Dva meseca vojne na vzhodu Pregledno poročijo nemškega vrhovnega poveljstva Dozctai 1,250.000 upnikov, 11.250 letal, 14.000 tankov in 15.000 topov uničenih - Sovražnik je izgubil svo*a na.važnejša industrijska in rftna področja Is Hitlerjevega glavnega stana, 22. avg. Neiiiško vrhovno vojno poveljruštvo je objavilo danes naslednje poročilo: Fo dvomesečnem trajanju vojne na vzhodu stoji nemška vojska s svojimi zavezniki x nezlomljivo silo globoko v sovražnikovi deželi- Na celotni fronti so operacije v polnem teku. V južni Ukrajini so bila po načrtu in ob najhujših izgubah za sovražnika odstra-njena zadnja oporišča nasprotnika ob Dnjepru. Severozapadno od Kijeva se umika sovražnik za Dnjepr. V prostoru vzhodno od Gomela se nadaljuje zasledovanje poraženega nasprotnika- Na fronti pred Leningradom in na Ustonskem prodirajo nase čete v boju stalno naprej. Tudi napadi na finski fronti pridobivajo na obeh straneh Lado.škega jezera dnevno na terenu. V vrsti hudih uničevalnih udarcev je sovjetska oborožena sila utrpela krvave izgube, ki si jih je mogoče le težko predstavljati. Od začetka vojne je bilo pripeljanih doslej nad 1,250.000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih okroglo 14.000 oklopnih bojnih voz in 15.000 topov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo skupno 11.250 letal, katerih je bilo 5633 razdejanih na tleh, ostala pa so bila sestreljena v letalskih bojih ali po protiletalskem topništvu. Razen tega je bila že sedaj sovražnemu vojnemu vodstvu prizadeta najhujša škoda z odvzetjem važnih ozemelj za pridobivanje surovin in za industrijo. Ob angleški vzhodni obali je letalstvo preteklo noč* z bombnimi zadetki poškodovalo dva sovražna transportna parnika. Berlin, 23. avgusta s. Predvčerajšnjim se je z velikim uspehom nadaljevala bitka z zadnjimi boljševiškimi postojankami na obrežju Dnjepra. Sovražnik je zaman skušal zaustaviti nemško napredovanje s tanki. Tudi napad izbranih boljševiških čet ni uspel spričo močnega nemškega protinapada. Ujetih je bilo 5.000 vojakov, do-čim je bilo že 20. avgusta, kakor poroča DNB, ujetih 2.000 vojakov in zajet velik plen 115 topov in 14 tankov. V teku teh zmagovitih akcij, v katerih so sodelovali tudi oddelki neke italijanske divizije, so nemške edinice zbile dve sovjetski letali, 3 sovjetska letala pa so uničili Italijani. Pomen Hersona Berlin, 23. avgusta s. Z zavzetjem Hersona po nemških četah dne 21. avgusta so sovjeti izgubili drugo važno pristaniško mesto ob Črnem morju z obilnimi napravami in industrijskimi podjetji. Herson ima 100.000 prebivalcev in leži ob ustju Dnjepra. Pristanišče mesta veže kanal s Crnim morjem. Mesto je središče obsežnega žitnega ozemlja in važno križišče za prevažanje žita. V pristanišču so obsežne pristaniške naprave, rezervoarji za pogonske snovi in skladišča žita. Za mornarico Črnega morja, tako za vojno kakor za trgovsko, so bili doki za popravljanje in gradnjo v Hersonu izredne važnosti. S stališča industrije je bilo mesto posebno prirejeno za oboroževalno industrijo in je imelo tudi številna druga industrijska podjetja. Mesto je imelo velika industrijska podjetja za gradnjo tankov, motornih vozil, poljedelskih strojev in za popravljanje vojaških motornih voz. Močno so bile zastopane še kemična, tekstilna in lesna industrija. Odbiti protinapadi Berlin, 23. a v g. s. DNB poroča, da so Sovjeti severno od Smolenska izvedli tudi predvčerajšnjim napad na nemške črte. toda so bili razpršeni s težkimi izgubami na ljudeh in materijalu. Pri Gomelu je uspelo dne 22. avgusta nekemu nemškemu podoficir j u z 20 vojaki uničiti ves sovjetski bataljon. Med ujetniki zadnjih dni je tudi več sto deklet v elegantnih in parfu-miranih uniformah, ki so se izdajala za zdravnice. V resnici so bile prijateljice oficirjev in političnih komisarjev nekega sovjetskega armadnega zbora. Hude borbe ob Ladoškem jezeru Helsinki, 23. avgusta s. Finski glavni stan poroča: Z operacijami severozapadnc od Lack> Ške^a jezera sta bila ustvariena dva ofoko-Ijevalna sektorja, ki se sistematično zožujeta. Ojačenja za 168. sovjetsko- divizijo so bila potisnjena na polotočje južne od Sorta vale. kjer so bila končno uničena. Redki ostanki te divizije so se v neredu umaknili na otok Valamo na ladjah m sp'avih. ki so jih naša letala neizprosno med be^cm bombardirala. Plen je ogromen m obsega med drugim 3^0 motornih vozil, kakih 100 topov in konj ter velikansko kol čine municije. S to akcijo smo zadali sovražniku krvave izgube in pregnali 142 in 192. sovjetsko divizijo čez ozemlje r>ri Kilpo-lolanssario in Hiitoli. kjer se srdite borbe nadaljujejo. Sovjeti skušajo evakuirati ostanke teh divizij pod strašnim ognjem topništva, ki obstreljuje ncizprob»Q izkrccvai.Šča Ladoškega jezera in zadaja sovražniku velike izgube. Razen v pasu prej omenjenih sektorjev so finske čete prodrle od črte Ilmee-Hiitola naravnost proti jugu v globokem klinu in so dosegle reko Vuox. V teh borbah smo potolkli m ra/pršili popolnoma 255. rdečo divizijo, ki so jo poslali kot nujno pomoč za ojačenje s področja Moskve, in smo krvavo zavrnili ter napol uničili ob zapadnem obrežju reke Vouxi 115. sovjetsko divizijo. Uničili smo tudi potem, ko smo jih obkolili, številne manjše oddelke, ki so bili poslani na pomoč. Razširili smo naš klin in zasedli obrežje reke Vouxi od Ensa do Kiviniena. Z juga do.:le finske čote so včeraj zasedle Kekisalmi. Borbe pri Narvi Berlin. 23. avgusta, s. V borbah pri Narvi so nemške ete zajele 6000 ujetnikov. Nemško letalstvo je uničilo 10 tankov, 21 topov, 24 strojnih pušk in 400 metalcev bomb. Sovjetske Čete so imele krvave izgube. Očakov zavzet Berlin, 23. avgusta, s. Očakov so smatrali za najvažnejše oporišče lahkih pomorskih sovjetskih edinic v Črnem morju. DNB poroča, da je Očakov zavzela nemška divizija, ki se je posebno izkazala ▼ vojni proti Grčiji. Po zlomu srditega odpora, ki so ga zelo podpirale obalne baterije, je divizija z naskokom zavzela pristanišče. V sredo je nemško letalstvo bombardiralo sovjetske oddelke, ki so se skušali rešiti pri Očakovu in OdesL Madžarsko vojno posojilo Budimpešta, 3. avg. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da se ni zgodilo nič posebnega v sektorju operacij madžarskih čet v zadnjih 24 urah. Po vesteh iz vojaških krogov, se je pričelo v vzhodni Ukrajini stanje pomirjenja. Čedalje bolj redki so sovražni poizkusi, da bi zlomil obkolite v Odese. Zavezniške armade stiskajo čedalje čvršče klešče okoli sovražnika, ki nima več poti za umik. Nemške ln zavezniške čete so na več krajih prekoračile Dnje-per in zapletle v borbo sovražne zadnje straže. Število ujetnikov in količina zajetega vojnega materiala se veča od dneva do dneva. Madžarski tisk o položaju Budimpešta, 23. avg. s. Pregledno poročilo o operacijah na vzhodni fronti, ki ga je objavil glavni stan Hitlerjev, je vzbudil pozornost tukajšnjega tiska in madžarskega javnega mnenja. Pol uradni >Bu-dapesti Ertesito« piše, da je poročilo utrdilo še bolj absolutno gotovost v končno zmago sil osi. Sile osi in zavezniki se borijo za sveto stvar, ki je stvar civilizacije in vere Rima. Velikanske številke o sovjetskih izgubah dokazujejo, da Sovjetska zveza ne bo mogla več odločimo zbrati zadostne sile za odpor, kajti primanjkuje ji tudi že vojnega materijala in izvežbenih vojakov, pripravljenih za borbo. Sile osi in zavezniki so s strašnimi udarci oslabiU ofenzivne sile sovjetskih armad in zlasti oslabile njih defenzivne sile. Po mnenju vojaških krogov ne bo Sovjetski zvezi mogoče obnoviti vojnega materijala, Sovjet- ska zveza je izgubila velik del svojega rudniškega bogastva in važna pomorska oporišča v Baltiku in Črnem morju. Glavni urednik »Magvar Orszaga« piše v uvodniku, da bo Sovjetom kmalu zmanjkalo vojnega materijala. Ce tudi bi se Anglija in Amerika odločili poslati vojni materijal Stalinu, bi radi vedeli, piše list, po kateri poti bo prišel ta materijal do sovjetske vojske. Tudi to pot bo anglo-ameriška pomoč, če bo sploh prišla prispela prepozno. S praznimi besedami in Še bolj praznimi poslanicam; se ne zmaguje. Italija in Nemčija sklepata pogodbe, ki se bodo zaključile z uničenjem sovražnika in z nastankom nove Evrope. Ukrajinski oddelki v Rumuniji Bukarešta, 23 avgusta s. Sef rumunstke vlade general Antonescu je odobril ustanovitev ukrajinskih oddelkov v Rumuniji pod poveljstvom generala barona von Del-wiga, ki je bil leta 1919. rn 1920. vojaki ataš« ukrajinske republike v Budimpešti. Letalske akcije ' Berlin, 23. avgusta s. Na področju Dnje-pro-petrovska so skupine nemških bojnih letal bombardirale in s strojnicami obstreljevale postaje, železniške proge in sovjetske kolone na pohodu. Nemški strmoglave! so z uspehom bombardirali vojašnice v Cerkasiju. Kakor poroča DNB, je bilo v teku akcije dne 21. avgusta uničenih na tleh 27 sovražnih sovjetskih letal in sicer v teku napada nemških bojnih letal na neko letališče južno od Leningrada. V istem področju so letala odvrgla bombe vseh kalibrov na postaje in sovjetske železniške naprave. Bombe so povzročile veliko škodo. Med prtljago nekega višjega sovjetskega poveljstva so Nemci našli veliko količnino zemljevidov severne in srednje Italije z navedbami in pojasnili v ruščini, kar dokazuje, da je bila Moskva pripravljena tudi za vojno proti Italiji in sicer preko Madžarske, Helsinki, 23. avg. s. Iz uradnih krogov se doznava, da so bila v petek sestreljena tri sovjetska letala. V četrtek sovražnik ni napadel Finske. Nekaj sovjetskih letal, ki so hotela preleteti Kotko, je bilo razpršenih, preden so desegla mesto. V dolnjem toku reke Vuoksi so bili v skupini Štirih sovjetskih bombnikov trije bombniki sestreljeni. Tudi v področju Suoajer-vija so bili uničeni trije lovci in en bombnik v teku letalskih spopadov, pri čemer Finci niso imeli izgub. V srednjem toku reke Vuoksi je protiletalska obramba tudi zbila eno sovražno letalo. Zapadna fronta Berlin, 23. avgusta s. V noči na 22. avgust je nemško letalstvo pri napadu na pomorske objekte v morjih Anglije vzhodno od Cromerja zadelo 3.000 tonski par-nik in ga hudo poškodovala Drugi parnik je bil zadet vzhodno od Great Yaxmouth. Bombardirane so bile tudi vojaške naprave na vzhodni angleški obali. 300 km severno od Faroerskih otokov je nemško izvidniško letalo 21. avgusta sestrelilo v dolgem letalskem dvoboju tuigleški hi-droavijon vrste Sunderland. V Rokavskem prelivu so nemške pomorske edinice z daljnosežnimi baterijami obstreljevale sovražne pomorske* edinice in jih*prisilile k umiku. AiTid bojevniki proti podpiranju Sovjetske Rusije New Vork, 23. avg-. s. Hearstovi listi objavljajo v uvodniku dnevno povelje ameriških društev bivših bojevnikov, v katerem se opozarja na zločinsko politiko Moskva in se ugotavlja, da so ameriški bojevniki proti kakršnikoli pomoči v korist komunistične Rusije, v njeni vojni proti Nemčiji ali proti kateremukoli drugemu narodu. Listi odobravajo popolnoma zadržanje va±-ne organizacije in poudarjajo, da skoraj ves narod drži z njimi in zahteva, naj vla- da postane pozorna na zadržanje bojevnikov. Odpor proti posojila SSSR Washington, 23. avgusta, s. Napoved posojila Sovjetski zvezi za nabavo vojnega materiala je vzbudila iznenađenje in ogorčenje zlasti v krogih mnogih senatorjev, ki so Izjavili, da gre za škandalozno posojilo, ki ne sme biti odobreno. Angleški nacrti s Turčijo Ankara, 23. avg. s. Močno, toda upravičeno ogorčenje, je vzbudil v Turčiji članek »Daily Expressa«, ki imenuje Turčijo prednjo stražo angleške strategije. Angleški dnevnik prikazuje strateško panoramo sveta in ravna s Turčijo kakor bi bila stražnica Anglije, »Daily Express« svetuje, naj se vojaško zasede Turčija ter opravičuje ta napad s tem, da je treba Nemčijo prehiteti. Monakovo, 23. avgusta a »Munchner Neueste Nachrichtenc poročajo iz Stock-holma s posebnim poudarkom o hitrem zaostren j u krize v Iranu zaradi naraščajočega pritiska Angležev in Rusov. Vse vesti, ki še prihajajo, potrjujejo, da oblasti docela zavedajo velike I kateci m Hudo poSfcodovaaa !ta križarka Montevideo, 23. a.0... d. V luki Monte-video se je včeraj po devetih mesecih prvič zopet pojavila britanska pomožna križarka >Carnavon Castlec. Pretekle mesece je bila ta angleška križarka, kakor se je sele sedaj zvedelo, v popravilu v dokih na Mai-vmih v skupini Falklandskih otokov. Re-parature so bile potrebne zaradi težkih poškodb, ki jih je britanska križarka utrpela lani jeseni v borbi z neko -emsko oklopno križarko. »Carnavon Castlec se je po bitki za kratek čas sicer pojavila v Monte videu, toda sele sedaj se je zvedelo, kako hudo je bila križarka tedaj poškodovana od zadetkov nemških ladijskih topov. Med posadko je bilo mnogo mornarjev ubitih in ranjenih. OhMrite naročnino! Veliki uspehi letalskih sil v Afriki Bombe na Hal Far, Tobruk in Famagosto — Tri vojne ladje in en parnik zadete — Manjša ladja potopljena Glavni stan Oboroženih sil je objavil 22. avgusta naslednje 444. vojno poročilo: Skupine naših lovskih letal so v nizkem poletu napadle letalsko oporišče Hal Far na Malti in so s strojnicami uspešno obstreljevale letala na letališču ter postojanke protiletalskega topništva. Nekaj sov ratnih letal se je vnelo, druga so bila hudo poškodovana. V severni Afriki so angleška letala znova napadla Bengazi, kjer pa ni bilo ne žrtev ne škode, fclno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Na raznih odsekih tobruške fronte delovanje našega topništva, ki je uspešno obstrelje*. lo zbirajoče se britanske čete in motorna vozila. Nemška letala so severnovzliedno od Si-di el Baranija napadla sovražno skupino ', ladij ter zadela dve lažji kri/arki. Inten- 1 zivno so pri ponovnih napadih bombardi- ' rala luko Tobruk, čete in zaloge raznih potrebščin v trdnjavi. V letalskih spopadih i so nemški lovci sestrelili eno letalo tipa Curtiss in dve letali tipa Hurricane. Na cirenaiškem odseku v Sahari so nacionalna izvidniška bojna letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne mehanizirane elemente. V vzhodni Afriki so angleška letala sistematsko izvajala akcije proti trdnjavi Gondar in drugim postojankam, a so povzročila le manjšo materialno škodo. Naši prednji oddelki so razpršili nasprotne skupine in jim prizadeli razne izgube. Nacionalna letala so bombardirala Famagosto na Cipru, pristaniške naprave in ladje. Zadeta so bila skladišča, en parnik in neka manjša ladja, ki se je potopila. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala napadla ladje angleške mornarice in torpedirala rušilec tipa »Kelth«. Opaženo je bilo, da se je ustavil bi mignil na stran. Bombe na Port Sard Berlin, 23. avgusta s. V noči na 21. avgust je bil Port Said ponovno napaden. Bojna letala so vrgla številne bombe velikega kalibra, ki so povzročile požare v pristanišču in v važnih vojaških objektih severno od mesta. Ofenzivna akcija na MaHo Operacijsko področje, 23. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na nekem izvidniškem poletu nad Malto so naši lovci opazili številne sovražne lovce in več motornih bombnikov na letališču Hal Far in v okolici njega. Zaradi tega je bilo odločeno, da se izvede ofenzivna akcija na Malto, zlasti pa na letalsko oporišče Hal Far. Akcija je bila izvedena ob zori s Številnimi lovci. Naši lovci so se dvignili v drznem poletu in so obstreljevali z nizke višine sovražno gnezdo ter zadevali sovražna letala na letališču in okoli njega. Več letal je bilo uničenih in poškodovanih na tleh, med njimi dva velika dvomotorna bombnika, ki sta zgorela. Protiletalska obramba, zlasti ona v bližini letališča, je divje reagirala, toda tudi ona je morala spoznati udarnost naših lovcev, ki so v potno zadeli dve postojanki strojnic. Sovražni lovci nad otokom, so se izognili borbi. Na naši strani ni bilo izgub. Vsa letala so se vrnila v redu na izhodno letališče. Zasedanje proračunske komisije Zbornice fašijev in korporacij Odobren je bil zakonski načrt o javnih delih v Ljubljanski in drugih pokrajinah Rim, 23. avg. s. Generalna proračunska komisija Zbornice fašijev in korporacij je imela svoje 72. zborovanje pod predsedstvom predsednika Acerba in ob navzočnosti drža\Tiih p od tajnikov za finance Lissie in za javna dela Callettia. Komisija je proučila zakonski načri glede izdatkov 500 milijonov lir za izredna javna dela v ljubljanski, reški, splitski, za-derski in kotorski pokrajini. Poročal je nacionalni svetnik Calza Bini in je obširno pojasnil koristi, ki bodo nastale z izvršitvijo številnih predvidenih del, zlasti onih za asanacijo bivališč in zboljšanja bolnišnic Od celotnih stroškov 500 milijonov lir je določenih 325 za gradnjo cest, higienskih naprav, asanacijo bivališč, javnih zgradb, ljudskih hiš, šol ter obmor- skih in vodnih del, 175 milijonov lir pa bo nakazanih avtonomnemu državnemu cestnemu podjetju kot izredni prispevek za ureditev in zboljšanje cest, ki bodo uvrščene v državno cestno omrežje. Državni podtajnik za javna dela Calleti je komisiji poročal o važnosti zakonskega načrta, ki ga je ministrstvo odobrilo. Komisija je nato odobrila nadaljnje zakonske načrte glede večjih prispevkov k proračunom raznih ministrstev in nekaterih avtonomnih podjetij, o katerih so poročali nacionalni svetniki Bolzon, Bruni, Giuseppe in Colombatti. Proučena in odobrena sta bila zakonska načrta glede pomoči občini Lac-co, Ameno na otoku Iscia in glede povečanja prispevka države nacionalnemu zavodu Fašistične kulture. Island ne soglaša z okupacijo in noče postati oporišče za vojno proti Nemčiji in Evropi K odan j, 23. avgusta, s. Poročajoč o poslabšanem položaju Islandije je predsednik danskega ministrskega sveta Stauning opozoril v poslanski zbornici, da zasedba Islandije po Angležih in Američanih izpostavlja otok nevarnosti vojne. Ponovil je obžalovanje danske vlade zaradi zasedbe in zatrdil, da Islandija pripada neločljivo severni Evropi ln ne drugemu kontinentu. Islandci niso pozabili na svoje pripadnl-štvo k evropskemu kontinentu in so že pokazali, da nočejo sodelovati z Anglo-saksonci in da se upirajo poskusu, da bi njih otok postal oporišče v vojni proti Nemčiji in Evropi. Pijemontska princesa počastila spomin planinskega vodnika Aosta, 23. avg. s. Pijemontska princesa je poslala šopek rož s savojskim trakom na grob planinskega vodnika Celestina Daynea, ki je nedavno umrL S tem dejanjem visoke dobrote je Pijemontska princesa hotela počastiti vse planinske vodnike, katerih velikodušno drznost pozna. Celestina Davne, ki je bil čuvaj koče Vittorio Emanuele, je princesa osebno poznala z izletov v Gran Paradi so in se je z njim večkrat pogovarjala. Princesa je poslala tudi družini Davne izraze sožalja. Zaupnica ženskega fašija v Ljubljani Rim, 23. avgusta s. Fašistična izkaznica, ki je bila priznana po smrti padlim v Afriki in Španiji, je bila priznana tudi padlim v sedanji vojni. — Tajnik Stranke je imenoval Fašistko Elizabeto Bonomo v Riveri za zaupnico Zveze borbenih Fašijev v Derni. — Faši&tka Ida Devechi je bila rmenovana za zaupnico ženskega Fašija v Ljubljani. Avstralski laburisti proti odhodu Menziesa v London Sanghaj, 23. avg. d. Kakor poročajo iz Camberre v Avstraliji, je avstralska laburistična stranka odklonila predlog1 vlade, naj bi ministrski predsednik Menzies odpotoval v London, da bi tamkaj prisostvoval sejam britanskega kabineta. Izseljevanje Japoncev s Filipinov Sanghaj, 23. avg. d. V Sanghajsko luko je danes priplula potniška ladja »Mare-chal Joffre«, ki je pripeljala 23 japonskih državljanov, evakuiranih s Filipinskega, otočja. Ladja je potrebovala do Sanghaja Pomanjkanje delovnih sil v angleški industriji New Tork, 3. avg. d. Dopisnik Usta »New York World TelegTamm«. Ravmond Clapper, poroča iz Glasgowa v Angliji, da vlada v Angliji silno pomanjkanje moške delovne sile v vseh industrijah ter da zaradi tega Anglija ne more proizvajati toliko, kolikor bi sicer lahko glede na kapaciteto svojih industrijskih obratov. Neki neimenovani angleški ndustrijec je dopisniku ameriškega lista izjavil, da Velika Britanija nima na razpolago dovolj ljudi, da bi mogla držati ravnotežje z gospodarsko silo kontinentalne Evrope. Zato obstoja v Angliji splošno naairanje, da predstavlja samo Industrija Zedlnjenih držav res pravo oporo Veliki Britaniji v njenih vojaških akcijah. Zaradi velikega pomanjkanja moške delovne sile je Anglija tik pred veliko premogovno krizo. Bati se je, da bo pomanjkanje premoga angleško vojno Industrijo se bolj prizadelo. V zadnjih dveh mesecih je bilo vpoklicanih na vojaško službovanje 85.000 bivših angleških rudarjev, deloma pa so bili ti ljudje zaposleni v industrijskih obratih, ki delajo za vojno in v katerih prejemajo višje plače. Vsa prizadevanja britanske vlade, da bi se zopet povrnili k rudniškemu delu, so ostala zaman. čangka jikovi zaščitni ukrepi ob Birmi Sanghaj, 23. avg. s. Iz verodostojnega vira se je izvedelo, da sta dve diviziji čungkinške vojske pod poveljstvom generala Fahueija na poti proti Birmi. Njuna naloga naj bi bila očistiti promet na cesti ls Birme v Cungking v sodelovanju z angleškimi silami, ki so razvrščene v Birmi. Pravijo, da bo cesta lz Birme v Cungking razdeljena v štiri dele. Dva bodo branil« Utaj**, dtm p* nnflimn I Stran 2 > SLO VENSKI NAROD«, Sobota, 23. avgusta 1941-XIX Štev. J tj? Novo lice Zaloške ceste tile bo že v pri Asfaltiranje te bodnjih dneh Ljubljana, 23. avg. I>olgotrajne goreče želje stanovalcev Zaloške ceste, Most ln Kodeljevega se naglo uresničujejo. Promet po dolgi Zaloški cesti je bil že prejšnja leta živahen, številna motorna vozila so švigala gori in doli po cestišču polnem kotanj, ki je bilo ob deževnem vremenu blatno in polno luž, ob suhem vremenu pa so se dvigali s ceste gosti oblaki prahu, ki so okuževali vso okolico. Prah na Zaloški cesti je bil še posebno nadležen in odveč, kajti pomisliti moramo, da so ob njej bolnišnice in sanatoriji. Takoj v začetku ima svoja poslopja in vrtove splošna bolnica, malo dalje je na levi strani £lajmerjev dom, še par korakov naprej Leonišče in končno pred železniškim prelazom vojna bolnica s številnimi paviljoni in obširnimi vrtovi, že zaradi tega je bila temeljita ureditev te važne ljubljanske ceste nujno potrebna. Nova doba v zgodovini Zaloške ceste se je pričela s podaljškom obstoječe tramvajske proge od vojne bolnice čez železniški prelaz skozi Moste do cerkve Karmeličank. Takrat je na Zaloški cesti oživelo in začela so se številna pripravljalna, med seboj tesno povezana in vsa enako važna dela. Najprej je bila podaljšana dvotirna proga do šlajmerjevega doma in postavljena nova avtomatična kretnica. Tramvajska proga je dobila v vsej dolžini do železniškega prelaza trdno podlago in je bila tlakovana z granitnimi kockami. Na ta način pa so obenem tlakovali vso širino cestišča na odseku izogibališča pred vojno bolnico. Tem delom so sledila kanalizacijska dela. Kanalizacija je bila izpeljana od Hrvatskega trga do trgovine Sušnik pri stari tramvajski remizi. Potem so tlakovali cestišče in sicer na način kakršen je potreben za asfaltiranje. Tem delom pa so bila končno priključena dela okrog hodnikov za pešce. Obenem je bila določena dokončna širina cestišča. Levi hodnik je bil v vsej.svoji dolžini, od Hrvatskega trga do konca vojne bolnice obdan z granitnimi robniki in asfaltiran. Na številnih mestih so ga morali dvigniti in urediti, da je zdaj raven ko ogledalo. Desni pločnik je bil tudi obrobljen z granitnimi robniki in urejen, ni pa bil še asfaltiran, ker je desna stran Zaloške ceste od Higienskega zavoda dalje še večji del nezazidana. Zaenkrat je posut z drobnim gruščem. Ob pločnikih, na vsaki strani, so obcestni kanali, izdelani iz granitnih kock in zabetonirani. Tako grajeni obcestni kanali so se izkazali kot zelo trpežni in trajni. Asfaltiranje samo zelo hitro napreduje. Kakor že povedano, je bila podloga za asfaltiranje napravljena že prej, vendar so jo znatno povečani promet in hudi nalivi na več mestih poškodovali, da je bila potrebna obnove. Največ okvar je bilo na desni strani ceste. Zato so šla dela na levi strani znatno hitreje od rok Leva stran cestišča je že v vsej dolžini asfaltirana. Obenem so asfaltirali tudi ustnika Cegnarje-ve ulice in filajmerjeve ceste ob malem parku. Desna stran ceste pa je asfaltirana od Hrvatskega trga do splošne bolnice. Pred bolnico samo pa so dela pravkar v teku. Asfaltiran bo tudi širši prostor pred bolnico, med njim in cestiščem pa je speljan jarek iz granitnih z betonom zalitih kock, ki služi s svojo od asfalta znatno svetlejšo barvo tudi za mejo kod smejo voziti vozila. Zaloška cesta bo asfaltirana na zelo dober način z asfaltom tipa šelmak. Tako asfaltirani sta v Ljubljani samo še Verdijeva (prej Gajeva) ulica in Ilirska cesta. Delo samo je zelo zanimivo. Asfalt tipa Selmak proizvaja neka tovarna in ga delavci kar v enakomernih plasteh razširijo po betonski podlagi in sicer tri plasti. Najnižja plast je sestavljena iz debelejšega ostrega gramoza pomešanega z asfaltom, druga plast z nekoliko finejšim, vrhnja pa z najfinejšim asfaltiranim gramozom. Vse tri plasti skupaj so debele okrog 5 cm. Gramoz mora biti zelo čist in oster, ne sme vsebovati prahu. Prav tako mora biti čista podloga. Očiščevalna dela slednje so pravkar v teku od bolnice dalje na vsej dolžini. Oben m popravljajo nastale okvare. Cim so položene vsa tri plasti asfalta tipa Selmak na betonsko podlago, jih delavci spla-nirajo, nakar nastopi težki parni valjar, ki komaj asfaltirano cestišče temeljito utrdi in ugladi. da je gladko ko zrcalo. Desna stran cestišča Zaloške ceste je znatno širša od leve. kljub temu pa bodo dela, če bo vre le suho — v deževnem vremenu se asfaltiranje ne prime — že v nekaj dneh dokončana, nakar bo cesta ponovno izročena prometu. Neasfaltirano bo ostalo le cestišče od trgovine Sušnik do tramvajskega Izoglbali-šča. To pa zato, ker na tem odseku še ni bila izvedena kanalizacija. Preostali, neasfaltirani kos ceste bodo verjetno tlakovali z granitnimi kockami. Povsem razumljivo, da ne bo ostalo samo pri urejevanju Zaloške ceste tostran železniškega prelaza. Tudi na drugi strani, skozi Moste, bo cesta v doglednem času popolnoma urejena. Z asfaltiranjem Zaloške ceste je dobila Ljubljana novo moderno prometno žilo iz svojega središča proti periferiji. Obenem pa pomeni dokončna ureditev Zaloške ceste nekakšen uvod v nova velika cestna dela v Ljubljani. Stroga kontrola cen v Beogradu Poseben oddelek pri policijskem ravnateljstvu Znatno znižanje najemnin s 1. septembrom Beograd. 23. avgusta. Srbska civilna uprava posveča veliko pozornost cenam in kontroli nad njimi.. Pri tem pa sodelujejo tudi nemške okupacijske oblasti. V splošnem ne smejo biti cene višje od onih pred 5. aprilom 1941. Toda tudi v Beogradu je tako. da ni mogoče nadzirati cen prav povsod in takjo strogo, da bi bilo izključeno vsako navijanje. Posebno za predmete, po katerih je veliko povpraševanje, kakor za toaletno milo ali volno, ni mogoče doseči stalnih cen. ki bi ustrezale zadevnim predpisom. Ljudje pač ponujajo več, na drugi strani pa tudi trgovci radi prodajo dražje svoje blago. Da se prepreči vsako navijanje cen, je bil ustanovljen pri policijskem ravnateljstvu poseben oddelek, v katerem je zaposlenih 60 uslužbencev in njihova edina naloga je nadzorstvo nad cenami. Ti uslužbenci hodijo stalno nadzirat vse trgovine, posebno one z živili. Policijski ravnatelj je dobil navodila, naj najstrože nastopa proti navijalcem cen ter jih kaznuje ne samo z denarno globo, temveč tudi z zaporom. V težjih primerih se kaznujejo navijalci cen tudi s prisilnim delom. Zaposlijo jih zlasti pri cestnih in melioracijskih delih, njihova imena se pa objavijo v dnevnem tisku. Ker je že skrajni čas, piše »Donau-zeitung«. da oblasti glede nadzorstva nad cenami energično nastopijo, se poziva prebivalstvo k sodelovanju. Kdorkoli se čuM prizadetega, se lahko obrne na bližnjo policijsko stražnico in sporoči, kaj je ugotovil. Take izjave se protokolirajo ln trgovec, ki je kršil predpise o cenah, se kaznuje. Kupcu, ki ga je ovadil, pa mora trgovec vrniti razliko med zvišano in normalno ceno. Na drugi strani pa apelirajo oblasti tudi na disciplino kupujočega občinstva, da ne bo samo dražje plačevalo blaga, ki ga je malo v prometu. Pogosto si kupci sami škodujejo, ker ne gledajo na cene tam, kjer gre za blago, ki ga utegne kmalu zmanjkati. Prizadeti pri tem so pa ljudje, ki nimajo denarja, da bi mogli kupovati blago po visokih cenah. Med nje spadajo v prvi vrsti delavci, kajti njihovi dohodki niso v nobenem razmerju s cenami mnogih vsakdanjih potrebščin. S 1. septembrom bodo v Beogradu znatno znižane najemnine. Zato je upravičena tudi zahteva, da se znižajo cene živilom in vsakdanjim potrebščinam na raven pred 5. aprilom Naredba o znižanju najemnin določa: V poslopjih, ki so bila uporabljiva do konca leta 1921., se mora znižati mesečna najemnina do 1500 din za 15^. najemnina za stanovanja, ki znaša 1501 do 2200 din pa za 10 %. V hišah, ki so bile uporabne v času od leta 1929. do 1. septembra 1939. znaša znižanje mesečne najemnine do 1500 din 20 cf, za stanovanja z najemnino 1501 do 2200 din pa 10 V hišah, ki so bile uporabne od 1. septembra 1939 do 5. aprila 1941, se zniža najemnina do 1500 din za 25 %, pri stanovanjih z mesečno najemnino od 1501 do 2200 din pa za 20 Najemnine za sobe se znižajo v enaki izmeri kakor najemnine za stanovanja, v katerih je dotična soba. Naredba obsega mnogo izjemnih določb ln omejitev, ki delajo njen pomen problematičen in ki so dale povod za mnoge proteste in pritožbe, če ne tudi za spore. Tako so med drugim izvzete najemnine nad 20O0 din. Na drugi strani pa naredba ne upošteva najemnikovih dohodkov in njegovih premoženjskih razmer, pa tudi ne najemodajalčevih dohodkov, odnosno rentabilnosti hiše. Za ureditev po tej naredbi nastalih vprašanj bo potreben precej velik upravni aparat. Oblast se je menda sama tega zavedala, kajti po 5 9 naredbe je rečeno, da je pristojen za vse spore Ko-misarijat za reguliranje cen v Beogradu. Hrvatski letalci v Nemč ji Zagreb, 22. avgusta ^Novi listi priobčuje pismo nekega hrvatskega vojaka iz Nemčije, ki opisuje vtise proti Sovjetski Rusiji borečih se hrvatskih letalcev. Izredno živahna angleška in židovska propaganda v bivši Jugoslaviji, piše 3>Novi list-t, je imela za posleiico, da so imeli mnogi hrvatski vojaki čisto napačne pojme o dejanskem notranjem položaju v Nemčiji. Ze dva dni se vozijo hrvatski letalci po Nemčiji, ne da bi mogli kakorkoli ugotoviti oslabitev v zadržanju prebivalstva. Ce bi ne bilo v Nemčiji ujetih Angležev, Francozov in Srbov, ki opravljajo deloma v civilnih oblekah poljska dela, hi sploh ne bilo nobenih zunanjih znakov za to, da sta Nemčija in nemški narod že dve leti v težki vojni. Potujoč po mestih in po deželi so se lahko hrvatski letalci na lastne oči prepričali, da je notranja fronta v Nemčiji prav tako trdna, kakor ona zunaj na bojišču. Nikjer ni nobenega nezadovoljstva in godrnjanja, žrtev se prenaša prostovoljno. No-malodušja in nikjer ni nobenih dvo- mov. Zaleije pozna svojega Fuhrerja in njegove vojake in vidi v nemški vojski trdno jamstvo za srečno bodočnost. ŠAH — Mednarodni šahovski turnir v Argentini. V poletju pred izbruhom sedanje vojne so romale v Argentino številne državne šahovske reprezentance na turnir, ki so ga prirejali Argentinci v Buenos Airesih. V Južni Ameriki je bilo tedaj zbrano skoro vse, kar trenutno v šahu nekaj pomeni. Ko pa je sredi turnirja Izbruhnila vojna, je mnogo šahistov odpotovalo nazaj v Evropo; veliko jih je pa ostalo kar v Argentini, kjer čakajo na konec evropske vojne. Našli so zaposlitev v različnih poklicih* v trgovini, uradih, kot šahovski učitelji, prirejajo simultanke, propagandne šahovske turneje, zdaj pa so odigrali celo večji mednarodni turnir, ki bo zaradi vojnih razmer v zgodovini šaha nedvomno zapisan kot letošnji najpomembnejši. Na turnirju, ki se je vrifl v Mar del Plata, je sodelovalo 14 evropskih mojstrov in štirje domačini, ki so med to šahovsko elito imeli težavno stališče, pa so se še dovolj ugodno odrezali. Turnir je prinesel sijajen uspeh aved- šahovskemu mojstru Stahlbergu. ki od 17 Igranih partij nI niti ene izgubil, m ki je nabral 13 točk. Drugi je bil znani poljski šahist Najdorf z 12'2 točke. Tretje, četrto in peto mesto si delijo Poljak Fryd-man in Nemca Eliskases in Engels za 11 točkami. Eliskases je bil poleg Stahlberga edini, ki nI izgubil nobene partije. Na šesto, sedmo in osmo mesto so se z 9'3 točke plasirali Letonec Feigin, Palestinec Czernak in Argentine« Gurmard, Nadaljnja mesta so zasedli: 9. Jul. Bolbochan (Argentina) 9 točk, 10., 11. in 12. Sulik (Poljska), Michel (Nemčija) in Vinuesa (Argentina) po 8 točk, 13. Jac Bolbochan (Argentina) 7%, 14. Raud (Estonska) 6^, 15. Hiescu (Romunija) 6, 16. Luckis (Litva) 5%, 17. Wins (Palestina) 4% ln 18. gdč. Graf (Nemčija) 2U. Zvahna sobota n? živilskem trgu Obrok mesa na osebo 18 dkg — Uvoženi krompir je predrag Ljubljana, 23. avg. Tržni dan na današnjem živilskem trgu je pritegnil na stojnice prav velike količine zelenjave in sočivja vsake vrste. Kljub temu pa na prostranem trgu ni gneče in tistega živahnega vrvenja, kakor smo ga bili vajeni včasih. Prodajalke kakor kupo-valke se lepo vrstijo od najzgodnejših jutranjih ur vse tja do poldneva. Vsako blago, ki ga zelenjadarica pripelje na trg. je brž razprodano, prodajalka hitro pospravi in odide, na njeno mesto pa se čez čas postavi druga. Sedaj je glavna sezona skoro za večino sadežev, k' jih pridelamo enkrat v letu: to se pozna tudi pri dovozu zelenjave in sočivja, ki je skoro vse z malimi izjemami lepo kvalitetno blago, pa tudi pri konkurenci, ki pride do izraza med domačim in uvoženim sočivjem. še vedno je maio domačega sadja, gob. čebule, česna. Danes je neka nabiralka prinesla še majhno košarico borovnic in jih razprodala v nekaj minutah po 3 lire. Ker je mesni dan, so bile odprte tudi mesarske stojnice. Obrok, ki je bil danes dodeljen na posamezno osebo, znaša IS dekagramov. Meso je prav lepo in se je prvi dogon živine preteklo sredo po kakovosti obnesel. Prignanih je bilo tedaj 124 glav živine, ki so jo pokupili ljubljanski mesarji pod kontrolo Prevoda. Razen racioniranega govejega mesa je bilo naprodaj tudi nekaj morskih rib. Prodajali so jih po 12 lir kilogram. Trg so obiskali danes v večjem številu tudi prodajalci suhe robe, rastlinskega semenja in cvetja. Kupčija pa ni bogve kako cvetela, čeprav imajo n. pr. za cvetje naše gospodinje še veliko smisla. Cene so na trgu maksimirane po ceniku od preteklega ponedeljka. Tržno nadzor-stvo^je na tablah, kjer so razobešeni ceniki, prevedlo maksimirane cene v »prezzi fissi kar je nekaj povsem drugega, namreč stalne cene. Vendar je tudi ta prevod pravilen glede na stvarno stanje. Saj nihče ne prodaja pod cenami, ki so najvišje dopustne. Prodaja s? zelenjava po naslednjih cenah: domači krompir 1.10 L, koleraba 1 L. rdeča pesa 1.20 L. nizki stročji fižol 1 L, visoki stročji fižol 2.50 L, novi luščeni fižol 3 L, rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, zeljnate gln-ve na drobno 0 80 L, ohrovt 1 L. glavnata solata 2.50 L, kumare 1.20 L, za vlaganje 3 L. oziroma 8 L, jedilne buče 0.50 L, čebula 1 L, šalota 2 L, češenj 2.50 L, luščeni grah 3.50 L za liter, grah v stročju 2.50 L. špinača 1.50 do 2.50 L. kislo zelje 3 L, kisla repa 1.50 L. domači paradižniki 3 L. Gobe stanejo lisičke 0.60 L. majhni jurč-ki za vlaganje 10 L, večji razviti pa 6 L. Na sadnem trgu veljajo maline za vku-havanjr 3.50 L. domača jabolka prvovrstna 4 L. drugovrstna 3 L in ona za vkuhava-nje 1.50 L. Domače rumene slive so po 3 L in domači ringlo prav tako po isti ceni. Priznane Nemcev v Bački Zagreb, 22. avg. Novi veliki župan Bačke dr. Leo Deak je ob prevzemu svojih poslov v svojem govoru naglašal, da so pravice narodnih manjšin povsem urejene z zakoni in meddržavnimi pogodbami. Nemci v južni Madžarski, ki so živeli med srbsko okupacijo skupaj z Madžari, so izšli iz tega ojekleneli. Pri njih je ojeklenelost še občutnejša kakor pri Madžarih, kajti nemško jeklo je trše. Veliki župan je zahteval od narodnih manjšin lojalnost. Uradniki pa morajo delati tako, da bo izpadla primerjava s prejšnjo in sedanjo upravo v korist Madžarov. Novosadski »Deutsches Volksblatt« opozarja na to, da je bila od vkorakanja hon-veda v govoru velikega župana prvič v ofi-cielni izjavi nagovorjena nemška narodna skupina kot strnjena narodna osebnost. To dejstvo in priznaje nemške narodne skupine kot narodno - socialistične narodne skupnosti bo doprineslo k medsebojnemu razumevanju in tesnemu sodelovanju. 1090 in SOD dinarski bankovci na Hrvatskem neveljavni Zagreb, 22. avg. Carinski oddelek državnega zaklada, kakor se imenuje hrvatsko finančno ministrstvo uradno, opozarja, da je uvoz 1.000 in 500 dinarskih bankovcev na Hrvatsko prepovedan, ker so ti bankovci izgubili na ozemlju hrvatske država svojo veljavo. Carinski organi vzamejo 1.000 in 500 dinarske bankovce potnikom in jih izroče Hrvatski državni banki, da jih uniči. V potniškem prometu je dovoljeno jemati seboj hrvatskega denarja do največ 500 kun v kunskih bankovcih ali manjših dinarskih bankovcih. Vsi zneski preko te najvišje meje se potnikom vzamejo in pošljejo Hrvatski državni banki, kjer se vpišejo kot vezana vloga v korist dotičnemu potniku. Poleg tega se pa uvede proti takemu potniku kazensko postopanje zaradi kršitve deviznih predpisov. Do nadaljnjega veljajo kot zakonito plačilno sredstvo na Hrvatskem še 100, 50, 20 in 10 dinarski bankovci. Med 100 dinarskimi bankovci so pa veljavni samo še tisti, ki njihove serije niso bile vzete iz prometa. I Športni pregled Američani izstopili iz FIS-e Ameriška smučarska zveza je javita namestniku predsednika FISe grofu Hamil-tonu, da izstopa iz članstva mednarodne smučarske organizacije. Za svojo odločitev ni navedla nobene irtemoljitve. Nemški smučarski krogi, ki imajo sedaj v F IS i odločujoč vpliv, da zaradi tega koraka Američanov mednarodna smučarska organizacija ne bo utrpela pomembne škode. To svoje naziranje utemeljujejo s tem, češ da Američani na mednarodnih smučarskih tekmovanjih doslej niso dosegli niti ene zmage. Mednarodni nogomet V jesenski sezoni bo mednarodni nogomet, če bodo dovolile prilike, zabelcž:! precejšnje število meddržavnih tekem. Nekaj smo jih pred dnevi že objavili. Med Madžarsko in Švico je prišlo sedaj do dokončnega sporazuma, da bosta 16. novembra odigrali ▼ Cunhu tekmo svojih najboljših moštev. Sredi z me bodo Švicarji »li v Španijo m tam 28. decembra nastopili proti domačinom. V teku so pogajanj*, da bi se uresničili istočasno tudi mednarodni nogometni reprezentančni tekmi • Francijo in Portugalsko. Zaradi vojnih naporov pa je morala Finska odpovedati mednarodno tekmo s Švedsko, ki bi marala biti ta mesec. Ce bo mogoče, jo bodo igrali prihodnjo leto. V neka] vrstah V Nemčiji so nogometni klubi, ki spadajo v arlpsko območje igral*, med seboj pokal. Sodelovat* so znana moštva z Dunaja, Regensburga, Nurnberga, Miinchena. Augsburga in Fiir-tha. Vseh pet prvih mest med desetorico sodelujočih so zasedli dunajski klubi, ki so tako pokazali veliko superiornost nad enimi iz Bavarske. — Švedi se pripravljajo na zimski sport. Švedska smučarska zveza je že določila datume za svoja državna prvenstva. 22. februarja bode tekmovali v smuku in slalomu, 28. do 8. marca pa v teku. skokih in kombinaciji. 0 m Dober atlet, brez posla in zaslužka, Li prijel za vsako delo. Kdor bi ga mogel zaposliti — v trgovini ali podobnem — naj se blagovoli obrniti za informacije na športnega urednika. Iz Trebnjega — Tečaj italijanščine, ki ga vodi gos p. Ludvik Kocjančič, se bo vršil ob ponedeljkih, sredah in petkih v gostilni »Grmov* šek« vsakokrat z začetkom ob pol osmih zvečer. — Prijavite pšenico. Vsi kmetovalci se opozarjajo, da je treba letošnji pridelek pšenice, soržice in rži prijaviti na posebnem obrazcu pri občini. Rok do 30. t. m. — Popravila občinskih potov. Občina Trebnje je pričela s popravili zanemarjenih občinskih potov. K tem delom so bili pritegnjeni kmetovalci, ki pota uporabljajo in ki jim je bilo odmerjeno popravilo onih najvažnejših prometnih občinskih zvez, ki po svojem značaju spadajo med občinske ceste. Tako se je pričelo s popravilom pota Rodine—Poltar—Gradišče in Dobrava—Rihpovec. Navedeni poti sta razdeljeni in so posamezni kmetovalci že pričeli s popravili njim odmerjenih delov. Mnogo gospodarjev pa je še, ki k delom, kljub javnemu pozivu občine še niso pristopili k delu in menda mislijo, da bo to delo namesto njih opravil kdo drugi. Te občina opozarja, da morajo delo pričeti in dokončati v 14 dneh, ker bo po tem roku občina proti neposlušnim postopala z vso strogostjo. Iz Spodnje štajerske — Nesreča v Savinjskih Alpah. Uslužbenec svinčenih rudnikov v Mežici Ivan Kos se je napotil v Savinjske Alpe. Na sneži-šču Skute mu je pa spodrsnilo in padel je 50 m globoko, kjer je obležal težko poškodovan. Dva tovariša sta mu nudila prvo pomoč. Iz Celja so poslali rešilno ekspedicijo, ki je spravila Kosa v bolnico. _ Dobro založen živilski trg v Mariboru. Mariborski živilski trg je zadnje čase zelo dobro založen. Posebno mnogo je na prodaj sočivja. Tudi zgodnjega krompirja je že dovolj na razpolago. _ Jutranja svečanost mladine v Celju. Celjska organizacija nemške mladine v štajerskem Heimatbundu je priredila te dni jutranjo svečanost, ki ji je prisostvovalo tudi celjsko prebivalstvo. To je bila prva taka prireditev v Celju. Radio Ljubljana Nedelja, 24. avgusta 1941 - XIX. 8. Napoved časa — poročila v slovenščini 9.15: poročila v italijanščini, 8.30: koncert organista Alberta Gallina, 11: peta maša iz bazilike Sv. Annuziate v Firenci, 12: čitanje in razlaga evangelija v italijanščini (p. Eusebio Zappatereni), 12.15: čitanje in razlaga evangelija v slovenščini, 12.45: simfonična glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petraria, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca: orkestralna glasba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: Anton Lap: priprava povrtnine za zimo; kmetijsko predavanje v slovenščini, 17.35: koncert violinista Cenda fiedlbauerja, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operna glasba, 20: napoved časa, poročile, v italijanščini, 20.20: komentarji iz dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: koncert Ljubljanskega komornega tria: klavir Marijan Lipovšek, violina Albert Dermelj, violončelo Cenda fleldbauer, 21: slovensko predavanje, 21.10: Mali orkester pod vodstvom mojstra Zene, 23.10: radijski oricester pod ga Marija Sijanca: operetna glasba ob delovanju solistov komornega zbora, 22.45: poročila v slovenščini. f£e£e\niea KOLEDAR Danes: Sobota, 23. avgusta: Filip. Jutri: Nedelja, 24. avgusta: Jernej. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Huzarjeva ljubezen. Kino Sloga: Morska zvezda. Kino Union: Zenobia. Kino Moste: Resignaclja in umirajoče pleme. Razstava. Gaspari-Dremelj-Snierdu v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 12. In od 16. do 19. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. in Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. cestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do S. zjutraj mestni višji zdravnik dovršili najmanj IV. razred h rez kake sflabe ocene. Otvoritvena služba bo-žja bo 22. septembra in redni pouk se bo pričel 23. septembra — Ravnateljstvo klasične gimnazije naznanja: 1. Sprejemni izpiti bodo dne 29. VIII. ob 10. v VI. a razredu v II. nad?tr. I. moške gimn. v Vegovi ulici; 2. popravni izpiti dne 29. in 30. VIII. po razporedu, ki visi v veži na klasični gimnaziji; 3. vpisovanje bo a) za prvi razred dne 1. IX, od 8. do 12. in od 15. dalje v ravnateljevi pisarni na klasični gimnaziji; b) za dijake s tujih zavodov dne 2, IX. kot pod a); za zamudnike dne 3. IX. kot pod a); 4. za vse lanske dijake lastnega zavoda dne 2. IX. od 15. do 13. na I. moški gimnaziji v II nadstropju, in sicer za II. a v II. d, za II. b v V. d, za II. c v IV. d v I. nadstropju, za vse druge razrede v dotičnih razredih, ki so zaznamovani z deščicami nad vrati. — K vpisu mora prinesti vsakdo lansko spričevalo (prvošolci dokaz o narejenem sprejemnem izpitu), prijavo, kolkovano s kolkom za 19 lir (golice pri šolskem slugu v avli) ter potrdilo o davkih, ki ne sme biti starejše od enega leta. Prvošolci novinri in učenci s tujih zavodov naj prinovo še rojstni list, oni peto in sedmošolci. ki ob vpisu prekoračijo starostno mejo 17 in 13 let, pa še odlok Vis. Kom. o spregledu starosti. Ob vpisu mora plačati vsakdo 15.20 lir za zdravstveni fond, dij. knjižnico in učila ter šolnino po lestvici. k> visi v I. moške in v veži klas. gimnazije. Začetna sv. maša bo dne 22. IX. ob 8. v frančiškanski cerkvi, dne 23. IX. bo redni pouk. Učenci slovenskih staršev, prihajajoči s šol bivše jugoslovanske države, ki po aprilu niso mogli več obiskovati šole in tudi niso prejeli letnega spričevala, temveč imajo le ocene iz prve redovalne seje II. tečaja, se morejo vpisati v neposredni višji razred, če so dobili v tej seji samo pozitivne ocene (dobro ali več). Kdor je pri omenjeni konferenci dobil v nekaterih predmetih slabo oceno, more delati popravni izpit iz teh predmetov. Učenci, ki ne nameravajo nadaljevati šolanja na istovrstnih šolah, in tisti, ki ne morajo dokazati ocen iz drugega tečaja, morejo delati razredni izpit čez dotične razrede med 10. in 20. septembrom. Učenci IV. in VIII. razreda morejo delati tečajni izpit, če dokažejo pozitivne ocene iz drugega tečaja (prve konference), ali opravijo popravni izpit iz onih predmetov, v katerih so dobili slabo oceno, ali pa opravijo razredni izpit, če nimajo ocen iz prve konference II. polletja. Učenci, ki so nameravali v juni u delati privatni izpit na šolah izven Ljubljanske pokrajine, a ga niso mogli delati zaradi višje sile, morejo po dovoljenju Visokega Komisariata delati privatne izpite v septembru. Prošnje za vse te izpite je treba kolkovati s kolkom za 3.80 lir in vležiti čim prej pri ravnateljstvu, oziroma pri Visokem komisariatu do 3. septembra. — Ravnateljstvo. — šola Glasbene Matice Ijnbljanske, ki deluje od leta 1882. dalje in je naš najstarejši glasbenovzgojni zavod, na katerom so se šolali skoro vsi naši priznani glasbeniki, bo sprejemala gojence za novo šolsko leto 1941/42 od U do 4. septembra 1941 v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7 dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. Na šoli se poučujejo solopetje, klavir, violina in vsi ostali orkestrski instrumenti, dalje mladinsko petje, glasbena teorija, harmonija in orgle, šolanje je razdeljeno na štiri stopnje, in sicer na pripravnico (dva letnika), nižjo šolo (štirje letniki), srednjo Šolo (dva letnika) ln višjo šolo fdva letnika). Po dovršeni nižji šoli Glasbene Matice je mogoč prestop v Državno srednjo glasbeno Šolo. Učna tvarina se ravna po tvarini državnih glasbenih šol. Vse ostale podrobnosti so na!jfte v veži zavoda. Začetek rednega pouka bo 5. septembra 1941. Samo rsbijens pnevmatike Ljubljana, 23. avgusta Obveščajo se vsi prizadeti, ki so prosili za dodelitev pnevmatik, da jim bo rekvi-zicijska komisija dodeljevala zgolj rabljene pnevmatike, ki so še v dobrem stanju, ne pa novih tovarniških izdelkov. Kdor bo dodeljene pnevmatike prejel, bo moral brezplačno oddati prav toliko starih pnevmatik. Zaradi tega ni vredno zahtevati dode-I litve pnevmatik, če so one, ki jih prizadeti že poseduje, še za rabo. ftter. 1Q3 > DNEVNE VESTI — Ravnatelj javnega zdravstva na studijskem potovanju v Nemčiji. Ravnatelj javnega zdravstva v Italiji prof. Petraniani je odpotoval iz Berlina preko Prage in T>unaja v Rim. Med svojim bivanjem v nemškem glavnem mestu je proučil organizacijo javnega zdravstva v Berlinu in dobil posebna obvestila o zdravstveni službi nemške vojske. Na kolodvoru Anhalt so odličnega gosta pozdravili podtajnik dr. Ponti m druge italijanske in nemške osebnosti — Izlet v Suho Krajino. L. 1908 do 1909 nas je vodil pok. inž. Endhher na izlet s postaje Dobrepol;e na Rašico do rojstnega doma Primoža Trubarja. Dobro se se spominjam senčnate poti tik pod cerkvico sv. Ahaca. Vračali smo se čez Turčak. kjer Sam je pokazal na gradu zanimivosti pesnik Medved, ki je tam župnikoval. Tokrat je šla naša pot po Suhi Krajini. Najprvo od postaje Dobrepolje čez Zdensko vas, ki spominja na slovenska sela, ker so hiše na vsako stran ceste po dolžini notri pomaknjene. Prijazna ženica nam je smeje pokazala bližnjico do zanmive vasi Kočevje. Za selom se v z pen a teman gozd. Dopol-<»ansko solnce je lilo zlate žarke, ki so prestrezali dim, ki se je dvigal iz streh, znamenje, da so gospodinje že zakurile za kosilo. Prečkali smo košenieo in prišli na cesto, ki nas je pripeljala v dolino zelenico in prišli na cesto, ki nas je pripeljala v dolino zelene Krke. Zagledali smo pod seboj cerkev v Vidnm. prišedši od nasprotne strani kot navadno s Polževega. Rabili smo 1! ure. Po kratkem odmoru na Krki smo nadaljevali pot čez Muljavo, rojstno vas Jurčičevo. Na levi nas je spremlja! vso pot Sv. Duh nad Polževim tja do Stične, kjer smo bili deležni dobre kapljice in pričakali >dolenjca«. — D. — Beograd je dobil prehranjevalni urad. V Beogradu so ustanovili ravnateljstvo za preskrbo prebivalstva z živili in krmo. Beograjski prehranjevalni urad se imenuje kratko >Diris€. To je avtonomno trgovsko podjetje mestne občine in je pooblaščeno ustanavljati oinosno sodelovati pri tvrdkah, ki služijo preskrbi Beograda. — Prehranjevalni odbori po vsej Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je izšla naredba o ustanovitvi prehranjevalnih uradov odnosno odborov v vseh mestnih in podeželskih občinah, da bo tako poskrbljeno za prehrano prebivalstva. Prehranjevalni odbori morajo biti ustanovljeni v 10 dneh. — Omejitev v prevažanju žita v Srbiji. Okupacijske oblasti v Srbiji so prepovedale prevažate brez posebnega dovoljenja centrale za žito pšenico, koruzo, ječmen, rž in moko bodisi po železnici, bodisi z ladjami odnosno s tovornimi avtomobili. — Delavska naselbina v Sarajevu. Jutri bo položen v Sarajevu temeljni kamen delavske naselbine, kakršne že imajo v Zagrebu. Varaždinu, Karlovcu in Sisku. V zvezi s tem poročajo iz Sarajeva še, da je prometno ministrstvo sklenilo obnoviti poslopje sarajevske poštne direkcije, ki je bilo med bombardiranjem mesta hudo prizadeto. Stroški bodo znašali okrog 1,400.000 kun. — Žrtev komunističnega atentata. Iz Beograda poročajo, da je padel kot žrtev komunista nega atentata vodja električne centrale v Obrcrovcu Pankas. Orožniški stanici v Obrenovcu je prinesel službeni ukaz in na povratku so ga ustavili trije komunisti. S samokresi v rokah so zahte-v... naj M :*:rira. Pankas je pa potegnil iz žepa samokres in ustrelil na napadalce. Enega je ubil. Sam je bil v spopadu smrtno ranjen in je kmalu umrl. - Zaščitil narodnih dobrin v Srbiji. Zveza srbskih kmetijskih zbornic je objavila naslednjo izjavo: Povodom proglasa zastopnikov javnega življenja na srbski na-roi se Zveza srbskih kmetijskih zbornic pridružuje ožigosanju nesmiselnih in vse mu narodu škodljivih poskusov, ki gredo za tem, da se zanese z nasilnimi sredstvi med ljudstvo zmeda in nemir. V prepričanju, da po tej poti ni mogoče doseči nobenih konsUiih ciljev, temveč da se tak d samo poslabša položaj, v katerem se nahajata dežela in narod, poziva Zveza kmetijskih zbornic pripadnike kmečkega stanu se ne puste zapeljati k sodelovanju pri kateri koli podobnih akcij, temveč naj pomagajo preprečevati in pobijati jih in naj se posvete konstruktvinemu delu ter zaščiti narodnih dobrin, ohranitvi reda in miru in pospeševanju naše gospodarske obnove. — Novo založništvo v Beogradu. V Beogradu je bila ustanovljena s polno vplačanim delniškim kapitalom 500.000 din založniška in razpečevalna d. d. jugovzhod. Namen nove delniške družbe, ki ima poleg delniškega kapitala na razpolago še bogata sredstva, je izdajanje knjig in listov, kakor tudi razpečevanje knjig, not in umetnin. Družba se bo lahko pečala tu li z raz-pečavanjem učnih pripomočkov, kemikalij In pisarniških potrebščin, pridobivala podobna podjetja m sodelovala pri nj:h. No/o podjetje prevzame najbrž del aktiv v likvidaciji nahajajočega se podjetja Geza Kon d. d. in bo polagalo zlasti veliko važnost na srbsko literaturo. Za poslovodjo je bil imenovan bivši vodja Balkanskega instituta Ratko Parešanin. — Japonski novinarji v Sarajevu. Poročali smo že o prihodu skupine japonskih novinarjev v Zagreb, kjer so se mudili več dni. Iz Zagreba so se odpeljali v Sarajevo, kjer jim je bil prav tako prirejen prisrčen sprejem. — švicarska gospodarska delegacija v Zagrebu. V torek 26. t. m. prispe v ZagreD švicarska gospo larska delegacija, da sklene s Hrvatsko trgovsko in plačilno pogodbo. — Potujoči preki sod na Hrvatskem. Hrvatski pravosodni minister je določil za ozemlje vse države potujoči preki sod, čigar sodniki in njihovi namestniki so večinoma iz Banjaluke. — Pomirjenje v Bosni. V Beogradu izhajajoči nemški list >Donauzeitung« poroča, da se med prebivalstvo Bosne vedno bolj vrača pomirjenje. Kmetje pravoslavne vere. ki so bili zbežali pod pritiskom četnikov in komunistov v gozdove in planine, se zdaj trumoma vračajo na svoje domove, kjer prostovoljno oddajajo oblastem orožje. Čiščenje se neprestano nadaljuje. K temu se «£7S.3no pripominja, da so središča u po mlake akcije, kraji Donji Lapac. Kulen Vakuf in Drvar, v rokah hrvatskega vojaštva Iz tega se da sklepati, da pomirjenje v veliki meri napreduje. — Dviganje pomnttfcn moata pri Del porušenega mostu čez Savo pri Brodu so lahko dvignili iz vode in popravili. Izdelane so že nove potrebne železne konstrukcije. Računajo, da bo most Se pred jesenjo toliko popravljen, da bo mogoče obnoviti promet po njem. Iz Ljubljane —lj Tretja smeš na c sobota v Ljubljani. Danes je tretja sobota prodaje mesa na knjižice. Prvo soboto 9. t. m. so dobili ljubljanski mesarji najmanj mesa in posledica tega ;e bila, da ga je mogel dobiti vsak prebivalec mesta povprečno le 10 dkg za vse tri mesne dneve. Danes teden je bilo mesa znatno več, tako da ga je odpadlo na vakega mesarjem prijavljenega prebivalca mesta povprečno 25 dkg. Danes je bilo mesa nekoliko manj in ljudje so ga dobili v splošnem po 18 dkg. Seveda pa ni mogoče mesa razdeliti tako točno, da bi ga dobili vsi do dekagrama enako. Zato količine mesa pri poedinih mesarjih malenkostno varirajo. Razdelitev mesa je šla vse tri sobote v redu. Prvo sobcto so se 1 ud^e še precej požurili po meso, ker so mislili, da bo naval na mesnice, drugo soboto in danes so pa prihajali že tako kakor po kruh v pekarne, eni prej, drugi pozneje, kakor pač kdo vstane in utegne. —lj Tečaj za italijansko trgovsko korespondenco in začetni tečaj za italijanski jezik priredi v septembru v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro. (Telefon 26-52). 363 n VOREK, SREDA. ČETRTEK PETEK VESELI TEATER v Delavski zbornici. Začetek ob 20. —lj Stavbena in gospodarska zadruga »Krojaški dom« z. z o. j. v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor za dne 9. septembra 1941 ob 19. uri v zadružnih prostorih, Miklošičeva cesta 22.1 I. nadstr. s sledečim dnevnim redom: I. Čitanje zapisnika za i njega občnega zbora. II. Poročila načelstva, nadzorstva in sklepanje o letnem računu. III. Volitev enega člana načelstva in enega nadzorstva. IV. Sprememba pravil točka 9 § 45 zadr. pravil. V. Pristop k Zvezi slov, Zadrug. VI. Razno. — Odbor. 361 n —1J Enoletni trgovski tečaj s pravico pravico javnosti vpisuje dnevno. Šolnina 85 lir. Začetek pouka je 9. septembra. 365 n —lj Veliko izbiro v kuhinji, mlado svinjsko pečenko in druge dobrote vam nudi gostilna LOVŠIN. 364 n —lj Prošnje akademičark za sprejem v »Dom visokošoik« v Ljubljani. Uprava -Dom visokošoik« v Ljubljani objavlja, da bo za zimski semester šolskega leta 1941/42 sprejetih večje število akademičark na hrano in stanovanje v >Dom visokošoik«. Prednost za sprejem imajo revnejše abitu-rijentke, ki so dovršile srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Akademi-čarke naj prilože prošnjam za sprejem zadnja kolokvijska izpričevala odnosno izpričevalo o položenih izpitih. Prosilke pa, ki prosijo prvič za sprejem, naj prilože svojim prošnjam rojstni in krstni list in izpri-čevilo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje je napraviti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi >Doma visokošoik« v Ljubljani, univerza. Rok za vlaganje prošenj je 6. september 1941. Vselitev v »Dom visokošoik« bo možna 1. oktobra t. 1. Toč-nejša pojasnila glede prehrane kakor tudi glede cene daje ekonom »Doma visoko- LlUBLIANSKI KINEMATOGRAFI ob i«., 18. KINO SLOGA TELEFON 27-30 PiitiM e ljubavne pesmi ▼ filmu m po orskegm življenja MORSKA ZVEZDA STELLA DEL MARE t )#■ slavni tenorist Oallano M**1n1 KINO UNION TELEFON tZ-21 Filmska komedija s popularnim komikom Olivtr HarorJem ZENOB1A Mnogo zdravega ameba! Odlična nabava za vse tiste, ki ao potrebni veselja ln razvedrila! Jutrišnji športni spored: plavalna tekma Ker je SNZ odpovedala povratna fiaalno tekmo za pokal, bo jutri edina večja prireditev dopoldne ok 11. uri na Ljubljanici KINO MATICA TELEFON 23-41 C h one h i Ca Moot«nep» m L. Sagi Vela v prekrasni filmski opereti Močna vsebina! Krasna glasba ln petje! KINO MOSTE Danes, Jutri ln v ponedeljek predvajamo . '. m jcrnsr.e vsebine, v katerem nastopata priljubljena CHARLES BOVBS ln IRENE DUNN RES IG N ACM,V ter film o bojih rdecekožcev, UMIKAJOČE PLEME ° «or v n?delJo nov red pred»tav! Ob 14.. 16.30 m 19. Delavnik ob 19. url. Kor.ec ob pol 10. Odslej pri vseh predstavah dva filma Tuoi v nedeljo ob 14. url. šoik« v Ljubljani, univerza, soba št. 100 in sicer dnevno od 13. do 14. ure. —lj Vpisovanje v enoletni tečaj s pravico javnosti na trg. ucili&cu »Chrtatofov lični zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15, se bo pričel 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte. (Tel. 43-S2.) 366-n POL BRADE misliš, da bi bil brez brade — Kaj lepši? — Morda. Poskusi zaenkrat tako, da si jo polovico obriješ, drugo polovico pa pustiš. ODŠKODNINA — Koliko odškodnine si pa dobil za prelom lobanje ? — Samo tisoč lir. — Samo? Saj to je sploh prvi denar, ki si ga zaslužil s svojo glavo. OGREVALNO STEKLO za avto ter nekaj av-tomobilnega pribora zelo poceni proda. — Ogled: Desa, Celovška 38. 1402 OBEDNICO posodo, kuhinjsko posodo, rože. dve ustrojeni gamzovi koži in drugo prodam. Naslov v olgas. oddelku. 1403 KROJAČI, POZOR! Sprejmem krojača v svetlo, zračno in prostorno delavnico, ki bi delal v lastni režiji. Naslov v oglas, oddelku j Slov. Naroda<. 1405 PUŠČATI KRI si ni treba dati bolniku, če pije redno medico in polaga zvečer na meča mrzel ovitek. AMBROŽEVO MEDICO dobite pristno samo v MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica 6. 39 T TRAJNO ONDULACIJO izvršujem z najnovejšim >Fuva« aparatom, ki greje samo 4 do 5 minut. Uspeh — res lepe in trajne frizure — zajamčen. Frizerski salon KORLTN IVAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. 1393 Praška domača mast 27 T CISTI IN ZDRAH RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH R. d. št. 2 41 RAPPRESENTANZE ? ZASTOPNIKE importanti tssumonsi pet sprriemamo za širok krog vasta chenteU Italia. Reie- j odjemalcev v Italiji. Potreb-TCD2e di pnmo ordiae. — I na prvovrstna priporočila. Studio I ecnico Commerciale Rag. Carone — Avv. Cerillo — C ima rosa 84 — NAPOLI Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni Tapetništvo E« ZakrajSek, Nobena skrivnost ni. da tmaio oglasi ▼ »Slovenskem Naroda« ▼elik nspeh. iCadix potMbnjete kar koli, te posluiire oglasa v »Slo--enskeiD Narodu« OGLAS V »SL NARODU« OMENI USPEH U tad daa spre* na oglasni odddek naročila znveroao a ta« do t. ure d op CAP01AV0RI DEUA TECNICA MODERNA MOJSTROVINA MODERNE TEHNIKE S. A. SERIO - MILANO Ljubljana, 23. avgusta. Na sporedu jutrišnje nedelje je bila važna nogometna tekma med Hermesom ln Ljubljano, ki bi naj odločila, komu bo pripadel zvezin pokal. Včeraj pa je pri£la iz pisarne Slov. nogometne zvez« presenetljiva novica, da je tekma odpovedana in preložena na prihodnjo nedeljo. V katerem grmu tiči zajec, ki je sprožil to zavlačevanje, ni uradno znano. Tako bo športnikom jutri dano, da al ogledajo le plavalno prireditev na Ljubljanici, ki bo zanimiva in privlačna; saj je to prvič, da se v Ljubljani skuša uvesti plavalno tekmovanje, kakršna so drugod ▼ tujini že dolga leta tradicionalna in priljubljena. Plavalna tekma s startom pri Mokarju in ciljem na Spici pri zatvornlcl se bo začela ob 11. Tekmovanje je razpisala plavalna sekcija SK Ilirje in darovala v ta namen prehodni pokal. Pokal in ce- lotno prireditev so v spomin na Izvrstnega plavača, pokojnega Borisa žirovnika, krstili za >Zirovnikov memoriaU. Proga bo dolga 2.5 km ln bodo prijavljeni plava« razdeljeni v skupine. Tekmovalec z najboljšim Časom prejme pokal ln plaketo. Pokal je prehoden ln je za popolno osvojitev potrebna trikratna zaporedna ali petkratna zmaga v presledkih. Prireditev bo le ob lepem vremenu. Hvale vredna Izpodbuda SK Ilirije naj bi zlasti v letošnji suši plavalnih prireditev privabila obilo ljubiteljev plavalnega sporta. Prireditev Ima veliko bodočnost m se bo nedvomno uveljavila, ko bo mogoče tekmovalno progo preložiti po regulirani Ljubljanici skozi središče mesta. Obnovite naročnino! £ gia arrivata la nuova partita della ARANCIATA »SAN PELLEGRINO« Chiedetela nei migliori locali. Deposito generale: M. GEROVAC — telefono 28-95 Prispela je nova pošiljka ORAN2ADE »SAN PELLEGRINO« Dobite jo v vseh boljših lokalih. Glavna zaloga: M. GEROVAC — telefon 28-95 L'ALLUHIMO nei Irasporli La tecnica moderna tende ad una sempre piu integrale applicazione del-ralluminio e del le sue leghe, specie nei mezzi di trasporto: aerei, terre-stri, marittimi, in cui la diminuizione della massa metallica aumenta la velocita. Le leghe leggere, o leghe d'alluminio sono una necessita del nostro tempo che vuole velocita in tutte le industrie e nella vita. Sono centinaia queste leghe preziose, tra le quali il duralluininio, en trato trion-falmente negli aeroplani, dirigibili, costruzioni tranviarie, littorine, navi, carrozzerie, ecc. L'alluminio risponde ai numerosi requisiti delle piu svađate applicazioni moderne. ALUMINIJ pri prevoznih sredstvih Moderna tehnika teži za čim popolnejšo izrabo aluminija in njegovih spojin posebno v prevoznih, zračnih, pozemskih in pomorskih sredstvih, pri katerih zmanjšanje kovinske gmote poveča brzino. Lahke spojine aH spojine z aluminijem so zahteva današnjega časa, ki se mu hoče brzine v vseh industrijah kot v življenju sploh. Teh dragocenih spojin je na stotine, med njimi duraliiminij, ki si je zmagoslavno osvojil letala, zrakoplove, tramvajske in moderne železniške konstrukcije (litorine), ladje, avtomobilska ogrodja itd. Aluminij ustreza številnim zahtevam najrazličnejših modernih potreb. M umi ni a ^um METALLO DEL OMnSRlSSuiCheTM MPLETAWr '"i™ iriSOD«, Sobot«, 21 orvgusta 1941-XIX Ste*. 193 Dioklecijanova palača bo rešena Dahriatinsko mesto SpOt Je po večini ▼grajeno v ogromni kompleks starih palač rimskega cesarja Dioklecijana. Te stavbe predstavljajo se zdaj najstarejši del mesta. Starim zgodovinskim stavbam je bilo pa dano skozi stoletja iz nerazumevanja čisto novo lice in prav za prav je pravi čudež, da se je ohranilo od prvotnih poslopij toliko ostankov, ki jih lahko se prav dobro spoznamo. Kar se je pa ohranilo od Dioklecijanove palače, bo mogoče povedati točneje sele ko se bodo brez sentimentalnosti lotili odstranitve vsaj tistih poznejših prizidkov, ki stare stavbe najbolj kvarijo. To pa ni tako enostavno. Samo v notranjosti palače same prebiva v hišnih blokih, tesnih ulicah, cerkvicah in samosta- nih, zgrajenih tu brez načrta, okrog 5000 Splitčanov. Ker je našel tu svoje zavetišče tudi nekdanji ghetto, si lahko mislimo, da se bo treba v polni meri ozirati ne samo na zgodovinske stavbe, temveč tudi na zdravstvene potrebe. Niti hiše, nalepljene takorekoč na stene ob pristanišču v najtesnejši soseščini morja, nimajo niti najprimitivnejše kanalizacije. Pri temeljiti obnovi bodo potrebna zelo obsežna dela, kajti povsod, koder so šla preko starih stavb stoletja, je bilo zemljišče okrog njih zvišano z nasipi. Tako segajo zdaj v Splitu ulice skoraj povsod do 3 m višje kakor prvotno. Tako zvana Zlata vrata, stara Porta decumana, koder vodi cesta v Solin, stoje do polovice pod zemljo. Pravo odločilno izhodišče za podrobnosti temeljev te obsežne stavbe se bo torej pokazalo sele po velikih izkopavanjih. Od njih se pričakujejo tudi najdbe drugih umetnostnih zakladov, ki jih zdaj še zakriva splitska zemlja. Odkopa van je Dioklecijanove palače od treh strani ne bo delalo posebnih težav. Drugače pa bo na četrti, južni strani ob pristanišču. Ta stran je namreč do polovice prvotnih sten obdana s hišicami, trgovinami in skladišči. Kdor je le videl r>io-klecijanovo palačo od te strani, se bo gotovo spomnil, kako pomešana arhitektonska protislovja so se nakupičila tu skozi stoletja. Prostor na južni strani je bil prvotno zazidan s cerkvami, ki so pa sčasoma razpadle. Pod staro Avstrijo so bile na tem prostoru vojne bolnice in tako je ostal ta prostor zanemarjen. Zgodovinsko najtežje bo delo na zapadni strani, kjer se tišči Dioklecijanove palače srednjeveško mesto, tako zvani »Beneški okraj« s svo;'imi karakterističnimi stavbami. Ob hišah, zgrajenih ob steni palače, vodi najvažnejša prometna žila mesta, ln tu se bo zelo težko odločiti, kaj naj se prepusti krampom. Dela se prično najprej v notranjosti prvotne palače. Z odstranitvijo poznejših prizidkov in nadzidkov bo storjen poskus oprostiti peristvl, sprednje dvorišče, grobnico in Aesculapov hram sedanji tako zvani baptisterium. Nasprotno naj bi se pa ohranile nekatere stare plemiške hiše, zgrajene v beneškem slogu, kakor tudi rojstna hiša zaslužnega splitskega župana iz preteklega stoletja Beamontija, v kateri hočejo napraviti muzej. Treba bo torej sprostiti zrak na treh straneh prostranih zidov od zunaj, kakor tudi od znotraj, da pride palača zopet do svoje prave veljave in da bo mogoč pregled najvažnejših še ohranjenih poslopij ali še ohranjenih ostankov zgodovinskih stavb. Iz Rima so poslali v Split komisijo arheologov, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, da ugotove na kraju samem, kako in kaj bo treba ukreniti, da se reši Dioklecijanova paiača. V Dalmaciji, zlasti pa v Splitu je bil sprejet ta ukrep z velikim zadovoljstvom. To pa odgovarja tudi želji mnogih inozemskih posetnikov tega krasnega starega mesta, živ je še spomin na rimskega cesarja Dioklecijana, ki je bil sam doma iz Dalmacije, in ki si je v nji tudi postavil sedež za stara leta. ko je odložil vladarske posle in se zatekel ob koncu svojega delapolnega življenja v Split. če prištejemo še sikovitost mesta in njegovo krasno lego, ki je pač edinstvena na svetu, je razumljiva želja, da se otme zobu časa Dioklecijanova palača kot ena največjih zgodovinskih znamenitosti Italije. Ka] nam obeta letošnji velesejem Doslej se je prijavilo Ze 600 razstavljalcev stavljen bo tudi poseben električni vlak — Raz- Ljubljana, 23. avgusta Na velesejmskih prostorih delajo v pospešenem tempu, da bodo novi paviljoni pravočasno dograjeni. Organizacija letošnje prireditve je v polnem teku in že sedanji obrisi kažejo, da bo po naklonjenem zavzemanju Visokega Komisarijata v resnici impozantna. Do danes se je prijavilo okroglo 600 razstavljalcev. ki žele sodelovati in povzdigniti letošnjo velesejmsko prireditev. Zastopane bodo najvažnejše industrije za izdelovanje in obdelovanje kovin, tekstilij, svile, kemične in poljedelske industrije. Naval je tolikšen, da so oddani že vsi razstavni prostori Da bi ugodili čim večjemu številu interesentov, so sklenili zgraditi še en nov paviljon. Ministrstvo prometa pripravlja izredno zanimivost. Poslalo bo na razstavo poseben električni vlak. izdelek italijanske industrije. Vlak bo na posebej konstruiranih tirnicah stal sredi velikega paviljona. Precejšen del razstavišča je odrejen manjšim obrtnim industrijskim podjetjem, kjer bodo razstavljali naši obrtniki svoje slovite pohištvene, steklarske, keramične, železne, tapetarske in druge izdelke. Pomembna zlasti za današnje dni in za pregled domačih sposobnosti bo pol jedel j-ska razstava. Pripravljajo jo Fašistična pol jedel jska zveza, Zveza poljedeljskih zadrug in druge kmečke organizacije. Znanstveni in poučni del pripravlja kmetijski oddelek Visokega Komisarijata in bo izraz trenutnih produkcijskih možnosti naše zemlje, s posebnim ozirom na vrtnarstvo. Poseben oddelek bo posvečen reji domačih živali V poučnem oddelku bodo razstavljeni različni aparati potrebni pri živinoreji, različni načrti in modeli hlevov, gnojišč, sil osni h jam, shramb za žito itd. Pažnja bo posvečena tudi vprašanjem živalske krme. Zanimivo revijo bo izpopolnjevala razstava mlečnih produktov, gozdnih zdravilnih in dišavnih rastlin, kakor tudi takih, ki bi mogle služiti kot nadomestilo za čaj in kavo. Upoštevajoč važnost gob in gobarstva bo tudi temu važnemu živilu dodeljen poseben oddelek razstavnega prostora. Razen italijanskih interesentov se za naš letošnji 21. vzorčni velesejem zanimajo tudi gospodarstveniki bližnjih gospodarskih in političnih središč. Na velesej-mu bodo med drugimi zastopane trudi hrvatska poljedelska industrija in hrvatsko trgov stvo. Ta pregled v velikih obrisih kaže, da bo po prizadevanju Visokega Komisarijata in vseh strokovnih organizatorjev letošnja prireditev na višku in izredna privlačnost tako za kupce kakor tudi za občinstvo. Čudni nazori o mesečini Naši svetlikajoči se urniki in urni kazalci so imeli že davno predhodnike. Bu-dhistični menihi so podarili skoraj že pred tisoč leti cesarju kipec vola, ki se je v temi svetlikal V Evropi je okrog leta 1600. bo-lognski čevljar in alkimist Cascialoro žgal na oglju baritov prašek ln ves začuden je opazil, da je nastala snov, ki se v temi le-skeče, če jo je prej razsvetli. Najbrž so bili v rudnini sledovi medi ali bismuta. To so bili bol ogrski svetlikajoči se kamni. Poznejši alkimisti so našli druge take snovi. Vse te snovi s čudnimi lastnostmi so ljudje zelo občudovali v lastnem interesu alkimistov. Okrog njih so se pletle naj- različnejše domneve ugibanja in trditve. Te snovi so dale tudi pobudo za novo razlago starih zagonetk. Neka taka teorija je pojasnjevala mesečino takole: Luna je sestavljena lz svetlikajočih se snovi, ki čez dan absorbira solnčno svetlobo, ponoči jo pa izloča, Poterius je pa zopet trdil, da so bile fosforescirajooe živali ustvarjene iz take gmote. Kaj je vse bilo nemogoče O težkih obsodbah slavnih mož, ki so jim pogosto odrekali najznamenitejše izume, bi se dala napisati debela knjiga. Najzanimivejše je, da so bili celo slavni izumitelji in pionirji bodočnosti kar nekam slepi za ideje in odkritja drugih. Ko je Lavoeier, eden izmed očetov moderne kemije, nastopil s svojim naukom, mu je zalučala Francoska akademija v obraz: >To ni mogoče!« In Lavosier je takoj sam prihitel s svojim >to ni mogoče«, ko je bila postavljena trditev, da padajo meteorji na zemljo naravnost lz vesolj-stva. Galvani, ki je prvi opazil električni tok in naletel na temelje elektrotehnike, je bil proglašen za blazneža odnosno šarlatana. Sloveči fizik Babinet je matematično točno dokazal, da je brzojavna zveza med Evropo ln Ameriko nemogoča. In prav neverjetno se nam zdi, da so celo tako trezno misleči in poguma polni sloveči izumitelji in raziskovalci kakor Gary, Lussac, Siemens in Helnholz trdili, da je ideja letečega stroja nemogoča in naravnost blazna. V Dresdenu je umrl znan t nemški zoolog prof. dr. Gustav Brandes, ki je bil dolga leta ravnatelj živalskih vrtov v Halle ln Dresdenu. Napisal je mnogo znanstvenih del, med katerimi so znane najbolj njegove študije o dihanju ptic ln o velikih opicah. Holandska — dežela vrtov Holandci mm veliki ljubitelji radi imajo cvetlice narave in posebno Ugodno obmorsko podnebje ni ostalo brez vpliva na sadne in cvetlične vrtove. To se vidi posebno tudi v severni Nemčiji od Essena do Hamburga, kjer te povsod v javnih nasadih in zasebnih vrtovih pozdravijo košati grmiči in šopki rho.oden-drona drevesa araukarije in podobne redkosti, ki bi jih pri nas zaman gojili. Ho-landske livade so vedno skrbno p >košene in sveže kakor smaragdne preproge. Večii travniki so na eni strani ograjeni s široko živo mejo cvetočega zimzelena, med katerim je tudi mnogo drugih čebulnic, zlasti lilij in drugih na prostem prezimujocih rož Redko kje najdete neokusno grmičevje okrog hiš in plotov, kakor ga vidimo pogosto pri nas. Posebnost holandskih vrtov so tudi vo !ni rezervoarji, zvezani s potočki in ribniki. Rezervoarji po nimajo cementnega dna in sten, temveč nadomestuje cement tu katraniziran papir. Za Holandce je tudi značilno veliko zanimanje za naravo. Skoraj v vsakem večjem arhitektonsko urejenem vrtu imajo kotiček, kjer je do najmanjših podrobnosti kopirana narava. Tu rasto in cveto planinske Fože, o katerih naš vrtnar zaman sanja. Znak večjega blagostanja in amaterskega navdušenja ter možnosti so rod-binsk' cvetličnjaki in gredice z zbirkami kaktej in orhidej ter akvarij eksotičnih ribic. Cvetličnjake in akvarije vzidajo kar v hišo kot sestavni del stanovanjskih prostorov ali pa jih nameste v posebne prizidke. Ti kotički bujne narave dajejo holand-skim domačim ognjiščem poseben čar. Ho- landske hiše zastorov in žaluzij spioii n* poznajo. E>elavske kolonije okrog večjih mest se-vela vsega tega nimajo, in so na las podobne našim. Toda tudi te so urejene s večjim zanimanjem in ljubeznijo, tudi njim se poznajo sledovi lastnikove individualnosti. Po teh zunanjih znakih lahko rečemo, da dela holanski ljubitelj na vrtu več kakor Anglež. Z zalivanjem na Holand-skem ni mnogo napornega dela, kajti odprti vodni kanali preprezajo vso kolonijo. Med vrtiči so tenišča, na katerih igrajo tenis tudi nad 50 let stare žene in možje. Tu pa tam stoji na prostem celo klavir, na katerem spremlja dekle ritmične kretnje telovadeče mlaline. Sočivja na Holandskem ne pridelujejo mnogo, pač pa Holandci zelo radi jedo plemenite vrste zgodnjega krompirja. Lepo negovani so holandski sadni vrtovi, polni visenj, hrušk in sliv. Sadni vrtovi imajo večinoma obliko pahljače. Po stenah mnogih holandskih hiš se vijejo veje plemenitih hrušk, segajoče od tal do strehe. Ljubezen do narave in lastnega vrta se vzbudi v mladini že v šolskih vrtovih. V Haagu imajc kolektiv otroških vrtičkov za 200 otrok Vsak otrok ima tam okrog 40 m zemlje, ki jo pod nadzorstvom izurjeni'i vrtnaric sam obdelava. To zemljišče, obsegajoče 100 ha. je priključeno javnemu mestnemu nasadu. Obenem je tam moderno urejeno otroško igrišče in več športnih igrišč Vse naokrog pa rasto košata drevesa, ki so jih pred 30 leti tudi zasadili otroci, starši sedanje šolske mladine. Lisztova Študija o Chopinu Franc Liszt je napisal leta 1830. študijo o Chopinu, ki je izšla v predelavi princese Sayn VVittgesteinove. Iz Pariza poročajo zdaj, da je našel francoski glasbeni raziskovalec Prouthomme originalno Lisztovo besedilo te študije, ki bo v kratkem izdano v pariškem založništvu Correa. Križanka Vozilo — amfibija V Združenih državah so konstruirali novo vozilo za vožnjo po suhem in po vodi. Vozilo je narejeno iz lahkih kovin in bo služilo v prvi vrsti za reševanje utopljencev. Po suhem vozi s hitrostjo 22 do 37 km, po vodi pa 15 km na uro. Tudi če bi se koristni prostor napolnil s tremi tonami vode, bi se vozilo ne pogreznilo pod vodno gladino. Novo vozilo je konstruiral Donald Roebling lz Cloarvvatera in nazval ga je aligator. Razen spodnje plošče je vse iz zlitine aluminija, medi in magnezija. Spodnja plošča in volan sta pa iz zlitine aluminija, medi, mangana in magnezija. V njem je prostora za 40 ljudi in akcijski radius znaša 600 km. Kongresi v okviru salzburskih svečanosti V okviru salzburskih slavnostnih iger sta bila letos dva pomembna kongresa: med 13. in 14. avgustom kongres vseh kulturnih referentov iz vse Velike Nemčije, od 16. do 24. avgusta pa kongres literarnih in upodabljajočih umetnikov. Kongresa umetnikov so se udeležili najodličnejši predstavniki vsega nemškega umetniškega sveta, med njimi pesnica Agnes Migielova, pisatelj Mirko Jelusich, mnogi koroški slikarji, munehenski slikar Gulbrandson, prof. Behm ln še več drugih. Na kongres je bilo povabljenih tudi pet olimpijskih zmagovalcev v znak harmonične povezanosti med kulturo telesa in kulturo duha v sedanji Nemčiji. Nova Rodinova razstava Nemški listi poročajo iz Pariza, da je bila v pariški »Galerie des Arts d'aujourd'hui« te dni otvorjena nova razstava izbranih glavnih del Augusta Rodina. Nedavno se je vršila velika Rodinova razstava v Oranžerii. Argentina gradi železnice Argentinska vlada je odobrila kredit za nadaljevanje gradnje železniške proge, vodeče iz Salta v Socopha, obmejno mesto v oblasti Losandes. Z dograditvijo te železnice dobi tudi ta od kulturnih središč zelo oddaljena krajina prometno zvezo. Obenem bo pa s tem dosežena zveza na čilsko železniško omrežje. Inserirajte v „SL Narodu44! Pomen besed: Vodoravno: 1, občutljiv človek. 10. naprava, 11. kljubovalen, 12. stara šara (množ.), 13. žensko ime, 14. vladar, 15. naslov neznanca, 17. površinska mera, 18. že tako, brez tega, 20. igralna karta, 22. sredi monokla, 24. loščilo, 26. pisemska kratica, 28. orožja, 30. neresničen, nestvaren, 32. orodje, 33. žensko ime, 34. velika ptica, 35. osebni zaimek, 36. del kolesa, 37. otok v Jadranskem morju, 39. označiti z nazivom. Navpično: 1. odobriti, dati moč zakonu, 2. pristroj, 3. zdelan, utrujen, 4. delec teže, 5. Izurjen, izvežban, 6. na koncu apetita, 7. tujka za ničlo, 8. žensko krstno ime, 9. špansko otočje, 16. predlog, 19. sveta knjiga za Mohamedance. 21. živinska bolezen, 23. nimfa starogrške mitologije, 25. površinska mera, 27. mešam, 29. slovenska, gora, 31. pramati ljudi, 36. osebni zaimek, 38. zemljepisni pojem. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. stenogram, 9. topaz, IO. ura, 11. al, 12. Gozdar, 14. Nemanja, 16. oda, 17. Ural. 19. volnen, 22. mi, 23. potomec, 25. Lyon, 27. ara, 28. kal. 29. jari, 31. aroma tika, 33. džamija, 35. Iračani, 37. ruda, 39. Anka, 40. Apatin, 42. as, 43. tir, 44. gib. Navpično: 1. stanovalka, 2. Toledo, 3. ep, 4. naga, 5. ozon, 6. redar, 7. ara, 8. marelica, 13. njuno, 15. mal položi dar..., 18. Amerikanka, 20. non, 21. et, 24. Marijan, 26. yard„ 29. Jama, 30. Atičani, 32. Marat, 34. brat, 36. jasa, 38. upi, 41. Ig. PROKLETSTVO 0ENANTA K o m s n. Vrgel sem se kar oblečen na posteljo in skoraj takoj sem trdno zaspal, kajti razburjenje vpliva name čisto posebno. Namestu da bi mi šlo na živce, tako da bi ne mogel spati, me uspava da zaspim kakor ubit. Cim bolj se jezim, tem trdneje spim in zaradi te srečne telesne dispozicije prenašam brez posebnih težav tudi najhujše udarce življenja. Navadno je človek slabo oborožen proti udarcem usode, Ho mu neprijetna prigoda prekriža naklepe, ali pokoplje nade, se preda brezupu, kriči, tarna, in želi si celo, da bi umrl. Jaz pa začutim najprej hud pretres, moji živci se napno do skrajnosti, toda to stanje izredne razburjenosti je samo prehodno in sledi mu globoka potrtost... Nekakšna otrplost se me poloti, udje mi ohrome, otrplost mi položi na nje nekakšen blagodejni balzam in dvanajst ur ali še več spim kakor ubit. Nobene sanje, nobena mora ne moti mojega sladkega sna. Ko se prebudim, sem miren, spočit, dobre volje in zopet pripravljen za borbo. Katastrofa, ki se je bila privalila name, se zdi da je odstranjena in jaz se vprašujem, kako je mogla za hip zatemniti mojega duha. En dan potem, ko sem bil istočasno ugotovil, da je izginila Edit in moja dva tisočaka, sem bil mirnejši kakor kadarkoli poprej. Skrbno sem se oblekel, skuhal sem si čaj, se zleknil udobno v naslanjač in znova se je oglasila v meni zavest, da je advokat, ki oropa ljudi dediščine, da so finančniki, uničujoči male kapitaliste, da je trgovec, ki prodaja blago po trojni ceni in slepari še pri teži, da je pokvarjenec, ki se oženi z dekletom zaradi njene dote, da je poslanec, ki zlorablja svoj poslanski mandat za umazane in sleparske kupčije, da so vsi ti ljudje enako vredni obsodbe, kakor tolovaj, ki je ukradel v Louvru kronski demant. S pomočjo Regenta, ki ga imam tu v žepu, se bom lahko kmalu zatekel v > silno mesto bogastva« in postal enak onim malo priporočila vrednim poedin-cem, ki sem jih prav kar omenil. Bilo mi je rečeno, da tehta Regent 136 karatov ali 28 gramov — in da ga cenijo na 12 do 15 milijonov frankov. Bila bi zares ironija usode, če bi ne stopil v pokoj najmanj z dvema milijonoma... Moje pretenzije niso velike... dva skromna milijona mi zadostujeta... Kakšna goska je ta Edita! In kako bo obžalovala svojo vrtoglavost, ko bo zvedela, da živim v Londonu če že ne razkošnega pa vsaj dovolj zavidanja vredno življenje!. .. Edita bo gotovo poskusila znova zbližati se z menoj, in kolikor jo poznam, ji ne bo težko pripraviti me do tega, da J bom odpustil. Mož, haVrlkn sem jaz, lahko odpušča greh« Wr*n* .tvina, ki jo je zagrešila Edita, je bila v mojih očeh samo nedolžen greneč. To dejanje samo po sebi me nikakor ni razburjalo •. • očital sem tej kozi samo to, da ga je storila v času, ko sem potreboval vsa svoja sredstva, da bi končno položil temelje svojega bogastva. Vedel sem, da bom jaz, ki sem imel milijone v žepu, prisiljen preskrbeti si nekaj denarja, zagrešiti eno tistih nedolžnih tatvin, ki so pogosto nevarnejše od velikih vlomov. Izpostavljal sem se ne samo nevarnosti, da bom aretiran, temveč da za vedno izgubim demant, ki sem si ga bil tako težko priboriL Razmišljajoč o vseh teh malo razveseljivih izgledih sem prebiral listek, ki sem si bil po prihodu v Pariz zabeležil nanj razna >podjetja«, ki bi jih lahko tvegal bodisi pri industrijalcih ali pa pri zasebnikih in ki so nalagala »delavcu« čim manjši rizik. Mi tolovaji smo navadno bolje mformirani, kakor ljudje mislijo. Prazno besedičenje ali novinska raca je nam pogosto važna pobuda. Naj omenim samo en primer izmed stotih. Nekaj dni prej sem čital v nekem listu, da je neki Benoni, zasebnik, stanujoč na bulvarju de Courcelles 210 pozabil v taksiju aktovko, v kateri je bilo 72.000 frankov v bankovcih in šofer, pošteni Augernanec mu je aktovko prinesel nazaj. Ta sama po sebi običajna vest je obrnila nase mojo pozornost. Izstrigel sem jo iz lista in spravil izrezek v svoj notez. Tisti hip nisem mislil na to, da bi to vest izkoristil, ker sem imel v mislih drugi načrt in se nisem ukvarjal s tako malenkostjo. Toda zdaj, ko me je ta mrha Edita pripravila do tega, da moram zopet delati »na drobno« sem jel proučevati Benonijevo afero. Po mojem mnenju je zasebnik, ki se vozi po mestu z 72.000 franki v aktovki, tolovaju naravnost imeniten plen. Razmišljajoč o tem sem prišel do dokaj točne razlage psihologije v Benonijevem primeru. Gotovo je bil to mož, ki se je pečal z velikimi kupčijami: kupovati je moral proti gotovini in tako tudi prodajati. Zato je gotovo imel pri sebi mnogo denarja. Njegove kupčije so se najbrže nanašale na dragocene, morda na umetniške predmete. Bil je bodisi amater ali trgovec. Zdelo se mi je verjetneje, da je amater, kajti trgovec je navadno previden in nezaupljiv. Trgovec bi ne pozabil v taksiju bankovcev polne aktovke. Samo amater more biti tako raztresen. V. Presenečenje, ki z njim nisem računal Bilo je nujno potrebno zanimati se za tega Benoni ja, ki se mi je zdel »dobro podjetje« kakor pravimo teolovaji v svojem žargonu. Odšel sem torej na bulvar de Courcelles, tam sem previdno povprašal po hišnici in ugotovil, da so bile moje domneve malone točne. Ta Benoni je bil trgovec s starinskimi dragocenostmi Veljal je za zelo bogatega, toda nekoliko čudaškega moža in njegovo čudaštvo je slovela Uivjujc jutu. ćupttućic 7 £u Narvui* a^..uiuo Fran Jcran H Z* upravo fs m<^rnfii de) Usta Vlad. RegaJlv // Val v Ljubljani