnika »Journal des Debats« za jugoslovanska vprašanja. Pozna m o ga kot zvestega prijatelja Jugoslavije, naklonjenega predvsem nam Slovencem, med katerimi ima že od preje mnogotera znanstva. Svoj po set v Ljubljani bo vporabil v to, da se na novo informira o vseh aktualnih vprašanjih. Pozdravljamo prihod tega velikega prijatelja nase države z vsemi simpatijami, katere si je s svojo delavnostjo pridobil med
n&\- Plesne vaje železničarjev UNŽB se vrš<T vsako soboto od 20. ure naprej v steklenem salonu kolodvorske restavra-
cije g. Tomca. Dostop imajo tudi po članih vpeljani gostje. — Odbor.
1— Dober lov. Ljubljanska policija je aretirala 3 nevarne svedrovce: Avgusta Verginello, Izidorja Cigliča in Josipa Marušiča; prvi je doma iz Trsta, druga dva pa iz okolice Gorice. Lopovi imajo na vesti razne dobroorganizirane vlome, kot n. pr. v Kmetijsko družbo v Ljubljani, v Hranilnico v Mengšu, davčni urad v Logatcu in dr. Udejstvovali so se tudi na Štajerskem, kjer jim je najbolje uspel vlom v trgovino Tiršak v Polzeli. Tiršku so povzročili okrog 8400 Din škode.
Obleke
lastnega izdelka Vam nudi najceneje
JOS- ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začeteik ob 20. uri zvečer.
15. novembra, ponedeljek: Macbeth. —. Red D.
16. novembra,-torek: Zaprto.
17. novembra, sreda: Skopuh. — Red A.
18. novembra, četrtek: ob 16. uri Doktor Knock ali Triumf medicine. Dijaška predstava pri znižanih cenah.,
19. novembra, petek: Joy. — Red C.
20. novembra, sobota: Hlapci, delavska predstava pri znižanih cenah.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
15. novembra, pondeljek: Zaprto-
16. novembra, torek: Otelil- — Red C.
17. novembra, sreda: Zaprto.
18. novembra, četrtek: Nižava. — Red B.
19. novembra, petek: Mrtve oči. Red A.
20. novembra, sobota: Brivec sevilski. — Red E.
Dopisi.
Z RAKEKA.
V	znamenju občinskih volitev. Bližajo se občinske volitve na Rakeku.
Z© vsa, znamenja kažejo, da bodo razbur-
ljive in burne, kajti z ozirom na svoj obmejni položaj obeta Rakek, da se bo razvijal, zato ni vseeno, kakšni možje bodo zastopali občino v važnih časih, ki stoje pred nami. V sakemu, ki mu je napredek domače občine na srcu vsakemu, ki mu je kaj na tem, da se tujci ne bodo pomilovalno posmehovali, ko stopijo na tla naše domovine, vsakemu je jasno, da nam je treba občinskega odbora, ki bo znal v prvi vrsti dopovedati vladi, da nima le pravice terjati davke, ampak, da je tudi njena dolžnost priskočiti najvažnejši izhodni točki v Sloveniji na pomoč. Treba nam je občinskega odbora, ki bo tudi dokazal, da mu je resnično kaj do napredka in ki bo z delom tudi oblastva prepričal o tej svoji naprednosti.
Stari občinski odbor te svoje naloge in važnosti ni razumel — tako da bodo novi odborniki dobili v roke občino v zanemarjenem stanju. Večina v dosedanjem obč. odboru je bila izvoljena na napredni listi (ali bolje: SDS). Pogledu na njeno upravno dobo odpira tako praznoto dobrega občinskega dela, da se ni čuditi, če zmanjka voditeljem dem. kraj. org. agitacijskih sredstev in §e manj čudno je, če so v stiski za svoje ljudi in v skrbeh za svoj prestiž. V sak razsoden in res napreden občan bi pričakoval, da bodo dosedanje izkušnje vsaj v toliko zalegle, da se bodo nekateri ljudje, ki ne ncTsijo po pravici pridevka »napreden« zamenjali z domačini, ki bodo kos svoji nalogi. Pričakovalo se je, da se skliče sestanek naprednih mož in da se skupno sestavi lista, ki bi s svojimi imeni nudili pravi naprednosti dovolj garancij.
Namesto vsega tega pa se je zgodilo, da je izdal »odbor napredne gosp. liste« ki zasmehuje in sramoti nekatere va||F ne naprednega mišljenja. Ta vjjg£nost okrožnica, ki kaže le moraln^ ^ in srčno ter duševno ne ^ vzbudil pri ta dokument neraz^h spoznanje, da je vseh razsodg a kova in takih nagnenj
vsak kompromis nemogoč. Izzvala je ta
okrožnica razkol, ki bi se bil dal v zadnjem trenutku preprečiti brez velikih žrtev na eni ali drugi strani. To zadnje je treba javno pribiti, ker pisci pamfletov so vedno zmožni valiti svoj lastni gre na druga ramena.
Štev. 257.
NARODNI DNEVNIK, 15. novembra 1926.
Stran 5.
Otvoritev Oražnovega dijaškega doma.
Včeraj, v nedeljo, dne 14. t. m. se je : vršila oficielna otvoritev^ Dr. Ivan Oraž- ; novega dijaškega doma v Ljubljani«. . Otvoritev se je vršila v smislu intencij pokojnega ustanovitelja dr. Ivana Oraž- ; na v vsej skromnosti. Udeleženci^ otvori- j tve so ise zbrali pri vbodu v O raž ni v di- ^ jaški dom ob 10., nakar se je \ ršilo slo- ; Vesno odkritje spominske plošče dr. Iva- j na Oražna. Plošča, delo Bernekerja je iz be-elga marmorja in ima izklesano doprsno sliko dr. Ivana Oražna ter njegovo ime Otvoritvi so prisostvovali zastopniki univerze rektor dr. Lukman, deikana dr. Krek in dr. Serko, prodekan dr. Dolenc, dr. Aleš Ušeničnik, zdravniško ztorornico ata zastopala dr. Defranceschi in dr. Gregorič, velikega župana ipa dr. Goršič, izvrševatelj Oražnove oporoke ter vsi di- j jaki, 'ki bivajo v Oražnovem domu ter > drugo občinstvo.
Slavnost je otvoril dr. Šerko s tem go-voTorom:
Častita gospoda, dragi komilitoni!
iKot predsednik upravnega 'odbora Oražnovega dijaškega doma, Vas, ki ste se odzvali našemu vabilu in počastili s svojo prisotnostjo to našo skromno svečanost, kar najtopleje pozdravljam.
Dom, ki ga danes otvarjamo, je bil zadnja volja blagopokojnega dr. Ivana Oražna. V svoji oporoki je bil določil,-da zapušča vse svoje premično in nepremično premoženje medicinski fakulteti v Ljubljani, 'katera naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda: >Oražnov dijaški dom«. V tem zavodu naj dobe prosto'stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi akademiki me-dinci slovenske, srbske in 'hrvatske narodnosti, ki študirajo v Ljubljani.
5 let in pol je preteklo od Oražnove .smrti. Da se je njegova želja tako pozno realizirala, so krive različne okliščine, ki so povzročile, da je prevzela univerza šele novembra 1923 vso zapuščino v svojo last in upravo. Takrat se je v smislu statuta tega doma, ki ga je sporazumno z univerzitetno upravo izdelal izvrševatelj Oražnove oporoke, dr. Franc Goršič, konstituiral upravni odbor, se-.stoječ iz dekanov medicinske in juridič-iiii fakultete in iz zastopnika zdravniške zbornice v Ljubljani.
Odbor se je z vnemo lotil dela, imel pa pri tem žal vezane roke, ker stanovanj v tej hiši, ki jo je pokojni Oražen izrečno določil za dijaški dom, ni bilo mogoče izprazniti. Še-le oktobra 1925 se je vselilo v prvo prosto stanovanje osem slušateljev medicinske fakultete, katerim je
sledilo (januarja 1926 nadaljnih deset, meseca aprila pa še osem, tako da je stanovalo v tem domu v šolskem letu 1925-1928 28 akademikov, med njimi dva Srba in 4 Hrvatje.
Ko so pa z julijem tega leta postala prosta vsa stanovanja, je dal odbor med počitnicami renovirati celo poslopje in odredil vse potrebno, da se je moglo s tekočim šolskim letom vseliti v dom 50 akademikov in sicer 34 medicincev, 2 filozofa, 6 juristov in 8 tehnikov. Med temi jih je 46 Slovencev, 2 Srba in 2 Hrvata.	»
stroške za .renovacijo hiše in opremo stanovanj v okroglem znesku 600.000 dinarjev je kril upravni odbor iz izkupička za prodane nepremičnine >v Kostanjevici in v Ljubljani, en milijon 200.000 Din mu je pa ostalo na razpolago za vzdrževanje doma in za njegov redni obrat.
Akademiki stanujejo v Oražnovem dijaškem doanu brezplačno: vsak ima svojo posteljo, nočno omarico, dvodelno omaro in mizo z dvema stoloma. Po želji pokojnega dr. Ivana Oražna naj dijaki stanujoči v tem domu pridno študirajo, da "bodo kdaj koristili sebi in domovini. V smislu statuta pa naj jih obišče 11. marca vsakega leta upravni od-bcr, jih opozori na to ustanoviteljevo željo in jim obrazložil geslo njegove dobe: »Vse za svobodo in narod.«
/ Gospoda, v momentu, ko otvarjamo svečano ta dam, se s tiho hvaležnostjo spominjamo velikega rodoljuba in dobrotnika akademične omladine blagega dr. Ivana Oražna. Naj ne ugasne njegov spomin med našim dijaštvom! Slava mu!
V imenu dijakov livedicincev, ki stanujejo v Oražnovem dijaškem domu, je govoril medicinec Kožuh. V svojem za-nositem govoru je proslavljal zasluge dr. Dražila in izrekel v imenu dijaštva obljubo, da se bo ravnalo po v smislu njegove želje, naj dijaki v domu pridno študirajo, da morejo tako koristiti narodu in sebi. Dalje se je govornik 'zahvalil upravnemu odboru Oražnovega dijaškega doma, dekanoma dr. Šerku in dr. Kreku ter primariju dr. Defranoeschiju za preureditev dijaškega doma v kratkem času v udobna dijaška stanovanja. Svoj govor je zaključil s pozivom, naj dijaštvo realizira ideje velikega Oražna in naj posnema njegovo delo in se ravna po njegovem geslu »Vse za svobodo in narod!«
Po odkritju so si udeleženci, med katerimi pa je bilo žal le malo akademikov, ogledali dijaški dom ter njih udobna stanovanja.
JEurilo
eiuca
anckaSinotf
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
okusen i cenen. .
Dobiva se v vseQ
dobro asortiraniO kolonijami® SrgovtnaG.
Volitve v akademsko reprezentanco.
Sobotne volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze so imele sledeči rezultat:
A. »Slovenska lista« (katoliški akademiki): 273 glasov.
B. »Lista delovne mladine« (sam. demokrati in radikali): 362 glasov.
C. »Lista svobodnih akademikov« (Blok levih in neodvisni) 103 glasove.
D. »Triglavanska lista«: 96 glasov.
Vseh oddanih glasov je bilo 834, vseh
slušateljev je 1250.
Od funkcij v SSLU dobe samostojni demokrati predsednika (Maček), II. tajnika (Vekoslav Iskra), radikali dobe podpredsednika (Jurkovič), klerikalci dobe I. tajnika (Vatovec) in blagajnika (Kuret), Blok levih dobi arhivarja (Ciril Debevec), Triglavani pa odbornika brez mandata (Borut Maister). Od preglednikov dobe sam. demokrati, klerikalci in radikali po enega.
Udeležba je bila za 53 glasov manjša kakor lani. Izostali so večinoma neorganizirane!, s čimer je bila najbolj prizadeta lista Bloka levih, ki je dobila 73 glasov manj kakor lani. Blok levih je moral dalje odstopiti mnogo glasov zelo simpatični listi »Triglava«, ki je letos prvič samostojno nastopil in dosegel časten uspeh. Skupno so »Jadran«, »Triglav« in -.Slavenski Jug« prejeli skoro isto število glasov, kakor lani. Edini, ki so pri manjši udeležbi napredovali, so katoliški akademiki, ki so prejeli 23 glasov več, ka-k,-r lani.
\ olitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze so končale s težkim neuspehom li*te svobodnih akademikov. Nazadovanje v primeri z lanskimi volitvami je tako močno, da ne more nobeno olepšava-nje zakriti neuspeha. To treba jasno in odkrito povedati in to si mbrajo priznati
tudi svobodni akademiki sami. Ampak priznanje naj bo podnet k boljšemu delu, ne pa povod za malodušje. Treba odpraviti vzroke, ki so povzročili neuspeh in delati, mnogo in intenzivno delati, da pri prihodnjih volitvah ne bo skupina svobodnih akademikov le slučajna skupina, temveč enotna, zavedna fli dobro vodena organizacija.
Stara izkušnja uči, da liste, ki jo sestavi več skupin, nimajo te udarne sile, ko lista, ki jo sestavi samo ena organizacija. V tem je tudi največja slabost bivšega bloka levih in sedanje skupine svobodnih akademikov. Tak bič k je umesten le kot hipen protest, kot akcija na gotovo stvar, ki more združiti tudi pristaše najbolj različnih skupiu. Stalno pa tak blok ne more obstati, ker ovirajo prevelike notranje razlike njegovo delozmožnost.
Skupina svobodnih akademikov mora zato, če hoče imeti pri prihodnjih volitvah uspeh, formulirati svoj program in izvesti organizacijo svojih pristašev. Od slučajnega nastopa je treba preiti k trdni organizaciji, ali pa izpadejo prihodnje volitve še slabše.
Po našem mnenju ima skupina svobodnih akademikov vso možnost napredek. Slovensko dijaštvo se vendar ne more zadovoljiti s programom ljudi, ki drve za skrahirano politiko SDS. Enako je nemogočega bi svetovni nazor katoliškega dijaštva združil vse slovensko dijaštvo. Zato rabi slovensko dijaštvo skupino, ki bo vodila res pravo dijaško politiko, ki 1)0 neodvisna od dnevne in prosta vsakršnega strankarskega pritiska, a vseskozi resnično demokratična, svobodoljubna, narodna in socialno aktivna. Tako dijaško politiko nujno rabimo in skrajni čas je že, da dobimo dijaško strujo, ki bo to, kar je bila svoje dni narodno-radikalna si ruja.
Od današnjih skupin more dati tako strujo samo skupina svobodnih akademikov v družbi s svobodnimi Triglavani. In to je vzrok, da smo to skupino tudi mi podpirali.
Ampak program sam ne pomaga, temveč treba ustvariti organizacijo, ki bo to idejo propagirala. Če ne bo organizacije, potem tudi ne bo uspeha, zakaj v boju zmaga tisti, ki ima najbolj prav. Pravilnost ideje je samo najboljše sredstvo za dobro izvedbo organizacije. In to naj upošteva skupina svobodnih akademikov, če hoče, da ima drugo leto še zastopnika v Svetu slušateljev ljubljanske univerze.
Šport.
Kolesarske clirke ASK Primorje. Kolesarska sekcija ASK Primorje je priredila včeraj popoldne na svojem tekališču kolesarske dirke, katerih so se udeležili razven lastne sekcije tudi člani kolesarske Ilirije, Diska iz Domžal in zagrebških železničarjev. Meeting sam ni bil ravno prvovrstno organiziran; začetek se je zelo zavlekel. Po dirki ciljev je prišlo do neljubega incideta, ki ga je brezdvom-no zakrivila jurija s tem, da ni hotela !. poznati prvega mesta Šolarju, češ da je to sporno. Faktično pa nikakor ni bilo povoda za kak spor, kajti skozi oba prva cilja je vozil Šolar kot prvi, edino zadnjega, t. j. tretjega, je prevozil prvi Hvala. Všled tega so Ilirijani takoj na licu mesta intervenirali pri juriji in ker to ni prav nič zaleglo, so vložili pismen protest, ki ga bo v prihodnjih dneh reševala jurija. Želimo, da se slični incidenti v bodoče ne gode več, ker kvarno vplivajo tako na tekmovalce same, kot na publiko. — Najavljeni program se je le deloma izvršil. V naslednjem rezultati:
1 Dirka združena s peš-tekom: 1. Glavič (Primorje) 2, 48. — 2. Jančigaj Julij (Ilirija). 3. Srbljanovic (2eljezničari, Zagreb).
2. Dirka seniorjev: 1. Vospernik (Primorje) 2, 24. — 2. Lakovič (Primorje).
3. Dirka za prvenstvo mesta Ljubljane: 1. Hvala (Primorje) 2, 45. — prilično 50 metrov pred Šolarjem, ki je drugi, — 3. Kosmina (Primorje), 4. Zanoškar (Primorje).
4. Dirka ciljev: Prvo in drugo mesto kakor že uvodoma omenjeno sporno za šolarja in Hvalo, 3. Zanoškar.
5. Dirka v parih: 1. Hvala in Zanoškar (Primorje) 14, 3. — 2. Šenica in Kosmina (Primorje). — 3. Šlibar in Peterka (Disk, Domžale).
6. Dirka juniorjev: 1. Sihlar Josip (Primorje) 2, 7. — 3. Fistrič Drago (Željez-ničari, Zagreb). — 3. Prbljanovič (Že-Ijezničari, Zagreb).
Publika, ki je poselila tekmo, je bila znatna, za naše razmere celo zelo velika.
Zadnje bokserske vesti. Bud Taylor, prvak v bantanteži, je premagal v Los Angeles Joung Montreala, ki ga je bil pozval na match za mojsterski naslov, borba je trajala dve rundi in je končala k.-o. _ Eksprvak Dempsey je ravnokar sklenil pogodbo, ki je zelo presenetila mednarodne bokserske kroge. Dempsey se bo namreč že v decembru boril s Paulom Berlenbachom; tudi ta boj bo mana-žiral Tex Richard in bo znašala nagrada 400.000 dolarjev. — Prvak mušje teže, mladi Fidel la Barba, bi bil kmalu izgubil svoj naslov v boju s še mlajšim Ka-nadcem Brownom; boj se je namreč končal neodločno. — še težje delo bo imel la Barba z Angležem Teddy Baldockom, s katerim se bo v kratkem boril. Mogoče
pride Anglija vendar le enkrat v posest bokserskega prvenstva.
V Berlinski šestdnevni dirki sta zmagala Francoza Wambet - Laquechaye in sicer bolj vsled svoje vztrajnosti kakor vsled Čiste hitrosti. Dosegla sta 327 točk in bila eno rundo naprej pred ostalimi. Diugo mesto je zasedlo francosko - nemško moštvo Marcilac - Junge s 258 točkami, Belgijca Aerts - Van Hevel s 129 točkami pa tretje mesto. Četrta sta prišla na cilj Breslavca Knappe - Rieger, ki sta bila za 6 rund zadaj, pa sta v ocenjevalnih bojih dosegla najvišje število točk, namreč 479. Peta sta bila Koch-Tietz s 357 točkami, zadnja pa nemškoitalijan-sko moštvo Huschke - Tonam s 368 točkami in 7 rund za prvim parom.
PRODA SE
Becker Weltgeschichte, »Ljubljanski Zvon ter pahalasta palma (Facherpalme). Naslov pove uprav lista.
DAROVI ZA POPLAVLJENCE.
\
Za poplavljence so darovali pri mestni blagajnici v času od 30. oktobra do 6. novembra 1926: Rajko Turk, carinski posrednik Din 30; dr. Andrej Kuhar, odvetnik 30; Franja Cirman, mesarica-, Gosposvetska cesta 20; Verbajs, trgovina, Gosposvetska cesta 50; Fran Slamič, mesar, Gosposvetska cesta 200; Neimenovani 5; M. Pliverič, brivec, Gosposvetska cesta 10; Ana Smukovec, Gosposvetska cesta 10; M. Šifrer, knjigoveški pomočnik, Gajeva ulica 5; Gustav Eger, trgovec, Sv. Petra cesta 20; M. Jeglič, medistka, Slom škova ulica 10; Ljublj. gradb. družba 50, Domenik Battelino, Slomškova ulica 10: A. Legat, trgovka 20; Karolina Treo, trgovka 10; Mali Stupan, Jurčičev trg 3 50; Ivan Sešek, mag. ravn. v pokoju 100; lekarnar Ustar Sv. Petra cesta 100; Mu-ser Josip, mesar, Sv. Petra cesta 25; Miroslav Urbas, Slomškova ulica 100; Fr. Miklič, hotelir Kolodvorska ulica 100; Grom, carinska posredovalnica 20; Škrbec et Bartol, Kolodvorska ulica 10; Zadruga prevoznikov v Ljubljani 500; ing. Dukič, gradbeno podjetje 100; Špeletič, plesk. mojster, Rimska cesta 20; Škafar Franc, miz. mojster 80; Kodela Franc, posestnik, Rimska cesta 20; Vidmar, pek. mojster 20; Mrak Marija, gostilničarka. Rimska cesta 10; Gril Jakob, pek. mojster, Rimska cesta 10; Lokar Josipina, gost., Vegova ulica 10; Lovšin Elizabeta, gest. <in posestnica. Gradišče 20; Marčan Andrej, posestnik in mesar, Rimska cesta 20; The Rex & Co, Gradišče 20; Zamljen, čevlj. mojster, Gradišče 10; Delič Kajo, zlatar, Hilšerjeva ulica 20; Usenik, posestnik, Hilšerjeva ulica 20; Zivic Fran, zi-dars ikmojster. Rimska cesta 20; Pušnik Fran, mesar, Rimska cesta 20; Bogataj, trgovec, Kongresni trg 30; Krapeš, re-stavrater, Kongresni trg 100; Otton Fet-tich, brivec, Šelenbilrgova ulica 50; Fuchs, zlatar, Šelenburgova ulica 20; Kli-manek, kroji mojster, Šelenburgova ulica 100, Szantner, trgovec, Šelenburgova ulica 20; Gjud, ml. brivski mojster, Kongresni trg 100; Gjud, st., brivski mojster, Kongresni trg 100; Ivanuš & Vlaj, trgovina, Wolfova ulica 20; Kostanjevec, brivski .mojster Gradišče 15; Schulz R., delovodja, Gradišče 10. Skupaj 2410.— dinarjev. — Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Poravnajte naročnino!
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
nadstropje«
Dijaški vestnik.
AKADEMIKOM - ABSTINENTOM!
Ker je že skrajni čas, da začne delovati na naši univerzi Akademsko društvo Treznost« sklicujemo za torek 16. t. m. ob 15. uri v sobo št. 77 sestanek vseh akademikov - abstinentov z dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delu; 2. Ustanovitev akademskega društva; :>. Potrditev pravil in 4. Razno. Na sestanku se bodo sprejemali tudi novi člani Akademskega društva »Treznost«:. Udeležba vseh akademikov, ki so naklonjeni ab.stinentskemu gibanju, dolžnost. Za pripravljalni odbor: Cvetko Kristan, predsednik, Boris Kermavner, tajnik.
Novi odbor »Društva medicincev« v Ljubljani se je konstituiral sledeče: piedsednik: Pavšič Ivan; podpredsednik: Merzelj Ludovik; I. tajnik: Smerdu Franjo; II. tajnik: Savinšek Baldomir; I. blagajnik: Podpečan Ivan; II. blagajnik: Obračunč Rudolf; I. knjižničar: Šan-tič Rade; II. knjižničar: Popek Alojz; go-spodar-arhivar: Berglez Vlado; revizorji: Brezigar Danilo, Krištof Boris, Zaletel Simon; društveno razsodišče; Orel Vlado, Lavrič Vito, Peršič Ivan.
Književnost.
»Socialna misel«.
Vsebina 11.-26 številke je sledeča: Erjavec Fr.: K vprašanju brezposelnosti in izseljeni.štva pri nas. — Lilleg M.: O francoskem sindikalizmu. (Konec prih.) Dr.
K. D.: Razvoj naših delavsko varstvenih globina morja znaša 9400 m, in sicer
ustanov. — Radešček Fr.: Ideje in smeri na delu za zedinjenje. (Konec prihodnjič.) — Erjavec Fr.: Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci. (Dalje prihodnjič.) — Zunanjepolitični dogodki. (Fr. S.) — Notranjepolitični dogodki. (Fr. S.) — Knjige Vodnikove družbe. (L. K.) — Literatura. — Delavska zbornica. (F. E.) — Socialno zavarovanje v Češkoslovaški. (—eš.) — Socialna politika v Uniji sovjetskih republik. (—eš.)
—	Retzbach, 'Leitfaden fiir die Soziale Praxis. (Fr. Erjavec.) — K volitvam v Zbornico za trgovino obrt in industrijo, (Fr. G.)	__________________
SVET V ŠTEVILKAH.
To je mnogo obetajoči naslov knjige, ki je izšla nedavno v Berlinu v založništvu Rudolf Mosse. Skoraj na vsaki strani te knjige najdeš stvari, ki jih ne veš, ki pa se jih izplača vedeti.
S cim naj začne tako’ delo? Z materjo zemljo in človeštvom, seveda, h izredno bogatih podatkov posnemamo sledeče:
Celina zavzema samo 29 odstotkov naše zemeljske oble, 146 in pol molijonov kvadr. kilometrov, ostalo 71 odstotkov ali 363 in pol miljonov pa odpade na morja. Celina se nahaja v glavnem na nemški polobli, cd katere odpade 39 odstotkov površine na kontinent, dočim je na južni polobli samo 19 odstotkov celine. Izračunali so, da vsebujejo morja vsega skupaj 1330 kub. km vode. Najglobokejša
je
to v Tihem oceanu. Kako malenkostna je v primeru s tem globina Vzhodnega morja, ki znaša povpečno 67 m, maksimalno pa 427! Najvišja gora na svetu je Mont Everest, ki je visok 8882 m. Utegnil bi kdo misliti, da se v primeru s tem Evropi, katere najvišja gora Montblanc meri 4810 m, ni treba sramovati. Toda drugi deli sveta imajo mnogo v išje gore kot je Montblanc. Mc Kinley v Ameriki je visok 6240, Accnagua v Južni Ameriki 7040, Kilimandžaro v Afriki 6010, Mount Viktoria v Avstraliji pa 5100. Pa evropske reke? Ren, Donava? Donava meri 2860 km, Ren pa samo 1225, toda Donava zavzema na svetu šele 22. mesto. Na prvem mestu se nahaja Mississippi, ki je dolg 6730 km.b
Britanski svetovni mperij je v velikih skrbeh, toda ta svetovni imperij ni prvi v zgodovini. Kdo ve, če ni bil rimski imperij, ki ni imel nobenega tekmeca, še bolj razsežen? V rimskem imperiju in vseli njegovih provincah v Evropi, Aziji in Afriki so našteli takrat 54 milijonov prebivalcev. Toda vsa Evropa skupaj je štela v 14. stoletju šele samo lbO milijonov prebivalcev, leta 1920 pa že 449 mi. lijoncv. Tako hitro pa je začelo narašča-
li	število prebivalstva šele v 19. stoletju, kajti leta 1800 je imela šele 187 milijonov prebivalcev.
Belo pleme: Indogermani, Semiti in Mamiti štejejo 920 milijonov ali 50.5 odstotkov števila celokupnega človeštva, to-
da pri tem so všteti Indijci, Iranijci, Nu-bijca, Arabci, Berberji, Kopti in Soniali. Germanska plemena štejejo 268 milijonov, romanska 167, slovanska pa 154. Toda kateri jezik je najbolj razširjen? Mi označujemo angleščino, francoščino, nemščino in španščino kot svetovne jezike, toda jezik, ki ga govori največ ljudi, je kitajščina, ta jezik govori namreč 268 milijonov ljudi. Nato sledi.indijski jezik, ki ga govori 230 milijonov, potem pride šele angleščina, ki jo govori 163 milijonov ljudi. Nemščino govori 91 milijonov španščino 80, ruščino 70, francoščino 45, italijanščino 41, maloruščiuo pa 35 milijonov ljudi. Kar se tiče razumevanja jezikov, ranžira na prvem mestu kitajščina, nato slede indijski jezik, angleški (ki ga razume 160—220 milijonov ljudi), ruščina (110—170 milijonov), nemščina (100 milijonov) in francoščina (80 milj.).
Splošno vlada mnenje, da je na svetu več žensk kot moških in marsikatera stara devica motivira dejstvo, da je ostala »stara devica« s tem to domnevo. Toda to velja samo za Evropo, kjer odpade na 1000 moških 1024 žensk. V vseh drugih delih sveta je stvar drugačna, oziroma baš nasprotna. V Aziji pride na 1000 moških samo 958 žensk, v Ameriki 937, v Afriki 968, v Avstraliji pa samo 882. Zato pa žive ženske dalje kot moški. 1916 je prišlo v Nemčiji na 736.000 moških,- ki so bili stari nad 70 let, 1,049.000 žensk in na okrog 5000 moških, starih nad 90 let. okrog 9000 žensk.
Rudvard Kipliug:	92
Knjiga o džungli.
Tedajci se je zaslišalo nekako drsanje, kakor da bi se čoln dotaknil tal. v plitvi vodi. Šakal se je urno okrenil in se obrnil proti stvari, o kateri je bil govoril. Bil je štiriindvajset čevljev dolg krokodil; njegovo telo je obdajal mečen oklep in rumene špice zgornjih zob so na rahlo štrlele iznad lepo žlebaste spodnje čeljusti. Bil je toponosi Mugger iz Mugger-Ghauta »starejši od vseh ljudi v vasi, ki je po njem vas imela svoje ime, zlodej pregaza, predno se je gradila železnica, morilec, ljudožer in malik tiste vasi vse hkratu. Ležal je s čeljustjo v plitvini in se je vzdržal na svojem mestu^ v vodi s pomočjo malodane nevidnega gibanja repa; šakal je dobro vedel, da bi en sam udarec tistega repa ponesel Muggerja po bregu navzgor s hitrostjo parnega
stroja.
Dobro znamenje je tvoj prihod, zaščitnik revežev! se je laskal umikajoč se pri vsaki besedi. »Slišali smo prijazen glas iii prišli smo v nadi na prijeten pogovor. Ko sem čakal tukaj, je moja brezrepa malenkost v resnici pričela govoriti o tebi in upam, da nisi besedice slučajno slišal--
No šakal je bil govoril samo zaradi tega, da bi ga bil krokodil slišal; vedel je namreč, da je Psovanje najboljši način, da se debi kaj za usta; in Mugger je vedel, da je šakal govoril v ta namen, m saka je vedel, da je Mugger vedel, in Mugger je vedel <la je šakal vedel, da je Mugger vedel, in tako sta bila oba-dva prav zadovoljna
Stara zver je sopihala in krulila na bregu in momljala: »Spoštujte stare in slabotne! in ves čas so se njegove male oči žarele kot oglje pod močnimi, roženimi obrvmi oči žarele kot oglje pod močnimi, rože-orjaško telo s pomočjo zakriyljenih nog naprej. Nato je obležal na mestu in dasi je šakal dobro poznal njegove šege in navade, se vseeno ni mogel premagati, da se ne bi zdrznil, kako zelo je bil Mugger podoben hlcdu, ležečemu na sipini. Potrudil se je bil celo, da se je ulegel baš v tistem kotu, ki bi ga bil delal naplavljen hlod z vodo, in se je oziral na tok reke ob tihem času in na tistem kraju. To se ve, da je bila to sama navada, kajti Mugger je bil za zabavo priplaval na breg; toda krokodil nima nikdar dovolj polnega želod-va, in ako bi se bil šakal varal v tem, da ne bi živel, da bi modroval o tem.
»Otrok moj, ni£ tlisem slišal,« je odvrnil Muggev in zamižal na eno oko. »Vodo sem imel v ušesih in
sem bil Uidi prav slab od gladu. Odkar je zgrajen železniški most, so me moji ljudje v vasi nehali ljubiti;
srce mi poka spričo tega.«
Ej, sramota!« >je odvrnil šakal. In tako plemenito srce imaš! Po moji glasi so vsi ljudje enaki.
»To ne, med njimi so prav velike razlike,- je odgovoril Mugger prijazno. »Nekateri so suhi kot čolnarski drogovi. Drugi so zopet debeli kot mladi ša-_ pgi B,.e7. vzroka ne bi jaz nikoli ne obrekoval ljudi. Vseh vrst so, ampak izkušnje dolgih let so mi poka-znle da so eden k drugemu prav dobri. Moški, ženske, c‘tro’ci __ nič slabega ne najdem n anjih. In dobro si zapomni, otrok, kdor graja svet, tistega tudi svet
graja.
NajboljSa, najcenejša
k ol-esa m Slvoln! stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritzner, Adler, Phoni*
zn dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. * Večletna garancija.
Od dobrega najboljše Je švicarski pletilni stroj . PUB1ED'
Josip Peteline, Ljubljana
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
„ B iu««wi	nudi
najlinejSi In naJoRusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO I '•C
Tel'*llCllo In hlgljenlčno najmoder-nCje urejena klsarna v Juflioslavljl-
1 pt*««1« • Ljubi]ona. Dunajska cesta IL la, II
Prilizovanje je hujši kot prazna kositerna ponva v trebuhu. Ampak to je gola modrost, kar smo pravkar slišali, je dejal adjutant in postavil eno nogo na a.
»Vendar upoštevaj, kako nehvaležni so do lega imenitnika,« je pričel šakal milo.
Ne, ne; ne nehvaležni! je odvrnil Mugger. Oni pač ne mislijo na druge, to je vse. Opazil pa sem, ko sem ležal na svoji postaji pod pregazom, da po stopnicah novega mosta silno težko stopajo, stari ljudje in mladi mladi otroci, ^ta-ri seveda niso vredni obzira, ampak žalosten sem, resnično žalosten zaradi malih debelih otrok. Vseeno pa mislim, da bomo čez nekoliko čas, ko most ne bo več nekaj tako novega, zopet videli bose rujave noge mojega ljudstva, ko bodo pogumno bredli skozi pregaz kot prejšnje čase. Potem
bo stari Mugger zopet v časti.
»Se daues opoldne sem videl vence iz meseeha (neka cvetlica), ki «o odpadale z -brega a ha uta,, je
dejal adjutant. Venci iz meseč! a so po celi Indiji- znak
spoštovanja.	^	.
»Ni tako — ni tako. Gre za ženo slaščičarja, i« leto za letom bolj izgublja vid, tako da ne more razločiti hloda od mene — Muggerja iz Ghauta! Zmoto se spoznal, ko je vrgla kito cvetja v vodo, saj sem lez prav cb vznožju Ghauta, in da bi bila naredila se em stopinjo, pa bi ji pokazal da je vseeno nekoliko razli-ke med hlodom in menoj. Vendar je imela dober namen in moram, pač v poštev jemati duh darovanja.
Kakšen dobiček pa so take kite cvetja, ce si na smetišču? je dejal šakal, lovil bolhe, pn ten, pa oprezno gledal svojega zaščitnika revežev.	prih)
MalToglaši,
Zla vsako besedo te plato 50 par, za debelo tUkano pa Din 1,—•
Gospodinja
išče mesta pri boljSem gospodu event. vdovcu z dvemi ali tremi otroki.
Vajeno je vseh hišnih del kakor tudi Šivanja, -ro-nudbe proai ua upravo lista pod »Dobra gospodinja«.
Gospod
CAB1NSKO POSHKONlSKI IN ŠPKDU CIJSKI BUBBAU	j
LJUBLJANA, Kolodvorska nllca 41.
NMfcrr braoja^kam: .OBOM*.	T«l®fo«»	tol-	■*-	+*-+■
PODB1IŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakete.
Obavlja rs« « to stroko .padajo«« posl« najhitreje ta pod k* lamnlmi pojjoJL
N
llnrava „NABODNEOA DNEVNIKA.
H_______________________prodaja	 ~-------
|  . -	 |	I**
MAKULATUHNI papir
-- kg	Din	4*50	—
trgovsko naobraien, m neeljiv, kateri ima veHe.-no pisarniško prak.90 iste primernega mesta' najraje ? Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe prosi na upravo li9ta P°“ »Zaneeljiv«.
tattopnlkl družbe	®*	°'
r	ektpreme polUjke.
- Širite »Narodni Dnevnik” 1 -
Lt
Steki®®0
inn opeko Imajo t*at-* zalogi Zdmieno Opekarne d. č. v Ljubljani
Odda se
lepa, zračna meblovana »o-ba gospodu ali gospodični-Naslov pove upra»B Uit*-
Izdajatelj: AMkteailer telearikar. — Urejuje: Vladiarir Svetek.
z. O*.*. >W*	*“M	u'"	V"	'	liubli“'-