I Leto XIII. | Štev. 80	’ ELEFON s UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 7. aprila 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemaš v opravi ali pa poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. talina 25.— din	Cona din 1*—
Resnica o Albaniji
Chamberlainova izjava v parlamentu — Ozad e in razvo’ dogodkov, ki so alarmirali svetovno iavnost — Albanija le trdovratno odločena, ohraniti svojo popolno neodvisnost in nedotakl ivost — Komentar v beograjskem tisku
LONDON, 7. aprila. Včeraj dopoldne Je angleški parlament zanimala poleg sklenitve angleško-poljske pogodbe zlasti še druga važna zadeva: iialijansko-albanska afera v zvezi s pogajanji v Tirani in govoricami okoH njih. Na zadevna vprašanja Je izjavil Chamberlain, da Je bila angleška vlada v torek obveščena o prihodu Italijanskih bojnih ladij pred Drač. Rimski veleposlanik lord Perth je zato dobil nalog naj takoj zahtega pojasnilo. Italijanski zunanji minister grof Ciano mu Je odgovoril, da Je albanski kralj Zogu I. zaprosil že pred mesecem Italijansko vlado, nai bi se albansko-italljanska pogodba poglobila. Na tej podlagi so se pričela tudi zadevna pogajanja, pri katerih so pa nastale neke težkoče, zaradi katerih Je italijanska vlada smatrala, da so njeni Interesi v Albaniji ogroženi. S tem v zvezi so blH tudi storjeni neki Italiianskl ukrepi. Lord Perth je z ozirom na to obvestil grofa Člana o angleškem stališču. Angleški Interesi v Albaniji sicer niso neposredno prizadeti, pač pa gre za splošni italiianskl Interes miru.
INTERESNE SFERE.
LONDON, 7. aprila. Albanska afera, ki je ta teden vznemirila svet, se polagoma razjasnjuje In dobiva vidne oblike. Kakor je italiianskl Ust »Critica Fasclsta« te dni odkrito priznal, obstaja Jedro zveze osi Rim - Berlin v tem, da si Italija In Nemčiia razdelita Interesne sfere v Evropi. Interesna sfera Nemčije Je evropski vzhod. Interesna sfera Italije pa Sredo-zemlie z Balkanom. Obe državi sta se sporazumeli, da ne bosta dovolili na teh dveh področjih nobenega tujega vmešavanja In bosta le sami odločali o novi ureditvi razmerij. Prizadevanja Londona in Pariza, da se po razbitju CSR vsako nadaljnje samovoljno preurejevanje vzhodne In Južnovzhodne Evrope po Nemčiji in Italiji zaustavi In ustvari proti plima obrambna barikada. Je napotilo Berlin in Rim do prottakclje.
ITALIJANSKE ZAHTEVE.
Največje vznemirjenje Je pri osi vzbudila angleška iniciativa za sklenitev vojaške zveze s Poljsko In Romunijo, kar Je prvenstveno prizadelo Berlin, In za pritegnitev južnovzhodnih evropskih držav v ta obrambni blok, kar Je prizadelo zopet načrte Italije. Da bi preprečila raztegnitev angleške fronte na ta del Evrope, ki ga v Rimu smatrajo za Izključno Italijansko Interesno sfero, |e Italija sklenila Izvršiti primeren pritisk Iz Albanije, obenem pa ustvariti Iz nje tudi svojo vojaško bazo. Iniciativa Je zato za novo ureditev razmerja med Italijo ln Albanijo Izšla iz Rima. Popolnoma zaneslUvIh Informacij v tukajšnjih političnih ln diplomatskih krogih sicer ni mogoče dobiti, vendar se zatrjuje, da Je bila ena Izmed Italijanskih, albanski vladi stavljenih zahtev ta, da se ustanove stalne Italijanske garnizije v Albaniji |„ z|astl tudi pomorske In letalske baze.
ODPOR V ALBANIJI.
Položaj, v katerega bt v tem primeru zašla Albanija, bi bil dejansko položaj italijanskega protektorata. Zlasti še, ker
Rimom ln Tirano dejansko razbita in je albanska vlada izdala tudi uradni komunike, v katerem izjavlja, da je trdno odločena, ohraniti neodvisnost in nedotakljivost države, je Italija smatrala kot po-
biti v nobenem primeru govora o kakem protektoratu nad Albanijo.
NAJNOVEJŠI DOGODKI.
LONDON, 7. aprila. Kakor se izve iz oficleinega vira, je Italija postavila Albaniji tri zahteve: 1. povečanje posadk, ali 2. pomnožitev čet, ali 3. povišanje vse-ljevanja iz Italije. Albanska vlada je vse troje odklonila ln izjavila, da se bo uprla vsaki kršitvi svoje suverenosti. Z ozirom na to je včeraj sledila demonstracija italijanskega brodovja pred Dračem. Nad Tirano pa se je pojavilo 29 italijanskih bombnikov, kar je izzvalo po vsej Albaniji burne proste in demonstracije.
PRIHOD ANGLEŠKIH LADIJ.
LYON, 7. aprila. Lyonskl radio je včeraj poročal, da so se ob albanski obali pojavile prve angleške bojne ladje.
ODMEVI V PARIŠKEM TISKU. PARIZ, 7. aprila. »L’ Oeuvre« se bavl
v
; -4*^x3, -
trebno, izvršiti vojaško demonstracijo, f demonstracijami «aL lad,j pred Dra-Pred Drač je priplula skupina Italijanskih ča!" j" "menja, da gre verje no preko bojnih ladij in v Bariju ter Brindlsiju so | “ '	Z*«dba Valene ki je
bile koncentrirane italijanske bojne čete.!“1“« do Jadrana, ni izključena. »Le Po-Albanska vlada je o tem nemudoma ob'
vestila tudi angleškega poslanika v Ti rani, ki je to sporočilo postal svoji vladi
v	London. Londonska vlada je nato naročila demaršo svojega poslanika, lorda Pertha, pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu v Rimu in zagrozila z represalijami, ako bi se hotel porušiti status quo na Sredozemlju, ki je zagaran-tiran v lanskem angleško-italijanskem sporazumu.
IZJAVA POSLANIŠTEV.
Kako se bodo dogodki dalje razvijali, trenutno še ni mogoče presoditi, vendar je gotovo, da je Italija izjavila Angliji, da ne bo segla po nobenih vojaških ukrepih. Poslaništvo kraljevine Albanije v Londonu je včeraj v zvezi s tem izdalo v imenu svoje vlade uradni komunike, v katerem izjavlja, da bi se Albanija z orožjem v roki uprla vsakemu tujemu poizkusu zasedbe svojega ozemlja. Dalje pravi komunike, da albanska vlada doslej ni prevzela nobenih obveznosti, ki ne bi bile v skladu z njeno neodvisnostjo. Enak komunike je Izdalo tudi albansko poslaništvo v Parizu, dodalo pa še, da ne more
pulaire« ne verjame iskrenosti albanskih izjav, da se bo Albanija uprla okupaciji. Verjetno gre za manever. Zasedba Albanije bi spremenila Jadran v italijansko jezero. »L’ Epogue« se bavl s splošnim položajem ln naglaša poraznost bilance, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko in tako sistematičnih priprav za spopad. Vojne so izbruhnile nenadoma. Danes pa že leta in leta opazujemo, kako so totalitarne države ves čas v vojnem gospodarstvu, čemur so pred dvema mesecema sledile tudi demokracije. Vojske so razpostavljene, brodovja so pripravljena. Ali bo uspelo mirovni fronti v zadnji minuti rešiti mir?
STALIŠČE JUGOSLAVIJE.
RIM, 7. aprila. Včeraj Je obiskal Jugoslovanski poslanik v Rimu italijanskega zunanjega ministra Ctana. Njegov obisk je bil v zvezi z govoricami o Albaniji.
BEOGRAD, 7. aprila. Beograjski listi poročajo o albanski zadevi in »Politika« pravi, da Jugoslavija ne more verjeti, da bi Italija res nameravala zasesti škadar, Drač in Valono, ker bi bilo to v nasprotju z italijansko-jugoslovanskim sporazumom Iz leta 19Š7.
Anglija proti Madžarski
POLJSKA ŠE VEDNO MISU NA PRITEG NITEV MADŽARSKE NA SVOJO STRAN, TODA ANGLIJA NE BI PREVZELA GA RANCIJ ZA NJENE SEVERNE MEJE. —
LONDON, 7. aprila. Kakor se izve, je j	bi hoteli eksponiratl ln mimo tega Je tu
razpravljal Beck z angleškimi državniki	važen člnltelj še Italija. Tako je zašlo
tudi o vprašanju priključitve Madžarske poljsko-madžarsko prijateljstvo v veliko
k obrambnemu bloku. Poljska si namreč j zadrego, a tudi Madžarska ne ve, kaj in
še vedno prizadeva, da bi ohranila svo-{kam bi. Zanimivo pa le, da so angleški
ie stavila	Kalila	Albanln	s-	draue |ie PrilateIistv0 2 Madžari in jih priklenila ■ državniki Becku izjavili, da za madžar-
je Stavila	Italija	aidiuiiji	še neke druge,	naM Toda v fem p,.|meril w moraIa	5ke teverne me)e „e w m0(?„ previeH n0.
benih garancij, tudi ako bi se Madžarska hotela priključiti bloku. Iz tega bi se dalo sklepati, da Anglija še ni in ne misli pri-f znati razbitja ČSR.
čtato politične zahteve. Albanski kral! Madžarrka popolnem^ zapustiti dosedanja Zogu I. nekaterim novim italijanskim tež- pota, a kaH? v Budimpešti očlto ne bi Žtnl "a'prot“v V£ "*klh P°'ltl£;, mogli tako lahko odločiti. Dejstvo Je, da Jr JEMSE? » “‘ve od Nemč-Je na Mad-
Odpor v celoti. Postavili so se na stališče, da mora ohraniti Albanca popolno samostojnost in da ne sme v nobenem primeru postati bojišče tuj'h Interesov, kakor je že enkrat posMa v svetovni vojni. To je povzročilo, da le albanska vlada Kalljan-ske zahteve odk'onlla. To so bile tiste težkoče. iti so nastale po Iziavi italijanskega 1 zunnfa-ra ~’"!st-a grofa Osna ln pri katerih je Italija smatrala, da so ogroženi njeni aibanskl Interesi.
ITA"'»NS«A DOM0NSTRAC1IA.
žarskem močni, a odgovorni krogi se ne|
zza nemških političnh kulis
LONDON, 7. aprila. Tu se mnogo komentira, da se mudita maršal G6-ring in propagandni . minister Goeb-bcls v teh važnih dneh izven Nemčije. Zdi se, da sta stopila na njuno mesto kot najožja Hitlerjeva sodelovalca zunanji minister von Ribbentrop in vr-
,	   hovni	poveljnik politične policije, dr-
V trenutku, ko so bila pogajanja med žavni minister Himmler. Krožijo celo
govorice, da se Gčring ne strinja s Hitlerjevo zunanjo politiko.
REGENTSTVO V IRAKU.
BAGDAD, 7. aprila. Kralj Iraka je postal 4-letni prestolonaslednik emir Fejsal, regent pa emir Abdul Ilah.
Vremenska napoved. Nobene bistvene razlike sedan|?ga milega vremena. Za praznike se obeta lepo velikonočno vreme.	s
Zapiski
W!lhelm von Kelfof
Te dni sta se sešla v Inomo-stu šef nemškega generalnega štaba, general Wilhelm von Keite! in šef italijanskega ge-•'neralnega štaba general Sariani ■ na več dni trajajoča posvetovanja. O čem sta oba vrhovna voditelja generalnih štabov osi Rim-Berlin razpravljala, seveda nl znano, je pa bilo nedvomno v zvezi z naj-novejšim razvojem dogodkov v Evropi, predvsem z anglešk. snovanjem obrambne fronte držav na zahodu tn vzhodu. Hitler je dejal v Wilhehnshavenu, da bo Nemčija obroč, ki ga hoče Anglija skleniti okoli nje, razbila še -preden bo dovršen, v Italiji pa zatrjujejo, da bosta velesili osi prešli v vseh delih sveta v protiofenzivo. Ali je bik) inomoško -posvetovanje namenjeno izvršitvi teh napovedi? VViHielm von Keitel, ki je sedaj dejanski strateški vodja celokupne nemške -vojske, velja med strokovnjaki kot mož velike odločnosti in discipline in igra zato tudi sicer veliko in važno vlogo.
Bodočnoit človoitva
Bodoči človek bo živel v časih večjega spoznanja samega sebe in prirode. V ospredje bo prodrl oni narod, katerega duševni razvoj bo na najvišji stopnji. Sebičnost bo v bodočnosti človeštva neznana, pravi slavni češki antropolog dr. A. Hrdlička. Zlati vek človeštva bo napočil v daljni bodočnosti, ko bo v duševni razsvetljenosti postal človek šele pra-
vi	gospodar sveta. Alt se bodo fizično odporni, rasno in biološko v krepkem razvoju množeči se Stovani povzpeli na vrhunec?
UitranaciomlMi vloga Nomttfo
Priključek Avstrije in sudetskih kraiev predstavlja klasičen primer neposrednega pojmovanja narodnostnega principa in samoodločbe naroda. Ta korektura Versaillesa predstavlja vzpostavo mednarodnega načela, ki je jasno. Isti pomen ima prevzem češko-moravskega prostora. Pogled na etnografsko karto dokazuje, da ie ideal narodnostno homogene države v vzhodni Evropi nemogoč. Tu se mešajo razni narodi, ki žive skupno v posameznih krajih. Namesto ds bi Cehi delaH roko v roki z nemškim narodom, so se dali ponižati, da so postali hlapci protinemške politike. Naloga Nemčije pri stvarjanju reda in miru je ultranackmal-na. Na kraju zaključuje nemški minister dr. Frank svoj članek v »Zeitschrift der Akademie fiir deutsches Reich«, da je z ustanovitvijo češko-moravskega protektorata obnovil Hitler idejo Rajha, osvo-bodivšč! Jo vseh mej 19. stoletja.
Suez in svetovna trgovina
Vsaka izmed 800.000 dehtic Sueške družbe je vredna 42.000 dinarjev. Iz Londona v Avstralijo je Angležem skrajšana pot za 10.030 km od one, ki so jo morale ladje prej premeriti pod rtom Dobre nade. Gospodarski pomen Sueza ie razviden Iz naraščanja prometa: leta 1870. je šlo skozi kanal 486 ladij s tona-žo 437.000, I. 1900 že 3441 ladij s tonažo 9,738.000, 1. 1913. 5085 ladij in tonažo 20,034.000 ton, L 1925 pa 5337 ladij s tonažo 26,702.000. Pred vojno je bila na prvem mestu v prevozu skozi Suez Anglija s 60%, sledila je Nemčija s 178. Zdaj je druga Nizozemska, slede Francija hi Italija. Jugoslavija je vozila skozi Suez
1,	1924 z 11 parniki z nosilnostjo 42.000 ton.
Maribor, 7. aprila.
Politični zemljevid Evrope se je od lanskega februarja dalje nenavadno iz-premenil. Izginila je Avstrija, sledila je Češko Slovaška. Podkarpatska Rusija je prešla k Madžarom, Klajpeda se je priključila Nemčiji. Na prej razkosanem mozaiku državic stopa v ospredje zaokrožena ploskev Velike Nemčije, od katere je kakor luna od naše zemlje odletela Vzhodna Prusija.
Nekaj več prebivalstva Evrope kakor ga ima naša država, je izgubilo svojo samostojnost, pa vendar kolikšne izpre-membe! Mala Švica je postala soseda treh mogočnih velesil, Poljska je stisnjena med dve največji držav: Evrope tako, da se ji le na severovzhodu in jugovzhodu odpira skromen ventil k trem majhnim sosedam. Najslabše pri vsem je odrezala Madžarska, ki prej sploh ni imela sosedstva z velesilami. Postala je tako rekoč druga Švica, na njene meje je pritiskalo prej blizu 54, danes nad 160 milijonov ljudi!
V	politični zgodovini Evrope je bila poleg števila prebivalstva velikost države bistvenega pomena. Mnogo zemlje pomeni moč. V današnji porazdelitvi Evrope pokriva Rusija sama 4.8 milijona od celotne površine 10 milijonov km3. Takoj za njo je Nemčija, ki je odrinila Francijo z njenimi 551.000 km’ površine na tretje mesto. Jugoslavija zavzema štiri-desetinski del Evrope ali skoro polovico Bal-kana. Po prebivalstvu je naša država na 9. mestu, pred njo so Rusija, Nemčija, Anglija, Italija, Francija, Poljska, Španija in Romunija. Jugoslavija spada tedaj med srednje prostorne in zmerno poseljene države.
Nenavadne oblike, ki so se po več ali manj posrečenem načelu samoodločbe narodov pojavile po vojni na evropskem zemljevidu, so bile geopolitično nepovolj-ne tvorbe. Omenimo naj le pokojno Nemško Avstrijo, odcepe k Vzhodne Prusije od Nemčije, poljski podaljšek k morju in Litvi, posebno pa daleč raztegnjeni, ribi podobni trup bivše Češko Slovaške. — Idealno zaokroženost v čim krajši obliki mej& ima Romunija, z najnovejšo potezo se ji je znatno približala Velika Nemčija.
Jugoslavija ima obliko sploščene elipse, ki je na jadralki strani nekoliko stisnjena. Njena podolžna os meri 950, prečna 450 km. V tesni vezi z državno obliko so njene meje. Meje so periferni člen države, ki posreduje občevanje s sosedi in ščiti narod pred presenečenji. In ker je morje v tem pogledu najboljši posrednik, odnosno zaščitnik, so se otoške države, tako Anglija in Japonska naglo povzpele do zavidljivega napredka. Razumljivo je tedaj, da so vse države že od nekdaj hrepenele po dostopu k morju. Previdnost usode je hotela* da so se tudi naši predniki ustavili na obali Jadrana, jo posedli in skozi vekove ostali ob njej.
Tako ima danes Jugoslavija na 550 km odprti zračni črti širok izhod na morje ki je zaradi izredno členovite, 1564 km dolge obale najnaravnejša naša meja. — Jadranska obala tvori 34% vse državne meje Jugoslavije, nad tri sto pristanišč in blizu tisoč otokov pospešuje obrambno in prometno vrednost te najdragocenejše strani naše domovine. Trije večji otoki, Zader z 18.5 km obale in 75 km široka Otrantska vrata, ki so v oblasti naše sosede, sicer zmanjšujejo geopolitično vred nost našega primorja, toda na Jadranu je med sporazumnima sosedama mir zagotovljen.
Dve tretjini naše meje potekata na kopnem 87.5% te odpade na gorati, 12.5% na nizki svet. 3057.9 km dolga kopna meja nas deli od sedem držav. Od Rečine do Rateč mejimo z Italijo, z Nemčijo imamo 245.2 km meje, od Madžarov loči 402 km dolga pregrada. Strategično najboljša je naša meja z Bolgarijo, narodnostno slabša je na jugu, kjer je ostal naš živelj še izven države. Na severozahodu je mejna črta odmaknjena od narodnostne, na severu naša meja v zahodnem delu ne odgovarja narodnostni bolje je na Kobanskem, umetna je pa v Prekmurju in Vojvodini. Nad prestolnico Beogradom se v krogu s polumerom 60 km združujejo naše največje reke, stekajo glavne prometne žile iz vseh smeri. Tu je srce države, druga »Ile de France«, Vojvodina je pa glazija v njeno ob ram-
Poljsko-angleška pogodba sklen ena
VČERAJ JE CHAMBERLAIN OBJAVIL VSEBINO SKLENJENEGA DOGOVORA. BLOK TREH VELESIL IN ZVEZA PETI H. GARANCIJE VELJAJO ZA VSE, KI BI BILI OGROŽENI. NEMŠKI ODMEVI.
LONDON, 7. aprila. Včeraj dopoldne je objavil ministrski predsednik Chamberlain rezultat angleško-poljskih pogajanj in sporočil, da je bil v razgovorih z Beckoni dosežen med republiko Poljsko in kraljevino Veliko Britanijo popoln sporazum v vseh glavnih vprašanjih, do-čim se bodo uredila postranska vprašanje naknadno. Obe vladi sta soglasni v vseh vprašanjih skupne obrambe. V med-časju prevzema Poljska s svoje strani enake garancije nasproti Veliki Britaniji, kakor jih je prevzela Velika Britanija nasproti Poljski. Trajni dogovor, ki bo naknadno sklenjen po dovršitvi dela strokovnjakov, ne bo — prav tako kakor sedanji začasni — naperjen proti nobeni državi, ampak bo imel le ta namen, da zagotovi Poljski in Veliki Britaniji vzajemno pomoč, ako bi nastala neposredna ali posredna nevarnost za neodvisnost in nedotakljivost ene izmed obeh pogodbenic. Ta dogovor ne predstavlja ne za Poljsko ne za Veliko Britanijo nobene ovire za sklenitev podobnih dogovorov še z drugimi državami.
LONDON, 7. aprila. Sklenitev provizoričnega pakta med Poljsko in Veliko Bri-
tanijo predstavlja dejansko ustvaritev tro-zveze velesil Anglije, Francije in Poljske, za katerimi stoje sovjetska Rusija in Amerika. Govoriti je zato mogoče o pe-' terozvezi, ki predstavlja ogromno silo in obsega vse kontinente. Okoli te zveze se bodo sedaj zbrale še vse ostale srednje in male države, katerih interesi so iden-! tični z omenjenimi velesilami. Te države lahko računajo na pomoč tudi, ako ne sklenejo prej zadevnih pismenih paktov. To tolmačenje se naglaša tu zlasti zaradi tega, ker je bil izvršen na nekatere vlads teh držav z neke strani grozilni pritisk, da se bloku obrambe ne bi pridružile.
| BERLIN, 7. aprila. Prvi uradni glas Nemčije smatra poljsko-angleško pogodbo kot vojaško zvezo, naperjeno proti Nemčiji. Uradni »Der Deutsche Dienst« vidi v njej angleško pest, kar pa Nemčije ne more vznemiriti.
| BERLIN, 7. aprila. »Volkischer Beob-achter« se pritožuje nad sklenitvijo polj-sko-angleške zveze, češ za zahvalo za j to, da je Nemč ija ponudila Poljski 50-letno garancijo njenih meja proti malenkostni protidajatvi, odstopitvi Gdanska lin svobodnega prehoda preko koridorja,
je Poljska dala prednost angleški ponudbi.
PARIZ, 7. aprila. Poljsko-angleška zveza zanima davi v prvi vrsti pariški tisk. »Le Figaro« podčrtuje, da je bil v Londonu sklenjen elastičen pakt, ki pomeni na eni strani popolno zvezo med Anglijo in Poljsko, na drugi strani pa upošteva poljske želje z ozirom na stališče do Nemčije, Rusije in Madžarske. »La Rčpublique« naglaša, da je bila včeraj v Londonu definitivno pokopana ideja priključitve Gdanska k Nemčiji. Določilo o indirektni ogroženosti pomeni medsebojno pomoč tudi če bi bili že ogroženi Litva ali Holandska. »L’ Excelsior« omenja pri včerajšnji sklenitvi angleško-poljske zveze napor Poljske, da bi se upoštevale nekatere madžarske želje glede Transilvanije. To je bil gotovo tudi predmet včerajšnjega razgovora med jBeckom in romunskim poslanikom Tileo. ;»Echo de Pariš« smatra, da bo prv? protiukrep Berlina odpoved angleško-nemške pomorske pogodbe.
PARIZ, 7. aprila. Sinočnji »Le Temps« pozdravlja angleško-poljsko zvezo, do katere ie moralo priti, ker je nemško zagotovilo Poljski splahnelo v nič. Zatrjevanje Nemčije, da ne ograža Poljske, sprejemajo v Varšavi s skomigom ramen.
Razočaranje v Španiji
PO SKUPNI ZMAGI SE JE OBRNIL FRANCO TUDI PROTI FALANGI-STOM IN OSTALIM STRANKAM, KI SO MU OMOGOČILE ZMAGO IN JIH RAZOROŽIL.
PARIZ, 7. aprila. „United Press“ poroča, da se opaža zelo značilen razvoj položaja v nacionalistični Španiji. Vrhovno nacionalistično poveljstvo je izdalo ukaz, da se morajo takoj razorožiti vse falangislične in druge čete desničarskih strank, ki so se skupaj z vojsko bojevale proti republikancem. Prepovedana so tudi vsa strankarska zborovanja, tako da je odvzet strankam, ki so omogočile Francovo zmago, vsak vpliv na špansko notranjo in zunanjo politiko. Vsa oblast je izključno
v rokah vojske in ta je odbila tudi vse predloge za amnestijo. Ti predlogi so bili stavljeni iz samih vrst desničar- j škili skupin, ker so računale, da bi s tem mogle vplivati na pridobivanje pristašev med republikanci. Ti vojaški ukrepi so vzbudili med falangisli in ostalimi desničarji veliko nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo pa vlada tudi zaradi nadaljnjega ostajanja italijanskih in nemških čet v Španiji, ki samo še podpirajo Francovo vojaško diktaturo.
Amerika pred odločitvijo
DOSEDANJA DEBATA V AMERIŠKEM SENATU O UKINITVI ZAKONA O NEVTRALNOSTI KAŽE UGODNE IZGLEDE.
Beck se vrača v Varšavo
LONDON, 7. aprila. Poljski zunanji minister Beck, ki je včeraj dopoldne obiskal angleško vojno mornarico v Portsmouthu, se je sestal popoldne znova z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Pozneje je imel dolg razgovor z romunskim londonskim poslanikom Tileo, ki se je pravkar vrnil iz Bukarešte. Tilea je izjavil, da bo Romunija vedno branila svojo neodvisnost, ako treba tudi z orožjem. Nazadnje se je Beck še enkrat sestal z lordom Halifaxom. Danes se vrne v Varšavo.
VARŠAVA, 7. aprila. Takoj po vrnitvi Becka v Varšavo, bo odšlo odposlanstvo poljskega'generalnega štaba v London.
WASHINGTON, 7. aprila. Po senzacionalnem govoru bivšega ameriškega zunanjega ministra Stimpsona proti zakonu o nevtralnosti, je govoril včeraj izolacioni-stični senator Johnson, ki pa je le vprašal, ali ne misli Stimpson, da bi se Amerika s pomočjo zahodnih demokracij zapletla v vojno. Stimpsoi je to sicer dopustil, vendar je pa rekel, da bi bila Amerika sicer v nevarnosti, da se zap ete v vojno, nikakor pa še ni s tem rečeno, da bi se v vojno zapletla. Stimpson je zahteval za Roosevelta izredna pooblastila, pri katerih lahko takoj označi napadalca, ukrene proti njemu gospodarski bojkot in pomaga materialno napadenim državam. Nato je govoril izolacionist La Folette, vendar pa se je že pokazaio, da je večina senatorjev zakonu o nevtralnosti nasprotna. S tem v zvezi je značilno, da je ameriška vlada izdala proglas na vse moško prebivalstvo USA izpod 36 let, da takoj javijo svoja imena vojn?mu ministrstvu, ki jih zamore vsak čas vpoklicati. S tem ukrepom lahko Amerika takoj razpolaga z armado pol milijona mož,
Industrija pa je že javila vladi, da od 7000 artiklov, ki so potrebni za vojno industrijo, ameriška industrija izdeluje že 55 odstotkov. Iz debate v zunanjepolitičnem senatnem odboru smatrajo sodelovanje Anglije, Francije in Rusije kot dejstvo.
Francoska demarša v Burgosu
BURGOS, 7. aprila. Maršal Petain je včeraj vložil deinaršo glede dejstva, da so italijanske čete še vedno v Španiji in govoric, da dohajajo celo nove. Odgovorili so mu, da so te vesti brez podlage. Italijanske čete bodo zapustile Španijo takoj po svečanem vkorakanju generala Franca v Madrid.
SILNO OBOROŽEVANJE ŠVICE.
BERN, 7. aprila, švicarski zvezni svet je včemj sklenil nov kredit ža narodno obrambo v višini 190 miHjonov švicarskih frankov. Nedavno je v isti namen odobril kredit 327 miHjonov švicarskih frankov, skupno 517 milijonov Švicarski frankov.
bo!« piše. E. Haumant v svojem delu o zemljepisni izgradnji naše države.
Mnogo sosedov pomeni mnogo nevarnosti, nasprotno pa spet prometno politično razgibanost. Od naših sosedov so po prebivalstvu Romunija, Italija in Nemčija močnejše od nas, Italija približno trikrat, Nemčija skoro šestkrat. Politična geografija obračunava ugodnost lege kake države po količniku pritiska, ki ga dobimo, če število prebivalstva države delimo z obljudenostjo sosed. Ko sta obstajali še Avstrija in Češko Slovaška, je znašal naš količnik pritiska od zunaj 6.6, danes sega že prečko 111 To se pravi, na našo ploskev s 15,700.000 prebivalci tišči sedem sosednih držav s skoro 180 milijoni
ljudi. Od tega odpade samo na meje Slovenije 135, na meje ostale Jugoslavije 43 milijonov sosednih prebivalcev. Madžarski se je prejšnji količnik zunanjega pritiska v novem položaju povečal od 6 na 14.8!
V primeri z ostalimi nasledstvenimi državami ima Jugoslavija razmeroma malo manjšin. Nasprotno pa biva neposredno izven naših mej 1,300.000 rojakov. Njena lega, prirodna prometno politična usmerjenost m zgodovinska tradicija narodne preteklosti ji nudijo možnosti, tla si bo znala v novi Evropi v sporazumnem sodelovanju s sosedami zagotoviti bodočnosti.	-Ine.
ANGLEŠKO POSOJILO POLJSKI.
LONDON, 7. aprila. V poučenih krogih se zatrjuje, da prejme Poljska 30 milijonov funtov posojila od Anglije.
ANGLEŠKE POČITNICE.
LONDON, 7. aprila. Obe zbornici bosta zasedali prihodnjič 18. aprila. Chamberlain je s soprogo odpotoval na Škotsko, vsi poslanci so pustili naslove, da jih bo v primeru potrebe mogoče čimprej sklicati.
ROMUNSKI KRALJ NA MEJI.
BUKAREŠTA, 7. aprila. Romunski kralj Karol je v spremstvu šefa generalnega .štaba odpotoval davi na inšpekcijsko potovanje na romunsko-madžarsko mejo.
TUDI BADOGLIO V INOMOSTU.
RIM, 7. aprila. »Osservatore Romano« poroča, da se udeležuje genera'štabnih razgovorov v Inomostu med Nemčijo in Italijo tudi maršal Badoglio.
AMERIŠKA VOJSKA.
' WASHINGTON, 7. aprila. Namestnik vojnega ministra, general Johnson, je I včeraj izjavil, da bodo Zedinjene države v primeru vojne že v prvih štirih mesecih lahko postavile 400.000 mož na fronto. Počasnost, ko so ameriške čete potrebovale 14 mesecev, da so dospele na francosko bojišče, se ne sme več primerili.
OBŽALOVANJE IRAKA.
BAGDAD, 7. aprila. Iraški ministrski predsednik je včeraj pred narodno skupščino slovesno izjavil obžalovanje iraškega naroda nad zločinsko usmrtitvijo angleškega konzula v Mosulu ter zagotovil prijateljska čustva iraškega ljudstva nasproti zavezniški Angliji.
I NOVA BAZA NA TIHEM OCEANU.
I WASHINGTON, 7. aprila. Angleška in ameriška vlada sta včeraj sklenili skupno zasesti in upravljati otočje Kanton in Edenbery v Tihem oceanu. Na otočju se bo zgradila baza za prekooceansko zrač- . no službo.
LYONS JE UMRL.
SIDNEY, 7. aprila. Avstralski minstr-ski preasedniik Lyons je včeraj podlegel srčni hibi. Novi ministrski predsed-t nik je sir Earl Page.
Domati zapiski
Nova ureditev države
Med najvažnejša vprašanja, za katera se bo treba odločili, spada teritorialna ureditev države, piše »Hrvatski dnevnik«. To vprašanje se vidi nerešljivo samo tistim, ki ga nočejo rešiti. Ti se stalno sklicujejo, da žive Hrvati in Srbi pomešano. To ni nič novega. Vsak ve, da bo v posameznih edinicah obstajala srbska kakor lirvatska večina. Težišče je v tem, kako najti potrebno ravnovesje. Srbi na pretežno hrvatskem teritoriju in Hrvatje na večinoma srbskem ozemlju morajo biti neke vrste zagotovilo, da se ne bo vodila protisrbska, odnosno proti-hrvatska politika, ker bi se hrvatsko in srbsko vprašanje tako podvojilo. Novo stanje mora bita boljše od starega. — Treba je sklepati, da se ne zahteva iz-prememba sedanjega ustavnega stanja, tudi ne sklicanje konstituante, kar bi bilo po mnenju vladnih krogov v sedanjem času neprimerno, dostavlja »Obzor«. Objavljeni tekst pogovorov je optimističen in predvideva skorajšnji zaključek pogajanj.
Velikonočne pobude dr. Križmana
Cernu se pritožujemo na zlo in krivi-ce, če jih sami povzročamo in dopuščamo, da se jih dela? Kako naj bo bolje, če ne priznavamo brata za brata, če dajemo prednost priliznjencu, klepetavemu in drznemu pred iskrenim, resnicoljubnim človekom! Zakaj se ne pritožujemo nad nepoštenostjo, lažjo, podlostjo in nasiljem, ki jih sami povzročamo ali smo takoj pripravljeni, jim priznati ugled, vodstvo in moč? Vse zahtevamo zase, ne nudimo pa ničesar. Ne poznamo, ne priznamo in ne spoštujemo človeka v sebi in drugih, zato je tako malo dobre volje med nami. Sebičnost in ničemurnost sta vir krivic, nasilja m podlosti. V njih je izvirni greh in prokletstvo našega rodu. Prava pot k napredku je le v notranjem prerodu človeka, v ljubezni in verni službi bližnjemu m narodu. Ni dobrot brez žrtev in ne ljubezni brez dela, zaključuje znani politik svoj uvodnik v »Varaždinskih Novostih«.
Tisk in narodna prosveta
Pod zaglavjem: Kako naj bi se okrepila naša nacionalna sila, piše novosadski »Dan«: Važno vlogo v izgradnji narodnega življenja ima poleg radia, kinematografa, predavanj, knjig itd. tudi tisk. Naš tisk ne bi smel več služiti osebnim, strankarskim, verskim ali drugim sebičnim interesom. Tudi ni prav, da prestol-niški listi polnijo svoje predale in trosijo papir za podrobno opisovanje kriminalnih primerov in pojo slavospeve hajdukom. Tisk bi moral služiti samo izobrazbi naroda. Tisk je oni kanal ki se steka v ljudski mozeg, svetišče je narodne sci-Juoizobrazbe.
Volitve v Pokojninski zavod
Pri volitvah v PZ v Ljubljani so bile postavljene tri liste. Poslodajalci so postavili skupno listo, ki je bila potrjena brez volitev. V Dalmaciji in Hrv. Primorju je okrog 2800 volvcev. Za listo Sa-veza hrvatskih privatnih nameščencev je bilo oddanih 1062, za združeno listo Bo-tiča in Saveza privatnih nameščencev ter pomorcev pa 1004 glasovi. Obe skupini sta dobili po 5 delegatov.
Fond za izselitev naših Židov
V	Narodni banki bodo te dni otvorili kredit, tako zvani »transferni fond« za izseljevanje onih Židov v Jugoslaviji, ki jim je rok bivanja potekel. Kakor poroča »Jugoslovanski kurir« bo šel del tega fonda za pospeševanje naše zunanje trgovine z Levantom, predvsem s Palestino.
Dve Seti za „težki greh" '
Župniku Ivanu Koteku v Kojskem, Brdih pri Gorici je bilo nasvetovano, naj ne pridiga več v slovenščini. Mož je ubogal in pridigal italijanski, toda cerkev se je praznila, ljudje so odšli. Da bi vernikov nc odvrnil od cerkve, je župnik sklenil. da bo spet pridigal slovenski, piše »Istra*. Moral je na zaslišanje v Gorico, od tod pa za dve 'eti v pregnanstvo.
Morce
Mladini - zdrave učilnice
KAKO NASTAJA V KOROŠKI BELI MODERNA SOLA. - KDO NAJ ZA NJO NOSI GLAVNA BREMENA?
Odkar je vzgoja otrok nekaj več ka-
kor samo učenje abecede in božjih zapovedi, se posveča splošnemu šol stvu marsikje dosti pažnje. Veliko ra zumevanja za uspešno vzgojo in zdravje šolarjev je pokazala občina na Koroški Beli. Občina ima delavsko-kmetsko obeležje. Meji na Jesenice, na njenem področju je Slovenski Javornik z drugo tovarno Kranjske industrijske družbe. Lansko leto je v surovem stanju postavila moderno šolsko poslopje, ki ga letos dogotovi in tako ustvari otrokom privlačno streho. Belska šola je pelrazredna.
Sedanje šolsko poslopje je iz 1* 1903, ko je bilo v občini 145 šolarjev. To poslopje z enim stanovanjem pa zdaj razpada. Danes je 354 otrok, pouk se vrši dopoldne in popoldne, en razred ima pa svoje prostore celo v občinski hiši. Za gradnjo šole bi po takratnih avstrijskih zakonih morala nositi glavno breme KID, ker je razvoj industrije povečal prebivalstvo, kar v še večji meri velja za današnje čase, Tedaj sc je tovarna izognila prispevanju za šolo s tem, da je hotela skupno šolo za Jesenice in Koroško Belo, kar z ozirom na velike daljave ni bilo izvedljivo. Potem je gradila nemško šolo blizu tovarne na Jesenicah.
Pred petimi leti se je prvič sprožila misel za novo šolo. Sedanji občinski odbor z županom Perkom (izv. leta 1936) je pa zavrgel stari načrt in sestavil nov gradbeni program. Nova šola stoji poleg stare in ima devet učilnic, centralno kurjavo, ameriške prhe, kuhinjo za gospodinjsko šolo, pralni-nico, vse pritikline, tri 3-sobna stanovanja s kopalnicami, lastnimi stranišči, eno 2-sobno stanovanje, tri samska stanovanja s skupno kuhinjo, kopalnico, predvsem je pa pomembna prosvetna dvorana in telovadnica, kajti nad njo je terasa za telovadbo in uče-
nje na prostem, da niso otroci vezani zmeraj samo na sobe, četudi bodo prostorne in zdrave. S terase je zelo lep razgled, šola sama pa stoji poleg stare na sončnem, zdravem prostoru. Na hodnikih šole bodo omarice za učila in garderobo. Razen tega bo adaptirano staro šolsko poslopje za osem učilnic in risalnico. Poleg ljudske šole bo tudi otroški vrtec, ki ga do zdaj na Koroški Beli sploh še ni bilo. V šoli bodo tudi občinski uradi, v starem obč. domu bo pa ubožnica.
Nova šola je bila neobliodno potrebna. V teku petih let bo naraslo število šoloobveznih otrok na 600. V zadnjih sedmih letih je naraslo prebivalstvo za 41 odst., stavbe pa samo za 38 odst. Sola se bo gradila v etapah in bo stala blizu tri milijone dinarjev. Gradbeni fond znaša 1,100,000 dinarjev, en milijon bo občina najela posojila pri Osrednjem zav. za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ostalo bo krila iz vsakoletnega proračuna in eventualnih podpor. S temi-je pa bolj križ. KID je prošnjo za podporo odklonila z motivacijo, da že itak plačuje visoke davke. Dala je pa železo za betoniranje pa znižani ceni. Pri tem je občina prihranila kakih 10.000 din. Vendar je to zelo malo, kajti kakor že rečeno raste prebivalstvo s porastom industrije, ki mora bili inte-resirana na zdravem naraščaju in čim sposobnejši mladini, ki jo ravno šola pripravi za težko in odgovorno tovarniško delo. Na prošnjo občine tudi banovina molči, ministrstvo za prosveto je pa sporočilo, da so izčrpani vsi krediti, ni pa obljubilo ničesar niti za prihodnje proračimsko leto. Kljub temu bo šola kmalu služila svdjemu namenu, za to bo skrbel delavni občinski odbor, ki je vsem pokazal, da razume potrebe kraja in skrbi za najmlajše, s tem pa fca našo narodno bodočnost
Dve uri v Savinjski dolini
ZANIMIVO OPAZOVANJE LJUDI IN ŽIVLJENJA NA OBISKU V SAVINJSKI
DOLINI
je njih življenje brez konca: otroke vlačijo po svetu, jih učijo igranja, beračenja in otepanja z orožniki. Tisti dan je bil v Šeščah umor. Ko so cigani izvedeli zanj, je med njimi završalo. »Mordijo«, so kričali v panični zmešnjavi. Kar koli se slabega zgodi, pade sum na cigane. Že po naravi so vedno krivi in se boje.
Z nezaželenimi gosti imajo veliko posla orožniki na cesti proti Celju, kjer vodi pot preko Vranskega iz Ljubljane in čez hribe iz Trbovelj. Tu se vrši pravi lov na ljudi »brez stalnega bivališča«. Pa ne le potepi*hi in tatovi, tudi politika prizadeva veliko skrbi. Savinjska dolina je politično razmeroma zelo živahna. Kmetje so samozavestni in že izbirajo lastna pota. Delavstvo v tekstilnih ten varnah in rudnikih pa hoče živeti sebi lastno delavsko kulturno in politično življenje.
Cesta iz Savinjske doline proti Celju je kakor struga: v mesto naplavlja vsak dan množice novih ljudi, ki jim uradno pravimo »brezposelni brez stalnega bivališča«. S takimi ljudmi je težko. Vsakemu registru se izmikajo in cel štab ljudi se zanje briga. Preiskuje njih vest, jih vse polovi, kadar se zgodi v okolici zločin, jih žene v domovinske občme, pa se spet vrnejo in spet prične stara pesem.
Morda pa je tudi v tem napredek in bomo počasi le rešili socialne probleme, če bomo prav vztrajno gonili ljudi brez stalnega bivališča po svetu...
Iz celjskega avtobusa sta izstopila mož in žena in za njima se je skobacalo pet otrok. »No, zdaj smo pa doma«, je povedal mož v hrvaščini. »Petnajst let že nisem bil tu.» V vas v Savinjski dolini se je vrnila družina, ko so jo izgnali iz Zagreba, ker zanjo ni bilo kruha. Po poljih so se ozirali ljudje in prav gotovo je bilo v vsej žalosti tudi nekaj radosti.
»Zdaj smo doma.« Oče je bral napise obcestnih gostiln .in ugotavljal spremembe.
Pred neko gostilno se je ustavil. Zagledal je ime nekega sorodnika. Pričel je ženi razlagati, da ima tu sorodnike in ponosen je bil na to.. Stopil je v krčmo, pa se kar vrnil. Sorodnik ga ni spoznal.
Ali pa sploh ni * bil sorodnik, saj npsi mnogo ljudi ista imena... Po srfedi ceste gresta proti vasi tiha človeka in za njima po vsej širini ceste pet malih ljudi, ki so že tudi brez	stalnega bivališča.
Starši jih peljejo na	občino, da jih ona
redi, sami bodo pa- šli nazaj v Zagreb.
V Šmartno je pristojnih precej ciganov.
Občina ima z njimi hude težave. Zaposliti jih ne more, zastonj rediti tudi ne, oblasti pa odganjajo cigane vsak dan v pristojno občino. Velika ciganska družina se vleče po cesti — starke, možje, otroci. Za njimi žandar. Ukazal je, da se sredi ceste obrnejo in ne gredo v Celje. »Do občine jih spravim.«	pravi, »potem naj	o	Pri	plezanju	na	telegrafski	drog sije
se pa spet vrnejo, če	.iih bo volja!« Tako	zlomil	desno	nogo 33-letni	tovarniški	de-
NOVA PALAČA ZA 36 MILIJONOV DINARJEV.
Okrajni, tajnik v p. g. Rudolf Puc v Ljubljani, Prekmurska 2, razpošilja prospekt in vabilo za pristop k zadrugi »Etažna lastnina«, katere naloga naj bi bHa graditi v centru Ljubljane z ozirom na nove določbe letošnjega finančnega zakona veliko stavbo »Vse«, ki bi stala 32 milijonov din in v kateri bi zadružniki imeli svoje lokale in stanovanja. — Vsak zadružnik bi gradbene stroške za svoje prostore odplačal najkasneje v treh letih, potem bi pa bil svojega stanovanja ali lokala neomejen gospodar. Zamisel etažnih lastništev je lepa in so jo zlasti v Italiji v velikem stilu realizirali Tudi v Beogradu hoče zadruga »Makedonija« graditi palačo za stanovanja po principu etažne lastnine in bo palača stala 18 milj. din.
lavec Ivan Sušek iz Podreke. Prepeljali so ga v bolnišnico.	*
o. Kapla. V gostilni Josipa Strableka so divjaško napadli nekateri prenapeteži Pajtlerja Jakoba in so ga s trdim predmetom tako obdelali po glavi, da se je moral zateči v bolnišnico. Ta surov napad je prijavljen drž. tožilcu in ga obsoja cela Kapla.
o. Žebelj se mu je zaril v trebuh. 13-letni posestnikov sin Vladimir Stuber iz Zgornje Voličine je plezal na lestvo. Pri tem pa mu je spodrsnilo ter je po nesreči padel na žebelj, ki se mu je zaril v trebuh. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
o. Z voza je padel. Jože Kokolj, ko je nalagal pri nekem lesnem trgovcu v Reki hlode. Dobil je hude poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
o.	Otrok padel z okna. V Zgornjem Jakobskem dolu je padel z okna leto dni star sinček posestnika Kramerja. Zlomil si je desno nogo.
o Pretep med sosedoma. V Gabemiku v Zgornji Polskavi sta ob pritoki nekega prepira stepla kmečki dninar Alojz Pe-šaik in njegov sosed Rudolf Prepelic. Zadnji je tako težko obdelal z gnojnimi vilami Pešaka, da so ga morali prepeljati bolnišnico. Ima poškodbe po glavi in rokah.
o Iz Ruš so pripeljali v mariborsko bolnišnico 18-letnega dninarja Ignaca Egra, ki si je pri p-ipanju sena zasadil železni kavelj v koleno.
o V Slovenfgradcu je umrla 78-letna vdova državnega uradnika ga. Marija Škribe.
o 2000 hmelovk ter več kubičnih metrov le£a so ukradli neznani tatovi veleposestniku Antonu MaTasutiju v Hudem kotu pri Prevaljah.
Ptuj
p Odsekala sl je prst dninarjeva hči Horvat Marija iz Dražencev pri Hajdini. Sekala je hosto.
p Levo nogo si je zlomila Horvat Tatjana, posestnica iz Ptuja.
n. Narodno gledališče v Subotici. V
Subotici je bil ustanovni občni zbor Narodnega gledališča v Subotici, da bi se izpolnila praznina na kulturno-prosvet-nem delu na severnovzhodni meji države. Gledališče bodo vodili profesionalni igralci in režiserji.
n. Stavka v tovarni vagonov. Delavstvo je prenehalo z delom v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu, ker se ni moglo zediniti s podjetjem zaradi kolektivne pogodbe.
n. Vlom na davčno upravo v Novem sadu. Iz blagajne na davčni upravi v Novem Sadu so izropali vlomilci 135.000 din. K sreči pa je bilo prejšnji dan odposlanih iz blagajne 500.000 din. Vlomilci so hoteli vlomiti še v drugo blagajno, pa se jiin je zlomil ključ; v blagajni je bilo 200.000 dim Vlom je odkril blagajnik, tekom preiskave pa je bilo aretiranih troje slug na davčni upravi.
n Viak je razmesaril pijanega človeka blizu Osjeka. Mož se je vračal s svojo ženo domov. Pijan se je ustavil sredi proge in začel zvijati cigareto. Iz daljave je že prihajal vlak, in vse kričanje in opozarjanje žene ni nič zaleglo. Zvijal je cigareto naprej, dokler ni pridrvel vlak in ga ria mestu ubil.
n Prepovedan je uvoz stotakov. Finančno ministrstvo je prepovedalo uvažanje 100 dinarskih bankovcev v našo državo, kjer gre za vsoto, ki presega 500 din. Vsako višje uvažanje 100 dinarskih bankovcev bodo poslala carinska in poštna oblastva Narodni banki, na kar bo* Narodna banka odobrila zneske v višini vrednosti prevzetih bankovcev blokiranim računom oseb, ki jim je bankovce zasegla.
»Hura! Četrti mož JHribateJ«
Maribor
Skrbi našega sezonskega delavstva
Lani je odšlo na sezonsko delo v Nemčijo okrog 800 do 900 ljudi iz našega severnega obmejnega ozemlja. Večina teh izseljencev je dobila delo na nemško-poljski meji. Življenjske razmere zanje niso ljile preveč rožnate, ali za te ljudi je bik) najvažnejše, da so prislužili nekaj denarja, ki ga doma niso mo«li.
Letos pa se je od novega leta do danes prijavilo na področju mariborske borze dela do 2000 ljudi, ki so vsi zaprosili za delo v Nemčiji. Vendar pa so za to leto oblastva prepovedala transporte delavstva v Nemčijo iz našega obmejnega ozemlja, in to te področja naslednjih okrajev: obeh mariborskih, slovenjegraškega, dravograjskega in ptujskega. Tz teh krajev bo smelo oditi v Nemčijo saimo kakih 20 delavoev, pa še to samo onih, ki jih bodo nemški delodajalci izrecno zahtevali.
Pač pa je letos dovoljen iz omenjenih obmejnih krajev transport 100 poljskih delavcev v Francijo, česar prejšnja leta ni bik) ter bo letos prvič, ko bo odšel naš delavec tja. Nasprotno bo pa smelo v Nemčijo poljsko delavstvo te Prekmurja
in Slovenske krajine in to do 6000 ljudi. Za Francijo je bilo iz obmejnih krajev do sedaj prijavljenih na mariborski borzi dela do 160 ljudi, vendar je bilo sprejetih samo 100. Pogoji so v Franciji precej slabši, zadnje zaradi nižje valute. Hlapec, ki ima hrano pri gospodarju zasluži najmanj 240 frankov mesečno.
Omenili bi le še dvoje. Prvič, da bi se dovolilo iz obmejnih krajev še več transportov v Francijo, drugič pa — in to je več kakor važno — da se vse premalo brigamo za to, kaiko naše delavstvo živi v tujini na sezonskem delu. Italijanski sezonski izseljenci imajo svoje zastopnike, ki pazijo na to, če nemški delodajalec izpolnjuje vse pogoje. Zadnje bi bilo ne-obhodno potrebno tudi za naše sezonsko delavstvo. Saj so bili tani slučaji, da so bili nekateri naši sezonski delavci v Nemčiji od posameznih delodajalcev neverjetno izrabljeni Če je že tako, in če so pri nas prilike take, da mora odhajati naša delovna sila preko meje, potem ie naša dolžnost, da skrbimo za to svojo delovno silo tudi onstran meje.
Nova podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Studencih
Malo je mest, kjer bi hišni lastniki in najemniki s toliko pažnjo gojili m obdelovati vrtove, kakor v Mariboru. in bližnji okolici. Vrtovi in sadovnjaki pa bi bili še lepše urejeni in oskrbovani, ako bi ljudje dobili več strokovne izobrazbe in pripomočkov. Enako potrebujejo pobude tudi posestniki, ki zalagajo mesto z zelenjavo in cvetlicami. S smotrnim obdelovanjem bi lahko pridelali še več in lepše zelenjadi, kaikor je danes spravijo na trg. V splošnem je zelenjadi premalo in tudi kvaliteta bi laifoko bila boljša.
Na občnem zboru sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru je bilo
sklenjeno, da se ustanovijo v okolišu nove podružnice; zadnje pa zategadelj, da se poživi delo v okolici. Ena teh 'podružnic se namerava ustanoviti tudi . v Studencih. Pod novo podružnico bi spadali Studenci, Radvanje in del Maribora do Tržaške ceste. Ustanovni občni zbor te podružnice bo na velikonočni ponedeljek ob 9. uri dopoldne v gostilni Špure j v Studencih. Na sestanek so Rabljeni vsi čfani in nečlani, ki se zanimajo za po-vzdig vrtnarstva in.sadjarstva ter se žele okoristiti z ugodnostmi, ki jih bo nudila podružnica.
Prometne nerednosti na okoliških cestah
»L£TE6A POLICIJA« NAJ DOSLEDNO IZVAJA SVOJO NALOGO, DA SE PREPREČI NA OKOLIŠKIH CESTAH NERED
zlasti na ovinkih za avtomobiliste in
Pred meseci je bila tudd v Mariboru ustanovljena tako zvana leteča policija, ki je nadzirala promet na okoliških cestah. Iz vrst mariborskih avtomobilistov nam je bila izražena želja, da bi ta prometna policija malo strože nadzirala promet na cestah v bližnji In daljni mariborski oko-Hci. Pogosti so primeri, da vozniki z vprego vozijo dosledno na levi strani, kar
je
druge motorne vozače lahko usodno. Prav tako je ta razvada nevarna za same kršilce cestno policijskih predpisov. Neki mariborski avtomobilist je samo na kratki razdalji od Maribora do Hoč srečal 15 voznikov, ki so vsi vozili po levi strani. Zato bi bi*lo umestno, da bi take primere leteča policija preprečila.
Studoniki škropilni vos In prah na studaniklh cestah
Prizadeti studenški obča« nam pišejo: Zadnje dneve dvigajo avtamohiH, ki drve skozi Studence, strahovit prah. če vstopite v avtobus, ali če izstopite iz njega, vas vselej objame oblak prahu. Studenški škropilni voz je sicer že na cesti, ali kakor vse kaže, ga še ne uporabljajo za škropljenje, ampak dovažajo z njim vodo k ograji, ki jo zidajo na preurejenem Jožefovem trgu. če ie lani občina škropila oeste pozno v jesen, četudi je šel dež, bi naj sedaj, ko je nastal neznosen prav po cestah, pravta&o začela s škropljenjem.
Gibanja mariborskih obrtnikov
Pretekli mesec ie bito v Mariboru izdanih 9 novih obrtnih pravic in črtanih 12, med njimi nekatere zaradi smrti. Tako je dobil Maribor dve trgovini s pisarniškimi stroji (Karl Fifolt v Slovenski ulici ta Konrad Šapec v Kneza Koclja ulici), dočim je bila ena takih trgovin črtana (Pečar v Tattenbachovi ulici). Dve obrti sta bili podeljeni manjšima obrtnikoma kakor mizarju in čevljarju, po ena mehaniku, tesarskemu mojstru, za trgovino z mešanim in za trgovino z manu-fakturnim blagom. črtanih pa je bilo 5 trgovin (slaščičarna, dve trgovini z mešanim blagom itd.) ter ena izdelovatalca tadjoapaTatov in trije obrtniki (dimnikar, mesar, brivec). Vsekakor kaže statistika nazadovanje, kar ie gotovo tudi znak gospodarskih prilik.
Občni zbor Biljardnega kluba
V	četrtek je bil v kavarni »Jadran« občni zbor mariborskega biljard, kluba, ki ga je otvoril in vodil preds. D. Klobučar. Iz njegovega poročila so razvidni uspehi in napredek kluba, zlasti v njegovem organizacijskem delu. Tajnik F. Bender je poročal, da ima klub 36 članov in da je prired/il tri tekme z ljubljanskim biljardnim klubom, eno v Čakovcu in interno tekmo za kvalifikacijo igralcev.
Blagajniško poročilo, ki ga je prav tako podal g. Bender, pravi, da je za tekoče poslovno leto predviden večji znesek za prirejevanje tekem, da bi ne bili igralci primorani kriti vse stroške sami. Obe poročili sta bili sprejeti soglasno s posebnim priznanjem in zahvalo g. Benderju, ki je ustanovitelj kluba Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet g. Drago Klobučar, za podpredsednika g. Bender. Pri slučajnostih je poročal g. Bender o vlogi, ki jo je bil poslal banski upravi, da dobi tudi mariborski biljardni klub svoj delež od vsote, ki je namenjena različnim športnim klubom.
DRAGO PLAČANA ŠALA.
V	tukajšnjo bolnišnico so prepeljali zabodenega 18 letnega Stanka Lemsnerja iz Dev. Marije v Brezju. Ko se je sinoči vračal proti domu, je posvetil za šalo nekomu v obraz. To je dotičnega tako razjezilo, da je potegnil nož in ga zabodel v hrbet.
m. Mariborski Rdeči križ je imel tečaj za bolničarjeve) pod vodstvom dT. Bed-janiča. Preteklo nedeljo so bili zaključni izpiti, ki so z dobrimi uspehi pokazali, da dT. Bedjanič in tečajniki niso zaman vložili svojega truda, ampak bodo s pridobljenim znanjem mogli v slučaju potrebe mnogo koristiti veliki ideji člove-čanstva in pomagati trpečemu bližnjiku.
m. Kakor po peščenem viharju v Sahari izglodajo Košačani, ko pridejo po glavni cesti v mesto. Neznosen prah, ki ga vzdigujejo neštevilni avtomobilisti na nikoli poškropljeni cesti, jim izpreminja obleko v beduinske halje.
m Prazna mesta pri mestnem knjigovodstvu. Zaradi upokojitve sta se izpraznili drve uradniški mesti pri mestnem knjigovodstvu. Mestno poglavarstvo je razpisalo službo mestnega finančnega jurista I. kategorije in službo mestnega finančnega uradnika II. kategorije. Prošnje morajo biti oddane do 20. aprila.
m Shod tekstilnega delavstva. V nedeljo, 16. t m., bo ob pol 10. uri v Gambri-novi dvorani shod vseh strokovnih organizacij tekstilcev v Mariboru. Delavstvo bo razpravljalo o težkočah, v katere je zašla mariborska tekstilna industrija.
m Razstava osnutkov lepaka za VIII. Mariborski teden bo odprta danes od
15.	do 18. in jutri od 8. do 12. ure v Mariborskem gradu. Vstopnine nil m Staro železo kradejo. Tovarnar usnja Walter Halbart je prijavil na policiji, da mu je bilo pokradenih več starih traverz in delov strojev. Podobne tatvine so bile v tovarni usnja že lani avgusta.
m Nezgoda kolesarja. S kolesa je padel delavec Alojz Veršič iz Krčevine.
m Mlekarico je oklofutal neki privatni uradnik, ker mu ni hotela več nositi mleka. On pravi, da jo je oklofutal zato, ker mu za praznike ni hotela več nositi mleka, ona pa, da zato, ker ji je mleko plačeval prepoceni. Zadeva je bila prijavljena policiji.
m Namesto venca na grob blagopokoj-ne gospe Emilije Zupan v Mariboru, je poklonil gospod Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani, znesek 200 din Jug. ak. podp. društvu na univerzi v Ljubljani.
Danes
zadnji dan
2» oglase v velikonočni številki
»VEČERNIKA" — Oddajte jih
naikatneie do 18. ure
ker izide „Večernik" soboto že zgodaj zjutraj
m Muzej bo za Veliko noč zaprt.
* Društvo jugoslovanskih drž. in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru. Razglas. Na podlagi določb §
16.	društvenih pravil, sklicujemo redni občni zbor društva, ki se vrši v nedeljo, dne 23. aprila 1939., ob 9. uri, v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1. Konstituiranje rednega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva; a) društvenega predsednika, b) društvenega tajnika, c) društvenih poverjenikov, d) društvenega blagajnika o računskem zaključku za leto
1938. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Sklepanje o razrešnici. 5. Predlog člana g. podpolk. Cvirna in tov.: a) Sklepanje o združitvi našega društva upokojencev z banovinskim društvom drž. in samoupr. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, b) za slučaj, da se sklene združitev, izvolitev pet članov, katerim se da pooblastilo, da izvršijo vse korake za ureditev potrebnih formalnosti za združitev in sicer v okvirju že določenih pogojev. 6. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 12 odbornikov in 4 namestnikov ter 2 pregledovalcev računov in 2 namestnikov. 7. Sklepanje o spremembi društvenih pravil. 8. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah članov. — Predloge o katerih se naj sklepa, je treba prijaviti društvenemu odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom. Zakasneli pa lahko kljub temu pridejo na dnevni red občnega zbora, ako za to glasuje večina navzočih članov. 9. Slučajnosti. Maribor dne 4. aprila
1939. Zač. tajnik: Koudelka, 1. r., okr. tajnik v p. Predsednik: Dr. Kronvogel, 1. r., dvorni svetnik v p.
* Hotel »Orel«, najboljša izbrana ljutomerska vina, Salvator pivo, izbrana 'kuhinja, ribje specialitete, fogoš, sil in čandar, zmerne cene.
* Poročne prstane prodaja po teži M. Jlger-jev sin, juvelir, Gosposka 15« Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Od sobote, 8. aprila, dalje veliki zgodovinski film Hotel Sacher. Wily Birgel, Sybile Schmitz m Mariborčanka Elfi Mayenhofer.
* Kino Esplanade. Velikonočni spored: »Kralj planink« po nailepšem istoimenskem Ganghoferjevem romanu. —• Hansi Knotek, Paul Richter.
* Kino Union. Naš velikonočni spored: »Čuvarji Indije« s priljubljeno deklico SMrfey Temple fn znamentim Viktor Mac Laglen v glavnih vlogah.
* Zvočni kino Pobrežje 8., 9. in 10. aprila prekrasen film »Princeza koral«. Ita Rina in Svetislav Petrovič.
Radio
Sobota. 8. aprila.
Ljubijanla: 12 Reproduciran koncert; 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Koncert Radijskega orkestra; 16 Prenos velikonočne procesije iz ljubljanske stolnice; 17.30 Kviškni srca; 18.15 Koncert komorne glasbe; 19.05 Vombergerjev velikonočni prizor: 20 Velikonočne pesmi; 20.45 Koncert Radijskega orkestra; 22.06 Za konec tedna. — Berlin: 19 Operne melodije; 20.10 Zabaven venček melodij* — London: 19 Koncert na pihala; 20.05 Pesmi v tenorju; 22 Plesna glasba. — Pariz: 19.15 Opereta za mladino; 20 Zabavna glasba; 21.30 Koncert iz Berlina. — Dunaj: 20.10 »Pomlad je tul« —- Rim: 21 Opera »Andre Chenier«, nato plesna glasba do 2 ure.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2348
—	2386, Berlin 1778.62 —1796.38, Bruselj
744.50—756.50, New York 4408—4168, Pariz 116.95, Varšava 833.32-841.48, Curih 995-1005.
Efekti. Zagreb. Drž .papirji: vojna škoda 465 d., 4% agrarji 61—62, 4% sev. agrarji 61—63, 6% begi. obv. 89.a0—90, 6% dalm. agrarji 89—90, 7°/o stab. pos.
98.50-100, 7®/o inv. pos. 1Č0-102, 7°/» Blair 93 d., 8% Blair 100 d. Delnice: PAB 218—220, Trbovlje 180—200, Tsis 25 d.
Smučarska poročila
»Putnik«, Maribor, 7. apdia.
Mozirska koča: 0, sončno — mimo, 60 cm osrenjenega snega, smuka ugodna. — Kocbekov dom — Korošica: — 3, 220 cm osrenjenega snega, sončno - mirno, smuka ugodna. — FriŠaufov dom - Okrešelj:
—	4, sončno — mirno, 240 cm osrenjene-, ga snega, smuka ugodne
Snort
Mcdssf Petrovič Musorgskij
(Ob stoletnici njegovega rojstva)
Veliki ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgskij, katerega stoletnico rojstva je proslavil kulturni svet 28. marca, pripada slavni »petorici«, ki jo tvorijo Balakirev, Borodin, Kjuj, Musorgskij in Rimskij-Korzakov in je igrala v zgodovini ruske glasbe največjo vlogo. Zbrala je v sebi vse vrline ruske narodne glasbe, pomagala,, pri njenem umetniškem prerodu ter postala slavna po vsem svetu.
Najslavnejši med to petorico je Musorgskij. Bil je elementarno muzikalen in glasba mu je bila organska potreba; v njej se prelivajo vse globine njegove bujne, strastne in večno nemirne duše. Polna je vzbudljivega psihologizma in intimnosti ter mistično-realistična, kakor je samo človeško življenje. »Čutil je vse odtenke zvokov in jih podal tako močno in prepričljivo, da jih čutimo in čujemo do zadnjih globin.« Tako je dejal o njem njegov veliki rojak Šaljapin (Maska in .duša). Glasba Musorgskega poteka iz same duše in srca ter izraža vse občutke obeh. V njej je videl najboljše sredstvo duhovnih in duševnih vezi ljudi med seboj in svojo glasbo približal govoru, čuteč-v-njem isti značaj in iste cilje. Zato je iskal življenjsko, ne klasično melodijo, kakor se je sam izrazil v nekem pismu.
Musorgskij je nacionalen v resničnem, najglobljem, notranjem in psihološkem smislu tega pojma. Njegova nepremagljiva, bujno ustvarjajoča osebnost vsebuje vse poteze ruskega narodnega značaja. Posebno izrazito in prepričljivo je pa pokazal to v menihu Varlamu v svoji slavni operi »Boris Godunov« ter v »razkolniku« v »Hovanščini«. Nesmrtni odrski oživitelj Varlama je bil sloviti pevec Šaljapin. Motive za svoje opere in druga dela je jemal zato iz najslavnejše >dobe ruske zgodovine in iz dob, v katerih je narod v njej najbolj aktivno sodeloval. Vendar je bil- za svojo dobo naravnost -revolucionaren, in njegov sodobnik A. R. Borodin, eden izmed velikanov omenjene petorice, je dejal o njem, da je »ultranovotarni realist«.
Veliki skladatelj se je trudil, da najde z umetnostjo prepojeno življenjsko resnico in da poveže svojo umetnost čim močneje z življenjem. V svoji glasbi je izrazil vso raznolikost človeških čustev, imel je silen dramatski talent in ustvaril je muzikalno dramo, ki se približuje če-sto že veličastni tragediji. Povzdignil je tudi muzikalno-scenski pomen zbora v operi, ker je napravil iz njega kolektivnega junaka. S tem je spremenil prej bel-kantistično opero v nacionalno dramo. Pred leti je pariški simfonični orkester izvedel originalno partituro »Borisa Godunova« v prvi redakciji Musorgskega in dosegel s tem ogromen umetniški uspeh.
Kljub vsemu poznejšemu bujnemu razvoju glasbe, Mušorgskij ni nikoli izgubil svoje velike vrednosti iir predstavlja Še dandanes neizčrpen vir estetskega užitka, a tudi njegov vpliv ne vpada, ampak nasprotno, celo narašča. Poleg francoskih modernistov so črpali iz njegove glasbe močne vplive tudi mnogi drugi skladatelji, zlasti ruski, med njimi v prvi vrsti Stravinskij, Prokofjev, Šostakovič in Mosolov. D. Vukmanič.
Vprašanfe športnih igrišč v Celju
NAJSTAREJŠI CELJSKI SLOVENSKI ŠPORTNI, KLUB NAJ OSTANE BREZ
IGRIŠČA?
ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV
V	založbi profesorskega zbora juridič-ne fakultete v Ljubljani je pravkar. izšel XV. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 241 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije; prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Vrednotenje dokazov v sodnem kazenskem postopanju; prof. dr. Stanko Lapajne: Načrt pripose-stovalno- in zastaralnopravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik; prof. Aleksander Maklecov: Kriminalna etio-logija; docent dr. Vladimir Murko: Nekatere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov; prof. dr. Evgen Soek-torskij: Tri pravne teorije; piof. Milan Škerlj: Članstvo v gospodarski zadrugi. Dobi in naroča se pri založniku za ceno 60 din. Člani Društva prijateHev'juridlčne fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša na leto 40 din.
k Kneževski predavatelj. Na predavateljski turneji po Madžarskem se je mudil te dni nemški dedni knez Henrik XLV. von Reuss. Knez je predaval o kulturnem pomenu gledališča.
Mariborsko gledališče
Petek, sobota, zaprto.
Nedelja, ob 15.: »Partija šaha«. Znižane
cene. Zadnjič. — Qb 20.: »Dijak pros-
jak«. Prem!era. Izven.
Ponedeljek, ob 15.: »Prodana nevesta«.
Znižane cene. — Ob -20;: .»Matura«.
Znižane cene. Zadnjič.
Velika noč v maribor. gleda!iŠčU. V pričakovanju tudi vnanjih velikonočnih gostov v; Mariboru se; na oba praznika vršita’tudi popoldanski predstavi. Na Veliko nedeljo se zadnjič vprizori Bevkovo zanimivo in prisrčno delo »Partija šaha«. Na velikonočni ponedeljek pa se ponovi priljubljena Smetanova komična opera »Prodana nevesta«. — Na Veliko nedeljo zvečer se vrši pretniera gkisbeno in režijsko prenovljene klasične operete »Dijak prosjak«. Na velikonočni ponedeljek zvečer se poslovi zelo uspela in zabavna komedija »Matura«. Pri tei in pri obeh popoldanskih predstavah veljajo znižane cene.
Lansko leto, ki je bilo v znamenju proslav 20-letnice obstoja naše države, je minulo tudi dvajset let od ustanovitve naj-slareišega slovenskega športnega kluba v Celju. Slavljenec SK „Celje“ je skromno proslavil ta jubilej. Ni bilo bučnih proslav, razen športnih nastopov vseh klubovih 1 sekcij, ne čestitk, ne priznanj. Ni bila | ustanovitev slovenskega kluba v Celju le , sl učaj ali samo športna potreba, zadostiti željam po brcanju žoge. V življenje je poklicala novi klub nujna nacionalna potreba, ker je bil ob prevratu v Celju le nem. klub Zavedajoč se svoje dvojne naloge se je novi klub vrgel z vsemi močmi na delo ter se razvil do današnje višine najmočnejšega predstavnika slovenskega športa v Celju ter ni omejil svojega delovanja samo na . nogomet, ampak skrbi in nudi slovenski celjski mladini široko polje vsestranskega ‘ športnega delovanja. Toda nihče od tistirj? ki so ustanovili pred dvajsetimi leti novi klub, ni najmanj slutil, da bodo naloge j istega ob dvajsetletnici iste in še večje , od onih, ki so ga poklicale k življenju. In kljub tej važni nacionalni nalogi, ki jo ! vršijo, celjski slovenski klubi nimajo tiste podpore, ki bi jo zaslužili. Danes nima , noben celjski klub lastnega športnega pro-! štora ter je odvisen od milosti vsakokratnih mestnih očetov.
I In tako stoji danes najstarejši slovenski, športni klub „Celje“ skoraj pred dejstvom, da bo ostal, po dvajsetih letih, svojega uspešnega vsestranskega delovanja,., brez lastnega igrišča, kljub temu da ima v rokah sodnijsko pogodbo, po kateri mu je priznano solastništvo ‘ igrišča Glazije za dobo petdesetih let. Nikakor ne gre, da sedanja občinska uprava, ne zavedajoč se posledic za slovenski šport v Celju, eno-I slavno določi Glazijo, ki jo imata v zakupu za dobo petdeset let SK Celje in So-i kol-matica, za novo sodnijsko palačo. S takim činom, brez takojšnjega enakovrednega nadomestila bi mestna občina samo
podprla povečano delovanje tujega športa v, Celju. Noben Celjan hi proti temu, da se postavi v Celju novo potrebno sodnijsko poslopje. Splošno je pa mnenje, da se nahaja v mestu mnogo primernejših, prostorov za novo stavbo, kakor, je Glazija.
Zakupojomalca Sokol in SK Celje sta v zadnjih letih žrtvovala za nujno zgraditev potrebnih naprav ‘ na igrišču gotovo- že 100.000 dni* (naj omenimo, da sla morala samo za plot odplačati 70.000 din). Glazija pa ni na razpolago samo omenjenima društvoma, temveč ga uporablja delno tudi v bližini se nahajajoča gimnazija kot letno telovadišče in za šolske nastope, nadalje služi v vojaške svrhe ob priliki proslav in razporedov ter prihaja v poštev ob priliki raznih večjih nastopov, kakor so župni in fantovski nastopi. Glavno breme odpade pri popravilih in vzdrževanju na SK Celje. S tem da pride do .realizacije načrtov graditve justične palače na Glaziji, zgubi tudi mesto Celje svoj reprezentančni prostor, ki je prišel v poštev Vedno ob zg6raj navedenih prilikah, in vprašanje je, kje se bodo vršile slične prireditve v. bodoče. Ako hoče. imeti Celje svoj športni stadion, ki bo odgovarjal potrebam mesta, vztrajamo pri tem, da z malenkostnimi stroški prihaja v poštev edino Glazija! Gradnja reprezentančnega stadiona za Sv. Jožefom ie preračunana na okrog milijon dinarjev. Mislimo, da se bodo v današnjih časih težko našli potrebni krediti, upoštevajoč nujnost koristnejših potreb mosta. Poleg tega mora občina po prevzetih dolžnostih za; graditev palače, na Glaziji izpolnili neke obveznosti,- ki bo‘do znašale preko dva milijona, s čimer bi občina lahko odkupila primernejši prostor za sodno palačo. Pred nekai tedni se je moral boriti za svoje igrišče SK Jugoslavija, ip. je pri 'tem naletel na razumevanje javnosti, tiska in odločujočih odborov. SK Celje pričakuje isto.	Celjski športniki.
Kje bo svetovno smuško prvenstvo 1942?
Za prireditev smuškega svetovnega prvenstva 1942 se poteguje več držav. Prvi interesent od vsega začetka so USA, pozneje sta se prijavila tudi Jugoslavija in Nemčija. Končna odločitev ‘bo padla šele v maju prihodnjega leta, izgleda .pa že sedaj, da
bodo dobili prireditev Američani. FI$-ino prvenstvo i94l je že povierjeno Italiji v Cortini d’ Ampezzo, za 1943 še ni nobenih ponudb, za I.- 1944 pa so se prijavili kot prireditelji Švedi.
Ana'eži bodo priili V Beoarad) u£m_£uialu. Tekma bo na Glaziji ob 16, “	“	y Predigrj bodo nastopili juniorji Olimpa
Po • izmvi; ki-, jo Je. dal predsednik JNE^a.; in. Celja, dr. Andrejevič,’ 'je popolnoma/zanesljivo,' da bo -pastopila angleška nogometna reprezentanca 18. maja v Beogradu v okviru jubilejnih prireditev. ob priliki dvajsetletnice zVeze.
Ban. prvenstvo v ping.pongu
Prvenstveno tekmovanje za naslov prva-' ka dravske banovine v namiznem tenisu bo 15. in. 16. aprila, v Ljubljani v priredbi SK Mladike. Ker bodo poleg domačih'igralcev nastopili tudi reprezentativci iz drugih mest, vlada za tekmovanje upravičeno zanimanje.
SK LJUBLJANA V CELJU.
Ligaško moštvo ;SK Ljubljane bo gostovalo na velikonočni ponedeljek v Celju proti S K Celju; tekma pomeni za Celjane zadnji trening pred odločilnim srečanjem s podzvezinim prvakom CŠK v podzveži-
POMiRITEV V SPORU GRDJANSKi (Z)— SLAVIJA (S),
Sarajevska Slavija je sklenila, da izkoristi -priliko, ki se ji bo nudila pri nedeljskem gostovanju v Zagrebu, da jstopi v stike s funkcionarji Gradjanskega v svr-Ho pomirjenja.. Gradjanski ni nenaklonjen temu načrtu, zahteva pa slej-ko prej primerno zadoščenje za sarajevske dogodke.
s Motoklub Maribor bo imel svoj letošnji občni zbor v nedeljo, 16. aprila, ob 9. v Veliki kavarni.
s Boksarska reprezentanca Zagreba bo nastopila 8. aprila v Budimpešti proti mestni . reprezentanci.
s Mednarodna nogometna tekma Bocskai —Gradjanski—H ASKkomb. je odpovedana* ker Bocskai ni mogel izposlovati dopusta svojim igralcem.
ELAINE HAMILTON
75
DETEKTIVSKI ROMAN
»Nič žalega mi ni storil. Samo ukazal mi je, naj grem v tole malo sobo in ostanem tam. Ko je odšel, sem se zavedel strašnih tragedij, ki sem jih nepremišljeno povzročil s tem, da sem dal Ardeenu tiste stekleničice, in sem sklenil, da si končam življenje. Tu je ostala še ena stekleničica plina, na katero sva s Kepe-lom pozabila. Uporabil sem jo. Ni zadostovala. da bi me usmrtila, čeprav sem mislil, da bo zame starca dovolj. To je čista resnica. In vesel sem, da ste prišli sem in da sem vam to povedal.«
»Jaz tudi,« je odgovoril Reynolds. »Kje je tisto pooblastilo, ki ga imate od gospoda Keppela, in oporoka, ki jo je napravil v vašo korist, preden je odpotoval v Ameriko?«
»Pred dvema dnevoma sem mu oboje vrnil,« je rekel dr. Tyler. »Hotel je, naj si ju pustim, jaz pa sem vztrajal pri tem, da obe takoj uniči. Sežgal ju je tu v peči.«
»Ali imate tukaj zadnja vrata za dobavitelje?« je vprašal Reynolds.
»Imamo zadnja vrata, a so zagrajena, z vijaki prtirjena, mislim, Moja gospodi-
nja vidi rajši, da prihajajo trgovci m vsi ljudje skozi ista vrata,« .je razlagal dr. Tyler.
»Samo še eno vprašanje. Ali ste se srečali kdaj s Karlom Ardeenom in nekoliko njegovimi prijatelji bodisi v stanovanju gospoda Ingrama, bodisi v hiši, imenovani Melwoodska vila?«
Učenjak se je začudil.
»Nikoli se nisem srečal z- Ardeenom razen pri treh priložnostih, ko je prišel sem k meni, in niti ne vem, kje je Ingra-movo stanovanje, niti, kje je tista' druga hiša, ki ste jo omenili,« je odgovoril.
»Hvala vam. Lahko noč, doktor Ty-lerl«
Reynolds je nekaj majhnega odkril, preden je zapustil hišo. To so bila zadnja vrata, kakor je povedal Jenkins, in so držala v ozko ulico. Toda vrata so bila res zagrajena in z zavoro z vijaki pritrjena k podboju. Reynoldsov ogled ie pokazal, da so bili vijaki zarjaveli ta vrata in zavese polne pajčevin.
Lep dokaz, da ta vrata niso biia že dolgo odprta, naibrže ceia leta.. In to je bil torej vzrok, zakaj je detektiv na stra-
ži javil, da ni stranskega vhoda.
DVAINTRIDESETO POGLAVJE.
Razrešena uganka.
Bilo .je ob desetih, ko je prišel inšpektor Reynolds z obiska .irj doktorju- Ty-lerju v Scottland Vard. Šel je naravnost h glavnemu ravnatelju in mu povedal vse, kar se je zgodilo, nato pa v svojopi-samo.
Jenkins mu je prišel razburjen in potrt nasproti.
»Tukaj je, gospod, Bradley ga je privedel in pravi, da je to potuhnjena be-stija. Pustil sem Bradleya z njim v vaši pisarni.«
»Izvrstno,« je rekel Reynolds. Dal je Jeiiktasu nekoliko naglih navodil in je šel, da bi videl svojega gosta.
»Zdaj lahko greste, Bradley,« je rekel detektivu in se obrnil k možu kislega obraza.
»Vaše ime je Alfred Parsons, kaj ne?« ga je vpraša)..
»Zmeraj,« je zagodrnja!, mož. »In zdaj bi rad vedel, kal .mislite s tem, da me privlečete sem iz Lenwishama, ob tejle nočni uri.«
»Izvedeli boste dovolj zgodaj, in svetujem vam, bodite vljudni, Parsons,« ga je svaril inšpektor. »Kje ste biti med deseto uro zvečer in polnočjo preteklega ponedeljka?«
.»V-svoji-garaži bržkone,kjer bi moral
biti tudi zdaj.«
»Oh nel Vaš brat je imel tam službo za vas minuli ponedeljek, medtem ko ste bili vi s svojim salonskim vozom zunaj.«
Od jeze je rdečica zalila Parsonsn obraz.
»Torej je umazani kuščar o meni-govoril, kajne? Jaz ga bom naučil, da to igro lahko igrata dva,« je rekel besno.
»Nadomestoval vas je v garaži tudi prejšnjo noč, ko ste peijali nekoliko gospodov v Melwoodsko vilo,« je nadaljeval Reynolds_. »Kdo vas je najel?«
Isti človek,' kakor vedno, neki gospod CaHington Hunt. V.moj voz gre šest ljudi in, kadar ima družbo, jih peljem tj^.ifl spet nazaj. Kaj je slabega pri tem, če se človek najame za pošten izlet?« je vprašal Parsons.
»Erav nič, dokler je .to pošteno. Kdo so tisti drugi gospodje.?«
»Kakor da bi jaz sam ne vedel rad!« je .nejevoljno zaklical Parsons. »Gospod Hunt me pokliče s telefonom, mi- psve, kje naj naložim njegovo tolpo, in. poient mi, plača račun.«
»Kje jih nakladate?«
»Pred kako restavracijo. Gospod Hunt mi pove čas ta kraj, kadar se.ne peljem najprej k njemu. Jaz. se tja pripeljem,, oni vprašajo, ali je to voz gospoda Huntai ta zlezejo noter. Jaz jih vendar ne .moreni vprašati po njihovih krstnih listih!r
Zanimivosti
Visoke Tatre — biser slovaške prirode
TUDI TE LEPE PLANINE JE PRIZADEJAL NEMIR ZADNJIH DNI
Visoke Tatre z zasneženimi vrhovi, temnimi gozdovi m blizu 60 kristalno čistimi jezerci, so turistični raj Srednjih Karpatov, Razdeljen med dve slovanski sosedi, je bil 30 km dolgi hrbet Visokih Tater, dokler je še bila svobodna Češkoslovaška, pozimi in poleti zatočišče množic prijateljev planin. Zdaj so hoteli po večini prazni, izostali so Čehi, ki so dajali glavni kader turistov.
Po zadnjih nemirih je dobila Poljska skoro polovico Tater v svojo posest Meja med obema sosedama gre po se-
vernem grebenu, vendar so ostala Slovaški vsa jezerca. Tri četrtine tatran-skega masiva imajo Poljaki, slednji so okupirali tudi povsem slovaško mestece Javorino.
Sonce je v Visokih Tatrah izredno učinkovito. V marcu doseže temperatura na snegu večkrat 40® C nad ničlo. V nekaj dneh so turisti črni. Planinski hoteli in koče, ki premorejo blizu 6000 postelj, čakajo zaman na goste in lastniki so zaskrbljeni, kako bo z bodočnostjo.
Morski psi nikoli ne počivajo
ZANIMIVA ODKRITJA V NAJVECJEM AKVARIJU SVETA
Pred tedni so v bližini Floride v Ame- ce, ki jih požrešne prebivalke naglo po-rikl ulovili orjaškega morskega psa. Ri-
bičem se je posrečilo, da so žival narko-tizirali in v vodnem bazenu ladje so jo prepeljali v Marineland, v največji akvarij sveta.
Orjaški tank akvarija je 30 m dolg in 25 m širok. Zgrajen je iz jekla in cementa in ima več steklenil oken. Skozi te odprtine fotografirajo življenje rib v akva riju, kamor črpajo vodo naravnost Iz morja. V bazenu rasto tudi alge in sorodne trave oceanov. V tanku imajo številne ribe, ki žro manjše sorodnice, če bi jih prepustili same sebi, bi močnejše požrle manjše do zadnjega bitja. Da se to prepreči, mečejo vsak dan v akvarij ribi-
hrustajo.
Življenje v bazenu ni zanimivo samo za občinstvo in znansvenike, temveč tudi za režiserje dramatskih filmov iz morskega življenja. V Marinelandu je zdaj mogoče posneti prirodne slike, ki so bile prej nemogoče. Zato je akvarij od filmskih operaterjev stalno oblegan.
Orjaške morske pse so doslej imeli ujete v zazidanih bazenih morja le v Avstraliji. Eden teh psov je lovil dan za dnem, tudi ponoči okrog m ni nikoli počival. Z opazovanji v Marinelandu so prišli do zaključka, da so morski psi živali, ki spanja, počitka ali vznemirjenja sploh ne poznajo.
Mark Ober, izdajalec Francije, ustreljen
PRVA EKSEKUCIJA ČASTNIKA Z
Mornariškega častnika Marka Obera je vojno sodišče v Toulonu obsodilo na smrt. Izdal je mornariške načrte in v primeru vojne bi bil velik del ladjevja pogubljen.
Ober sploh ni računal na pomilostitev. Vse dneve je čital sv. pismo in se ni zmenil za ničesar. V zori 7. marca je nastopil
ARADI VELEIZDAJE PO 1918.
zadnjo pot. Oblekel je častniško uniformo brez označk, pokadil zadnjo cigareto in stopil za duhovnikom.
Dvorišče toulonske trdnjave je obkolilo 700 mornarjev in senegalskih strelcev. Kapetan je zaprosil podčastnike, ki so se za izvršitev smrtne kazni prostovoljno prijavili, naj iz humanih razlogov dobro
merijo.
Ob zvokih mornariške himne je stopil izdajalec pred zid. Odjeknili so streli, nekaj trenutkov kasneje je bil Ober mrtev. V svojih pismih je prosil prostitutko Marijo Marel, ki je bila zaradi sodelovanja v izdaji obsojena na tri leta robije, naj mu oprosti. Zagotavlja, da se nikoli ni zavedal neumnosti, ki jo je napravil s tem, da si je tako lahkomiselno zapravil življenje.
Okusi so različni.
V	dobrih starih časih, ko se muzikalne drame Riharda Wagnerja v Parizu še niso predvajale, je prvi koncert »Walktt-re« sprožil nenavadno zanimanje. Znameniti specialist za ušesne bolezni, ki je poznal mogočno glasbo tega dela, je hotel z njeno pomočjo preizkusiti svojega zelo naglušnega pacienta, šla sta na koncert. Po predigri se ni zgodilo še ničesar, po prvem dejanju je naglušni dejal, da je čul neko oddaljeno mrmranje. Po drugem dejanju je pacient navdušen vzkliknil:
— Čudež, gospod doktor! Ozdravljen sem, slišim izvrstno. Zdravnik je malomarno zamahnil z roko in dejal:
— Kaj me to briga, dragi moj? Zdaj sem žalibog sam — oglušil.
S sodišča
»Prekupčevalca" c hranilnimi knjižicami
Oba manipulanta in Karla sta bila doma iz ptujske okolice, prvi Mahorič je trgovski potnik, drugi Križanec pa knjigovodja. Križarila sta tako po štajerski domovini v tisti zlati dobi, ko je cvetela trgovina s hranilnimi knjižicami. Tako sta v Cirkovclh na Dravskem polju prevarala Ivana Ekarta, da jima je kot po-sojilnični tajnik izročil hranilno knjižnico Franca Gmajnerja z vlogo 12.340 din, češ da jima je Gmajner prodal to knjižico za 51% vrednosti. Nekaj podobnega sta napravila s knjižico posestnice Ane Lorberje ve iz Makol. Tudi ta prevara je šla na škodo Ekarta, ki je moral povrniti oškodovancema škodo, in še na škodo
predsednika posojilnice Beroniča. Dalje se je moral Križanec zagovarjati na sodišču zaradi lažne prijave. Ptujski davčni upravi je namreč natvezil, da sta ga posestnika Uršula in Marko Korošec nagovarjala, naj za plačilo ubije inšpektorja davčne uprave v Ptuju g. Alberta Primca. Sodnik poedinec dr. Turato jo je obsodil vsakega na 3 mesece zapora in na 600 din denarne kazni.
Uboj na Pohorju
Dne 29. maja lani je prišel na večer vinjen v Bukovnikovo gostilno v Šmartnem na Pohorju 29-letni kočar Peter P e k iz Bojtine. Z obema rokama je začel objemati gostilničarja in ga stiskati k sebi. Gostilničar Bukovnik mu je dejal, naj kaj naroči, ali pa naj gre. Zadnje je Peka razburilo. Da bi se ga gostilničar otresel, se je začel z njim ruvati. Ko sta pri prerivanju padla, je Pek potegnil nož iz žepa in zabodel Bukovnika v vrat. Na gostilničarjeve klice je pritekel gostilničarjev znanec Frangeš, ki je zavlekel Peka iz gostilne. Bukovnik je malo zatem
Obtoženi Pek se je zagovarjal, da je prišel h gostilničarju, kamor so ga poslali neki prejšnji gostje, da bi izpil njihov« nepopito vino. Gostilničar mu pa ni pustil izpiti vina, temveč ga je udaril in ga vrgel na tla. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil Peter Pek obsojen na 6 mesecev strogega zapora In na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
K^r najdeš, še id tvoje! Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora In na Izgubo častnih pravic za tri leta neki Janez Polanec iz Sv. Ruperta v Slov. goricah, kef si je prisvojil na cesti od Sv. Ruperta proti Črmljenšaku najdeno hranilno knjižico z vlogo 1.204 din. Posestnik Fr, Šalamun, ki je knjigo izgubil, je šele prihodnji dan opazil da je nima. Takoj je odšel na posojilnico, kjer je zvedel, da se je oglasil že prejšnji dan tam obtoženi Polanec teT zahteval prenos Šalamunove vloge na Zadružno zvezo. Ko so ga prijeli, se je zagovarjal, da mu je knjižico nekdo izročil, vendar se je tako zapletali da je prišla tudi ta laž kmalu na dan.
MALI OGLASI
CENI MALIM OOLASOMi V atallb otlasih iUm vsaka batada M bar: aa|aaa|ia prtstoibln aa «s oglasa la dla k.—. Dratba oreklld doolsovanla In iealtovaolskl oglasi din I.- bo besedi. Nalmaolil toasab u la oglasa la dla IS.—. Debelo tlskaoa beseda so r«tesalo dedno. Oglašal davek sa enkratno oblavo tnala din 2.—. Znesek ta male oglasa se Dla to Je takol orl naroClln oziroma vposlatt v nismo skuoal v naročilom ali m oo eoital ooloinld aa čekovni račna IL " a Ismena odgovora glada mallb oglasov sa mera odložiti znamka za 3 din
lasni tiave* i
oziroma ca l . it.am Za j vi
Rmmno
VSAKA DAMA IN VSAK! KAVALIR
kupi velikonočne Pirhe, zajčke. bonboniere in likerje samo pri
»KAVALIRJU«
Gosposka 28__________2824-1
Zaloga nogavic in pletenin »MARA«. OROŽNOVA 6 Sprejema naročila po meri. 2433
PRVOVRSTNI VELIKONOČNI KRUH,
potice, pince iu druga peciva si nabavite k praznikom v pekami Čebokli, Glavni trg©. 2684—1
ZA VELIKO NOC
dobite najboljša vina po Poljubni izbiri pri Senici. Tatten bachova. Za dom znaten po-pust kakor vedno.	2898-1
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, pri opekarni, toči prvovrstno vino od 5 1 naprej po din 7.—.	2915-1
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Babošek Vladko, klobučar-stvo. Maribor. Vetrinjska ulica 5. Vsa popravila se spre -Jemajo pod garancijo za 10— 25 din.	2997—1
KOLESARJI!
PosluŽite se mehanične delavnice in trgovine koles pri nakupu Vaših potrebščin. Zelo dobro boste postreženi pri Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in vogal Ptujska in Tržaška cesta. Tel. 21-30.	2981—1
MAMICE!
Oglejte si na novo dospele najmodernejše otroške vozičke po zelo ugodnih cenah. Ju stin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, vogal Ptuj ska in Tržaška cesta. 2982—1
| IZVRSTNO VINO .od 5 1 naprej. Derniač. Melj-Iski hrib 33.	2917-1
Dom »Mbtft
za Male oglase v velikonočni številki ,Večernika“ oddajte jih
naikasnele do 18. ure
ker izid« „Večernik“ v soboto že zgod«) zjutraj.
T
KANADA - JABOLKA'
oranže, banane, karfijola, sa-lata najceneje v magazinu Koražija, Kolodvorska 1.
2985—1
DELAVNICA ZA KOLARJA
se odda takoj v najem. Tezno pri Mariboru, Ptujska c.; 58.
2977—1
Za velikonočne praznike sl preskrbite IZBRANI CISTI RIZLING Framski bizer, katerega; dobite v gostilni »Framska kap ljica«, Mlinska 15.	2986—1
DO 15.000 DIN POSOJILA
dajem vsem drž. uslužbencem vseh slojev. Na Željo stranke pridem na dom. Dopise na podružnico »VeČer-nika«. Celje, pod »D. A.«.
2989—1
BUČNO OLJE
dobro in vedno sveže, nudi: Tovarna olja, Maribor, Tabor ska 7.	2991—1
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
nudi priznano najboljša ljutomerska ter svečinska vina, in izborno kuhinjo, gostilničraka Frančka Filipič, »Pri Prleki«, Tattenbachova ul. 22, sedaj Kneza Koclja.	2995—1
CE HOČETE ZA PRAZNIKE
prav dobro vino piti. ga morate v »Prešernovi kleti« kupiti. Trafenik- v Gosposki ulici.	2996—1
 Posest
NOVA HIŠICA
zelo okusna, z lepim vrtom se proda za din 16.000, del tudii na obroke. Vpraša se trafika. Stolna ulica.. 2983—2
HIŠA
enodružinska, zelo lepa z vrtom kompletno se proda. Potrebno v gotovini din 10.000, ostanek v obrokih. Hosteje-va ul. 5-1, Zg. Radvanje.
2984—2
V bližini Maribora želim KUPITI hišo z vrtom. Naslov v upravi.
2987—2
Na prodaj
HIŠA
13% donosna, 7 sob, kleti, drvarnica, pralnica, vrt din 86.000. Maribor-Pobrežje, Go sposvetska 56, Krčma.
2990—2
Sobo odda
LEPA SOBA pri Glavnem trgu, pripravna tudi za pisarno, se odda. Naslov v upravi lista. 2900-7
VEC gospodov
se sprejme na stanovanje in celo oskrbo takoj ali 1. maja. Meljska 29.	3000—7
Znan/a tail
ŽELIM POZNANSTVA
s skrbno žensko, lahko upokojenko ali posestnico s hišo. Dopise na podružnico »Večer nika« v Celju, Prešernova 3 pod »D. A.«.	2988—12
Službo IUm
Poštena in zanesljiva KMETSKA HČERKA srednjih let želi radi izgube doma k dobri gospel za stalno, vešča dela v hiši in vrtu, učena šivanja. Naslov v upra vi.	2993-10
Širile Veternik
44
Službo oo bi
POSTREŽKINJA-SLUŽKINJA
se išče za takoj, cesta 23.
Betnavska
2994—9
Stanovanle
2 SOBI IN KUHINJA
se odda s 1. majem. Vprašati od 10.—12. uri pri hišnici* Tattenbachova 26.	2992—5
Bluze
pralne iz močnega sukanca din 65*— 35*— 28'— triko svilo, športna fa^ona „ 40’— 30*-— čipkaste bluze, elegantne in lahke 78'— 44'—
Nogavite
flor, za dnevno uporabo	din	13*— 10*—
svileni flor, trpežne štrapacne „ 29'— 25'— 20'— pralno svilo, v modnih barvah ., 29'— 24*— 14’— čisto svilo, za izbrane okuse „ 70'— 55*— 48*—
Rokavice
pralne iz sukanca	din	16’— 15*—
triko, trpežna imitacija usnja „ 30'— 28*— 20'— usnjene v vseh modnih barvah „ 70'— 55*— 48*— Najnovejše cvetlice in pajčolane za klobuke
C. Budefetdl, fkotiiot
Iščemo spretnega in izveibanega
podmojstra
za gladka, revolvarske statve In 11 • t o v k a I
Prosile, ki so vešči del« na pik a pak in žakordskih statvah, imajo prednost. Nadalje iščemo spretne tldovaljk« za pisano b'ago šakal d in srkonje. Predstaviti se osebno s spričevali pri podjetju
Marko Rosnar. Maribor - Melje
Izd ta In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo in upravas Maribor, Kopališka ulica 6. — Teist on uredništva štev. 25-67 la uprava štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. U. 409.