ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint ¡eden Samstag — Verlag und Schriftleitvng: Marburg (Draul, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmart, vierteljährlich RM1.20 einschl.S Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. ¿5030 Nr. 12 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 25. Marz 1944_Einzelpreis 10 Rpf Führer in vprašanje Finske Moskva hoče iztrebiti vse neruske in protiboljševiške narode — Uničujoča obsodba angleških in ameriških „garancij" — Edini garant za obstoj narodov je vedno še lastna sila V inozemstvu so bile razširjene vesti o ne- kako sploh presojate položaj na osnovi pokern Führerjevem koraku pri švedskem kra- gojev prAnirja?« lju v zvezi s finskim vprašanjem. Na osnovi Odgovor: »Pogoje premirja, ki so jih ob- teh vesti je zaprosil berlinski dopisnik lista javili sovjeti, presojam natančno tako, kakor »Stockholms Ti dnin gen« za nepo- so zamišljeni. Njih cilj je seveda, spraviti sredno Fiihrerjevo stališče k tem objavam. £nsko v^acijo^v ^n -daljji ^odpor Führer je stavil švedskemu dopisniku na nje- narodom izpolnilo, kar je Molotov že svojčas gova vprašanja sledeče odgovore na razpo- zahteval v Berlinu. S kakšnimi frazami in s lago: kakšnimi pretvezami se tudi ti sovjetski po- goji kakorkoli objavljajo: praktično je to Vnrašanie* »V inozemskih tiskovnih Doro- Povsem malovažno. Tu gre samo za to, da Vprašanje, »v inozemskih nskovnin poro- se žrtyi položi zanjka okoli vratu da bi se jo čilih se je zatrjevalo, da je Fuhrer podvzel v danem trenutku lahko pritegnilo. Ge se pri švedskem kralju Gustavu korak zbližanja čuti Sovjetska Rusija prisiljena k temu ko-radi kraljevega posredovanja pri Finski raku, je to samo dokaz, kako skeptično sama Odgovarjajo-li te vesti dejstvom?« presoja svoje vojaške možnosti. O pravem namenu boljševizma ne more nikdo dvomiti. Odgovor: »Poročila so kriva. Jaz tudi ne Boljševizem hoče iztrebiti vse neruske in nevera, zakaj neki bi bil storil tak korak. Ni boljševiške narode v Evropi. V tem slučaju mi znano, ali je kralj Gustav sploh uplival bi to pomenilo iztrebi ienje Fincev. Da bi do-v tem smislu na Finsko, predvsem pa tudi segli ta cilj, so po odkritem priznanju naših ne, kedaj naj bi se bil zgodil ta korak. Ako nasprotnikov izzvali živčno vojno proti Fin-se je to res zgodilo, gre samo ob sebi razum- ski.t _ PK.-Kriegsberichter Runge (Sch). In einem Deckungsgraben eines Stützpunkte« im karelischen Wald erwartet die Besatzung einen feindlichen Angriff. Gerade ist eine Leuchtkugel Ijivo za cisto svedsko zadevo.« hochgegangen, und so verharren die Männer regungslos im Deckungsgraben. Vprašanje: »Smem v zvezi s tem vprašati, Der Süden der Ostfront Scherl-Bilderdienst (M)'. Vprašanje: »Že opetovano je bilo sproženo vprašanje angleške in ameriške garancije za Finsko. Kakšno mnenje imate o takih garancijah za Finsko?« Odgovor: »Vprašanje garancij za Finsko s strani Anglije in Zedinjenih držav je bilo sproženo samo v ta namen, da bi napravili Fincem kapitulacijo okusnejšo. V praksi je sleherna angleška ali ameriška garancija samo utopija. Niti Anglija, niti Amerika ne bi mogli zmagoviti Sovjetski Rusiji dajati tudi najmanjših predpisov glede dokončnih ciljev, četudi bi to hoteli. Dejansko pa nimata ne Anglija in ne Amerika tudi najmanjše poštene volje za izvajanje takega upliva. V obeh deželah vladajo iste sile, čeprav zakrinkane s krinko meščanstva, iste sile, ki izvajajo v Sovjetski Rusiji povsem javno svojo oblast. Kar se tiče ameriških garancij, je napravila Nemčija že po končani svetovni vojni z njimi svoje izkušnje. Svečano zajamčenih 14 točk Wilsonovih je zapadlo pozabljeniu, čim je Nemčija vložila orožje. Praktična resničnost je dovedla v vsakem posameznem slučaju v nasprotje tega, kar so takrat obljubljali svečano nemškemu narodu. Kakšno vrednost imajo angleške garancije, je bilo v slučaju Poljske dokazano na eklatantni način. V ostalem se nahajata Anglija in Amerika sami pred težkimi notranjimi krizami. Vprašanje ni, ali zamoreta delati boljševizmu predpise, vprašanje se glasi, kako dolgo jima bo uspelo preprečevati bolj-ševiško revolucijo v lastnih deželah. V življenju narodov je, kakor doslej, lastna sila edini garant za obstoj naroda.« Uspehi nemške obrambne tjjktike nami prezidenta Roosevelta ter z Atlantskimi točkami. K temu bi bilo samo pripomniti, - «v da je ameriški židovski tisk prebivalstvo Ze- Znaki ustaljevanja — O stanju operacij na južnem odseku vzhodne fronte dinjenih držav vse do danes puščal v nejas- ,WoM£,a WJo„0_ m„ ., j . . . . , . nosti glede političnih ciljev USA. Ideološki 1 ;_t ^ dar ^ Je sovražno vodstvo odločilo za raz- vojni cilji zapadnih sil so po kritičnem mne- Äberlmskl komentar trenut- vijanje dodatnih težišč. To se je zgodilo tudi nju redkih Amerikancev silno padli v tečaju. «k^V 3f 0peraci;l ^ Juznem od^ka v tem slučaju, in sicer potom'napadov v pod- 2e davno jih je nadomestil boljševiški pro- RH*« f.™« v 4 + -jU Krzemieniec—Kowel. Ti napadi stre- gram, ki ga je sprejela za Evropo tudi wa- Bitka na juzm fronti pokazuje ▼ rastoči mijo za razbremenitvijo pri Tarnopolu v shingtonska židovska vlada. meri simptome ustaljevanja nemških obramb- obrambi se nahajajočih sovjetskih odredov. t^, - • An„ „ «. , . . .... ... nih pozicij. Na spodnjem toku Buga so so- Na drugi strani hočejo boljševiki flankirat P-°IOZaJ ^ «ianes taksen, da boljševiškemu vražni napadi postali slabotnejši, dočim so nemške protioperS iz ™1ChenjU,ne 1)0 usel noben narod ako se ne zamogli boljševiki srdito napadati samo še v Te operacije se še rLvijajo in ne dovoHuje- n * H ? ™ m skra^no f1^0^0" vdornem prostoru med srednjim Bugom in jo zaključne sodbe. aovoijuje Dovolj ]e vzgledov m primerov da boljševi- Dnjestrom ter pri Šmerinki. Obratno pa so zem ne Pozna nobene nevtralnosti, nobenega nemški protinapadi med / Proskurovom in „ . . _ ---Prava samoodločbe, nobenega posebnega Tarnopolom v rastoči meri določali sliko po- "riganjastvO Za boIlSC- nacionalnega življenja, nobene nacionalne ložaja. Sovražnik je zamogel samo v prostoru viVem se tniiSčirie primešati v veliko, sivo mednarodno To pojemanje sovjetske napadalne inten- meravajo Amerikanci odvzeti Angležem velik brozgo, ki je cilj židovsko-boljševiškega sveži vnosti na dosedanjih težiščih bitke je ne- del nahajališč nafte v Sprednjem Orientu. tovnega gospostva. posredna posledica uspešne nemške obrambne Sedaj se čuje, da bi se hoteli izkoriščanja pe- - taktike. Boljševiški operacijski cilj je stre- trolejskih vrelcev udeležiti tudi boljševiki. * .. . . m. M _ , . mel na južni fronti, ki pokazuje moč^o smer Koliko in kaj bo pri tem še ostalo za An- faJ ^"^¿TlTr^^^X vzhod—zapad, vbočiti na obeh krilih oziroma Je neznano. Obenem hočejo še v večjem napada vrqla na razna sofijska predmestja zaži- ju obiti ter ju s sunkom iz severojužne stra- obse^u izločiti Anglijo iz trgovine z Južno qalne bombe. Te bombe so zadele neko šolo in ni razpoloviti. Temu primerno so nastopile Ameriko. »Yorkshire Post«, glasilo angleške- številne hiše, ki so zgorele. Letalsko-zaščitnim od-sovražne ofenzivne kolone iz vzhodnega krila 5s zunanjega ministra Edena, je objavil v redom je uspelo lokalizirati požare. Civilno pre-v področju zapadno od Krivoj Roga v centru zvezi s tem zelo zaskrbljen članek, medtem bivalstvo nd imelo nikakih izgub. Knez namest-iz področja med Umanom m Pogrebiščem na ko Je list »News Chronicle« izrazil svoje od- 11 ik Ciril. ministrski predsednik Božilov in no-zapadnem krilu pa iz področja Rovna v iugo- krito negodovanje. Že o poljski kupčiji se J"11'* mmi6t" Kristov so takoj po napadu odhi-zapadni smeri, k napadu. Sovražnik je nago- £ izpostavilo, da Anglija nima v Evropi no- Ä Ä milil na vseh težiščih čim več sil ter si je bene besede več in da se mora skromno pri- ^¿STÜSSSbfiS^ osigural številčno premoč, Ze dolgo je na- pogibati pred Stalinom. Stalin potrebuje An-,nju preb.ivaistva, vendar ne bo dosegel svojega čelo nemškega vodstva, zoperstaviti se takim £hJ° samo se za živčno vojno potom bomb- cilja. obremenjevalnim preizkušnjam s taktiko, ki --------- pri minimu lastne vpostave stremi po maksi- mu z obzirom na stabilnost frontne zveze. In- JSS. - _ __ __ „ , _ _ __ _ ____ rtrument te taktike je elastična obramba, ki C¥l IEÜC 1/ 1 /p A 6? gh Ü A 11 ^ stremi s krajšanjem fronte po večji tesnitvi „J | ® | £ K Jfei | %M kW ^ IP lili Ä II fronte. Ta taktika se je jasno izkazala v " & *** mm M ^ W H K« '"SS v^va;.odgovoriti na so- je praznoval te dni skromen, toda lep jubilej: s števUko 11, ki je Izšla 18. marca IIx-T pri Kirovemgradu z 1944i je dosegel rekordno višino naklade 100.200 izvodov. Ogromna naklada na- Ski komuÄ S, da TS ¡E g* * V* najzgovornejši dokaz za to. kako potreben je »štajerski Gospo- J . > ... c dar« zlasti našemu podeželju, ki se jezikovno m popolnoma zraslo v razmere 2 ™ 4 ?tneiSVT Reicha- Ko smo tak0 PrehiteSi 100-0°0 «vodov, se istočasno zahvaljujemo za 3So!TSSÄ^iiina sorska mt r^TtJT* t™^™' ^T '"-"^""r "^«Ü^ stišča, je to znamenje, da je umikalna ope- v zavesti, da smo naš tedmk kot živo zve«, med mestom m podeželjem naše Spod- racija na spodnjem Bugu bistveno smatrati nje štajerske urejevali tako, kakor te odgovarja obvescevanju najs.rsih ljudskih kot zaključena' in da je tu nastala stabiliza- _slojev 111 «teresom naše lepe, v Reichu srečno zasidrane ožje domovine. cija fronte. Sovražniku ni uspelo kakorkoli —----- motiti te umikalne operacije s prehitevanjem nega terorja. Čim je ta cilj dosežen, kakor Prebivalci KreisOV Cilll ali pa s kakršnimikoli uspehi uničevanja, se je to zgodilo v Severni Afriki in Južni .. , ,vvl ^den izmed najvažnejših predpogojev za Italiji, stopi boljševizem na oblast Ako se lil rettaU, ODlSClte Zborovanja! uspeh teh operacij pa je bil, da sovražnik ni plutokracije obrabljajo v svoji agitaciji za „. .. ... , .. _ . „ zamogel s sunkom na zapadnem krilu pri Moskvo, ako izgubljajo vsled konsekventne- Kakor minulo soboto in nedeljo v Kreisih Tarnopolu prerezati zvezo med nemško južno ga izdajstva vseh narodov končno zadnji «arburg-Land, Marburg-btadt, CiIH In Lut- fronto in ostalo fronto ter odrezati obenem ostanek moralnega kredita in se tako same i^erg, fcako se vršijo med 25. in 30. marcem vse zveze južne nemške fronte z zaledjem, boljševizirajo, je to Moskvi zelo všeč, kajti ,1J44.,V Kfe,^!h ]Cl'" in Pettau zborovanja za Ta poskus se ie prav tako ponesrečil kakor na ta način se politika Židov v Moskvi in v ¡ime,'ko, prebivalstvo. Na istih bodo govorih poskus razpolovlienja nemške južne fronte v Washingtonu brez posebnih težav združuje kmetlJ*ki strokovnjaki o perečih kmetijskih sredini. Pripomniti je, da so bili nemški proti- v dosego enega in istega cilja. zadevah, politični govorniki bodo pa k istim napadi med Proskurovom in Tarnopolom po- . , . ^ podali potrebne izravnave, polen uspeh. Sovražnik je bil zaustavljen dejstvo, da je Anglija zavrgla Atlantsko Zborovanja se vršijo kakor navajamo: Nemški protinapadi zavračajo sovražnika in je neizogibna posledica angleške po- V KREISU CILLI: Dne 25. marca v Cüli-jn Sirijo zvezni prostor litike. Anglija ne sme imeti več svojega last- v dvorani »Deutsches Haus« ob 10. uri. — V Kritična točka v tem daljnosežnem trenju nega Političnega programa in niti več svoje Schleinitzu v Jakobsdorfu pri Salobir-ju ob se ni razvila na obeh bokih južne fronte lastne Politične volje. V vsem se ima Anglija 14. uri. — Dne 28. marca v Arndorfu pri Je- t«mveÄ ob srednjem odseku Tudi tu se je ravnatl P° moskovskih receptih, sicer bi bili losehek-u ob 10. uri in v Hofrainu v šoli ob izognilo nemško vodstvo v elastični obrambi Anglezl Atlantsko izjavo vsaj še navidezno 14. uri. — Dne 29. marca v Heilensteinn v premočnim sovražnim silam potom izpraz- pcuvah- Toda tega jim Stalin m dovolil. Za- Ortsgruppenheim-u ob 10. uri in v Packen- nitve IJmana in Vinice. Približno v področju hteYal -1° popolno kapitulacijo Anglije m jo steinu v Ortsgruppenlieim-u ob 14. uri. — Dne Šmerfnke moli sedaj tanka napadalna konica tudl dosegel- 30. marca v Bärentalu v Sibild v šoli ob 10. boljševikov čez Bug proti jugu in jugozapadu Do tega spoznanja se je preril tudi ameri- uri v Anderburgu v Trennenbergu v dvo- v smori na Dniestr. Značilna je ugotovitev ški tednik »Nation«, ki postavlja z vidno za- rai" Jugendheim ob 14. uri. današnjega nemškega komunikeja, da so se grenjenostjo sledeče vprašanje: »Kdo bi še V KREISU PETTAU: Dne 26. marca v srditi boji razvijali samo še pri Smerinki. danes verjel, da je bilo pri tolikanj imenova- Bergnenstiftu ob 11. uri in v Kranichsfeldn Sovražnik skuša razširiti to vdorno odprtino nih konferencah v Casablanci, Teheranu, ob 14. uri. proti napadu, ju«u in vzhodu, toda lokaliza- Moskvi in Kairi dosežena resnična oblika po- 1 cija bojev na odseku pri šmerinki kaže, da litičnega sodelovanja med enakopravnimi g/," ^ 1' SO ostale operacije tudi tukaj pod nemško partnerji ?« O tem danes ni več govora. «Chriftleiter: Friedrich Golob, alle In Marburg/Dran. Badgasse a kontrolo . »Daily Mail« poroča iz Njujorka, da si po- z„r ^(t (ar Anxetgen dl5 Nt , Tom lfl Apl11 lit3 Se vedno je bilo znamenie prekoračenja stavlja ameriška javnost vedno bolj vpraša- gültig. Ansfaii d« Lieferung des Blatte« bei höherer Gewalt kulminacijske točke boljševiške ofenzive, ka- nje, kaj neki se je zgodilo s štirimi svobošči- odel Betrieb"tiraas f^1 i*cklMhi*ni - Madalj Ievanje srditih obrambnih bojev na vzhodu Velike izgube sovjetov med Bugom in Dnjestrom — Izjaiovljeni sovjetski poskusi prodora pri Vitebsku Nemško vrhovno poveljstvo je dne 16. marca sporočilo o poteku operacij na vzhodni fronti sledeče: Na obeh straneh reke Ingulec in zapadno od Kirovograda so se razvijale naše umikalne operacije v težkih napadalnih in obrambnih bojih po načrtu. Na srednjem ukrajinskem Bugu in južno od Staro Kon-stantinova so naše čete zavrnile sovjetske napadalne skupine. Vzhodno od Tarnopola so Nemci razbili jačje sovražne skupine. Severno od Dubna je pričel sovražnik napadati z več strelskimi divizijami in oklopniškimi odredi. Napadi so bili zavrnjeni, nekateri vdori pa zapahnjeni. Pri tem je bilo uničenih 28 sovražnih tankov. Na ostali fronti so boljše-viki nadaljevali svoje s tanki in letalstvom podprte, toda brezuspešne napade samo se-verozapadno od Nevela in ob Narvi. Jugo-zapadno od Narve so Nemci v protinapadih pridobili na terenu. 17. marec: Na mostišču pri Kerču je sovražnik dne 16. t. m. zaman napadal pod zaščito umetne megle. Pri tem so bili očiščeni lokalni vdori. Sovjetski napadi na mostišče Nikolajev so se izjalovili v hudih bojih ob velikih izgubah za sovražnika. Bolj severno je razbijala nemška artilerija skupno z odredi letalstva sovražne poskuse prehoda preko Buga. Ob srednjem ukrajinskem Bugu se odigravajo srditi boji s sovražnimi skupinami, ki so prodrle preko reke. Pri Vinici, v področju Proskurova in vzhodno od Tarnopola so se naše čete uspešno upirale sovje-tom v težkih napadalnih in obrambnih bojih. Severno od Dubna in v področju južno od Pripjetskih močvar so bili zavrnjeni ponovni močni sovjetski napadi. Na ostali vzhodni fronti so boljševiki napadali samo še zapadno od Nevela, pri Ostrovu in ob Narvi. 18. marec: Pri Kerču je sovražnik napadal tudi 17. t. m. brez uspeha. Na spodnjem ukrajinskem Bugu so se izjalovili ponovni sovražni poskusi, vbočiti naša mostišča z močnimi silami. V teku umikalnih operacij je bila mimogrede odrezana od svojih zvez württembersko-badijska 335. pehotna divizija, kateri je pa uspelo v teku obrambe tekočih sovražnih napadov priboriti se k našim glavnim silam. Zapadno od srednjega Buga so jačje boljševiške sile pridobile na terenu. V področju Krzemieniec—Kowel se odigravajo srditi boji. Prav tako na severnem odseku vzhodne fronte, kier je bilo uničenih 82 sovražnih tankov. 19. marec: Na spodnjem ukrajinskem Bugu so se izjalovili številni sovjetski napadi na naša mostišča. Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se odigravajo boji z napredujočimi sovražnimi silami. Brezuspešni napadi so se vrstili med Proskurovom in Tar-nopolom ter med Krzemieniecom in Kowe-lom. Medtem so oživeli tudi boji na srednjem odseku vzhodne fronte. Na severu vzhodne fronte je srditost sovražnih napadov nekoliko pojenjala vsled velikih izgub sovražnika ob prejšnjih dnevih. 20. marec: Izjalovljene napade so beležili pri Nikolajevu, v področju Voznesenska in pri Pervomajsku. Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se je ojačil sovražni pritisk. Mesto Vinica je bilo na povelje izpraznjeno po uničenju vseh vojaških naprav. Vzhodno od Proskurova so bili razbiti deli sovjetskih strelskih divizij. Sovražnik je imel tudi med Proskurovom in Tarnopolom pri nemških protinapadih težke izgube. V področju Krzemieniec in pri Kowelu se odigra- vajo težki obrambni boji. Izjalovili so se tudi številni sovjetski napadi ob južni obali Pri-pjeta in pri Vitebsku. Isto velja za sovjetske napade ob Narvi. 21. marec: V vdornem prostoru med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom so se odigravali srditi, še trajajoči boji samo še pri Smerinki. Letalstvo je prizadevalo v smeri proti Dnjestru prodirajočim boljševikom težke človeške in materijalne izgube. Nemški protinapadi so med Proskurovom in Tarnopolom vdrli v sovražne postojanke. Pri Krze-mieniecu in pri Kovvelu se je stopnjevala srditost sovražnih napadov. Sovražna skupi- na, ki je mimogrede vdrla v Kowel, je bila uničena. Južno od Pripjeta so se izjalovili med Styrom in Gornyom opetovani boljševi-ški napadi. 22. marec: Na srednjem ukrajinskem Bugu so sovjeti na več mestih zaman izvrševali svoje napade. V protinapadu so Nemci zožili neko sovražno mostišče. Medtem se odigravajo med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom težki boji s sovjetsko premočjo. Mesto Šmerinka je bilo na povelje izpraznjeno. Med Proskurovom in Tarnopolom so boljševiki z močnimi silami obnovili svoje napade. Tudi v področju mesta Brody se nahajajo naše čete v težkih obrambnih bojih z napredujočimi sovražnimi silami. Kovveiska posadka je zavrnila več sovražnih napadov. Pri Vitebsku so obnovili boljševiki z več divizijami in s tanki svoje poskuse prodora. V valovih napadajoči boljševiki so bili zavrnjeni. Na murmanski fronti so planinski lovci zavzeli v naskoku sovražno oporišče ter uničili njegovo posadko. No\ velenapad na London Srditi boji v področju mesta Cassino ameriškega letalstva nad kontinentom Težke izgube anglo- Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 16. t. m. so se izjalovili v nettun-skem mostišču številni lokalni napadi, ki so bili zavrnjeni deloma v protisunkih. Medtem ko je nemška artilerija uspešno razbijala zbiranje ladij v področju Anzio—Nettuno, je na južni fronti sovražnik napadel po izredno težkih bombnih napadih s pomočjo artilerije in tankov mesto Cassino. Vsi ti napadi so bili junaško odbiti. V opoldanskih urah 15. marca je ameriški bombniški odred z letalsko zaščito prodrl do Braunschweiga in vrgel bombe, ki so povzročile malo škode in izgub. Angleški bombniki so v pretekli noči napadli jugozapadno Nemčijo, zlasti Stuttgart. Sovražnik je izgubil 66 letal, med njimi 57 šti-rimotornih bombnikov. Nemška letala so 15. marca zvečer bombardirala London. V Kanalu so bili potopljeni štirje angleški hitri čolni. 17. maiec: V Italiji je sovražnik znova srdito napadal s pomočjo novozelandijskih, indijskih in francoskih čet mesto Cassino. Sovražno skupino, ki je mimogrede vdrla v mesto, so vrgli iz Cassina naši hrabri padalci. Nemška letala so potopila pred Nettunom transportno ladjo s 6500 brt; en rušilec, veliko vozilo za izkrcavanje in dvoje transport-nikov z 9000 brt je bilo težko poškodovanih. 16. marca opoldan so ameriški bombniki bombardirali Augsburg in Ulm. Kljub težkim pogojem obrambe je bilo uničenih 36 napadalcev, med njimi 23 štirimotornih bombnikov. 18. marec: Na južni fronti se odigrava še vedno srdita borba za jedro mesta Cassina. Kolodvor smo izgubili po hudih bojih. V razvalinah se nadaljuje borba. V opoldanskih urah 17. marca je sovražni bombniški odred vdrl v donavski prostor in vrgel zelo daleč na okrog bombe na področje mesta Wien. Škoda in izgube so malenkostne. Nad Ost-marko in nad Italijo je bilo ob težavnih obrambnih pogojih zbitih devet sovražnih letal. Nemška letala so v večernih urah 17. marca bombardirala posamezne cilje v Londonu. 19. marec: Sovražnik je nadaljeval svoje močne napade proti Cassinu. Odbiti so bili z učinkovito pomočjo bojnih letalcev v hudih Od 6. marca do 1. aprila zatemnitev od 19.30 do 5. ure bojih. Nemške čete so v drznem protinapadu iztrgale sovražniku razvalino gradu. Ameriški bombniški odredi so izvršili nov teroristični napad na Rim. V središču mesta in stanovanjskih predmestjih je nastala velika škoda. Beležili so izgube civilnega prebivalstva. V zadnjih 24 urah je sovražno letalstvo v napadih na Reich in nemška oporišča v Gornji Italiji doživelo težke izgube. Zbitih je bilo 98 sovražnih letal, med njimi 83 štirimotornih bombnikov. Sovražne teroristične bombe so v Miinchenu, Friedrichshafenu in Frankfurtu a. M. povzročile škodo in izgube med prebivalstvom. 20. marec: V nettunskem mostišču, jugozapadno od Aprilije, so se odigravali številni, toda brezuspešno, sovražni napadi. Branilci Cassina so tudi 19. t. m. odbili vse sovražne napade. Slabotnejši ameriški bombniški odredi so 19. t. m. vdrli v jugovzhodno Nemčijo in povzročili nekaj škode in izgub. 25 sovražnih letal, med njimi 24 štirimotornih bombnikov, je bilo pri tem uničenih. Nemško letalstvo je napadlo angleško pristanišče Hull, kjer so nastali obsežni požari in velika razdejanja. 21. marec: V Cassinu so izkrvaveli tudi včeraj vsi sovražni* napadi v ^obrambnem ognju hrabrih branilcev. Severozapadno od Cassina je bila obkoljena sovražna skupina. V opoldanskih urah 20. marca so ameriški bombniški odredi napadli Mannheim, Lud-wigshafen ter predmestja v Frankfurtu a. M. 24 sovražnih letal je bilo uničenih. Nemške dalekometne baterije so z uspehom obstreljevale angleško obalo in sovražne ladje v področju mesta Dover. 22. marec: V Italiji je nadaljeval sovražnik tudi včeraj zagrizehe napade na Cassino. Obalne baterije so v Jadranu pred mestom S. Giorgio prisilile dvoje rušilcev k begu. Eden izmed njiju je zgorel. Ponovni velenapad težkih bombniških odredov na London je povzročil vsled velike množine eksplozivnih in zazidalnih bomb obsežne požare in razdejanja. Angleška artilerija ie brez uspeha obstreljevala nemško spremljavo v Kanalu. Mornariške dalekometne baterije so nato z dobrim učinkom obstreljevale mesto Dover. Uradna finska izjava Finsko «unanje ministrstvo je pojasnilo stališče Finske napram zavezniškim aiitacijskim lažcm Zahrbten način, katerega se poslužuje židovska propaganda v Angliji in v Zedinjenih državah, stoji trenutno v močni luči izjave, ki jo je pravkar podala finska vlada v svoji lastni zadevi. Kakor znano, sta London in Washington z od dne do dne vedno večjim pritiskom skušala prisiliti Finsko, da sprejme sovjetske pogoje premirja in da bi na ta način hrabre Fince pahnili v žrelo boljševizma. Uradna londonska agencija Reuter je 8 podporo angleškega tiska vprizorila proti Finski kampanjo, katere se je udeležil nato tudi še švedski tisk. Ta združena tiskovna «vojad, za katero so se, kakor navadno, skrivali židovski vojni hujskači, je hotela vzbuditi vtis, da je švedska vlada pred sklepanjem finskega parlamenta o sovjetskih pogojih podvzela korake, o katerih finski parlament s strani svoje vlade ni bil informiran. Lagali »o^ nadalje, da finski narod ni smel izvedeti ničesar o odločilnem koraku švedskega kralja Gustava V., naposled pa so še lagali, da v Helsinkiju ni bila objavljena vest, da je sovjetska vlada svoje pogoje spremenila oziroma omilila. Proti vsemu temu podtikanju se je postavilo finsko zunanje ministrstvo z uradno izjavo, iz katere bi bilo posnemati troje: Ze 6. marca je prejelo finsko zunanje ministrstvo od finskega poslanika v Stockholmu poročilo o razgovoru poslanika s švedskim zunanjim ministrom Güntherjem. O tem raz- govoru je sporočil zunanji minister Gimther tudi mnenje švedskega kralja, češ, da bi bilo želeti, da se započeti stiki med Helsinkijem in Moskvo ne prekinejo. Kralj Gustav je po tej vesti prosil, naj se sporoči njegovo mnenje finskemu državnemu predsedniku, mar šalu Mannerheimu, in finski vladi. Iz finske izjave je drugič razvidno, da je sporočilo finskega poslanika v Stockholmu prejel smislu švedske želje poleg vlade tudi finski maršal, obenem pa tudi finski državni zbor, ko je govoril ministrski predsednik 15. marca v tajni plenarni seji. Važna je tretjič ugoto vitev, da švedsko poročilo ni vsebovalo ni kakih podatkov o morebitnih spremembah ali omiljenju sovjetskih pogojev za premirje Finski vladi so bili torej sporočeni zgolj sovjetski pogoji z dne 10. marca, preko katerih Moskva ni sporočila nikakih sprememb. Ta finska izjava je razkrinkala anglo-ame riške in švedske lažnjivce ter je obenem odkrila velikopotezno propagandno sleparijo, ki je bila po starem receptu vprizorjena v trenutku, ko je stal finski narod pred usodepol-nimi sklepi. Po metodah anglo-ameriške živčne vojne so vplivali London, Washington in Stockholm na finski narod v smislu Moskve Finska je ne oziraje se na te poskuse izsiljevanja ostala pri tem, da si pridrži svojo odločitev. V spoznanju, da bo zadnjo odločitev o usodi Finske sklenil nikdo drugi kot samo finski narod. Po finski odklonitvi sovjetskih pogojev premirja Deutsches Nachrichtenbüro komentira v svoji bdaji z dne 21. marca finsko uradno izjavo takole: »Iz uradne finske objave je spoznati, da se je Kremlj poslužil napram Finski svoje stare metode. Moskva je sporočila Fincem svoje pogoje premirja v ultimativni obliki z zahtevo, da jih imajo sprejeti brezpogojno. Finski odgovor je bil nato takšen, kakor ga more dat narod časti in ponosa: Odklonitev pogojev, ki ne jamčijo časti, varnosti in samostojnosti finskega naroda. Držanje Sovjetske Unije napram Finski je nov dokaz za to, da hoče Moskva boljševizacijo Evrope kot zadnji cilj. Noben narod nima boljših izkušenj z boljševiškimi metodami kot Finci, ki so že večkrat imeli priliko spoznavati »pogodbeno zvestobo« boljševikov. Sovjeti so tudi napram Fincem skušali postopati po starem receptu ter položiti žrtvi okrog vratu zanjko, da bi jo, kakor je Führer to nedavno podčrtal v svojem razgovoru 6 švedskim novinarjem ob danem času pritegnili. Angleži in Amerikanci so igrali v Stalinovi 6lužbi voljne posredovalce. S cinizmom brez primere 60 pripravljeni, en mali narod za drugim odvesti v boljševiško klavnico. V listu »Dagsposten« je objavil prof. C. A. Reulerskioeld daljši članek, ki osvetljuje izjavo finske vlade s švedskega stališča. To osamljeno stališče sicer ne odgovarja ^stališču 6tockholm-skega liberalističnega tiska, pač pa ga delijo mnogi pametni Švedi. V članku je čitati med drugim: »Švedska dolguje Finski zahvalo za njeno trdno držo in za migljaj na pot časti in dolžnosti, po kateri mora iti tudi Švedska, če hoče v bodoče živeti. Finska si je izbrala pot in je prav gotovo preizkusila vse možnosti in nevarnosti, s tem pa je pokazala prijateljskim narodom Skandinavije tudi njihovo pot. Napram principu sile se je postavila Finska na pravna načela in zato zasluži vso hvaležnost. Finska ve, da Moskva ne drži nobenih pogojev Sovjetska Unija ne želi mirnih razmer v Evropi Kakor izhaja iz pogojev premirja za Finsko, hoče Moskva uvesti negotovost in anarhijo v mednarodne odnošaje. Finski tisk je že objavil svoje prve komentarje k odklonitvi sovjetskih pogojev premirja. Med drugim piše »Uusi Suomi«: »Kakor 6mo sprejeli borbo, da bi branili 6vojo svobodo in integriteto, tako smo prisiljeni k nadaljevanju boja. Fmska vlada ni mogla razpravljati o zadnjem predlogu Sovjetske Unije, ki je posedoval značaj ultimata. Državni zbor se je soglasno priključil temu sta lišču vlade. Finska ni mogla z zaprtimi očmi spre jeti pogojev, čijih izvršitev bi pahnila deželo i6to nevarnost, pred katero se je morala vojne prisiljeno braniti. v potom Beneš se seli v Moskvo Bernski dopisnik dnevnika »Tagespost« postavlja vprašanje, ali je pričakovati preselitve Benešfeve češke emigrantske vlade v Sovjetsko Unijo. Mož nost za tako spremembo je "po mnenju london skega dopisnika nekega švicarskega lista predvidena v dogovoru, ki ga je Beneš sklenil v Moskvi. Isti dopisnik podčrtava, da je Beneš celo pripravljen pristati na zasedbo bivšega ozemlja po sovjetski vojski, ako bi se zato nudila prilika. Po tej verziji je dobil Beneš od sovjetov zagotovilo, da bi smel obdržati v slučaju sovjetskega vkora-kanja civilno upravo. Kako se taka zagotovila izživljajo v praksi, so v ostalem pokazali sovjeti že dovolj jasno. Dogovor med Moskvo in Bene-šem pa je po povdarku citiranega dopisnika zanimiv v toliko, ker gre iz izhodišča »6amo ob sebi razumljivega predpogoja začasne zasedbe češkega teritorija po sovjetski vojski.« Kakor kaže tudi ta vest, smatrajo Beneša danes v Londonu kot nekakega političnega »kvartirmojstra« sovjetske vojske. Ali je Moskva zainteresirana na tem, da Beneš že danes preloži svoj kvartir, je dvomljivo. Kot eksponent sovjetske politike služi Beneš Moskvi v Londonu mnogo bolje. Da je v tem oziru zelo aktiven, izhaja iz nekega poročila londonskega dopisnika lista »Die Tat«, ki piše: »Pa tudi druga znamenja kažejo, da mobilizira češki prezi-dent v emigraciji svoje daljnosežne zveze izza dobe male antante v korist političnega vojskovanja Sovjetske Unije.« Angliia v precepu Londonska »Times« svetuje Churchillu v svojem uvodniku, naj se poslužuje v svoji politiki še naprej cinizma in goljufije, vendar naj to ne bo preveč očitno in kompromitujoče. V vodilnih krooih angleške v'ade so z neprijetnimi občutki ugoto- vili, da je začel tisti del javnega mnenja Anglije in Amerike, čegar logike, kritike in vesti še uradno niso popolnoma omamile, razmišljati o gu-ganju politične morale v takozvanih demokracijah. Nastala je razprava, ki je postala uradnim krogom zelo neprijetna. Krivdo pripisujejo Churchillu, ki je na nepredviden način razkril v Spodnji zbornici karte svojega krivega igranja. Bil je tako nepreviden, da je Atlantsko izjavo, pravico samoodločbe narodov, življensko pravo malih narodov, potisnil na stran s par stavki in vse to kot neaktuelno vrgel v papirni koš. Churchill je kratkomalo izjavil, da ta načela ne veljajo niti za Nemčijo, niti za Italijo, pa tudi ne za Poljsko, Finsko, Romunijo, Madžarsko in Srbijo, ako bi se ob njih zaustavilo Stalinovo lačno oko. Churchill je razen tega izjavil povsem nežinirano, da se je s Stalinom v Teheranu zedinil tako, da bodo dobili Poljaki v nadomestilo za pokrajine, ki jih bodo imeli odstopiti sovjetom, kompenzacije potom primerne amputacije nemškega ozemlja. Medtem je angleška javnost spoznala, da je Churchill s 6vojimi »smernicami« takorekoč tor-pediral celokupno moralno bazo angleškega vojskovanja. Lastnoročno je raztrgal Atlantsko izjavo, ki je bila izrecno naperjena proti takim delitvam teritorijev iz čisto imperialističnih ozirov. Nič manj kot 70 poslancev Spodnje zbornice je zahtevalo splošno razpravo o tej za Churchilla neprijetni zadevL Churchill je predlog teh poslancev ostro odklonil z izjavo, da bi moral v tem slučaju postaviti vprašanje zaupnice. Laburistični »Daily Herald« obžaluje Churchillovo »občutljivost« ter izjavlja, da so Churchillove izjave na drastičen način spremenile pomen Atlantske izjave, ki je bila doslej edina in načelna politična izjava Angležev in Amerikancev. Oglasila pa se je tudi stara tetka »Times«. V poldrugem stolpcu se zvija ta list med podporo Churchillovega cinizma in med zaskrbljenostjo, da je bilo doslej razbitega vendat le preveč porcelana. Po njenem mnenju ima Churchill prav, ko izjavlja, da se Atlantska izjava ne nanaša na sovražne sile in da se te sile nanjo tudi ne morejo sklicevati. Atlantsko izjavo, tako piše »Times«, ni primerjati s 14 točkami prezidenta Wiisona. Smatrati je niti ni kot sklep političnih vprašanj. Nobeno politično načelo ne more obveljati kot absolutno in avtomatično obvezno. Tako na primer je pravica do samoodločbe narodov s;cer prav lepa ideja, toda razdelitev Evrope v 20 ali 30 suverenih in nedotakljivih enot brez vere in poslušnosti napram višji instanci ni združljiva z vojaško varnostjo in gospodarskim blagostanjem kontinenta. »Times« predlaga končno nekak kompromis med teoretičnimi in med dejanskimi cilji. Da bi nekako potolažila del angleške javno-sti, se je »Times« odločila za dobro mišljeno »svarilo« na naslov ahgleške zunanje politike. Kar bi Evropa po njenem mnenju potrebovala, je stalna 6kupna vojaška organizacija, skupni transportni sistem, stalno gospodarsko edinstvo in načrtno gospodarstvo. Tako je »Times« nekako prisiljena priznati Evropo kot nedeljivo celoto najbolje pod enotnim vodstvom. »Times« pa noče, da bi evropski narodi sami obdržali to vodstvo. Kakor Angleži osrečujejo »ostali svet izven Anglije«, bi želeli prepustiti Evropo tujim silam. Stalinova požrešnost v sredozemskem prostoru »Schweizer Illustrierte Zeitung« objavlja uvodnik o nevarnosti prodiranja Moskve v sredozemski prostor. List piše dobesedno: »Medtem se je brez dvoma izkazalo, da se želi Stalin v bodoče etabli-rati v Sredozemskem morju, pri čemer qa trenutno niti ne moti dejstvo, da še niti ne poseduje koridorja k Sredozemskemu morju. Niti treba velike iantazije, da si lahko predočimo nadaljnji politični razvoj v Sredozemskem morju. Glavna podružnica Stalinove politike je v Alžiru. To je trenutno najjače diplomatsko zastopstvo na svetu. Sovjetski veleposlanik Bogomolov sprejema angleške, ameriške in francoske generale — Na dan obletnice sovjetske vojske so niemu na čast priredili pompozno vojaško parado. Da si želi Stalin upliva in moči v Sredozemskem morju, ni nič dru-zega kot uresničenje starih cari6tičmh sanj To uresničenje je tem lažje, ako se etablirajo na robovih Sredozemskega morja nekega dne sorodni režimi. Sovjetska Unija hoče stopiti iz svoje izolacije v Črnem morju sploh. Samo s teqa vidika gledano ima sovjetska mornariška baza v Haifi svoj smisel sploh. 25. M8rz 19«. »Štajerski gospodar« Seite 5. Razmerje med stranko in državo v Veliki Nemčiji Pravni položaj stranke — Odnos med stranko in državo Naloge, organizacija in formacije stranke Nationalsozialistische Deutsch« Arbeiter Partei (nacional socialistična nemška dol. stranka) je kor-poracija javnega prava, kar tvori nje bistvo in njene naloge kot izključno podlago za njen pravni položaj v obnovi države. NSDAP izvaja torej samostojno oblast, ki se ne odvaja od države, temveč ta oblast ji pripada kot nosilki politične volje celokupnega nemškega naroda. Stranka razpolaga torej s samostojno, pravo, postavljajočo oblastjo, ki jo izvaja Führer. Strankino pravo pa stoji poleg državnega prava. Zgraditev in obratovanje stranke določa in usmerja izključno samo Führer. Nobeno službeno mesto in tudi noben organ stranka ni podvržen kakoršni koli kontroli državnih organov ali uradov. Za red in disciplino v stranki skrbi in jamči stranka sama. Za svoje ■člane izvaja svojo lastno strankino sodstvo, ki nima z državnimi sodnimi oblastmi nikakšnih stikov. Pri tem so vsa javna oblastva obvezna dajati strankinim sodiščem in Reichsschatzmeister-ju (vodji strankinega premoženja) pravno in uradno pomoč. Nacionalsocializem je izgradil in ustanovil svojo državo za svoj narod. Država ne stoji nad narodom, terfiveč država je pravna oblika naroda. Zato zavzema stranka kot nositeljica volje naroda svoj izreden položaj. Tozadevno razmerje med stranko in državo je Führer uredil leta 1933. z izdajo zakona o čuvanju enotnosti stranke in države. Tako delata stranka in država skupno na izvrševanju usmerjenih ciljev ter na oblikovanju skupnosti celokupnega naroda. Stranka pa seveda ni nikaka država, kakor tudi država ni stranka. Oboje je strogo ločeno In vsak izvršuje svole posebne naloge. V delokrog stranke spada vzgola ljudstva v nacionalsocialističnl svetovni nazor, ki odTela državi cilie za njeno delovanje. V melah ln okviru teh ciljev izdaja potem država svoje zakone in vodi državno upravo. Ta povezanost stranke in države omogoča: 1. Da je Adolf Hitler v eni osebi Führer stranke, državni kancelar, državni poglavar in vrhovni poveljnik oborožene sile. 2. Da je morebiten Führer-jev namestnik lahko član državne vlade ter kot minister udeležen v vseh zadevah in lahko sodeluje pri postavljanju državnih uradnikov. 3. Da je šef strankinega tiska obenem šef tiska državne vlade. 4. Da je šef strankine organizacije za inozemstvo tudi šef organizacije za inozemstvo v zunanjem ministrstvu. 5. Da so Gauleiter-ji v Donau- in Alpen-Gauih ter v nekaterih delih stareqa dela Reich-a istočasno Reichsstatthalter-ji, oziroma Oberprasident-i. 6. Da so Gaupropa-qandaleiter-ji stranke hkrati tudi voditelji uradov Reichspropagandaämter propagandnega ministrstva. 7. Da je končno tudi najnižjim strankinim mestom in uradom omogočen merodajen vpliv na državno upravo. Na čelu stranke stoji Adolf Hitler, ki ima v svojih rokah vso najvišjo poveljujočo oblast. Položaj njegovega namestnika je nezaseden. Vr-. hovno vodstvo stranke tvori štab referentov, pooblaščencev, zaupnikov itd. Premoženjska uprava stranke je v rokah Reichsschatzmeister-ja, ki je za to funkcijo pooblaščenec. Poleg tega ima strankino vodstvo Reichsleiter-je za svoja najvažnejša strankina življenjska področja. Takozvani politische Leiter (politični voditelji) so podrejeni Führer-ju. Delijo se na takozvane Hoheitsträger-je ali izvrševalce najvišjih funkcij, ki jim je zaupano in izročeno gotovo prostorno področje in na ostale politične voditelje, ki delujejo na določenih jim področjih stranke. Nekakšen poseben položaj uživajo sodniki stranke in po pooblaščenec za celokupno duhovno in svetovnonazorno šolanje stranke Slednji nadzorujejo in skrbijo, da se izvaja nacionalsocializem povsod brez vsake ponarejenosti. Politični voditelji so razdeljeni v voditelje Reich-a, Gau-ov, Kreis-ov, Ortsgrupp, Zellen in Block-ov. Razdelitev je sledeča: 1. Vrhovni nosilec najvišiih oblasti in pravic stranke v Reich-u je nien Führer. 2. V Gau-u je 'sta moč v rokah po Fuhrer-ju imenovanega Gauleiterja, ki odgovarja za svoje delovanje Führer-ju. 3. V Kreis-u jo to Kreisleiter, ki stoji pod Gauledter-jem. 4. V Ortsgruppi je nosilec takozvanih pravic in oblasti Ortsgruppenleiter. Za svoj« delovanje odgovarja Krei6fiihrer-ju. 5. Ortsgrupp« se delijo na Zelien, ki jim načelujejo ZellenleUer-ji, podrejeni Ortsgruppenleiter-ju. 6. Zelien »o razčlenjene na Blocke ln jih vodijo Blockleiter-ji, podrejeni so pa Zeltenleiter-jem. Uradi so razdeljeni po panogah v razna delovna področja. Fiihrer je na primer vrh vseh oddelkov in strok. Njemu neposredno so podrejeni vsi Reichsleiter-ji in sicer: Reichspropagarvdaleiter (propaganda), Reichsschatzmeister (premoženjska uprava), Reichsorganisationsleiter (organizacija stranke), Reichsleiter za tisk, Reichspressechef stranke (tisk), Reichsrechtsamt (pravne zadeve), Reichsamt fur Agrarpolitik (urad agrarne politike), Kolonialpolitisches Amt (urad za kolonijnlno politiko)! nadalje odgovarjajoči uradi pri Gauih, Kreisih in Ortsgruppah, kakor so na primer Gau-organisationsamt, Ga-upresseamt ter Kreiispresse-amt itd. Vod;telji teh uradov so v svetovnonazornem in političnem oziru podrejeni pristojnim predpostavljenim. Na primer: Leiter Kreisrechtsamt-a Kreis-leiter-ju. V pogledu stroke pa stojijo pod njiho- Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 12. Varujte se pred pametno izgledajočimi, ki si poskušajo z ognjevitimi besedami pridobiti vaše zaupanje in nato z valovi praznega besedičenja in govorico podminirati vašo vztrajnoet Preiščite točno, kaj govorijo, in kmalu bodeU uvideli, da jim ni pamet, • temveč strahopetnoet »vetovalec. Pri tem gre za ljudi, ki vse bolji« vedo, nikakor pa ne za ljudi, ki bi res bili boljii poznavalci razmer. Če bi to bili, ne bi kritizirali, temveč bi šli na fronto ali pa v domovini na kakšen vojno-važen položaj, da bi s svojimi storitvami pomagali pospešiti zmago. * »Molčanje je zlato, govorjenj« j« »rebro«. Tako se glasi pregovor, ki ga poznajo tudi Spodnje-štajerci ih ta drži danes na ceh črti. Dostojen in pameten človek tudi nikdar ne Izgublja nepotrebnih besed, kar 6e lahko imenuje tudi prazno mlatenje slame, temveč govori le tedaj, če je potrebno in tudi 6amo to, kar smatra, da je potrebno. Imamo pa povsod na sveta gotovo vrsto ljudi, ki vse najbolje vedo, ker so »uživali pamet z veliko žlico« ter se šopirijo in delajo važnega i svojim širokoustenjem. To so do precejšnje meje zlobneži, deloma pa tudi omejeni ljudje, ki zasledujejo navadno dvoje ciljev. Prvič bi radi veljali za izredno brihtn«, ki nadkri-ljujejo povprečneže, zraven pa še mislijo, da jim z njihovimi dolgimi in neotesanimi jeziki res U6pe, vsaj gotove ljudi o njihovi 6e domšljajoči vsevednosti prepričati. Mislečim liudem taki značaji ne morejo imponirati. Kdor ima res nekoliko zdravega razuma in soli v glavi, vrže govorice takih domišljavcev na svojo tehtnico, jih v mislih dobro pretehta ter takoj uvidi, kako in kaj. Zato nas pa ljudje opisane vrste, ki se nahajajo v vrstah nergačev in kritikov o vojnih razmerah, niti najmanj ne smejo vznemirjati, tudi če bi delali še tako pametne obraze pri svojih razlagah. V kolikor bo v naših močeh, bomo takim ptičem, obojega spola 6eveda, pri vsaki priložnosti »stopili na prste« ter jih v primernih besedah razkrinkali kot prazne blebetače in škodljivce ljudske skupnosti. D Naraščanje komunizma na Švedskem. Po poročilu lista »Aftonbladet« so dobili komunisti pri volitvah v načelstvu kovinarske strokovne orga-ganizacije v Goeteborg-u veliko večino. Predsednikom kovinarjev je bil izvoljen komunist vim strokam odgovarjajočimi nadrejenimi uradi, kakor na primer Leiter Kreisrechtsamt-a pod Lei-ter-jem Gaurechtsamt-a in ta zopet pod Leiter-jem Reichsrechtsamt-a. Sodstvo stranke tvori Oberstes Parteigericht (vrhovno sodišče stranke), ki mu načeluje vrhovni sodnik stranke. Vrhovnega sodnika kakor tudi ostale člane vrhovnega sodišča imenuje Führer. Srednjo instanco predstavljajo Gaugericht-e (sodišča pri Gauih), nižjo pa Kreisgericht-e (sodišč» pri Kreisih). Sodniki stranke so v svojem delovanju popolnoma neodvisni ter podrejeni sam.o Führer-ju. NSDAP ima šest svojih lastnih formacij. 1. Sturmabteilungen (naskočni oddelki), ki nosijo skrajšan naziv S.-A. S.-A.-poveljnika postavlja Führer in ima uraden naziv »Chef des Stabes der S.-A.« 2. Schutzstaffeln (zaščitni odredi), skrajšano SS, kar označujemo v tisku in pisanju z M. Vrhovno poveljstvo f{-formaeij se naziva »Reichsführer ff und Chef der Deutschen Polizei«. 3. Nationalsozialistischer Kraftfahrkorps, v kratic} NSKK (oddelki motoriziranih vozil). Toma korpusu poveljuje takozvani Korpsführer, ki aa postavlja in odstavi j a Führer. 4 Nationalsozialistisches Fliegerkorps, znan pod kratico N.SHC (oddelki letalstva). Tudi ta formacija ima Korns-führer-ja, ki ga imenuje Führer: 5. Hitlerjugend, kratko HJ (mladina), ki io vodi Reichsjugendführer. Za imenovanje ali odstaro istega ie tudi pristojen samo Führer. 6. Nazionalsozialistšscher Studentenbund fzveza dijaštva), Nationalsozialistischer Dozentenbund (zveza visokošolskih učiteljev) in Nationalsozialistische Frauenschaft (ženska zveza). HRABRI SPODNJESTAJERCI Za svoje junaško zadržanje na fronti so bili odlikovani : Z odlikovanjem Eisernes Kreuz I. und II. Klasse Gefreiter Franz Vollmeier iz Ortsgruppe Zellnitx a. d. Drau. Eisernes Kreta II. Klasse so prejeli: Gefreiter Felix Simonitsch iz Ortsgruppe Wintersdorf (Krei» Pettau); Sturmgrenadier Vinzenz Krupak iz Heinberga (Kreis Cilli)i Gefreiter Karl Kosina iz Ortsgruppe Trifail-West (Kreis Trifail)i Obergefreiter Marko Lowritsch in Soldat Johann Kelte iz Ortsgruppe Schober (Kreis Marburg-Land)! Gefreiter Rudolf Krainz in Gefreiter Ernst Oder, oba iz Ortsgruppe CilU Kötting; Gefreiter Johann Kop-sche iz Ortsgruppe Maxau: Soldat Karl Pflanzer iz Ortsgruppe Kirchbergj Soldat Josef Paiek iz Adriansdorfa (Kaisersberg) i Gefreiter Johann Struzl iz Wogreinai Gefreiter Josef Tu6chegg iz Drannberga (Trenn) i Gefreiter Oskar Schoster ix Ortsgruppe Friedaui Söldat Josef Kardinar iz Ortsgruppe Marburg-Drauweiler; Jäger Albin Fidler iz Ortsgruppe Cilli-Forstwald; Soldat Albin Sdol-schek in Soldat Konrad Kontschan iz Ortsgruppe Cilli-Köttingi Soldat Franz Sonder6chnik in Fritx Tschater iz Cilli-Schloßbergi Gefreiter Stanislaus Kos iz Ortsgruppe Rohitsch-Sauerbrunn; Gefreiter Wilhelm Blasinschek iz Ortsgruppe Raben^bergi Gefreiter Rafael Grabner, Gefreiter Anton Kummer in Obergrenadier Rudolf Polak iz Ortsgruppe Pakkenstein j Gefreiter Max Kaitna iz Trifail-Loke) Soldat Franz Türk iz Ortsgruppe Windischlands-berg; Gefreiter Franz Gaberz iz Stattenbevga (Ortsgruppe Maxau); Gefreiter Johann Potot6chn:k iz Treun (Kreis Pettau)) Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit den Schwertern je dobil Gefreiter Stefan Roßmann. * Druga številka vojaškega lista »Steirerland«, izdaja za Spodnjo Štajersko. Te dni je izšla druga številka vojaškega lista »Steirerland«, izdaja za Spodnjo Štajersko. Bogata vsebina se ujema s prikupno obliko. Glavni prispevek je napisal prof. Franz Basch, ki vodi čitatelja na sprehodu skozi stare ulice Marburg-a. Na poljuden in zanimiv način uvaja pisec razprave čitatelja v razvoj starega mesta. Vodja Fuhrungsamta-a II. vrednoti v posebnem članku storitve in zadržanje spodnje-štajerskih vojakov. Uredništvo je izbralo zelo skrbno razne vesti, ki nudijo vojakom na fronti in drugod lep vpogled v dogajanje v njih ožji domovini. Sliko lista zaokrožujejo športni del, praktični nasveti, smešnice in zanimive povesti znanih pisateljev. Otroci so staršem in narodom v srečo, veselje in napredefz Starši, ki gojijo in vzgojujejo otroke, imajo, že predno je njihov otročiček zagledal luč sveta, vse polno skrbi za bližajoči se porod. Treba je pripravljati marsikaj za sprejem in začetno življensko dobo novorojenčka, da se ne omenja še stroškov, ki jih tak paglavček lahko povzroča že, ko se še nahaja pod materinim srcem. Nepopisno je delo, ki ga mora opravljati mati novorojenčka od ure rojstva pa do dneva, ko dete začne hoditi. Cele knjige bi se lahko 6pisalo o delu, storitvah in trudu, ki ga opravi mati, če se res briga in muči, da prid» ijeu. otrok na noge. Razen »«ravnih in normalnih težav, ki jih povzroča prvi razvoj dojenčka, so izredni primeri otroških bolezni, pa naj si gre samo za preprečevanje. da ne govorimo še o zdravljenju istih, za roditelje najbol] občutni. Zato pa more samo mati, ki v globini svojega srca čuti in se zaveda, da je otrok, ki ga je rodila, njeno najbližje in najdražje živo bitje, opraviti vse težave okrog vzgoje, vsa dela okrog nege itd. tako. da eo za otročiča pravilno in v redu. Najdejo se matere, ki dobesedno vsaj prvo leto otroškega življenja vse svoje sile posvetijo samo negi, vzgoji, čuvanju in kratkočasenju svojega otroka. Neprestano ga vozijo v vozičku, zibajo v zibelkah, nosijo na rokah, čuvajo na krilu itd.; pri V6em tem se pa res materinsko pogovarjajo z njim, da ga na ta pačin kratkočasijo »in učijo govoriti. Vsak napredek v vedenju otroka jih razveseljuje in vzpodbuja. Cim otrok začne razločevati mater od drugih oseb, je njena materinska sreča narasla, kakor ji sreča in zadovoljstvo raste z vsakim razvojnim napredkom, ki ga opazi na svojem malčku. Otroci so roditeljem v veselje in srečo. V srečo in veselje so jim, dokler živijo. Dokler je dete drobno in malo, ima svoje privlačnosti, ko pa postane večje, je ljubezen med starši in otroci ista, če ne še večja, posebno, kadar pridejo otroci do po pokazalo najbrž že v druqi polovici marca. * Tragična smrt. 761etna vdova po notarju Go-lobuwitschu se je pred kratkim ponesrečila in 6o jo prepeljali v bolnišnico. *Tu se je izkazalo, da poškodba ni nevarna. Odšla bi bila domov, pa se je pojavila pljučnica. Tudi to je srečno prebolela in se je že pripravila na odhod. Med oblačenjem pa jo je zadela srčna kap in je takoj umrla. Ker nikdo izmed njenih sorodnikov ni mooel priti na pogreb, 6o njeni ožji prijatelji preskrbeli za dostojen pogreb. * Pet bratov in sester — 395 let. V St. Ulrich-überwasser-ju živi pet bratov in sester, ki štejejo skupno 395 let ter so potomci družine Mahlknecht. — V isti občini živi tudi deset bratov in sester družine Pit6cheider, katerih skupna starost znaša 651 let. * Zaščita zdravja v zakonskem življenju. Sklepanje zakonske zveze §e ne sme smatrati za pfi-vatno zadevo dveh oseb, ker gre za to, da bo iz njuneqa zakona nastal zdrav in življenjazmožen naraščaj. Zato morajo izjave o zdravstvenem stanju obeh zaročencev pred sklepanjem zakonske zveze biti resnične in podane po najboljši vesti. Ker se teqa ni držala, je stala pred sodiščem Bfirlin-Moabit vneka 28-letna gospa, ker je namenoma podala zaprisežno izjavo, ki ni odgovarjala resnici. Pri oklicu je namreč navedla, da nima nikakšne dedne bolezni in da je plodna. Resnica je pa bila ta, da 60 jo oblasti že leta 1936 radi prirojene duhovne omejenosti morale napraviti neplodnim, kar jim praktično sploh ni bilo treh;, izvršiti operacijskim potom, ker je šlo za bolezen, ki je že sama povzročila neplodnost. Vse to pa ie pri Standesamlu zamolčala, da je na ta način prišla do moža Sodišče jo je radi "teqa obsodilo na dva meseca zapora. — Kakor znano, imamo zakon o zaščiti zdravja v zakonskem življenju, 'ki je bil izdan leta 1935. Jedro tvorijo gotove prepovedi sklepanja zakonskih zvez, kjer je dvomiti. da sta za-očenca zdrava. V primerih, kjer je en zakonski tovariš bil prevaran qlede zdravja _ » 5 T A J E R S KJ _ GOS P O D A S « ---~-- gospodarstvo Zveza. Raiffeisen-hranilnic Gau-a Steiermark, je dobila leta 1942. od šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem nalog, da ustanovi na Spodnjem Štajerskem za predelavo sadja in sočivja prede-lovalnico na zadružni podlagi. Pri tem so imeli pred očmi, da se naj kmetovalci, ki sadje in sočivje s težkim delom in trudom pridelujejo, kar ne prinaša kdove kakih dobičkov, udeležijo tudi na zadružnem podjetju, ki bo njihove pridelke z dobičkom predelovalo. V to 6vrho so začetkom leta 1942 ustanovili podjetje Sudsteirische Obst- und Gemuseverwertungsqenossenschaft »Sfldobst« in Marburg (Južnoštajerska zadruqa za uporabo sadja in sočivja), ki je nedavno v kraju svojega sedeža imela svojo prvo qlavno skupščino, ki jo je vodil namestnik načelnika direktor Schraffl iz Graz-a ob navzočnosti mnogoštevilnih zastopnikov oblasti. Iz poslovnega poročila, ki je nudilo pogled v predzgodovino ustanovitve in v V6e težave, ki so jih premostili s širokogrudnim pospeševanjem in podpiranjem vseh udeleženih mest, 6e je nadalje slišalo, da je podjetje že v zadnjih treh mesecih leta 1942. v takrat samo za prvo silo in začasno urejenih obratnih prostorih predelalo 376 vagonov sadja v 118 vagonov prvovrstnega sad- nega soka, razen tega pa predelalo še 200 vagonov jabolčnega in bučnega mesa ter jih stavilo prehranjevalnemu gospodarstvu na razpolaqo. Leta 1943. je »Siidobst« predelala vsega 220 vagonov surovin. Podjetje je toiej že v svojem prvem zaletu lahko izvršilo določeno mu naloqo ter po-leq teqa še stavilo velike zaloqe sadneqa soka našemu prehranjevalnemu qo«podarstvu na raz-polaqo. Da je tudi kakovost izdelkov na višku, je dokaz v dejstvu, da je Reichsqesundheitsfiih-rung zadružnemu podružnemu podjetju v Cilli-ju njegove izdelke odlikovalo s 6topnjo »Reichs-giiteklasse« (dobra vrsta). Izpopolnitev medtem že kupljenih naprav v Marburg-u in Cilli-ju se v polni pari nadaljuje. V Cilli-ju že stojUa dve veliki sadni stiskalnici, ki bosta lahko predelali tudi največje količine sadja. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal vodja zveze, Thoma, nakar je skupščina odobrila bilanco ter podala razrešenico načelniku in nadzornemu svetu. Končno je spreqo-voril še poslovodja Flucher o nameravanem razširjenju obratov ter povečanju fabrikacijskeqa načrta, nakar je direktor Schraffl izrekel zahvalo vsem pospeševalcem podjetja ter zaključil zborovanje. svojega drugega tovariša, se po obstoječem zakonu lahko tak zakon razveljavi. * Sijajno uspela zbirka za Kriegswinter-Hilfs-werk, ki jo je priredil Gau. Kakor znano, so naši sovražniki v zadnjih mesecih poskusili vse, da bi z letalskimi napadi in vpostavo vseh svojih sil zrahljali našo moralo ter na kakšen način prišli bližje svojim ciljem. Da so vsi ti poskusi ostali brez uspeha in da naš narod na celi črti podpira našo obrambo, je pokazala na Spodnjem Štajerskem prav posebno naša zadnja zbirka Gau-a za Kriegs-Winterhilfswerk. Izid iste je znašal letos na Spodnjem Štajerskem 1,766.504,27 RM, to je, 476.044.64 RM več, kakor leta 1943. Porast znaša torej 37 odst. Po Kreisih so nabrali v Reichsmar-kah: Cilll 619.982.17, Luttenberq 139.466.41, Mar-burq-Land 193.683.25, Marburg-Stadt 318.861.55, Pettau 162.739.21, Rann 192.363.15 in Trifail 139.408.53. Skupno se je nabralo 1,766.504.27 RM. Od Kreisov je Marburg-Stadt nabral 4.67 RM od vsake osebe celokupnega prebivalstva, Kreis Lut-tenberg se pa odlikuje z največjim porastom napram lanskoletni zbirki, ki je narasla za 121 odstotkov. — Po Ortsgruppah so največ nabrali: Cilli-Laisberq 18.82, Wisell 18.65, Cilli-SchloBberg 17.62, Cilli-K6ttinq 11.53, Rann 10.84, Marburq II 10.74, Marburq III 10.52, Cilli-Forstwald 10.10 RM na osebo. — Največji porast napram lanski zbirki pri Ortsgruppah izqleda kakor sledi: . Kumberg 3917.23 RM ali 846.49 odst.; Arch 15.855.41 RM ali 808.01 odst.; Rabensberq 2070.22 RM ali 471.83 odst.; Brilckel 11.498.16 RM ali 376.94 odst.; Pak-kenstein 4326.84 RM ali 318.92 odst.; Abstal 26.294.81 RM ali 294.61 odst. * Kazen za varanje prehranjevalne oblasti. Neka 50-letna družinska qospodinja v Wormsu v Rheinlandu je leta 1939 pri Ernahrungsamtu prijavila eno osebo več kakor je bilo pravo številčno stanje njene družine. Na ta način je od gospodarskih uradov sprejemala od leta 1939 pa vse do avgusta 1943 za eno osebo, ki sploh ne obstoja, vse živilske karte, oblačilne nakaznice, izredne dodelitve itd. Sleparsko ženo, ki je s svojim nepoštenim dfejanjem škodovala ljudski skupnosti, je sodišče kaznovalo na dve leti težke ječe in 500 Reichsmark kazni. » Bodimo vedno pripravljeni. Minulo nedeljo so sovražni letalski banditi napadli glavno mesto našega Gau-a, Graz, kjer so umorili naše ljudi,' po vročili razne druge bolečine in rane ter porušili številna stanovanja. Kakor ni bilo drugače pričakovati, se je prebivalstvo junaško zadržalo, vpo6tavne sile so se pa pri tej svoji prvi akciji uveljavile. Ta napad je pokazal tudi tistim, ki doslej še teqa niso hoteli verjeti, da si sovražnik niti najmanj ne premišljuje napadati našo ožjo domovino z bombami, pobijanjem in rušenjem. Zato je na mestu, da smo vedno v pripravljenosti. Pri tem pa z vso resnostjo podčrtamo, da porušena in poškodovana mesta niso nikaka prizorišča za radovedneže. Ljudje, ki so na kraju nesreč vpostavljeni. ne potrebujejo obiskov, ker iih ti pri njihovem delu, kjer qre za reševanje življenj in premoženja, samo ovirajo Parjenje zemlje v vrtnarstvu Moderno obrtno vrtnarstvo se je že od nekdaj bavilo z Vprašanjem razkuževanja kulturne zemlje. Trgovina je sicer priporočevala razne kemične preparate, ki naj bi razkuževali vrtnarsko zemljo, toda z nobenim teh sredstev ni bilo možno doseči 100 -procentne razkužitve. Omenjeni kemični preparati so imeli take lastnosti, da so izločili 6amo gotovi del v zemlji se nahajajočih škodljiv h uplivov oziroma škodljivcev. Ta izločitev se je nanašala bodisi na bakterijalne ali živalske ter na rastlinske škodljivce kulturnih rasten (plesen, bra-mor, ohrovtova muha, rdeči pajek itd.) ter na različen plevel. Pri uporabi takih preparatov pa so vrtnarji čestokrat ugotovili uničenje važnih zemeljskih bakterijev, ki so za presnavljanje in rast naših kulturnih rastlin silne važnosti. V svrho razkuževanja zemlje ob istočasnem izločevanju škodljivih uplivov za rastline oziroma za življenje bakterijev so začeli s parjenjem zemlje. To parjenje zemlje se opravlja na ta način, da se dovaja kulturni zemlji para do približno 80 stopinj. To parjenje se lahko izvede na različne načine. Po enem izmed teh načinov napolnimo qotovo posodo z zemljo, ki jo potem izpostavimo primernemu pritisku pare skozi 30 do 40 minut. To je najboljši način parjenja zemlje. Zemljo še parijo na_ ta način, da uporabljajo v to svrho nekake ražnje, vendar ta način ne jamči za brezpogojno preparitev. Gledati moramo vedno na to, da zemlje ne preparimo nad 80 stopinj. S parjenjem zemlje dosežemo dvoje: 1. Uničenje vseh bakterijelnih in živalskih škodljivcev ter plevela, 2. pa oživi po parjenju zemlje svet zemeljskih bakterijev tembolj živahno. S parjenjem prezračimo zemljo ter odpravimo na ta način takozvano »utrujenost« kulturne zemlje. Preparjeno zemljo je treba v čistem stanju pustiti obležati in odkriti ter jo je šele po preteku najmanj osem dni zopet uporabljati. V Kreisu Cilli so nedavno napravili prvi poskus parjenja zemlje. V to svrho so sklicali vse obrtne vrtnarje, da bi jim pojasnili namen in proceduro parjenja zemlje Po kratkem nagovoru, ki ga je imel Stabsleiter Mertzničh, je začela parilna kolona s svojim delom. Navzoči vrtnarji so izrazili svoje priznanje ter pripravljenost, zahtevati s svoje strani take parilne kolone, da bi v 6vojih obratih preparili zemljo ter tako prispevali k uničevanju škodljivcev. Ker "smo danes bolj kot ke-daj poprej navezani na stopnjevanje produkcije, je isto možno samo tedaj, ako čimbolj reduciramo izpadek malorastlinskega materijala. Razumevanje, ki so ga poklicani vrtnarji pokazali v vprašanju parjenja zemlje, je torej vredno vse pohvale. Na ta način bodo mnogo pripomogli k izvojevanju pridelovalne bitke v letu 19^1. Pričakovati ie tudi, d?! se bodo vrtnarji ostalih področij Spodnje Štalerske posluževali teh parilnih kolon. Posebniih težkoč v tem ozira ni. ker se lahko uporabi v to svrho tudi parilne kolone za parjenje krompirja. Lu;s Zelenko, Cilli vrtnarski arhitekt. v Predelovanje sadfa in sočivja na Spodnjem Štajerskem * Neizobražencev in polizobražencev bodočnost ne bo potrebovala. Tako je izjavil na nekem predavanju v Heidelbergu in Mannheimu Staatsmini-ster dežele Baden, profesor dr. Schmitthenner, ki je hkrati rektor univerze Heidelberg. V svojih izvajanjih je med drugim dejal: »Ako hočemo v bodoče voditi Evropo, moramo veliko več znati in več vedeti kakor drugi.« Najprej pa moramo zmagati in pred tem ciljem se ne moremo odpovedati nobeni stvari, ki vodi v politično in akti-vistično področje. Seveda se mora učiti vedno samo to, kar je neobhodno potrebno. Sole imajo največ vpliva na prebivalstvo ter morajo radi tega biti kraji političnega aktiviranja. Čitanje, pisanje in računanje pa predstavlja še vedno začetek vsakeqa velikega dejanja, ker sta zgodovina in zemljepisje za razumevanje časa še vedno neobhodno potrebna. Vzgojitelj pa mc^ra z gorečnostjo in vzgledno s svojo* zunanjo držo ter v ozkem sodelovanjem s stranko in Hitler-Jugend doprinašati svojim učencem hkrati nacionalsocia-lističnega duha. * »Zadnjo večerjo« na Hvaru so ukradli. V frančiškanskem samostanu na otoku Hvaru se je nahajala vse do nedavno silno znamenita in dragocena slika, predstavljajoča zadnjo večerjo. Slika je delo znamenitega slikarja Matteo Rossellija, ki je umrl leta 1650. Celih 300 let so čuvali menihi to znamenito in prekrasno sliko, ki je doživela te dni prav čudno usodo. Kakor znano, so kmalu po Badoglijevem izdajstvu vladali kratek čas na otoku partizani, ki so izTopali iz samostana dragocene knjige itd. Odstranili 6o tudi omenjeno sliko, češ, da jo bodo očuvali pred letalskimi napadi. Ko so nemška in hrvatske čete očistile Hvar od partizanov, se je pa izkazalo, da so partizani to umetnino dali angleškim pomorskim oficirjem za dva zaboja prepečenca. Oficirji so dobro vedeli, da je bila kupčija 6ijajna. Nikdo pa ni mislil, da bodo povrh nabrisali še partizane, ki so prejeli v zamenjavo za sliko dva prazna zaboja. O eliki manjka odslej vsaka sled. * Glavo ji je odtrgal. Angleški letalec Richard • Robert Reed je nedavno skušal z nizkimi poleti «plašiti« angleške kmetovalce na polju. Pri enem izmed teh nizkih poletov je neki kmetici s krilom letala odrezal glavo v dobesednem pomenu. Sodišče v Notinghanm ga je obsodilo k plačilu »odškodnine« možu tragično umorjene kmetice. »Times« ugotavlja, da je to prvi slučaj v Angliji. * Nov napad anglo-ameriških bombnikov na Rim. Kakor poročamo v vojaškem pregledu, so preteklo soboto anglo-ameriški bombniki bombardirali Rim. Bombe so padale zlasti na gosto obljudeno mesto Quartiere Italia Zrušil se je velik del poslopij privatne poliklinike. Bilo je mnogo žrtev. Neko anglo-ameriško bornbniško letalo je v petek obstreljevalo nek vatikanski tovorni avtomobil. Šofer je bil ubit, drugi vozač pa težko ranjen. Sovražnik je obstreljeval avtomobil, čeprav je bil vidno označen s papežkimi barvami. * Smrtna kazen za goljufije, izvršene pod pretvezo bombnih poškodb. Triindvajsetletni Heinz Wolza je nedavno stal pred izrednim sodiščem v Wien-u. ker se je v Hannover-ju, Hagen-u, Kas-sel-u, pozneje pa tudi v Wien-u izdajal za po bombardiranju poškodovanega in pod to pretvezo izvlekel iz uradnih mest 1300 Reichsmark podpore. Papirje, ki jih je dobil na podlagi svojih krivih navadb, je ponaredil, z zvijačo pridobljene Bezugschein-e in živilske karte je deloma prodal ter si na ta način pridobil še 1700 RM. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Dva komplica, ki sta v rločine sozapletena. bo sodišče sodilo v posebni razpravi. * Poroka bivšega jugoslovanskega kralja Petra. Kakor poroča nemški tisk iz Reuterjevega vira, se je poročil v ponedeljek bivši jugoslovanski kralj Peter z grško princeso Aleksandro. * Vezuv bruha. Kakor poroča agencija Reuter iz Napulja, je začel Vezuv v noči od sobote na nedeljo po dolgem času yfopet bruhati, Izbruh je zavzel nevarne oblike in je hujši kot so bile vse erupcije izza leta 1906 Strokovnjaki so mnenja, da je erupcija šele v začetku, tako da ni mogoče reči, da-li bo napravila večjo škodo Doslej še »liso evakuirali prebivalstva okroq ognjenika, toda položaj je postal nevaren. 2s v soboto popoldan je prestrašil vezuv prebivalce na vznožju s silnim grnTenjem. Okroq vrha je bilo videti rdeče ožarjene oblake, obenem pa je debela, razbeljena lava bruhala iz vseh strani iz ogljenika ter se združevala v obliko široke, deroče reke. Kmetije, ki jih je lava zajela, so zgorele. Laya ie uničila sleherno vegetacijo THEODOR GÖTZ Dentist, Friedau hat ab 24. März wieder normale Sprech stunden 472 Landwirtschaftsschule Anderburg, Kreis Cilli Anderburg, den 11. März 1944. Bekanntm acb trag Es wird bekanntgegeben, daß an der Landwirtschaftsschule Anderburg ein Sommerlehrgang für ländl. Hauswirtschaft für Mädchen mit einem Mindestalter von 17 Jahren, theoretisch und praktisch von 15. April bis 15. Oktober 1944 abgehalten wird. Als Vorkenntnisse werden eine abgeschlossene Volks-Berufschulbildung und die erfolgreiche Ablegung der Haus-arbeitsprüfung gefordert. Die Kosten des Sommerlehrganges betragen: Schulgeld RM 20.— (einmalig) und Verpflegskosten RM 35.— monatlich. Bei Bedürftigkeit werden Beihilfen gewährt Bewerberinnen mögen ihre diesbezüglichen Aufnahmsgesuche mit Vorlage des Lebenslaufes und der Schulzeugnisse bis spätestens 5. April 1. J. der Leitung der Landwirtschaftsschule in Anderburg vorlegen. Gleichzeitig wird vom 15. April bis 15. Oktober 1944 ein Vorbereitungslehrgang für untersteirische Jungen und Mädchen, welche der deutschen Sprache nicht vollkommen mächtig sind, zur Erweiterung ihrer Kenntnisse abgehalten Dieser I ehrgang ist kostenlos Mindestalter 16 Jahre. Den Schülern und Schülerinnen wird eine praktische landwirtschaftliche, beziehungsweise gartenbauliche Ausbildung und ein täglicher Unterricht in deutscher Sprache und in Rechnen, sowie nach Möglichkeit ein fachlicher Anschauungsunterricht geboten Die erfolgreiche Absolvierung dieses Lehrganges berechtigt die Schüler und Schülerinnen zum Besuch einer landwirtschaftlichen Fachschule. Die Gesuche sind bis spätestens 5. April 1944 der Leitung der Landwirtschaftsschule Anderburg vorzulegen. Die Leitung der Landwirtschaftsschule 838 Anderburg. Kleines1 Anzeiger Realitäten und Geschäftsverkehr Kleine Landwirtschaft zu pachten gesucht in Nähe von Eisenbahn in der Unterste!ermark. Der Pachtzins wird mit Arbeitskräften vergütet. Zuschr. an die Verw. des B1 unter »Landwirtschaft«. 127 7« kaufen gesucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfälle Alteisen. Metall. Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5 4 Funde - Verluste 100 RM Belohnung) Eine kleine Hündin mit Halsband und Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bauchfell, kurzhaarig, dünne Beine hört auf den Namen Picki, ist samt Leine aus dem Gasthaus Bartol in Brückel, Untersteiermark, am 21 Februar 1944 abhanden gekommen. Wer mir den Hund wieder bringt oder sichere Anhaltspunkte geben kann, bekommt 100 RM Belohnung. Alle Spesen werden beglichen. Zuschriften erbeten an F. Kurth, Brückel 28, Untereteiermark. 659-13 Verschiedenes Bandagen allei Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bantlagist Marburg/Drau. Herrengasse 5. Oglašujte! 7 0 in ono Prothesen jeder Art — Ledet — Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate. Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und lieler das führende Fachgeschäft F EGGER, Bandagen und Orthopä die, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Drau. Mellingerstr 3 14 Schafwolle verarbeitet im Lohn, wenn Sie einen Berechtigungsschein von Ihrer Kreisbauernschaft beibringen, zu Strickwolle in weiß und grau und zu diversen Schafwollstoffen die Schafwollwarenerzeugung KARL und ALOIS GRAZER (12a), Langenwang, Stmk. Auskünfte -auf Anfragen. 374 o Prvopomladni »pozdrav« Vezuva. 2e pričet-februarja se je stari Vezuv predramil od svojega odpočivanja, prav za prav pa zbiranja novih moči za prihodnji izbruh. Pa tedaj so ga preveč motili »tovariši« (najbrž oni v Južni Ameriki in na Ja-panu). V takih slučajih je Vezuv rad bolj potrpežljiv ko nagajiv. In tedaj ni prišlo do večjega delovanja na zunaj. Zato pa se je tembolj pripravljal na prvo pomladansko bruhanje. Pričel je tik pred Jožefovim. To pot kar zelo resno. Na delu so vsi elementi, ki povzročajo izredno silo in nevarnost delujočih vulkanov. Pred vsem spada tu sem strahovito bobnenje, živožareči zublji iznad gostih, temnih oblakov dima, razliv goreče lave iz ognjeniškjh žrel in postranskih odprtin (če se glavno žrelo preveč zamaši). Lava se po svoji ja-kosti navadno združi v tekočo reko, ki na svojem naglem potu uničuje vse, kar ji pride na pot. Pri tem je navadno ogroženo človeško življenje tudi na krajih, ki so oddaljeni od vznožja ognje-niške gore. Odkar se pod glavnim vrhom nahaja posebej zgrajeni observatorij (opazovalna postaja), se prebivalstvo blizu in v okolici posebno opozarja na potek bruhanja in s tem v zvezi tudi na pretečo nevarnost. Vezuv se z večjim izbruhom kaj rad oglaša o velikonočnem času. Nebenberufliche Mitarbeiterinnen (Sachbearbeiter) für Graz und 'alle Orte der stei-rischen Provinz, einschließlich der Untersteiermark qesucht. Zuschr. unter »Großunternehmen 55.969« an ALA, Graz, Herrengasse 7 373 Älterer Verkäufer, ledig, gewesen. Geschäftsführer in Gemisch twaren-handlunq, sucht passende Stelle als Helfer in Kanzlei, Geschäft oder ähnliches mit voller Verpfleq. -Zuschriften unter »Verpflegung« an die »M. Z.«, Cilli. 372-5 Obstpresse, 2,60 X3 m, Preßbaum, 50X600 cm, in gutem Zustande, komplett, um 1200,-RM zu verkaufen. Brunndorf, Pickererstr. 3, b. Ignaz Strauß. 338-3 Obst- u. Gemü-se-Dbernehmer, welcher d. Lastautos zu den Sammelstellen beqleitet, womöglich Weiri- bauschüler, wird sofort von Großhandlung Anton Birgma-yer in Marburg-Drau, Tegett-hoffstraße 74, aufqenommen. 334-6 Ä 11 e r e, ordnungsliebende , Hausbesorgerin ■wird aufgenommen. Adr. i. d. Verw. 359-6 Chef der Zollverwaltung in der Untersteiermark, GRAZ. Im Sommerhalbjahr 1944 (1. April bis 30. Sept. 1944) werden auf Petroleum-Bezugsberechtigungsscheine nachstehend genannte Monatsmengen ausgegeben: L LB K H im April 1944 11 31 61 — im Mai 1944 J/= 1 m i 61 — im Juni 1944 % i i % i 61 — im Juli 1944 y, i 1J4 1 61 — im August 1944 - a i 134 I 61 — im September 1944 11 31 61 — 378 Im Auftrag: gez Dr. Walten. Wann sind die Zähne am meisten gefährdet? In der Kindheit beim Milchgebifl, zur Zeit der Geschlechtsreife bis zum 20. Lebenslahr, während der Schwangerschaft und in den Wechseljahren. Die Zähne sind also immer dann besonders anfällig, wenn sich bn Körper groBe Umwandlungen vollziehen. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit Ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden weist den Weg zur richtigen Zahnpflege Schneiderlehr-ling wird aufgenommen b. Frau Schmiqotz. Leonhard i. d. B., Pettauerstr. 50. 361-6 Dienstmädchen ■wird aufqenommen. Muß Radfahren können. Bäckerei, Lembach 23. 362-6 —s- Schaffer mit mehreren Arbeitskraft. wird aufqenommen. -- Anzufraq. bei Alexander Li-ninqer — Mar-burq-Dr., Tau-ri6kerstraße 32. 365-6 1 Lehrling wird aufqenommen. Tischlerei Iqnaz Griletz, - Cilli, ■ Eschenbacherstraße 23. . 369-6 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A S C IT E 1 Unser lieber, guter Gatte, Papa und Großvater, Herr DR, VEIT TSCHERWINKA Distriktsarzt i. R. ^ ist nach kurzem Leiden im 73. Lebensjahre Von uns für immer geschieden. Sein hilfsbereites, sonniges Wesen ist uns heiliges Vermächtnis. Wir trugen ihn am Mittwoch, den 22. März 1944, um 10 Uhr vormittags, am Friedhofe in Heilenstein zur ewigen Ruhe. 371 Cilli, Rudolfswert, Belgrad, den 20. März 1944. In tiefer Trauer: Emilie u. Rosalie Tscherwinka, Gattin u. Tochter; dr. Milan u. Zora Tscherwinka, Rudolfswert; Anny u. Adoli Cisel, Belgrad; Bautechniker Beno und Ella Tscherwinka, Enkel und Enkelinnen. esä jJfgP^ Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten, Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, mk daß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel JAKOB JANTSCHITSCH Grenadier am 25. Januar 1944 schwer verwundet, am 27. Januar 1944 bei den schweren Kämpfen im Süden der Ostfront den Heldentod fand. Klake, Peilenstein, Dracheliburg, den 21. März 1944; Die tieftrauernden Hinterbliebenen: Cäcilie Jantschitsch geb. Pajk, Mutter; Christine, Cäcilie und Rosalie, Schwestern; Karl Strukel und Anna Strukel geb. Jantschitsch; Maria Leskoschek geb. Jantschitsch, Veit Leskoschek und Daniel Leskoschek. 382 Bekanntmachun g des Stillhaltekommissars für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark. Der Sterbeverein in Brunndorf, früher »Pogrebno drustvo Studenci« wurde aufgelöst und wird das Vermögen unter die Mitglieder verteilt. Alle Mitglieder dieses Vereines werden aufgefordert, ihren Vermögensanteil bei der Dienststelle des Süllhaltekommissars in Marburg-Dr., Kärntnerstraße Nr. 5/1, in der Zeit von 9—11 Uhr vormittags zu beheben. 377 Der Stillhaltekommissar. Der Sturm hat unserer herzensguten Tante JULIANE RUMESCH ehem. Realitätenbesitzerin das Licht des Lebens ausgelöscht. Wa6 an ihr sterblich war, wurde am Donnerstag, den 23. März 1944, um 16 Uhr, am Franziskanerfriedhof im Familiengrab beigesetzt. Die Seelenmesse wird am Dienstag, den 28. März' 1944, um 7 Uhr, in der Domkirche gelesen werden. 36? Marburg-Dr., Studenitz, Innsbruck,,Agram, den 21. März 1944. Maximilian Potočnik, Familie Rumesch. Wir geben die traurige Nachricht, daß^ uns mein He-her Gatte, unset guter Vater, Schwiegervater, Onkel, Schwager, Herr JOSEF LACKNER im 67. Lebensjahre für immer verlassen hat. Die Beerdigung fand am Friedhof in Haselbach statt. Erlenbüchel, Haselbach, den 22. März 1944. In tiefer Trauer: 375 Maria Lackner, Gattin; Franz Friedrich, Maria Bambitsch, Kinder; Martin Bambitsch, Schwiegersohn, Anna Lackner, Schwiegertochter; Albine, Anna, Maria, Hermann, Frenz, Alfred, Enkelkinder; Johann, Josef Knöspler, Josef Kump, Schwäger; Elisabeth Kump, Schwägerin; Johann, Eduard, Rudolf, Adolf, Josef, Johann, Neffen; Sophie, Nichte. HBEBHBSa fe^äi Unermeßlich hart traf uns die traurige Nachricht, "Jf^* daß unser geliebter, einziger Sohn JOSEF ZORKO geb. KRAINZ Gefreiter am 5. Februar 1944, in seinem 20. Lebensjahre, an der Ostfront gefallen ist. Du wirst in unseren Herzen weiterleben! Neudorf, Kiemsonntag, Wuchern, Graz, 19. März 1944. In tiefster Trauer: Änton und Agnes, Eltern; Anna Krainz, Großmutter; Matthias Krainz, Onkel; Maria Krainz, Aloisia Filipitsch und Franziska Kramberger, Tanten; Jakob Krainz, Firmpate; Maria Hödl, Taufpate, und alle übrigen Verwandten. 379 Fräulein, mit 20.000 RM, "wünscht ehrenhafte Bekanntschaft mit nettem Herrn zw. Ehe. Zuschrift, unter »Freude f. Landwirtschaft« an die »M. Z.«. 364-12 Schäferhund verlaufen, abzugeben gegen sehr gute Belohnung. Mär- burg/Drau, Goethestr. 11, Tür 108. 290-13 Neustricken u. Strickreparaturen übernimmt Maschinenstrik-kerei Hartmann, Marburg - Drau, Hindenburgstra-ße 1 341-14 Gebe Acker für Arbeitshilfe b. Weingarten, u. Winzer dort gesucht. Schillerst. 8-1, rechts, Marburg-Dr. 360-14 Tausche Konzertflügel (Klavier) qeg. Rund-tfunkempfänger und Nähmaschi-ije. Zuschr. unt. »Gut erhalten« an die »M. Z.«, Cilli. 368-14 ff? • • « Oglašuj I Jeder Betriebs-innrer soll das Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zivil Verwaltung In der Unfer-sfciermark lesen Bezugs- preis monatlich RM 1.25. Bestellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes Marburg/Drau Badgasse 6 zu richten UHHBHH In unfaßbarem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, herzensguter, braver Sohn und Bruder FRANZI HEDSCHED am 6: März 1944 in seinem 19. Lebensjahre an der Ostfront den Heldentod fand. Franzi in unseren Herzen lebst Du weiterl Lieber Sohn, ruhe sanft in fremder Erdel Hardegg, Wernsee, Kranichsberg, Laibach, am 20. März 1944. 366 In tiefster Trauer: Franz und Johanna Hedsched, Eltern» Stanislaus, Karl, Viktor (z. Zt. im Felde), Emil und Albin, Brüder; Hilda, Schwester, sowie alle übrigen Verwandten. ü^l^l Unermeßlich hart traf uns die Nachricht, daß un-ser geliebter, einziger Sohn und Bruder STANISLAUS BELSCHAK Grenadier an der Ostfront, im Alter von 19 Jahren, am 26. Februar 1944, gefallen ist. Fremde Erde umschließt das Kostbarste, was wir be-sassen. » 376 Jörgendorf bei Pettau, am 12. März 1944. In tiefer Trauer: Franz und Maria Belschak, Eltern! Paula und Maria, Schwestern, und die Verwandten. In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens traf [|Pt|pf uns die traurige Nachricht, daß miser lieber Sohn und Bruder RUDOLF TOPLAK Grenadier am 2. März 1944, im 25. Lebensjahre, an der Ostfront gefallen ist. Kukawa, Jörgendorf, den 19. März 1944. Jakob und Maria Toplak, Elterni Johann, Bruder, und allé übrigen Verwandten. 383 #Im tiefen Schmerze geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, unvergeßlicher, herzensguter, braver Sohn, Bruder, Schwager, Neffe, Enkel und Onkel FRANZ WERSCHITSCH Grenadier am 14. Februar 1944 im blühenden Alter von 22 Jahren an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Ruhe sanft, lieber Franz, in fremder Erde! Freigraben bei Märburg/Dr, Pettau, den 22. März 1944. In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Simon und Therese Werschitsch, Eltern! Marie Simonitsch geb. Werschitsch, Simon, dz. im Felde, Jose' und Viktoria, Geschwister, sowie alle übrigen Verwandten. 380 Einfagskflcken (čistokrvni enodnevni piščanci), leichte und schwere Stei-rer (AltsteirefMmd Sulmta-ler) liefert an bäuerliche Betriebe des Kreises Pettau die Großverteilerfirma I. Reinhard, Pettau Bestellungen werden der Einfachheit halber bei allen Eiersammelstellen entgegengenommen. ~ 328 dient heut« nur der menschlidie* Ernährungl Daran müssen all« Geflügelhalter ebenso denken wie der Verbraucher von Eiern, der sich immer ent Oberlegen möchte* ob die ihm zugeteilte« Eier nicht zu einem späteren Zeitpunkt nocfc besser zu verwende« sind. Don« legt man sie erst mal i« Gamnici - dort hah*n M sifiK. Vom tiefsten Schmerze gebeugt, geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn und Bruder SILVESTER POSTRUSCHIN Grenadier am 10. Februar 1944, im blühenden Alter von 21 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Silvo, ruhe sanft in fremder Erde! Schallegg bei Wöllan, am 17. März 1944. In tiefer Trauer: Franz und Agnes Postruschin, Elterni Christine, Wladimir und Josef, Geschwister, sowie alle übrigen Verwandten. 381 Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten, Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser geliebter Bruder ALOIS LIPITSCHNIK Grenadier am 25. Februar 1944, im blühenden Alter von 26 Jahren, bei den schweren Kämpfen an der Ostfront den Heldentod fand. Hochenegg den 14. März 1944. 370 MARIA PREMSCHAK für die Brüder: Johann und Franz Lipitschnik, z. Zt. beide an der Ostfront. In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Gatte, Vater, Sohn und Bruder JOSEF STUCHETZ am 7. Februar 1944, im Alter von 25 Jahren, an der Südfront gefallen -ist. In tiefster Trauer denken wir an sein fernes Grab. Stainztal, Stanberg 11, den 15. März 1944. In tiefster Trauer: Maria Stuchetz geb Schumak, Gattini Maria und Felix, Kinder) Theresie Stuchetz geb. Horwath, Mutten Maria, Aloisia und Amalie, Schwestern; Josef und Franziska Schumak, Schwiegereltern, sowie alle übrigen Verwandten __384