Poštnina plačana v gotovtnL
Maribor, ieiriek 23, novembra 1939
Stav. 47. Uto NL
Cena T50 din
§
Najrfrafaejfi *#n* « >
končala z dogovorom, ki al dogovor miru, ampak nadaljevank vojne.
An atol Fram*.
uraamttvo in uprava: Maribor, Kepalilka «L i ' Tat JW7 . Iihaia vtak ***** Velja letno Si din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, ta Inoienutvo letno M dla
■	■	■___________X _ 1 _	B>Xt	l.L	.ml <« TC1 kledkAMlr* f
DiUllitifV «ww.w •• w.p
lUbarna eL tL Mar bOI
Na ogled brezplačno
pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSAMEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov,
Vsem cenjenim naročnikom na znanje!
številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu,
« •	v.,,	__________X2*: • Ma 7*5\rr-7\TC
Na prelomnici
Napetost na zapadu vsak dan bolj narašča. Vsi poizkusi, da se doseže mir, so propadli. Stavi se vprašanje zakaj ni bilo mogoče mirno poravnati spora. Zato so tehtni vzroki, ki so utemeljeni v obstoju obeh držav. Glavni vzrok je isti kakor v svetovni vojni. Nemčija se je ponovno dvignila v silo, ki hoče za svojo industrijo sirovine in trg. Pri tem je trčila na angleške interese naj si bodo ti v Evropi
ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite in ironijah. Nemške težnje bi se lahko nobene položnice, ki je za upravo fazffl®'(juresničile samo na račun Anglije ali Ru-roma draga tiskovina! Stari zamudmkilgjje popuščanje s strani Anglije je šlo do bodo črtani in naj vedo, da so list kri-gskrajnosti. Prepustila je usodi Avstrijo vično prejemali in da jih ustavitev lista) češkoslovaško in Poljsko. Pri zahtevi ko' ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzelL [
z naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno požrtvovalnostjo!
Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6
Vprašanje naše notranje ureditve
Sporazum med Cvetkovičem in dr. Mačkom, ki je predvidevat enake pravice kakor za banovino Hrtvatsko tudi za ostale banovine, je sprožil v našem javnem življenju mnogo razpravljanja. Pojavilo se je vprašanje števila jugoslovanskih ba novin in imena Bosna-Hercegovina, Vojvodina, Macedonija ter seveda Slovenija so šla skozi dnevno časopisje.^
Najmanj sporno je bilo vprašanje Slovenije. Hrvatski, oziroma nekateri srbski listi so kaj radi zatrjevali, da Slovenija prav za prav že ima neko avtonomijo, saj se je vsa perzonalna politika z nastav ljanjem in odstavljanjem ter premeščanjem državnih uradnikov vršila izključno po slovenskih željah i/	4<
V slovensko perzonalno politiko se srbski režimi niso nikoli prav vmešavali. Mi tu v Sloveniji moramo žalibog priznati, d’a gre marsikaj pri nas, za kar smo dolgo dolžili protiljudske režime, na račun nekaterih Slovencev samih, ki so v svoji strankarski zagrizenosti raje delali proti koristim naroda, kakor da bi svojemu rojaku, ki ni bil popolnoma iste barve, kakor trenutni režim, dopustili svobodno življenje. Sicer pa odločanje v uradniških nastavitvah gotovo niso edine slovenske zahteve. Gre za druge reči, za finance, za prosveto in še za marsikaj. Predvsem pa za demokracijo. Kaj nam pomaga v3a slovenska avtonomija brez demokratskih tiskovnih, zborovalnih in volilnih zakonov! Dokler teh ni, in dokler ne bomo v tajnih in proporcionalnih volitvah izvedeli za pravo in nepotvorjeno ljudsko voljo, nima nihče pravice govoriti v imenu slovenskega naroda!
še težje kakor vprašanje slovenske ba novine, pa je vprašanje ostalih banovin.
onij je trčila Nemčija na življenjsko žilo Anglije. Če bi Nemčija dobila kolonije, bi se — tako trdijo Angleži — njene zahteve večale ter tako ogražale angleški ko-lonijalni imperij, ki se že precej maja... Radi tega je Anglija popustila do skrajne meje in se sedaj uprla na življenje in smrt.
Da je Anglija tako daleč popustila, je vzrok baje boljševiška nevarnost, ki preti Evropi v slučaju vojne polomije in ki bi obema prekrižala račune. V svoji borbi proti boljševizmu, je Nemčija dobila brez večjih težav veliko ozemlja. Po nemški protiboljševiški usmerjenosti in po Hitlerjevi zunanji politiki v »Mein Kampf«, kjer pravi, da noče kolonij, ampak teritorij v Evropi in to na račun Rusije, kjer naj osvoji nemški meč prostor nemškemu plugu. Anglija je podpirala nemško stremljenje proti Rusiji, ker bi spor z Rusijo Nemčijo oslabil in bi Angleži obvarovali svoje interese in še pridobili. Toda Nemčija je uvidela angleške namene in ni hotela na led ... Naenkrat je prišlo do spremembe nemške politike. Baje je bilo to že od začetka predvidevano, da se je lahko nac. socializem utrdil z angleško pomočjo... Vsa angleška stremljenja, da usmeri Nemčijo proti Vzhodu, so se izjalovila, ker bi borba proti Rusiji bila za Nemčijo
pretrd oreh, radi ruske ogromnosti, ki bi lahko Nemčijo požrla kakor Napoleona.,. Nemški voditelji so to uvideli, zato so se raje preusmerili proti Angliji, da spet izsilijo od nje na miren način nova ozemlja. Toda naleteli so na nepričakovan odpor. In ker gre za obstoj Nemčije, je prisiljena, da gre v vojno in se tako po možnosti obdrži.
Anglija računa, da bo s svojimi zavezniki in bogastvom uničila nac. socialistično Nemčijo in je slednjo prisilila z blokado v boj. Angleški politiki se zavedajo, da jim je Nemčija »tekmec«, ki ga je treba onemogočiti, če hočejo še v naprej vladati nad svetom, zato so napovedali nac. socializmu križarsko vojno, da ga uničijo in uredijo novo Evropo na podlagi mirne demokracije... Tu se jasno vidi po izjavah obeh »konkurentov«, da gre ta vojna za izpremembo ureditve Evrope in sveta...
Začele so se priprave z obeh strani za splošen napad in protinapad. Splošno se govori, da bo sledil napad preko Holandije na Anglijo. Za vsako sigurnost je pripravila Holandija poplavo ogromnih ozemelj, po drugih krajih pa jo ščitijo utrdbe. Toda baje bo Nemčiaa opustila ta načrt, ker bi si s tem povečala fronto in bi si nakopala novega sovražnika ter bi izgubila nevtralno državo, ki ji lahko dobavlja potrebščine. Sledil bi naj splošen veliki letalski napad naravnost na Anglijo in to najbrž še letos. Vsekakor pa takrat, tam in tako, kakor se bo najmanj pričakovalo.
Izid vojne je težko prerokovat!. Lahko se dogodi —- kakor je usoda nagajiva..., da pride drugače kakor si bojujoče sile zamišljajo. Gotovo pa je, da smo na prelomnici in da bo po končani vojni prišla •precejšnja izprememba vsled novih gospodarskih potreb, radi katerih je nastala vojna.	A. Š.
Zimski čaa je najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji »Edinostk naj ga za to porabijo, da bomo vsi vkup Imeli ustrezen delež na poštenem pospeševanju pravičnih teženj kmečko-delavstkega človeka in našega občestva!
$&(imMiii
živahno politično gibanje med Slovenci
cm!
Povsem drugače je, če se stvar reši tako, kakor je napovedal dr. Maček: »Narod sam naj odloči!«
Tudi z M a c c d o n i j o so baje težave. Vse stranke, ne le JRZ, ampak tudi stranke srbske opozicije, zadnja baje tudi zem-Ijoradniška, ki je imela dotlej med ljudstvom veliko simpatij, so se izkazale proti avtonomiji Macedonije. Nihče pa se doslej ni domislil, da bi vprašal tudi prebivalstvo samo, ki se ga vendar vsa stvar gotovo največ tiče.
Po poročilih, ki jih prinašajo že več tednov sem vsi naši in mnogi srbski ter hrvaški listi si moremo vsaj v glavnem predočiti politična vrenja in trenja med Slovenci,
Že od leta 1935. so zavzele v slovenskem političnem življenju častno mesto •nekatere opozicijonalne skupine. Najvidnejša je bila med vsemi skupina, ki se je imenovala »Kmečko - delavsko gibanje«, Ta je prva spoznala družbeno sestavo Slovenije in je skušala zajeti kmečke in delavske sloje v politično gibanje socialne pravice in za načela sporazuma, pri katerem naj bi sodelovali tudi Slovenci kot enakopraven faktor v državi. Po znanem sporazumu med dr. Mačkom in dr. Cvetkovičem je začutilo to kme-čko-delavsko gibanje zrelost in potrebo, da se organizatorično in idejno bolj poveže. V ta namen — tako so poročali dnevniki — sta se vršila v Ljubljani in v Celju sestanka, kjer se je govorilo o ustanovitvi »Zveze delovnega ljudstva Slovenije« in kjer je bil sprejet nekakšen program te bodoče stranke.
Druga skupina, ki se je pojavljala po letu 1935., ie bila Lončarjeva skupina, ki je sklicevala svoje ljudi pogosto v Zagreb, da je mogla tam pod okriljem HSS
zborovati. Pred kratkim se je organizi rala ta skupina v Slovensko kmetsko stranko, te dni pa je stopila z delom kmetijcev v Kmečko - delavsko stranko. Priteknila je torej svojemu naslovu tudi besedico »delavsko«. Zagrebški listi vedo povedati, da ta stranka ne odklanja politikov, ki so delovali že v prejšnjih režimih.
Tudi socialno demokratska stranka je obnovila svoje javno delo pod vodstvom dr. Topaloviča, Petejana. Eržena in drugih, in se je predstavila s ponudbo, za sodelovanje pri urejevanju države.
Vršijo pa se prerivanja tudi med JNS katere velik del želi spet ustanoviti »demokratsko stranko« in stopiti v ožje stike s Samostojno demokratsko stranko drugod po državi.
Vse pa napreduje zelo okorno, ker še ni izveden drugi, morda najvažnejši del sporazuma — novi zakoni o tisku. zborovanju, volitve itd. Niti HSS še ni zakonita stranka po še veljavnih zakonih iz časa diktatur. Vendar pa ministrski predsednik dopušča svobodno politično delo, vsaj rekel ie •■;., v Beosradu: »Zborujte In govorite kolikor hočete’«
.skl.
Učitelj in nacionalnost
Zdi se, kakor da bi se časi ponavljali. Pred prevratom je bila namreč ena najvažnejših nalog podeželskega učitelja vzbujanje narodne zavesti, s čimer naj bi se zajezil močan kulturni in politični vipliv tujcev. Po prevratu je bilo samo po sebi umljivo pričakovanje, da bo ta nujnost v svobodni narodnostni državi odpadla in da se bo mogel učitelj temeljitejše posvečati dragim svojim obrazo-valnim nalogam, katere je dotlej spričo nujnosti nacionalnega vzgajanja več ali manj zanemarjal. No, In uprav zaradi toga naziranja se je posvečalo nacionalni vzgoji zelo malo pozornosti. Tako pa so se mogle težnje tujih vpliv, ki s prevratom niso prestali delovati, tem ugodneje uveljavljati, saj jim je gospodarska ter socialna kriza poedinih slojev pripravila za njihove cilje še bolj plodna tla. Takšnih vplivov je bilo več. Unitaristični, ki je prihajal iz juga države, se ni obnesel in je že v kali zamrl.
Moramo priznati, 'da se jim je to v dobršni meri tudi posrečilo, saj vemo, kako in s kakšnim duhom so prežeti nekateri predeli našega narodnega telesa. In moramo se upravičeno vprašati: kaj neki sta delala v tem času učitelj m
Mar bi tam ne mogla uspešno poseči v uprašanie nacionalne vzgoje ljudstva? Nekoliko, oziroma znatno vsekakor! Priznavamo pa, da so -u-ai- delo v tem pogledu močno zavirali drugi čittitelji, predvsem nezadostna socialna ureditev našega ljudstva. Pripovedujte ljudstvu, kar hočete: o državi, o ljubezni do domovine, o veri, o potrebi narodnega dela in podobno. Če bo gospodarsko zadovoljen, bo vse sprejel, če ne, mu bo za vse malo mar. Kajti njegova ljubezen do domovine gre skozi želodec, slično kakor ljubezen do dekleta. Ne zamerite tej prispodobi, pa vendar drži in je zelo sorodna s tisto, ki pravi, da kmet prosi pred nevihto Boga milosti, da bi mu toča ne pobila žita in se zaupljivo obrača k njemu: če pa mu toča kljub prošnjam uniči pridelek, preklinja Boga. še enkrat: ne zamerite, pa je vendar le tako v rSsnici in z realnostjo moramo vedno računati. Koliko kmetov (pa tudi ljudi h drugih socialnih slojev) je že kdo videl, ki bi lačni in sestradani ter razcapani goreče častitali svojo domovino in ji ljubeče prepevali slavo? Ne idealizirajmo konkretnosti, ki jo moramo videti v vsej javnosti, če se nočemo sebi ter domovini v škodo temeljito uračunati. Zato pa tudi razumemo, da učitelj z vsemi lepimi besedami v takšnem položaju ne bo mnogo opravil.
S tem pa nikakor ni rečeno, da bi sploh ne imelo smisla, da bi učitelj v krajih, ki gospodarski sicer ne nudijo posebnih iz-gledov, ne vršil nacionalne propagande. Počasi, previdno naj odpira ljudstvu misel za narodnostne probleme: naj mu odpira oči. da bo znal pravilnejše presoditi
Zanimale za svobodno Slovenijo
V zakulisju se bije hud boj za svobodno banovino Slovenijo. Gotovo je, da bo ob nje vzpostavi marsikomu odklenkalo, ki je doslej po sifi razmer »zastopal« in »predstavljal« narod in mu včasih celo pomagal vbijati v
Pri notranji preureditvi naše države so nastala sporna vprašanja. To je bilo pričakovati, sai ni mogoče, da bi šlo vse takoj in gladko od rok. Toda eno je gobovo: vse te težave se dado zanesljivo
glavo s kundakom kake vrste ideologijo. Zanimanje za svobodno Slovenijo je tudi v podeželju dokajšnje.
in trajno odpraviti samo na en način: z odločno demokracijo, z ukrep!, ki dajejo vsem zgodovinskim ali narodnostnim skupinam možnost, da o svoji usotH same odločajo.	jad.
□ Tovornlne so se na morju močno podražile. Najbolj seveda v Severnem morju, kjer so torpedi in mine pognali že precej parnikov na morsko dno. Po
švedski statistiki so se tovornine na ladjah podražile, odkar je izbruhnila vojna v Evropi, tri- do štirikrat.
SIRITE ..EDINOST**
7 dni
domaiih vetti
Kr Hrvatski frankovski študentje, ki
imajo tudi med Slovenci nekaj toplih zagovornikov, so priredili v Zagrebu demonstracije. Policija je aretirala 30 demonstrantov, med njimi nekaj sumljivih tipov, ki jih že dalj časa išče.
4- Glavni tajnik HSS dr. Krnjevič je na nekem zboru nastopil ostro proti znanemu zagrebškemu kanoniku in izdajatelju klerikalne »Hrvatske straže«.
-*• Ljubljanska duševna bolnica je prisiljena, da ustavi obrat, če ne dobi v najkrajšem času zadostnih kreditov.
Kfr Brezmesne dni baje dobimo. Iz Beograda poročajo, da je sedaj za naša živila konjunktura zelo ugodna in da je treba priliko izrabiti in v inozemstvo kolikor mogoče mnogo izvažati. Da nam: 'doma ne zmanjka živine in svinj, zato že razmišljajo o teni, naj bi se tudi pri nas uvedli brezmesni dnevi, kakor je to v nekaterih drugih, tudi nevtralnih državah.
Kt V Ljubljano je prispel general Ferdo Janeš, ki je bil pred kratkim z dvema drtfgima Slovencema imenovan za bri-gadnega generala. Prevzel je mesto komandanta vsega topništva v Sloveniji.
Kr Preskrba z bombažem in predivom je sedaj Jugoslaviji zagotovljena. Surovine bodo naše tekstilne tovarne dobivale v Ameriki, Egiptu, Iraku, Iranu, Indiji, Turčiji in Kavkazu. Seveda so surovine sedaj zelo drage, vsled česar je treba računati z novim povišanjem cen tekstilnemu blagu.
Kr Železniški promet med Mariborom in št. Ujem, ki je od 28. oktobra dalje ?elo skrčen, se je dosedaj nekoliko zboljšal. železniška uprava je zopet uvedla dva vlaka, ki sta pred tremi tedni izostala. Med Mariborom in št. lijem vozi za poskušnjo tudi mestni avtobus in odhaja iz Maribora ob 11.15 in iz št. lija ob 12.45 opoldne. Za poskušnjo vozi samo 14 dni. Ako ne bo dovolj zaseden, bodo Mestna podjetja progo zopet opustila. Vsekakor pa vozi avtobus le tako dolgo, dokler so na železnici omejitve.
Kr Klic po zboljšanju plač. Privatni Uradniki so imeli v nedeljo v Ljubljani zborovanje, kjer so zahtevali, da se jim tnorajo spričo hitro naraščajoče draginje prejemki povišati, ker z dosedanjimi dohodki ne morejo več izhajati, življenje $e je podražilo za kakih 20 odstotkov, prejemki pa so ostali isti. — Tudi nekatere skupine delavcev dvigajo glas po zvišanju prejemkov. — Nekatere tekstilne tovarne v Sloveniji so že povišale svojim uslužbencem plače oziroma mezde za 10 odstotkov, res pa je tudi, da se je manufakturno blago podražilo v veliko večji meri, kot so lastniki tvornic zboljšali gmotni položaj svojih uslužbencev.
Kr Cena pšenici in koruzi, ki se je zadnje čase skokoma dvignila, z njo pa tudi cena moki, je sedaj na novosadski borzi nekoliko nazadovala. Kljub temu so cene še vedno zelo visoke.
Kr Obisk, ki so ga imeli člani vlade pri Dragiši Cvetkoviču v Nišu, se je razvil v politično manifestacijo, na kateri je govoril tudi dr. Maček, ki je med drugim izjavil, da je dosedaj sporazum še samo zunanji, da pa bo sporazum uresničen šele tedaj, ko bosta dobila srbski in hrvatski kmet odločilno besedo. Dr.* Maček je bil od vseh prisotnih zelo toplo pozdravljen.
Kr Švica dela ovire pri uvozu svinj in jfh jemlje sedaj od nas precej manj. Pra-vi, da blago ni več tako dobro kakor prej in da ji kvaliteta ne ustreza vedno. Švicarji pravijo, naj izvažajo svinje le nekatere večje jugoslovenske tvrdke, ker nudijo samo ta podjetja jamstvo, da bo blago res prvovrstno. Urad za pospeševanje zunanje trgovine se je začel s Švicarji pogajati, da bi se zadeva uredila in našla nekaka srednja pot, ki naj bi zadovoljila obe plati.
O dogodkih v češko-moravskem protektoratu
O češko-moravskem protektoratu so se v zadnjem tednu razširile čudne vesti, ki so vzbudile velikansko pozornost. Čeprav si danes poročila močno nasprotujejo, se da vendar po pripovedovanju opazovalcev ugotoviti nekaj dejstev. — Prinaša jih pariški »Temps« v vrstnem redu od 28. okt. do 15. nov.
Dne 28. oktobra so nekateri akademiki manifestirali pred grobom neznanega vojaka v Pragi. Kmalu pa je nastal tam s četami SS pretep, ki je zahtevat 120 smrtnih žrtev in kateremu je sledilo okoli 3000 aretacij. Med aretiranimi je bil tudi akademik Jan Opletal. 14. novembra pa so dobili njegovi starši žaro, v kateri
je bil pepel njihovega sina. Dovolilo se jim je, da ga smejo naslednji dan ob 19. uri pokopati. Opletalova sestra pa je sporočila vest o njegovi smrti nekaterim bratovim tovarišem, ki so se naslednjega dne zbrali že predpoldne in prepevali pred grobom neznanega vojaka češke domoljubne pesmi. Hoteli so pred Hradča-ne, a jih je češka policija morala razkropiti. Ko so prišli nekateri drobci pred pravno fakulteto, sta pridrvela dva avtomobila SS-oddelkov, ki so pričeli streljati. Vdrli so v pravno fakulteto in aretirali tam 34 dijakov: in 4 dijakinje.
Zaključek je bila ustrelitev 9 študentov, katerim je naslednji dan sledila še smrt 3 drugih • Čehov. 1200 akademikov je bilo
poslanih v koncentracijsko taborišče, vse češke univerze pa so bile zaprte za tri leta. Nad nekaterimi češkimi okraji je bilo proglašeno obsedno stanje, ki pa — kakor pravijo nemška poročila — zadeva na polno razumevanje vsega prebivalstva in nikakor ne moti običajnega toka javnega življenja. Kot posebno tolažbo in znak normalnih-razmer je smatrati — tako trdijo nemške uradne izjave — da se v vseh kinematografih vršijo nemoteno predstave. Sicer pa je obsedno stanje po zadnjih vesteh že'zopet ukinjeno. ".	■■
Uradno se iz Nemčije poroča, da je vse to le angleško maslo.
Magnetične mine - novo
tajinstveno orožje Nemčije ?
Ves svet je pretresla vest, da se je veliki nizozemski potniški parnik »Simon B o 1 i v a r« (8309 ton) potopil. Od 400 potnikov so jih rešili le nekaj nad 300, ostali so postali žrtev eksplozije, ki je nastala, ko je parnik zadel ob mino. Ni se še razburjenje poleglo, že je prišla nova vest v svet: utonil je jugoslovanski parnik »Carica Milica« (6400 ton), last »Jugoslovanskega Lloyda«. Ladja je vozila les v Anglijo, iz Anglije pa premog. Za njo so sledile pomorske katastrofe druga za drugo: italijanski tovorni parnik »G r a z i a« (6857 ton), angleška ladja »Blackhill« (2492 ton), švedski tovorni parnik »Borjessen« (1580 ton) ter litavska ladja »K a u n a s« in angleški mali brod »T o r c h b e a r e r«.
Toda s tem vrsta še ni zaključena, ampak si sledijo katastrofe kar naprej. Večidel gre za 'ladje nevtralcev, ki morajo tako plačevati račun v tej vojni. Razumljivo je, da so vzbudile te potopitve v svetovnem časopisju ogromno pozornost in vznemirjenje.. Angleški in nemški'listi si medsebojno očitajo kršitev mednarodnega prava, kajti prosto plavajoče mine po mednarodnem pravu niso dopustne. Toda videti je, da se danes nihče več ne drli teh predpisov.
Potniki, ki so se rešili z ladij fn opisujejo te nesreče zatrjujejo, da so eksplozije strašne in da se ladje silno naglo potopijo, kajti železo se baje lomi in upogiba kakor les. Ta poročila, posebno pa dejstvo, da se je vse to zgodilo na skoro istem mestu, kamor nemški-mino-nosei zaradi blokade prav za prav rie morejo, je povzročilo, da so se pojavila v svetovnem tisku ugibanja, češ, da ima Nemčija novo orožje — mine, ki vsebujejo v sebi močne magnete, tako da jih vsaka ladja že na velike razdalje pritegne. Te razlage, kakor so zaneljive. se po pomorskih strokovnjakih odklanjajo, ker ni verjetno, da bi iznašli tako močne magnete. Ti strokovnjaki se bolj nagibajo
k mnenju, da so prišle te mine v angleške vode le po nemških podmornicah, ki jim tu pa tam uspe predreti angleško blokado. Ko je prišlo vprašanje teh min v angleškem parlamentu na dnevni red, je
Chamberlain dal duška svojemu ogorčenju nad to drzno kršitvijo najosnovnejših zakonov mednarodnega prava. Zapretil je, da bo Anglija na ta napad znala primerno odgovoriti.
7 dni
po svetu
Kr Tradicionalni novinarski koncert na
praznik Ujedinjenja dne 1. decembra v Ljubljani tudi letos ne bo izpadel. Na koncertu sodelujejo vojaška godba, več izvrstnih pevskih zborov in najboljši naši solisti. Po oficielnem delu je zabava s plesom, čisti (jobiček je namenjen-pokojninskemu skladu novinarjev.
Kr Delavsko zavarovanje naj ne bo več centralistično, marveč naj dobe vsaj okrožni uradi v državi popolno avtonomijo. Tako so zahtevali te dni zastopniki delodajalcev in delojemalcev na konferenci v Beogradu.
gospodarsko stanje drugod in bo spoznal, da je tam v tem oziru še neprimerno slabše kot pri nas. kjer bi sicer lahko plavali v izobilju, če bi gospodarstvo vodili sistematično in pravilno. Na ta način bodo uspehi najledši, brez tedence šovinizma, brez nasilnega včlenjenja v določen sistem. Tudi beseda bo mnogo zalegla za utrditev nacionalnega čuta, bodisi v svobodnem razgovoru, bodisi na predavanjih in v šoli. In ne pozabimo: bliža se čas božičnic. Morda se niti ne zavedamo, kolikega pomena so take božičnice predvsem v obmejnih krajih? Mnogi učitelji že vedo, mnogi pa še bodo morali spoznati ta pomen, ki pametno uresničen heizmemo važno vpliva na nacionalno.
delo učiteljstva. Seveda pa tu učiteljstvo samo ne zadošča, temveč potrebuje vsestransko podporo oblasti ter premožnejših krogov, katerim je prav tako dolžnost podpiranje nacionalne propagande in dolžnost, vsestransko podpreti učitelja v njegovem nacionalnem prizadevanju. Ti kritični meseci vojne naj bodo še poseben spomin ter spodbuda vsem, ki imajo opravka z ljudstvom in ki naj se zavedajo, da je nacionalna vzgoja širših plasti našega naroda danes ena najpomembnejših vzgojnih nalog. Sedaj je čas in potreba, da odstranimo napake, ki smo jih delali poprej. V teni delu pa mora stati v sprednjih vrstah učitelj. c.—
Dr. Hacha
□ Predsednik dr. Hacha je po nekaterih vesteh bolan, po drugih pa interniran.	nadijispa««.
□ Med dr. Benešem in predsednikom poljske vlade, generalom Sikorskim, je prišlo do sprave. Narodi obeh držav, ki sta prenhali obstajati, se borijo za iste cilje.
□ Nemčija je baje prodala ladjo »Bremen« sovjetski Rusiji.
□ Za Balkan se še vedno vrši ostra diplomatska vojna. Italija skuša izkoristiti ruska pogajanja s Finsko ter pridobiti na času, dokler Rusija ne dobi prostih rok. Vendar se tudi Rusija očitno pripravlja na udejstvovanje v Evropi ter se sedaj pogaja z Japonsko, da bi imela krit hrbet.
□ O posebne vrste majskem izletu sredi novembra poročajo listi iz Podkar-patske Ukrajine. Tam. je šel nek razred s svojim vzgojiteljem kar enostavno preko meje v sovjetsko Ukrajino. Vgojitelj in diiaki so podali nekaj ostrih izjav v lvovskem radiu. Pa tudi sicer so se, kakor je videti, prilike na madžarsko-ukra-iinski meji poostrile. Pravijo celo, da je že prišlo do obmejnih prask.
□ Angleška vlada je sklenila, da v odgovor na vojno z minami blokado poostri. Vse nemško blago, pa če se tudi nahaja na nevtralnih ladjah, se bo zaplenilo. Na Holandskem je vzbudil ta sklep baje močan odpor. Tudi Italija je baje izjavila, da tega angleškega sklepa ne ne bo spoštovala.
□ Američani bi bili pripravljeni Finsko finančno podpreti, če bi prišla Finska radi napetosti z Rusijo v finančne tež-koče.
□ Nemčija baje .pritiska na Romunijo ■in zahteva jzdatnej.šie pošiljatve nafte.
Na zapadu postaja živahno
Angleži poročajo, da so zavezniki sestrelili na zapadni fronti 8 nemških letal ter da pri tem niso utrpeli nikake škode. Zavezniška letala so izvršila več izvid« niških poletov nad raznimi nemškimi mesti: Franfurtom in Stuttgartom. Tudi Nemci niso mirovali. 6 letal je letelo nad Shettlandskimi otoki, pa so jih Angleži pregnali. Eno nemško letalo se je celo pojavilo nad ustjem Thernse, pa tudi ni moglo do Londona. Tudi nemška artilerija je stopila v akcijo.
□ Britanska vlada je dala izjavo o izsledkih monakovskega atentata. Niti britanska vlada niti kak njen agent ne pozna tajinstvenega Elserja. Nadalje opozarja angleško poročilo na nedoslednosti Himmlerjeve izjave.
□ En danski in en italijanski parnik sta zopet zadela na mino. Danski se je potopil, italijanski pa se še drži nad vodo.
□ Monakovski atentator je — tako poroča nemška policija — neki 36letni Georg Elser. Delal, je po naročilu Otta StraBerja. Ta pa je ravnal po navodilih
angleškega Intelligence Servica (politične policije).
□ Neko potniško letalo je zadelo v bližini Londona ob varovalni balon ter se vnelo. Dva potnika sta mrtva. Angleži pravijo, da bi bila to usoda vsakega letala, ki bi se Londonu preveč približalo.
□ Združene države ameriške ne priznavajo poostritve angleške blokade. Sicer pa se — pravijo Angleži — ta poostritev Američanov ne tiče.
Minister Csaky
□ Madžarski zunanji minister Csaky
je imel v zunanjepolitičnem odboru govor, kjer je pojasnjeval stališče Madžarske do drugih držav, posebno pa do morebitnega Balkanskega bloka. Madžarska pa ima še nekaj zahtev napram Romuniji-če se te zahteve ne bodo izpolnile# ni misliti na neko sodelovanje z balkanskimi državami.
O CEM PIŠEJO DRUGI LISTI
O SEDANJI VOJNI...
... Toda tb ni tista vojna, katero smo tudi mi hoteli septembra lansko leto... Ta vojna se ne vodi za obrambo miru, temveč za novo razdelitev sveta. To ni vojna proti fašizmu, ker so postai prvoborci fašizma v lastnih deželah vsi, ki so se zapletli v vojno... To ni vojna za našo svobodo, za svobodo majhnih narodov, ta vojna je protinarodna, osvajalna.
Št. 1, 1939 »Naš študent«, Beograd.
»HRVATSKJ ŠTUDENTI IN DRUGA OSVAJALNA SVETOVNA VOJNA«
-Poljski mogočneži so zvlekli svoj narod v pokolj za tuje koristi, ta narod je žrtev politike Londona in Pariza in svojih nasilnikov... Mir, proti zapletu v vojno, to je danes glavna težnja hrvatskega naroda in njegove vseuči-liške mladine.«
Št. 1, 1939 »Novi študent«, Zagreb.
ZANIMIV RAZGOVOR
Zadnje »Novine Slovenske krajine«, ki smo jih tako mi kakor tudi drugi že večkrat citirali, so priobčile zanimiv razgovor v treh, med katerim pravi na koncu Poslušalec, ki mora biti na vsak način blizu uredništvu — z ozirom na vmešavanje duhovništva v politiko, sledeče: »Prav, duhovnik naj gre v cerkev, učitelj v..šolo, kmet na njivo, živinozdravnik med živino itd. Nihče naj se ne meša v politiko. Kdo nam bo pa tedaj vodil državo?«
O J. N. S.
»Oni... so vedno pripravljeni odobravati vsako nedemokratično, reakcijonarno, teroristično, nesocialno ter slovenskim in državnim koristim škodljivo politično delo, samo da je naperjeno proti »klerikalcem«. To je glavno in edino načelo njihovega političnega boja... J. N. S. je ostala... izključno srbska hegemo-nistična stranka. Nujno bo zato vodila tudi v bodoče srbsko hegemonistično politiko.«
»Slov. beseda« 18. nov. 1939.
PRESELJEVANJE NARODOV ...
Vojna ubija človeška življenja. Povzroča morje solz, hoče krvi, ognja, ruševin, posilstev, gnusne selitve narodov — na »drugi svet«.
Vojno dopolnjujeta glad in siromaštvo.
Iz vojne se vračajo neplodna bitja, ki bi ne. smela več ustvarjati, ker bi bil zločin roditi defektne, iznakažene, pokvarjene ...
Vojna množi prostitucijo ...
Jugoslovenska PTT, 16. nov. 1939.
»NOVA RIJEČ« IN »NOVA DOBA«
»Nova riječ« je s svojimi poročili vzbudila mnogo zanimanja tudi v Celju in v Savinjski dolini, saj obravnava zadeve, ki se tičejo tudi našega hmeljarstva. »Nova riječ« omenja naš list v zvezi s tem, da smo hoteli, priobčiti po »Novi riječi« neki članek, ki pa ga naši čita-telji v »Novi dobi« ne morejo citati, a ga lahko čitajo v »Novi riječi«.
»Nova doba«, 17. nov. 1939.
ŠE O MUČENJIH NA POLICIJI
Pa nam povejte, kaj naj še storimo, da se ti ljudje kaznujejo? Tožili smo jih sodišču pred tremi leti, nosili smo stroške za dokazila in advokate, pa nismo dočakali niti ene razprave. Kakor vidite smo storili vse, da se ne bi pregrešili in kakor pravi dr. Maček v svoji okrožnici, sami sodili. Še vedno čakamo.^ Bilo bi pa čudno, če nam kri ne bi zalila oči, če te zlikovce še vedno srečavamo na ulici, ko se nam režijo v obraz. — In verujte mi, samo razum, mi preprečuje, da kot mati in žena na ulici ne obračunam sama po svojih močeh z zlikovci, ki so mučili mojega edinega dobrega in poštenega sina ter njegove prav take tovariše (60 po številu). — Doklej bomo še to trpeli? Blagor materam pri vas, ki bodo vendarle dočakale, da bodo videle, kako mučitelji in krvniki njihovih otrok odgovarjajo za svoje zločine.
Malvina Koš iz Sarajeva v »Naših novinah«,
18. nov. 1939.
O URADNIKIH
To poglavje je dovolj težko. Pod prejšnjimi režimi je bilo uradništvo v položaju, ki ga ni bilo zavidati. Večkrat je moralo delati proti svoji vesti. Tu je rodbina, tu so razne obveze, tu so dolgovi in da ga režim ne bi pognal v kako neugodno mesto, je marsikateri uradnik sklonil glavo in storil tu pa tam kaj, radi česar je zardeval in se pred samim seboj sramoval. — Toda bilo je tudi mnogo takih, ki so s svojim lakajstvom in z raznimi uslugami režimu in ljudem okoli režima pridobivali zase nekake »zasluge«, radi katerih so dobivali razna mesta in položaje. Često so bili glavni pro-pagatorji režimske »ideologije« ...
»Nova riječ«, 16. nov.
Prosveta - luč iz temine v svobodo
V okraju Nova Gradiška v banovini Hrvatski je kraj Cernik, kjer so si domačini z lastnimi sredstvi in z lastnim delom zgradili svoj Prosvetni dom, čigar otvoritve v nedeljo, dne 19. novembra 1939. se je udeležil tudi glavni tajnik HSS dr. Juraj Kmjevič iz Zagreba. Dr. Krnje-vič, dober stari znanec in prijatelj ondot-nega kmečkega ljudstva, je o tej priložnosti govoril velepomemben govor, iz katerega naj tu navedemo samo del njegove tehtne besede, namreč o pomenu prosvete za gospodarsko in posebej za duševno in politično osamosvojitev kmečkega naroda — tako je treba govor razumeti — na pohodu v boljšo bodočnost, v svetlo svobodo:	..
»Brata Radiča sta učila, da bo hrvatski
narod prišel do svoje svobode samo tedaj, ko bo prosvetljen. Prosveta je narodu tisto, kar je poedincu svetilka, ko hodi v temini po težkem potu. Hodi po blatu v temini med jarki z ene in druge strani. Ako imaš pri sebi svetilko, si posvetiš, pa ne izpodrsneš in ne padeš v blato in, kar bi bilo še hujše, si ne zlomiš noge. Niti se ne zadušiš v luži, ki je v jarku, ko imaš svetilko v roki. Tako čisto drugače prebrodiš težko prehodne kraje, nego v temini. V taki temi, na tako neprehodnem potu je bil hrvatski narod pred bratoma Radičema. Zato sta ona govorila in učila najprej: Potrebna je prosveta. Samo prosvetljen človek more razumet? in pojmiti veliko naše geslo »Vjera u Boga i seljačka sloga«. In kaj
pomeni vera v Boga? Pomeni vero v pravdo, vero v poštenje, pomeni vero, da sta poštenje in pravica jačja od vsake sile. Pomeni, da ni sile, ki bi mogla trajno preprečiti, da dosežemo pravico in poštenje. Kdor to vero. nosi v srcu, tisti je prosvetljen človek. Ža to ni potrebna visoka šola. Nasprotno. So ljudje, ki so završili velike šole, a ne razumejo tega, da se s silo proti narodu, ki veruje v poštenje in pravico, ne more ničesar doseči. To je bilo prvo, kar sta velika učitelja Anton in Stjepan Radič govorila. Pa sta še dodala: »Seljačka sloga«. Ta cilj, zmago poštenja in pravice, bomo dosegli, ako bomo prosvetljeni in složni, ako bomo složno in vztrajno delali.«
POČkOV.
ra
15. REDNI OBČNI ZBOR
Zveze kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo, dne 26. novembra 1939 ob 10. uri dopoldne v spodnji dvorani, hotela Miklič, Ma-sarykova cesta , (nasproti glavnega kolodvora) v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev;
2. čitanje in odobritev zapisnika 14. rednega
občnega zbora; 3. poročilo Zvezinih funkcio-
narjev in načelnikov odsekov; 4. poročila
predsednikov okrožij; 5. poročilo revizorjev;
6. delovni načrt za bodoče leto; 7. določitev članarine; 8. volitev novega odbora; 9. predlogi; 10. slučajnosti.
Predlogi društev za občni zbor Zveze morajo biti predani odboru 8 dni pred občnim zborom.
Društvo, ki ne izvrši do Zveze svojih obveznosti, nima na občnem zboru glasovalne pravice, točka 8 b.
V Ljubljani, 6. novembra 1939.
Ivan Nemec, 1. r., tč. tajnik II. — Ivan Kro-uovšek, 1. r., tč. predsednik.
Dragoletniki
Dragoletnik je po razlagi v Pleteršni-kovem slovarju, pa tudi po narodovem razumu, človek, ki s svojim blagom čaka »dragega leta«, je špekulant, ki hoče imeti vsako blago preplačano. Takih ljudi — to so tudi vsi novodobni navijalci cen in verižniki z blagom ali običajni goljufi — je bilo — tu več, tam manj — zmeraj na svetu. Največ jih rode nenavadne razmere. Svetovna vojna je dala mnogo dragoletnikov, ki se še danes potikajo in šopirijo med nami, nevarno se zajedajoč v življenje naroda. Ker so človeški družbi nevarni in vsaki državni skupnosti škodljivi, jih skušajo zatirati z zakonitimi sredstvi.
Že nekaj mesecev živimo v nenavadnih razmerah. Pa pri nas — hvala bogu — ni vojna. Stari in mladi dragoletniki so vseeno takoj začeli dvigati glave. Dasi življenjskih potrebščin, predvsem živeža, pri nas za enkrat ne primanjkuje, so delali »splošno pomanjkanje« umetno. Iz iste stare zaloge si dobil blago včeraj še za 100 dinarjev, čez kak dan ali teden moraš šteti že 120, 150, morda 200 in več dinarjev. Ali pa te odpravijo z lažnim izgovorom, da je zmanjkalo blaga, ki pride čez nekaj dni zopet...
Tudi pri pridelkih z naše male kmetije je dostikrat tako. Uvidevni ljudje velijo: Ko bi kmet res kaj imel od tega, bi ustrezno, torej upravičeno podražitev razumeli in lažje prenašali. Tako pa vidimo, da ves morebitni zaslužek težkega kmečkega dela in povrh svoj pretirani dobiček poberejo drugi ljudje, lakomni in nikdar siti prekupčevalci in špekulanti, ki nimajo srca ne za trpečega pridelovalca ne za ubogega potrošnika, pa tudi ne za državo. Da, take hijene v človeški družbi — izjemam vsa čast — je treba trdo prijeti in krotiti!
Oblast je bila tudi pri nas primorana izdati predpise o zatoru nezdravih pojavov. Vidimo pa, da se »poklicni« dragoletniki ne zmenijo preveč zanje, ali pa so navihanci in prebrisanci tako drzni in nesramni, da se skušajo roki pravice vselej izmuzniti tudi s. sredstvi, ki so že sama po sebi vse obsodbe vredna, nečastna in kazniva.
Ko je izšla protidraginjska uredba, so neki krogi ugovarjali, češ kaj je treba takih predpisov, ko je pri nas itak vse v redu. Ugovorom smo se čudili. Uredba je za vse državljane enako veljavna, pa tudi potrebna. Tudi krasti, pa ubijati in žaliti je prepovedano. Pa se še ni zglasil poštenjak, ki bi zahteval odpravo zadevnih paragrafov. Za čisto poštene in pravične ljudi bi takih in podobnih zakonitih predpisov res ne bilo treba, potrebni so pa vendar, ker vsi ljudje niso taki. Isto velja prav tako za poslovne ljudi, ki pač tudi niso brez grdih izrodkov, kakršni izrodki človeške družbe so dragoletniki brez izjeme. Noben stan ne sme in ne more zahtevati izjem za sebe na račun drugih stanov. Zato naj pro-:
tidraginjska uredba le ostane in je samo želeti, da bi jo tudi najstrožje izvajali. Treba jo je celo poostriti in popolniti v sledečem smislu:
Imena s točnimi naslovi vseh dragoletnikov je objaviti v listih in imenike dragoletnikov izvesiti pri pristojnih občinskih uradih in sodiščih. Poleg občutne, a seveda vselej nepogojne zaporne in denarne kazni je zapleniti vso zalogo blaga v korist revežem dotične občine in preklicati poslovno dovoljenje ali koncesijo za vedno. Za take zločine prav za prav popolnoma zaslužena kazen s sodbo na smrt bi pa bila še najbolj učinkovita. Da bi bilo zadoščeno človečanski pravici.	Sotlsld.
KULTURNA OBZORJA IN ULMSKI TRAK
Kulturni drobiž iz Ljubljane
Predavanje o Kitajski. Preteklo soboto je v Slovenskem klubu akademikov predaval mariborski književnik prof. Branko Rudolf o Kitajski. Na prikaz tisočletne kulturne preteklosti je navezal razglabljanje o sodobni Kitajski, ki se v svoji prostranosti z močjo duha in pesti uplira japonskemu imperializmu. — Predavanje je bilo izredno dobro obiskano.
»Stari Rimljani«. Slovenski javnosti že znano Mrakovo gledališče je pred dnevi zopet stopilo pred občinstvo s krstno predstavo ža-loigre Ivana Mraka: Stari Rimljani.
Pred tedni je bila v Ljubljani v Šentjakobskem gledališču prav tako krstna predstava Bučarjevega »Kurenta«.
Človek — zver
Dnevi, ki jih preživljamo, so vse prej kot rožnati. Zato ni čuda, če premnog človek skuša na ta ali drug način ubežati kruti časovnosti, ki ga spremlja skoraj na vsak korak. Vendar žive na svetu tudi ljudje, ki pogumno zro v realno življenje, v podobo svetd tako kot je — v hladno stvarnost, ki se prej ali slej dotakne slehrnika.
Mislim, da je tudi francoski film »človek zver«, posnet po istoimenskem romanu E. Zola — na platno prenešen refleks stvarnosti, recimo današnje, še več: fino brušeno zrcalo je; zato ga je vredno videti.
Strojevodjo, ki ga je dovršeno oblikoval slavni francoski filmski igralec Jean Gabin, obremenjujejo dedni grehi prednikov:	vso
sv°jo življenjsko pot med tračnicami in izven
njih pogosto prehaja od normalnosti k abnormalnosti; prvič, ko se mu zahoče žene in ve, da je ne bo mogel osrečiti, potem zopet in zopet ob novih doživetjih, dokler po ljubimkanju z mlado, nestanovitno ženo (podala jo je izvrstno Simone Simon!) nekega ubijalca, ki ga je prav za prav rešil ječe ali celo Hudičevih otokov — ne preide končno h kriminalu. Kakor zver je svojo nekdanjo ljubav-nico in potem na eni izmed voženj konča še sam s seboj. — človek se je spremenil v zver, in zver se je skončala. V negibni obraz sredi spokojnih trav se potem spet vrne — človečnost...
Morda bo kdo odklonil film, češ da je pre-enostranski, da ne pozna nobenih svetlih človeških strani in perspektiv, kar je res, toda ta očitek, mislim, ne bo držal z ozirom na dejstvo, da je ves potek utemeljen v svojskosti Zolajevega načina podajanja in v osebnosti glavnega »junaka«. Nemara pa je ravno s te strani, čeprav slučajen, odraz mrke — nečloveške sedanjosti, v katero se bo šele preko otrdelih človeških mask spet povrnila človečnost — bodočnost?
LA2NI MISIJONARJI
Lažni misijonarji civilizacije so prinesli na bajonetih svojih armad narodom /,V.wv,V,', Kitajske in	narodno	in	gospodarsko
zasužnjenje — A druga skupina, ki si je postavila cilj braniti človečanske ideale... Kdo bo verjel tem, ki drže pod svojim jarmom stotine milijonov ljudi različnih narodov in ras?
PTT, 16. nov. 1939.
Jaz in moj prijatelj
Jaz in moj prijatelj sva politična nasprotnika. To danes ni tako enostavno, kot bi se zdelo na prvi pogled, če je tvoj prijatelj obenem politični nasprotnik. To dejstvo — popolnoma razumljivo — napravlja čisto posebne odnose v pogledu najinega nadaljnega sožitja, kajti — odkrito povedano — to nikakor ne more biti brez posledic- če nočeš, da bojkotiraš načela in program svoje stranke.
In v strankinem programu stoji:	V
trenutku, ko postane tvoj prijatelj ali kdorkoli drugi — član nasprotne stranke, postane avtonomatično tvoz nasprotnik: to se pravi: jaz kot član svoje stranke bi moral svojemu prijatelju kot članu nasprotne stranke — torej svojemu nasprotniku — ali pobiti šipe na oknih ali mu porezati mlada drevesca, ki jih je prav letos nasadil in ki tako lepo rastejo. S tem bi ga močno ponižal. Ali pa bi ga moral ponoči počakati s kakšnim kolčem, da bi mu zbistril trdo glavo. Morda bi jo omehčal toliko, da bi prenehal biti naš nasprotnik. To bi bil velik napredek.
Do tu, se mi zdi, je vse v redu kakor treba in s stališča stranke tudi popolnoma opravičljivo. Toda stvar postaja sedaj drugačna. Ce takole globlje premislim. bi moral prav isto kar jaz prijatelju napraviti tudi prijatelj meni. Saj imam tudi jaz steklena okna in mlada dre-vesca na vrtu. Najbolj odvratno pa je
Vinko Kristan
prav gotovo to, da bi prijatelj utegnil z mojo glavo delati pokkuse, ko sem vedno živel v prepričanju, da imam dovolj Distro, kajti če bi bilo drugače, bi gotovo
w r $ian 1?asl>.r9^ne stranke kot moj prijatelj. On bi mi jo, bogme da res, lahko napravil spet trdo.
Vendar, nekaj bo treba ukreniti. Nemogoče, da bi ostala prijatelja. Saj to bi ne bila več politika. In politična načela morajo biti človeku sveta in neodstop-ijiva. Poleg tega so me že začeli »moji« napadati:
»Kako izpolnjuješ program? Pokaži mu naj računa z nami!«
In »oni« — to se pravi: nasprotna stranka so hujskali prijatelja:
»Borba proii nasprotnikom je prva dolžnost vsakega člana!«
Ce živiš s prijateljem v dobrem razmerju, je res težko odločiti se proti njemu lastni predsodki kot pa politična na-mu lastni predsodbi kot pa politična na-,e	se je na§ narod že res pomeh-
* 'l-o *Moji« na pritiskajo name. Kal storiti? Naj mu rabijem šipe? Naj mu... Ne, najprej moram poskusiti, če kapitulira brez boja. Bojim se. da bo to odveč. Prijatelj je trmoglav.
Ko pa je prišel zvečer k meni na pomenek, sem kljub temu poskusil:
»Pristopi v našo stranko!« sem vpadel kar naravnost. .
Toda čudno! Sosed se ni vznemiril, samo mirno je vprašal:
»Zakaj?«
To me je zmedlo. Zakaj? Da, zakaj? Kako naj razložim? Pričakoval sem drugačen odgovor. Na primer, da se bo prijatelj razburil, da bo vstal in loputnil z vrati. Na vse sem bi pripravljen, samo na to mirno vprašanje ne. Kaj se skriva zadaj? Po pravici sem se kesal, da sem pričel razgovor. Toda sedaj moram nekaj izjecljati, nekako moram opravičiti svoj predlog. Dejal sem:
»Mi imamo načela in program!«
In sosed prav tako mirno:
»Mi tudi!«
Šele, ko sem izgovoril, sem občutil, kako bedasto je to. Postalo mi je vroče. Šel sem z roko preko čela. Mokro je bilo.
»Mi imamo sposobne politike.«
»Ml prav tako.«
»Pa toliko in toliko članov.«
»Mi še več.«
Podprl sem vročo ?lavo. Prekleto! Kam sem zašel? Razočaran sem bil. Ali res nimamo ničesar, s čimer bi se postavil pred svojim nasprotnikom. Oni imajo vse tisto kar imamo mi. Jezilo me je. Kaj pa nas potem loči? Zakaj pa smo potem prav za prav dvoji. In potem: čemu naj si midva pobijeva šipe, čemu reževa drevesca, ko pa imamo i mi i oni program, načela in politike.
Pa vendar: midva s prijateljem sva člana vsak svoje stranke, vezana na načela in program. In v tem programu je določba, ki pravi, da obstojajo politični nasprotniki in da se je treba proti tem nasprotnikom boriti, da jih je treba na nek način uničiti.
GOSPODARSTVO - ZA ZENO IN DOM Cono pšenici in koruzi
Splošno dviganje cen, ki ga je pov zročila vojna, se močno pozna tudi v nevtralnih državah. Ne samo v onih, ki morajo živila uvažati, ampak tudi tam, kjer je vsega dovolj. Med temi državami je tudi naša Jugoslavija. Inozemstvo se v vedno večji meri zanima za naša živila, predvsem za žito m moko, pa tudi za živino in svinje. Ker se blago močno izvaža, se cene dvigajo. Seveda je tudi spekulacija nekoliko pritisnila, in tako se je uresničilo, kakor smo že pred tremi meseci na tem mestu zapisali, da se bodo cene življenjskim potrebščinam kljub uradnim odredbam močno povišale.
Pšenica se je izredno podražila. Pri-zad je v jeseni pokupila ogromne množine in so njena skladišča polna. Kmetje ne dovažajo v Vojvodini več blaga na trg. Izvaža se velika množina, posebno v Nemčijo. Ker računajo, da bo povpraševanje še večje, postopa spekulacija po svoje in zadržuje blago. Borza se pač dr-
ValuSe se ma|@J®
Niti ena puška se še ni sprožila, ko je že postal žrtev vojne angleški funt, toliko slavljena angleška zlata valuta. Pričelo je razpadanje funtovega bloka. Funtov blok, to je sporazum nekaterih držav, ki so uravnavale svojo valuto po funtih. Vodja tega bloka je bila Anglija. Temu bloku nasproti je stal dolarski blok pod vodstvom U. S. A. Pred tremi leti pa je bilo med blokoma obeh imperialističnih sil sklenjeno premirje, k temu premirju pa je pristopila še Francija. To je bil »trojni valutni sporazum«. K funtovemu bloku so pripadali še angleški doniinijoni, skandinavske države, Belgija, Holandija, Baltiške države in Japonska.
Ogromni stroški za pripravo nove imperialistične vojne so pripravili Anglijo do tega, da je izdajala vedno več bankovcev in da je nakupovala vedno večje količine surovin v drugih državah. Zato je postajala bilanca angleške zunanje trgovine vedno slaabša. Da bi obdržala Anglija kurz svojega denarja, je trošila zlato. Tako je v nekaj dneh od 24. do 31. avgusta, torej tik pred vojno, izdala 43,9 milijonov funtov šterlingov zlata v ta namen.
Anglija je zašla v čarobni krog: da ob-'drži stalnost kurza svoje valute in njeno zlato veljavo, je trošila zlato. Denarni mogotci pa ne izdajajo denarja kar tako. Oni ga vlagajo v dobičkanosna podjetja
in to dobičkanosno podjetje naj bi bila_____
vojna. Kajti omenjena valutna politika ima pometi samo v enem primeru: v bližnji bodočnosti se na,j zboljša položaj in se investicije pozlačajo — sicer pomeni ta politika samomor.
Avgusta meseca je res izbruhnila vojna. Ne le, da se položaj na denarnem trgu ni izboljšal, Anglija je morala nadaljevati pričeto valutno politiko in izdajati denar za neposredne vojne potrebe in cilje. Anglija je stavila vse zlato angleške emisijske banke na razpolago državni blagajni. Nastal je v bilanci banke primanjkljaj. Anglija ga je brž krila z državnimi papirji — prešla je na papirni denar in funt šterling je prestal igrati vlogo svetovne valute.
Za teden dni je zaprl London borze in vlada je sklenila, da bo odslej samostojno odreja kurz funta in ceno zlata. Seveda so morale tudi druge države podvzeti primerne ukrepe in prilagoditi svoje valute novemu položaju.
Slavna praška univerza
Praška univerza je bila ustanovljena že leta 1348. in je bila tako prva visoka, šola rimsko-nemškega cesarstva. Toda na univerzi so bili čehi-domačini vselej preglasovani, ker je imela vsaka narodnost po en glas: Čehi, Sasi, Bavarci in Poljaki.
Kralj Vaclav pa je odredil leta 1409. po vzoru pariške in italijanskih univerz, da imajo vse tuje narodnosti skupaj en glas, domača češka narodnost sama pa tri glasove. Nemški profesorji in dijaki so odgovorili s tem, da so zapustili Prago in ustanovili v Leipzigu nemško univerzo.
Seveda niso bile to čisto prosvetne in akademske zadeve, temveč važni politični dogodki, ki padajo v leta slavnih husitskih bojev. (Hus je bil sežgan —- kot krivoverec leta 1415.)
Kakor poročajo dnevniki, so zaprle te dni protektoratske 'oblasti praško univerzo za tri leta, vendar pa je upanje, da bo odprla univerza svoja vrata že preje. -ski.
MTTTiii --p-........... - — - "
ži načela, da se cene ravnajo po vsem
svetu po načelu, da so cene odvisne od ponudbe in povpraševanja. Blaga je sedaj malo na borzi, torej se cene dvigajo. Tako se je zgodilo, da se je pred dobrim tednom povspela pšenica v Novem Sadu na borzi že na 210 dinarjev za stot. Moka je skočila nad 300 dinarjev, koruza pa na 140.
Nemčija je izjavila, da so ji naše cene previsoke in da zato na bo kupovala pri nas. Posledica je bila, da so cene zopet potisnili nekoliko navzdol, tako da stane sedaj pšenica že 190, moka 285 in koruza 130 do 135 dinarjev. Mlini zopet •kupujejo žito, ker ga potrebujejo za mletje. V Nemčijo mora iti več tisoč vagonov moke.
Poučeni krogi računajo, da bodo cene nekaj časa ostale na sedanji višini, čeprav bo tudi direkcija za prehrano preko Prizada kupila velike množine pšenice, koruze in moke.
Klepetanj® in obrekovanje
Ti dve lepi lastnosti sta menda povsod doma, toda nikjer nista bolj razviti, kakor v manjših krajih, takozvanih »gnezdih«.
Če človek ni zelo prebrisan ali pa molčeč kot grob, lahko postane prava žrtev takih domačih klepetulj in obrekovaik. Včasih ti pa tudi vsa prebrisanost in molčečnost nič ne pomaga. Obrneš se tako ali tako, svetu ni prav __ oglodali te bodo z besedami do belih kosti.
So ženske, ki vse vedo, kar se je zgodilo, čeprav niso ničesar slišale in niso bile nikjer zraven. Iz nič izvijejo najgoro-sfasnejša poročila, katera neso potem kakor kakšni naročeni in dobro plačani sli skozi celo vas. Obstaja pa potem druga skupina žensk, ki doda k tem vestem najmanj petdeset odstotkov in zadevo znova raztrobi po celi soseski. Druge potem stvar zopet posplošijo, nekaj odvzamejo, nekaj dodajo, tako da se lahko tista, ki je celo zadevo ali bolje rečeno čenčarijo
načela, kar za glavo zgrabi, ko jo zopet sliši. Nastane prava zmešnjava, kup prepirov, včasih še par tožb — in zakaj? Vse radi tega ljubega jezika, ki nekaterim ne da miru. Res je, da v manjših krajih ni mnogo časopisov, tudi ne kina in gledališča ter drugih prireditev, toda vseeno bi se dal čas še koristneje uporabiti, nego s čenčanjem in obrekovanjem.
Da, obrekovanje, to je prav za prav poglavje zase. To nastaja navadno zgolj iz zavisti, če je neka oseba slabo oblečena, ni prav, če se lepo oblači, zopet ne. če varčuje, ne dela dobro, če si vsega privošči, pa zopet ne. Kar koli naredi, naredi narobe. Oh, kako težko je v nekaterih »gnezdih« biti človek.
KUH9N2A
Ječmenckova juha z zelenjavami. V 3 litre slane vrele vode zakuhaj % I zbranega in opranega ječmenčka. Medtem pa deni v kozico 2 žlici masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule; zreži na drobne kocke 2 krompirja, 1 koren, koreninico peteršilja in 1 ohrovtov štorček, vse to deni k čebuli; ko je že vse to precej dobro prepraženo, potrosi z dvema žlicama moke, ko se tudi ta malo. prepraži, zalij z ječmenčkovo juho, razmešaj in stresi nazaj k ječmenčku. Prideni tudi lorber-jev listič in malo drobno sesekanega česna. Kadar je ječmenček dosti mehak, je juha gotova.
Pečeni zajčji hrbet s smetano. Oderi bolj mladega zajca. S hrbta potegni kožice, podrgni ga s soljo in pretakni prav gosto s prekajeno slanino. Potem ga položi v dolgo ponev in prideni nekaj zrn celega popra, lorber-jev listič,^ malo korenja, zelene, peteršilja, česna in čebule; vse naj bo na koleščke zrezano. Na to položi hrbet in ga polij z razbeljeno mastjo. Na zelenjavo pa vlij par žlic kisa in juhe ter ga med pečenjem večkrat s tem zalivaj. Ko ie že skoro pečen, poberi maščobo in ga polij parkrat s par žlicami smetane in nazadnje še malo z juho. Nato precedi sok na razrezani in na krožnik zloženi hrbet.
lagoma zavre, nakar posodo zopet odstavimo. Ko se voda polagoma shladi, vzamemo cilinder ven ter ga očistimo in posušimo. Cilinder postane po takem postopanju mnogo trdnejši ter ne poči niti pri dotikanju plamena.
Mokre čevlje težko svetlo zlikaš, če pa primešaš voščilu nekoliko mleka, svetlikanje zelo
P°?&koS obvaruješ čevlje razpokanja?_ Da čevlji prezgodaj ne razpokajo, jih namaži vsakih 14 dni, ko odstraniš voščilo, z ricinovim olietn. Mazati čevlje z vazelinom ni priporočljivo, ker vazelin napravi pač usnje mehko, pa ga razjeda in radi tega pokanje pospešuje.
Zanimiva štivo
Pfaktfln! nasveti
DOPISI
Murska Sobota
Pred dnevi se je izvršila predaja železniške proge Čakovec—Dolnja Lendava, kakor že znano, zagrebški železniški direkciji. S tem v zvezi je treba omeniti, da bo odslej dolnje Prekmurje v prometnem oziru moralo gravitirati proti hrvaškemu središču, kar gotovo tudi ne bo ostalo brez posledic na drugih poljih. — Pri tem stopa pred oči spet vprašanje izgraditve železniške proge, ki bi vezala Dolnjo Lendavo s Soboto, kajti s tem bi bilo Prekmurje kolikor toliko spojeno in ne bi bilo več nobenih ovir, da se močno naveže na slovensko sredino.
Nova osnovna šola... 10. t. m. si je komisija banske uprave ogledala vsa zemljišča, ki prihajajo v poštev za gradnjo nove osnovne šole. Pri tem ogledu je izbrala stavbišče ob Radgonski cesti, kjer se bo baje že spomladi prihodnjega leta pričelo z gradnjo. — Moderna stavba bo stala ca. 2,500,000 din in bo načrte zanjo izdelal domačin arh. Novak.
13. t. in. je imelo soboško Prosvetno društvo svoj letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen z,1 predsednika Brunec Joško, odv. pripravnik, in za tajnika dr. Pečan Jože, očesni zdravnik in šef Zdravstvenega doma.
Pretekli teden so se pričeli na tuk. Trgovski šoli poučni tečaji, o katerih srno že poročali. Pri teh tečajih se poučujejo sledeče stroke: knjigovodstvo, trgovsko dopisje in računstvo, stenografija ter nemščina. Predvidoma se ho pričelo tudi s poukom francoščine, angleščine in ruščine.
Akcija za spomenik prvim prekmurskim
književnikom se bo v doglednem času poživela z nabiranjem prispevkov. Upati je torej, da bo vsa stvar le uresničena,
Graiski kino je vrtel pretekli teden romantični film »Gusarji«, ki je privabil precej občinstva.
Pragersko
Igra »Samostanski lovec« na Črešnjevcu
pri Pragerskem. Prosvetno društvo na Črešnjevcu pri Pragerskem je uprizorilo v nedeljo, 19. t. m., v dvorani Slomškovega doma krasno igro »Samostanski lovec«. Za igro je vladalo med tamošnjim prebivalstvom veliko zanimanje.
Draginja narašča. Draginja, ki je bila do sedaj le v mestih, se je pokazala tudi v Pragerskem in njegovem daljnem okolišu. Cene vsem živilskim potrebščinam so se znatno dvignile, medtem ko so plače uslužbencev ostale neizpremeniene. Večina delavcev je nrcko zime brez dela. ki draginio zelo občuti. Drug drugeea vprašujejo: »Kako se bomo preživeli preko zime?«
Kmetom posnanikule kroir-piria! To leto so močno prizadeti tudi kmetje na Dravskem polju, ki imaio tako mnlo krompirja, da jim ga primanjkuje še zase. Trgovci jim nudijo znat-
Bcb kot krma goveje živine. Bobu se povsem očita, da ne vpliva prijazno na molžo krav in da dodava maslu grenak okus.
Kako naredimo steklene cilindre za svetilke močne? Preden začnemo cilinder uporabljati, denimo ga v posodo z mrzlo vodo, posodo postavimo na ogenj in pustimo, da voda po-
»rn « ri-rrjffrr-
no visoke cene, vendar ga od kmet?, ne dobijo, ker ga nima.
Orm&ž
Tu so v Skorčlčevi dvorani preteklo nedeljo zborovali delegati Društev kmetskih fantov in deklet iz celega ptujskega okraja: vršil se je V, redni občni zbor Okrožja KrD, katerega je vodil predsednik tov. Joško Tomažič iz Vitana, ki je uvodoma pozdravil vse na.vzoče številne delegate, predvsem pa zastopnika Zveze, njenega predsednika tov. Ivana Kronov-ška in načelnico ženskega odseka tov. Pavlo Potočnikovo, ter podal poročilo o delu v preteklem letu. Dalje je v svojem govoru pred-očil petletno delovanje okrožja in lepe uspehe, ki so bili doseženi kljub raznim zaprekam, ki so ovirale delo,
Zatem je tajnik tov. Plepelec izčrpno poročal o delu Okrožja in številčno prikazal razvoj in razmah organizacije. Sledila so poročila ostalih funkcionarjev. Iz njih je bilo razvidno, da je Okrožje bilo nujno potrebno, saj je od svoje ustanovitve pred 5 leti zoralo mnogo in to pošteno trde ledine: poleg številnih sej, sestankov, zborovanj se je vršilo 9 tečajev, 3 velike manifestacijske prireditve (»Tabori«), kolesarske dirke, 7 družabnih izletov in ekskurzij, na vse prireditve društev: občne zbore, tekme itd. je Okrožje pošiljalo svoje delegate, poleg tega pa je bilo v stalnih stikih s sosednjimi tov. društvi in okrožji, kakor tudi domačimi sorodnimi društvi, zlasti z gospodarskimi ustanovami in s centralo ZKFD v Ljubljani. Pri delu v organizaciji se je usposobilo in iz-vežbalo lepo število kmetskih fantov in deklet, kateri danes zavzemajo vidna mesta v gospodarskih, zadružnih, kulturnih in humanitarnih društvih po naših vaseh.
Po poročilih je pozdravil zborovalce predsednik Zveze tov, Ivan Kronovšek, ki je v jedrnatem govoru razpravljal o ciljih, organizirane kmetske mladine, posebno na prilike v danih razmerah .čestital Okrožju na doseženih uspehih, ki so dokaz, da smo na pravi poti in pozival vse k vztrajnosti po začrtani poti, |ci more prinesti kmetu in delavcu lepše življenje.
Pri volitvah z vzklikom je z malimi »popolnitvami bil izvoljen dosedanji odbor: predsednik Joško Tomažič iz Vitana, I. podpredsednik Franc Holc od Sv. Lovrenca, H. podpredsednik Joško Zelenik od Sv. Urbana, tajnik Mirko Plepelec iz Središča, blagajnik Ivo Savora iz Središča, načelnica ženskega odseka Mimika Novakova iz Vodranec. V odbor pa: Jurij Cestnik, Lojze Neubauer itd. iz vsakega društva. Nadzornika: Ivo škorjanec iz Središča in Franjo Mlinarič od Sv. Bolfenka. članarina je ostala ista, Določili so se poverjeniki za »Grudo« in obravnaval delovni načrt.
Želimo, da bi bilo delo mladine tudi v bodoče vztrajno in rodilo uspehe v dobrobit naše vasi.	-o-
Živall kot fcrvn k
Judje in Rimljani, ki so v starem veku vodili na smrt obsojene k krvoločnim zve rinam, ki naj bi izvršile smrtno obsodbo, so to opravičevali, češ, da to delo žali človeško dostojanstvo in da javno mnenje smatra krvnikovo službo za brezčastno.
Pod cesarjem Valentinom sta dva medveda postala slavna kot krvnika. Ljud-stvo, ki je prisostvovalo smrtnim obsodbam (bile so to tako rekoč predstave), je dalo tema medvedoma posebna, ljubka imena. Eden se je imenoval »draguljček«, drugi pa »nedolžnost.« Nekoč so se odločili, da tega zadnjega, iz hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delo v areni, izpuste na svobodo. Nesli 'so ga na vrh sosednjega griča in so ga tam pustili v miru. Ti ljudje so torej mislili na vse, jazen na to, da je ta zverina navajena in željna človeške krvi in mesa. Kmalu je medved odšel v dolino in napadel prve pastirje, ki jih je srečal. Pastirji, ki niso poznali tega slavnega medveda, so se branili in ga naposled ubili. Maščevali so na ta način neštete žrtve mučenja.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
Izjava
Nedavno je izšel tiskani letak politične stranke »Zveze delovnega ljudstva Slovenije«, ki nosi tudi moj podpis.'
Izjavljam, da nisem podpisal samo za stranjo »Zveze del. ljudstva Slovenije«, temveč sem bil trdno prepričan, da se gre tu za Zvezo vseh demokratično političnih skupin.
Preklicujem tako svoj podpis, ker kot človek ne morem odobravati tako postopanje.
šile Jakob 1. r.
Sv. Bolfenk pri Središču. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva ima svoj 2^ redni občni zbor v nedeljo, 10. decembra 1939, po rani maši (ob 8. uri) v šoli. Obenem se vrši zanimivo in pouffno sadjarsko predavanje. Sadjarj naše okolice se vabijo, da se občnega zbora in predavanja čim številnejše udeležijo!
Rogaška SiatSna
V cvetu let je zapustila ta svet mala Elica Kmetičeva, ko bi jedva učakala deseto pomlad. Pokojna deklica je bila marljiva učenka IV. razr. ljudske šole pri Sv. Križu in ni ga bilo, ki je ne bi bil ljubil. Pokopali so jo pretekli petek na pokopališču pri Sv. Trojici- K zadnjemu počitku so jo spremili šolski otroci, ki so ji dvakrat v slovo tudi zapeli, in velika množica odraslih, ki jih je nenadna smrt pridne deklice globoko pretresla. Vsi so pokazali z žalujočimi starši najgloblje sočustvovanje. Naj bo mali Elici zemljica lahka, preostalim naše globoko sožalje!
Esperantski tečaj se zopet začne, in sicef nadaljevalni in začetni tečaj. Prijave sprejema gospod Tovornik v Tržišču.
Uvod v zimsko prosvetno delo je bila v nedeljo igra »Dve nevesti«, ki jo je priredil dramatski odsek Sloge. Dvorana pri Pošti je bila nabito polna. Režiserki čestitke, seveda tudi pridnim igralcem, od katerih ga je najbolj pihnil Borisov Močeradnikov Miha. Prvič je ob tei priliki nastopil Slogin orkester, ki je izpopolnil odmore. — Sredi decembra bodo priredili Slogaši svojo drugo igro, lepo bo» žično delo »Cvrček za pečjo«.
Grahovo pri Cerknici
Slinavka in parkljevka je v vsem Logaškem okraju prenehala; zdaj se bodo vršili živinski sejmi normalno.
Draginja raste vsem življenjskim potrebščinam. Vsi predmeti, kar se jih kupi po javnih prodajalnlcah, so podraženi za 10—20®/o, predmeti, stavljeni v prodajo od kmeta, so ostali v ceni enaki, delavec dela za staro plačo, vse to v mesecu novembru leta 1939. Vzroki tega stanja?
Osušitev Cerkniškega jezera se še ni pričela. Po površini, ki bi lahko bila zakladnica kruha Slovenije, vihrajo jezerski valovi, divje race, ribe v vodi pozdravljajo opuščeno misel osušitve.
Kmetsko-nadaljevalna šola za fante in dekleta ne obstaja več. Zadnja gospodinjska šola je bila v letu 1937.
šolsko upravlteljstvo je uvedlo nov hišni red. Tako smejo šoloobvezni, ki so oddaljeni eno uro in četrt, vstopiti v šolsko poslopje točno ob tričetrt na osem. Mnogi, mokri od dežja, zdaj prezebajo in gledajo v vrata in čakajo, da objavi čas vstopa.
Prosvetno društvo na pragu nove prosvetne sezone. Nastopajoča zima je druga, kjer bodo vodilni člani pokazali zmožnost napredka mlade organizacije. Na kupljenem zemljišču za »Prosvetni dom« že dovažajo pesek in apno.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. —- Odgovorni jucdntk Jaroslav Dolar, novinar* — Tiska Mariborska liskama d- d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru,