Poštnina plačana v
Slovenski
Ste v. 210
V Ljubljani, sobota 16. septembra 1939
Leto IV
Vztrajno napredovanje Francozov
na zahodnem bojišču
Pariz, 16. sept. o. Nočno poročilo francoskega poveljstva pravi, da je nemško letalstvo reeraj napadlo francoske prednje oddelke, a je je moralo spustiti v boj s francoskim leta.l-ttvom, ki ga je kmalu pognalo v beg proti cahodu.
Berlin, 16. sept. o. Nemško uradno poročilo » položaju na zahodnem bojišču pravi, da je res dan bilo živahno topniško streljanje.
Pariz, 16. sept. o. Francosko vojno poveljstvo ne mara razglasiti, da je Saarbriicken že padel, ker hoče okolico mesta tako zavarovati,
da ne bi bil mogoč noben nemški sunek nazaj. V mestu samem ne bo nobenih bojev, kakor pričajo skušnje francoskih oddelkov, ki stoje v saarbriickenških predmestjih.
Na vsem 150 km dolgem posaarskem bojišču so francoske čete včeraj povsod napredovale navzlic nemškim protinapadom. Francosko prodiranje se nadaljuje po načrtu, s sistematičnim sodelovanjem vseh vrst topništva in ob najmanjši izgubi človeških življenj.
Bruselj, 16. sept. o. Poročila s francoskega bojišča potrjujejo, da so francoske čete ponoči
Strokovnjaki na delu za ureditev banovine Slovenije
Belgrad, 16. septembra, m Z vprašanjem o razširitvi raznih kompetenc tudi na dravsko banovino se bavi današnja »Politika« in pravi med drugim: »Razširitev uredbe, kakršno je dobila banovina Hrvatska, na druge banovine, je dala povod, da se je takoj v Ljubljani sestavila komisija strokovnjakov, ki bo izdelala potrebne predloge in jih nato predložila glavni komisiji, ki jo je postavil predsednik vlade Dragi-ia Cvetkovič. Na delu sta dve komisiji in sicer po-litično-upravna ter finančno-gospodarska. Obe sta- se ustanovili pri stranki JRZ v Ljubljani. Komisiji sta sestavljeni takole: V prvi, to je politično-upravni, sodelujejo ljubljanski župan dr. Adlešič, pomočnik bana dr. Stanko Majcen, načelnik banske uprave dr. Trstenjak, vseučiliški proiesor dr. Andrej Gosar, dr. Henrik Steska in proi. dr. Leonid Pitamic. V drugi komisiji, ki se bavi s finančnimi in gospodarskimi vprašanji, pa sodelujejo dr. Lavrič, dr. Koce in dr. Golia.
Obe komisiji delujeta soglasno ter sta precej dela že opravili, vendar pa je ostalo še več vprašanj, ki jih je treba razčistiti. Sama uredba o prenosu pristoj-
nosti, ki bo izdana v najkrajšem času, kakor tuda vse formalnosti za ustanovitev banovine Slovenije, bodo podobne vsem zakonskim določilom uredbe za banovino Hrvatsko, vendar pa čisto enake ne bodo. Več stvari, ki jih je dobila Hrvatska, Slovenija ne bo zahtevala, ker ji ne bodo ugajale. Zemljepisni položaj Slovenije je narekoval posebne želje. Do neke meje je imela dravska banovina že prej izjemen položaj v politični upravi. To je tudi poglavje, ki ne bo povzročalo težav. Tudi glede ozemljskega vprašanja ne bo nobenih vprašanj. Slovenija bo zahtevala le tri slovenske občine iz savske banovine, sama pa bo odstopila Hrvatom dve občini, ki sta prsten10 ^ rvaf.Ke' ga značaja, ih težita gospodarsko k bližnjim hrvaškim mestom.	„	,
Ostane še globlje vprašanje, namreč vprašanje prenosa pristojnosti na gospodarskem in kulturnem področju. V Ljubljani mislijo, da se bodo tudi ta vprašanja rešila zelo hitro zaradi tega, ker so z zakonskimi osnutki za banovino Hrvatsko dobili osnove za to, po drugi strani pa so tudi ta vprašanja že pretresali v Ljubljani v posebnih komisijah.
Nemške gospodarske koristi in
nevtralne države
Znamenja O gospodarskem pritisku na nevtralne države z obeh vojskujočih se strani
.	,16-	sept.	m.	Nemška javnost, kakor
niii ~	Pa*ljivo motre stališče posamez-
” ,, eT‘ luh ™ <io blokade, ki sta jo raz-
lil? Jr™™1*1*- Angli>a- Gla™ predmet, nemških razmišljanj, je vprašanje preskrbe Nemčije s surovinami. S tem vprašanjem se bavi glasilo nac.-soc. stranke »Volkischer Beobachter«, ki ▼ uvodniku pod naslovom »Kje so gospodarske koristi nemške države«:, poudarja, da je Anglija, kadar je bilo govora o izmenjavi blaga, mislila vedno le na sebe. To dokazujejo tudi njeni ukrepi zadnjih dni. Ti gospodarski ukrepi so silno prizadeli življenjske koristi nevtralnih držav. Nevtralne države bi grešile same proti sebi, če bi se angleškim zahtevam kar udale. Vendar pa je treba računati s tem, da bo trajalo še precej časa, pre-. den bodo te države svoje stališče dokončno zavzele.
Bukarešta, 16. sept. o. V Bukarešto je dopotovalo nemško gospodarsko odposlanstvo, čigar nal°?a je	nekatere	težave, ki so nastale
zadnje Sase pri izvajanju gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Romunijo, v katerem je Ro-
munija Nemčiji dala izredne pravice in ji zagotovila velik del svojega žita ter petroleja, ki ju zaradi pomorske zapore Nemčija zdaj vsak dan bolj potrebuje.
Budimpešta, 16. sept o. Angleški, francoski in holandski trgovski zastopniki zadnje čase izredno povprašujejo po romunskem žitu in ga plačujejo v zlatu. 'Zaradi njihovih ponudb je cena romunski pšenici poskočila za 60%, ječmen pa M-200 odstotkov.
London, 16. sept. o. Angleško informacijsko ministrstvo objavlja poluradno izjavo, v kateri pravi, da Anglija ne misli nikakor vplivati na nevtralne države in nobeni vsiljevati svoje volje. Ne bo ovirala dovoza živeža v Nemčijo iz nevtralnih držav, ne bo pa dovolila, da bi čez nevtralne države šle v Nemčijo take surovine in tako blago, ki bi vojno podaljševalo. Anglija ima natančno izračunano, koliko raznih surovin, potrebujejo posamezne nevtralne države zase. To količino jim bo Anglija pustila uvoziti, več kakor to, pa ne. Na razpolago ima vsa sredstva, da bo ta svoj sklep lahko izvedla.
London in Pariz se pogovarjata z Rimom
Italija bo morala opredeliti svoje stališče do sedanje vojne
London, 16. septembra. Rimski dopisnik lista »Daily Expressa« poroča iz Rima, da so se začela posvetovanja med angleško, francosko in italijansko vlado glede stališča Italije v sedanji vojni, zla-sti pa glede stališča Italije do Sredozemskega morja. Dosedanji razgovori med italijanskim zunanjim ministrom gr°fom Cianom in angleškim ter franco-
skim poslanikom so potekali v zelo prijateljskem duhu, vendar pa so imeli ti razgovori le pripravljalni značaj. Razprava, ki se je sedaj začela, je zelo delikatnega značaja in se bo najprej nanašala na pravno vprašanje, katere glavni predmet bo izjava Italije o njenem stališču do Nemčije.
Nemška in poljska poročila pravijo:
Hudi boji na vseh poljskih frontah
Varšava, 16. septembra, o. Zadnja poljska poročila pravijo:
a ti , Lovižu in Skemovicah se boji z vso sik) nadaljujejo in so poljske čete zadala nasprotniku hude •zgube. Na drugih bojiščih ni spremembe, rln. il i ' poveljnik nemške vojske general v. Brau-liSl J *e.*ara«U zastoja pri Varšavi prispel na bojišče, k, sam prevzel neposredno vodstvo.
m1™o „ emu°^delku bojišča je minul včerajšnji
*RVJS	oddelku	pa	SO tekli boji S
sovražnikom. Boji se danes nadaljujejo.
Poljsko letalstvo je izvedlo napad na nemška le-akka oporišča v Poaanju, kjer s* spuščajo nemška letala, ki bombardirajo Varšavo zadnje dni. Poljsko letalstvo je popolnoma mučilo to oporišče, kar je imelo za posledico popuščanje nemških letalskih napadov proti Varšavi.
. Nemška ofenziva proti Poljski je prenehala biti strašna. Če bi bile tvame sile izenačene, so Poljaki ">o&nejši od Nemcev. Nemci so zadeli na težave ki
Ve!3"0 ve£!ievY0<li!i .9la 6£ dve bitki, ena' na apadu, kjer so poljske čete v Poznanju in Pomera-Y> vmt>gie napasti sovražnika od zadaj med Lodžom in lSTE ™ druga na jugu med nemškim napadom na vzlic vi vedno ni Prešel odločilnega uspeha na-, Ve»«etnu sodelovanju letalstva in sistecnatične-bo	hiranju civilnega prebivalstva. Menijo, da
lnoral general Brauchitsch osebno prevzeti povelj-
«ištvo nad nemškimi motoriziranimi oddelki Poljaki ®o že od začetka vojne žrtve v glavnem v treh elementov: 1. velike premoči nemškega letalstva, 2. suše, ki je že davno ne pomnijo in 3. vohunske mreže, “f so jo postavili nacionalni socialisti na Poljskem.
se tiče poljskega letalstva, se je le-to borilo že od samega začetka vojne z največjim junaštvom posebno proti napadom na Varšavo.
Berlin, 16. septembra. AA. DNB: Vrhovno vojno povelj tvo sporoča, da so edinice nemškega letalstva navzlic neugodnim vremenskim razmeram izredno ovi-rale umik Poljakov z bombardiranjem raznih želez* j Pr0*» * železniških postaj, ki so bile močno poškodovane. Letala so z bombami in strojnicami napadle poljske čete, ki se umikajo vzhodno od Visle. Na letališču pri Lucku je bilo uničenih 11 poljskih letal, 2 letali pa sta bili sestreljeni. Nad mestom v Brodih je bilo sestreljenih 8 poljskih letal po krajšem boju. Poljska letak so se vžgala ter goreča strmoglavila na tla. Tri letala so bila uničena na zemlji. Ra* zen tega je padlo v naše roke sedem poljskih letal. Sovražnik je izgubil na ta način 31 letal, v glavnem lovska. Obramba sovražnika je zaradi tega še bolj oslabljena.
Naročajte Slovenski dom!
zavzele mesto Perl, ki leži tik ob luxemburškj meji. Francoske čete so izvedle napad s tanki in oklopnimi avtomobili ter pregnale nemške čete iz njihovih postojank. Trenutno je zavladal mir na tem delu bojišča in se francoske čete utrjujejo v vsem zasedem ozemlju.
Pariz, 16. sept. Topniški boj traja neprestano ter ščiti napade pehote. To je v glavnem, kar se lahko reče o operacijah na zapadnem bojišču v zadnjih 24 urah. Dež, ki je začel padati, onemogoča večje delo letalstva. Francoske čete bi bile že zasedle Saarbriicken, saj 60 že v predmestjih, toda čakajo, da to mesto popolnoma obkolijo. Zdi se da ima francoski generalni štab načrt onemogočiti aktivnost številnih nasprotnikovih važnih položajev na valoviti zemlji okoli Saarbriickena.
Pariz, 15. septembra. AA. Reuter. Sinoči ob devetih so Nemci potem, ko so obvestili luksemburške obmejne kraje, vrgli v zrak most čez reko Mosel, tako da so kosi mostu padali na luksemburško vas Schcngen. Francozi so začeli .»takoj strahotno obstreljevati Nemce. Njihovi motorizirani oddelki so prešli polagoma v napad tako. da so bile nemške čete prisiljene izprazniti železniško postajo v Perlu ter razstreliti bližnji železniški most.
Premirje med Sovjeti in laponsko
London, 16. septembra. AA. Reuter: Po razgovorih, ki sta jih zadnje dni imela Molotov in W°“' ski veleposlanik ▼ Moskvi Togo, je bil dosežen sporazum glede spornih vprašani na Daljnem vzhodu. Po tem sporazumu je bilo izdano povelje, da japonsko-mandžurske in sovjetsko-mongolske čete ustavijo vse sovražnosti«.
Nemške napovedi in zahteve glede miru
Berlin, 16. sept. o. Ker v nemških političnih krogih prevladuje upanje, da bo Nemčija kmalu gospodar nad vso Poljsko, se od tam znova Fi-“ijo vesti o morebitni sklenitvi miru. za katero bi posredoval italijanski ministrski predsednik Predsednik Mussolini. Poudarjajo, da mednarodni tisk znova ugiblje in razpravlja o možnih mirovnih pogajanjih in menijo, da bi do teh utegnilo Priti. Poluradna »Deutsches Dienst« piše v zvezi s tem:
Nemčija meni, da mir še ni čisto P0^0^-Toda mir je odvisen od novega reda v Evropi, novega pravičnega mirovnega reda. To pr j o novem redu v Evropi je treba reši l ,™lrn,0 , . pa z orožjem. Odločitev glede tcga imata zahodn velesili. Toda ti velesili sta Nemčiji ^povedali vojno in ji preprečili in sta nemško miro jubno akcijo na vzhodu spremenili v vprašanje oj ^ n zahodu. Rešitev tega vprašanja je v nujnih rokah.
35.000 poljskih beguncev na Romunskem
Bukarešta, 16. septembra. Predsedništvo romunske vlade je izdalo tole uradno poročilo. £ ozirom na dogodke na bukovmski meji j sprejela obsežne ukrepe za zaščito nevtralnosti Romunije. V tem duhu bodo oUociin ranjenci, ki bi morda prispeli čez mejo, sprejet; od Vsak vojak ali vojaška skupina, ki bi p ^ P mejo, bo razorožena in internirana	"
ražnosti. Osebnosti s političnim položajem bodo prisiljene stanovati v določenih krajih, kjer ne b -do smele politično delovati. Vsem zasebnikom, posebno z ozemlja Galicije, bo prepovedano prestopiti romunsko mejo.
BukareSta, 16. septembra, m. Do včeraj je na romunsko ozemlje pribežalo 35.000 beguncev iz Poljskega. V Čemovice so včeraj prišli tudi skoraj vsi diplomatski zastopniki na Poljskem.
Romunska vlada je dovolila prihajališče določenemu številu zastopnikov nevtralmh.drrav, ki so bili doslej akreditirani pri poljski vladi. Del osebja italijanskega veleposlaništva, ki je prispelo predvčerajšnjim, je sooči ponovno odpotoval na Poljsko, kjer so še vedno italijanskii francoski, angleški, romunski in turški veleposlanik. Soproga poljskega generalnega komisarja v Gdansku Chodacke-ga je prispela iz Bukarešte v Čemovice.
Žalostne slike I* poljskega xasedenega ozemlja
Newyork, 16. sept. m. List >Newyork Herald Tribunec prinaša poročilo svojega posebnega do-Pisnika, ki se je pTed tremi dnevi vrnil s poljskega bojišča, kamor je spremljal nemške čete, V njem pravi takole:
Vse ozemlje, na katerem so divjali boji in ki j« zdaj v nemški oblasti, kaže eno samo sliko: nepregledne vrste poljskih kmečkih krajev, domačij in hiš, porušenih, požganih m zapuščenih Prebivalstvo, zbegano po neprestanih letalskih napadih in po obstreljevanju topništva, v gručah beži v gozdove. Na tem ozemlju ni znamenj o ka-kem organiziranem odporu, povsod pa divjajo ob upni boji osamljenih skupin- Na vsem_ zasedenem ozemlju ni niti enega mesta ali vasi, ki bi ne bila poškodovana ali uničena. Kar je poljskega prebivalstva ostalo, vse strto in mračno gleda tujo vojsko. Nemški vojaki pripovedujejo, da njihov najhujši sovražnik ni redna poljska vojska, marveč civilno prebivalstvo -v zaledju, ki jih povsod neprenehoma napada ponoči, tako da si vojaki ne upajo iz položajev in iz določenih bivališč. Vsak vojak, ki se ponoči oddalji od svoje skupine, je izgubljen. Med civilnim prebivalstvom se skrivajo številni vojaki poljske redne vojske, ki so izborni strelci in vodijo obupen boj v zaledju nemške armad®.
Vesti 16. septembra
Prvi teden po napovedi vojne je prisj>elo v Zedinjene države 129,921.831 dolarjev zlata, od tega 116,885.226 dolarjev iz Velike Britanije.
Vrhovni nadzornik ameriškega letalstva polkovnik Lindbergh je imel včeraj po osmih letih prvi govor po radiu. Zahteval je, da Zedinjene države Severne Amerike stopijo v vojno.
Gauleiter Forster je imenovan za civilnega guvernerja Gdanska in Gdinja.
Ponoči je bil potopljen v Rokavskem zalivu nek
belgijski — nevtralni — parnik. Obalne ladje so prevzele moštvo. Med rešenimi je 6 oseb, ki so bile ob eksploziji ranjene. Parnik je potopila nemška podmornica. Neki drugi parnik je prevzel 49 potnikov im članov jjosadke.
Snočnje poročilo angleškega ministrstva, za informacije se glasi: Odbor za jiobijanje tihotapstva je zaplenil velike količine blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da je namenjeno v Nemčijo. Zaplenjeno je bilo 28.500 ton petroleja, 26.350 ton jekla, 3.400 ton hematita, 4.600 ton mangana, 7.300 Ion lesa, 6.000 ton fosfata in velike količine drugega blaga.
Angleška paroplovna družba Furnoss Prince Line
sporoča, da bo s 15. oktobrom začela z redno zvezo med Anglijo, Newyorkom in Buenos Airesom.
Nemška podmornica je napadla in potopila včeraj angleški 5200 tonski parnik >Fanad Headc, ki je peljal iz Kanade na Irsko.
Romunska vlada je zapovedala, da morajo po bu-kareštanskih ulicah zmanjšati razsvetljavo za 60 do 65%. Romuni se zelo boje, da se ne bi kaka neznana letala spozabila tudi nad njihovim ozemljem.
Seja angleške poslanske zbornice je odložena do 20. septembra.
Švicarska vlada je dala Angležem, ki morajo odpotovati v domovino, na razpolago poseben vlak, s katerim se je 600 angleških državljanov odpeljalo.
Belgijska' vlada je ustanovila pomožni odbor za vojne begunce. Odbor bo zbiral prispevke za lajšanje bede vojnim žrtvam.
Trgovski promet med Turčijo in Italijo se je spet začel v vsem obsegu.
3000 ameriških, državljanov je zadnje dni odpotovalo iz Anglije in Francije v domovino.
Pet srednjeameriških republik: Nicaragua, Honduras, Costarica, Guatemala, Salvador, praznuje danes 118 letnico svoje samostojnosti. Predsednik Združenih držav Roosevelt je predsednikom teh republik lepo čestital.
Predsednik angleške vlade Chamberlain bo prihodnjo sredo imel tretji govor o razvoju dogodkov v sedanji vojni.
Iz Bostona ▼ Združenih državah poročajo, da se
je trem tamošnjim kemikom posrečil nov izum za pridobivanje umetnega gumija z zelo poceni sredstvi, Ce se bo izum obnesel za izdelovanje v velikem obsegu, ne bo Ameriki treba nič več uvažati naravnega gumija, kar bo zelo važno v morebitni vojni.
Pregnani ruski komunistični voditelj Trocki, ki
živi v Mehiki, je dal ameriškim listom izjavo o tem, kaj vsebuje pogodba med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki da 'bo'prinesla Evropi in svetu še precejšna razočaranja.
Na bližnjem zasedanju vseameriške zveze bodo sklepali o tem, kako naj ameriške države zavarujejo nedotakljivost ameriške celine in vse zahodne poloble, kako naj zagotove v sedanji vojni sebi neovirano trgovino in plovbo po svetovnih morjih in kako daj zavarujejo pomorska pota.
Bivši voditelj avstrijskih Heimwehrovcev knez Starhemberg je prosil francosko vlado, naj mu dovoli ustanoviti posebno avstrijsko brigado iz Avstrijcev, ki so po priključitvi Avstrije k Nemčiji in prej pobegnili v tujino.
Nemški listi so prinesli vest, da se Anglija pripravlja, da bi na belgijski obali izkrcala svoje čete. Angleška vlada je na to vest ponovila Belgiji svoja zagotovila, da bo spoštovala njeno nevtralnost.
Južnoameriške države Brazilija, Argentina in Pa-raguaj so odgovorile Angliji, da pjihova vojna mornarica varuje obalo in da ne bodo pustile, da bi katera tuja država uredila na njihovi obali oporišča za svoje letalstvo in podmornice. Ta odgovor je prišel na opozorilo Anglije, da namerava Nemčija nekaj takega. Nemška vlada je seveda to angleško napoved zanikala.
Angleška vlada je razglasila seznam blaga, kar so ga njene ladje zaplenile, ker je bilo namenjeno v Nemčijo. Med tem biagom je bilo
26.000 ton železne rude, 28.000 ton živeža,
17.000 ton šotorovine in drugih za vojsko namenjenih tkanin.
Dan molitve za mir in za zmago angleškega orožja bodo imeli v nedeljo, prvega oktobra po vsej Angliji.
Obsežno propagando za večjo porabo mleka so začele angleške oblasti, ker imajo v Angliji mleka več kot preveč.
Hitlerjev pribočnik stotnik Bauss je med potovanjem kanclerjevim po poljskem bojišču nenadno prišel ob življenje. Kako, tega nemški viri ne povedo, tuji tisk pa priobčuje o tej nenadni smrti najrazličnejša ugibanja.
Kancler Hitler je razglasil v Nemčiji amnestijo za vse kazni ,ki ne znašajo več k?kor tri medice ječe.
Ljubljanske ljudske šole v številkah
Velik prirastek - Križi in težave na šolah
Ljubljana, 16. septembra.
Mestna občina ljubljanska mora ob začetku vsakega šolskega leta premagati hude križe in težave v pogledu učilnic in razdelitve pouka. Prosvetni oddelek, ki mu načeljuje mestni šolski nadzornik g. Ločniškar, mora z veliko vztrajnostjo in uvidevnostjo upoštevati vse ovire in jih preudarno odstranjevati, kajti še vedno vlada v pogledu učilnic pravcata kriza. Učilnice na ljudskih mestnih šolah so od zore do mraka zasedene in jih je težko prav pošteno prezračevati. Zaradi pomanjkanja učilnic, kajti na mnogih ljudskih šolah so nameščeno tudi meščanske šole, 60 vodstva šol prisiljena uvajati deljeni pouk, kar kolikor toliko vpliva na napredovanje šolarjev. Poleg meščanskih šol pa je večerni pouk za obrtniške in druge vajence. Tudi obrtno-nadaljevalne šole so nastanjene na mestnih šolah. Šolska politika mestne občine je v bistvu tako usmerjena, da odpravi vse nedostatke in poživi šolski pouk. Zanimivo je dalje dejstvo, da je letos zaznamovati prav velik prirastek šolske mladeži. Je pa tudi značilna okol-nost, da so prav mešane šolo na periferiji najhuje natrpane, znak, da se manj situirani sloji selijo na mestno periferijo, središče pa se prazni, ker 60 komerciatizira in so zdrava stanovanja tu prav draga, ki jih ne zmorejo nižji sloji.
Kaj nam povedo suhe številke o ljudskih šolah ljubljanskih? Veliko, tako v pedagoškem in socialnopolitičnem pogledu! Naj številke govore, ki bodo pokazale, katere šole so skoraj preobložene s šolarji 1
Mestne deške šole
Mestna občina ljubljanska vzdržuje 5 deških šol, od katerih so nekatere že doživele čestite jubileje. Te šole nosi jo tudi naslove po odličnih slovenskih šolnikih. Tako nazivljejo: I. deško šolo na Ledini (Kravja dolina) Andreja Praprotnika osnovna šola, III. šolo na Vrtači Fran Erjavčeva šola in šolo na Prulah Fran Levčeva osnovna šola itd. Mestne deške šole izkazujejo tele številčne podatke: I. deška na Ledini 225 učencev, lani 302; torej centrom je razbremenjen! II. deška na Cojzovem grabnu 225, lani 244; isti razlog. III. deška na Vrtači 290, lani 268; prirast s periferije. IV. deška na Prulah 203, lani 209. V. deška v Spodnji Šiški 190. lani 190; stane neizpre-menjeno. .Kakor, da hi še šišenčani branili otrok!
V vseh mestnih deških šolah je torej vpisanih 1214 šolarjev, lani 1213. Torej prirastek 1 glava!
V V6e I. razrede je vpisanih 282 učencev.
Mestne dekliške šole
Mestna občina nadalje vzdržuje tri samostojne dekliške šole, ki so prav tako močno zasedene in se morajo boriti za učilnice. Tudi te šole nosijo naslove po odličnih pedagogih in učiteljicah, ki so se odlkovale na polju šolske prosvete. Močno je zasedena šentjakobska dekliška šola. V6e tri dekliške šole izkazujejo tele podatke: I. dekliška šola pri Sv. Jakobu 328, lani 318. II. dekliška na liceju (Kneginje Zorke Ljubice šola) 243, lani 252. Majhen minus! Zakaj? III. dekliška v Spodnji šiški 221, lani 211. Prirastek! Na vseh dekliških šolah 'je skupno vpisanih letos 792, lani 771 učenk. V I. razrede' je vpisanih letos 187 učenk.
Mestne mešane šole
S priključitvijo okoliških občin k mestu, je morala mestna občina prevzeti tudi vse šole. Tu so mešane šole, ki so zelo obremenjene. Občina vzdržuje 5 takih šol, ki navajajo naslednje podatke: I. mešana na Viču 392 dečkov in 363 deklic, skupaj 755. II. mešana v Zgornji šiški 217 dečkov in 201 deklica, skupaj 418. III. mešana v Mostah 318 dečkov in 300 deklic, skupaj 618. IV. Sv. Peter na Šmartinaki cesti 164 dečkov in 126 deklic, skupaj 290. V. na Barju, ki je pred leti slavila 70 letnico obstoja in je prva leta bila nastanjena v nekem večjem skladišču odn. hlevu, šteje 98 dečkov in 101 deklico, skupaj 199. Vseh šolarjev na mešanih šolah je letos 2280, torej veliko več, ko v šolah v središču. Lani je bilo na teh šolah 2257 otrok.
Mestna šola je dalje zgradila za Bežigradom ob Vodovodni cesti najmodernejšo osnovno šolo, ki jo nazivlje mešana poskusna šola, kajti na tej šoli je pouk po najmodernejših pedagoških načelih. Ta šola izkazuje letos 264 učencev in 241 učenk, skupaj 495, lani 463.
Na vseh mestnih ljudskih šolah je letos izkazanih 2657 učencev in 2124 učenk, skupaj 4781 šolarjev. V I. razrede je vpisanih 599 dečkov in 479 deklic. Lani je bilo na mestnih ljudskih šolah vpisanih 4820, predlanskim pa 4815 otrok. Mestne šole so na videz razbremenjene, kajti mnogo učencev je vpisanih na zasebnih šolah.
Druge in zasebne šole
Za duševno manj vredne, omejene in idiote je ustanovljena na Grabnu posebna državna pomožna šola, ki šteje skupno 79 dečkov in 72 de-
klic. S temi otroki je križ! Vzgojitelj mora imeti z njimi mnogo potrpljenja, kajti ti učenci so muhasti in jih je Treba z veliko koncentracijo misli pripravita do tega, da se zanimajo za učni predmet. Dostikrat se zgodi, da se začno smejati in uganjati svoje burke.
V Ljubljani so tri zasebne šole, ki so dobro obiskane in je tam pouk prav uspešen. V Marija-nišču je deška šola, ki ima 218 učencev, I. razred 39. V Lichtenthurnovi dekliški šoli je 314 učenk,
I.	razred 79, in naposled v zunanji uršulinski dekliški šoli 218, I. razred 32.
Na državnem učiteljišču obstoja dekliška šola s 140 učenkami in deška s 148 učenci.
Splošni sklep:	Vse ljubljanske ljudske šole
izkazujejo letos po podatkih mestnega prosvetnega oddelka 5970 učencev in učenk, lani 60 imele 5640 i,n predlanskim 5665. Torej znaten prirastek!
Manjšinska šola. Kmalu po sklepu in podpisu mirovne pogodbe je bila na Grabnu ustanovljena manjšinska šola, ki je sprva izkazovala dokajšen obisk. Poznejša leta je število učencev in učenk vedno bolj nazadovalo in lani je bila ukinjena. Tudii letos se P' nikdo prijavil v to šolo, zato ne * obstoja več.
Gledališkemu občinstvu
Poljska bo razdeljena?
Čudna vloga Sovjetske Rusije ob poljski
Berlin, 16. sept. m. Nemško časopisje objavlja v obširnih izvlečkih včerajšnjih članek moskovske »Pravde«, ki se bavi z vprašanjem Rusov in Ukrajincev na Poljskem. V diplomatskih krogih in med časnikarji v Berlinu so se s tem v zvezi začeli razgovori o vprašanju, če nemško-sovjetska nenapadalna pogodba morda ne vsebuje nekih tajnih točk za sklenitev rusko-nemške vojaške pogodbe. Nemški krogi izjavljajo na to, da v razgovorih. ki jih je imel v Moskvi Ribbentrop z Molo-tovim in Stalinom, ne morejo dajati nobenih podrobnih pojasnil. Poudarjajo pa, da je z ruskim veleposlanikom, ki je nedavno prispel v Berlin, prišla tudi posebna ruska vojaška komisija, ki se še vedno mudi v Berlinu. Nemški krogi ne govore stvarno o svojih namerah s Poljsko. Pač pa poudarjajo, da Rusija pazljivo zasleduje vse dogod-
ke, ki se odigravajo na Poljskem. Da se pa Rusija iznima za Ukrajino, je samo po sebi razumljiva stvar.
Iaindon, 16. sept. o. Agencija United Press poroča, da vsebuje nedavno sklenjena pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo določilo o tem, da si bodo Nemčija, Rusija in Litva Poljsko razdelile. Zahodni del z obalo in s petrolejskim ozemljem bi dobila Nemčija, Ukrajino boljševiki, severni konec vzhodne Poljske Litva, vmesni del pa bi ostal kot nekak poljski protektorat za to, da ne bi Sovjetska Rusija in Nemčija imeli skupne meje. Do delitve bi prišlo tako, da bi Sovjeti zaradi »varstva ukrajinske manjšine« udarili na Poljsko ter zasedli poljsko Ukrajino. Zaradi tega so Sovjeti tudi izvedli delno mobilizacijo.
Pred pričetkom redne gledališke sezone smatramo za svojo dolžnost, da obvestimo javnost o stanju v narodnem gledališču. To tem bolj, ker se zlasti po Ljubljani razširjajo neutemeljene vesti, ki bi mogle škodovati našemu umetniškemu zavodu.
Predvsem ugotavljamo, da so V obeh hišah priprave za sezono v polnem teku.
Operno vodstvo je pričelo s sodelovanjem gg-dirigentov izvajati potrebne reforme, ki bodo olajšale in pospeševale nemoten razvoj začrtanega re-pertearja. Članstvo spremlja to delo z zaupanjem, ker si obeta od njega izboljšanje splošnih razmer ie dvig opere. Zato 6e je tudi z vso ljubeznijo oprijelo študija.
Naše stalne obiskovalce in vse, ki jim je slovensko gledališče pri srcu, prosimo, da mu ohranijo zla6ti v sedanjih težkih časih isto naklonjenost in pozornost kot doslej.
Slovensko gledališče je kulturna ustanova vsega naroda, zato bomo vselej branili samo njegove interese, ki so istovetni z interesi članstva. — Združenje gled. igralcev — sekcija Ljubljana.
Poziv bana dr. Marka Natlačena prebivalstvu dravske banovine
Ban dr. Marko Natlačen je poslal prebivalcem dravske banovine‘sledeči poziv:
V času od 17. do 23. septembra t. 1. bo običajni vsakoletni Teden Rdečega križa.
Rdeči križ je človekoljubna ustanova, organizirana dejavna milosrčnost.
Razmere, v, katerih živimo, nam narekujejo, da • letos še,bolj, kakor prejšnja leta poudarimo plemeniti namen in važnost društva Rdečega križa v vsej naši javnosti in’ da na ta načifi damo onim, ki pri-, tem društvu že nesebično delujejo, nove pobude in veselje k še čvrstejšemu delu, one pa, ki so doslej stali ob strani, morda pridobimo k sodelovanju pri Rdečem križu.
Ko 6iopamo v Teden Rdečega križa, izražam željo, da bi v tem tednu prišlo slehernemu Slovencu do zavesti in spoznanja, kako važna je plemenita ideja Rdečega križa za državo in narod.
V krajih, kjer še ni odbora Rdečega križa, naj se najdejo ljudje, ki naj organizacijo tega odbora izvedejo. Tam, kjer že obstoječa organizacija ne deluje, poskrbimo, da se zdrami in poživi. Povsod pa pojdimo ta teden na delo, da pridobimo Rdečemu križu čim več novih rednih ali vsaj podpornih članov. Pomagajmo, vsak po svojih močeh, da dobi v teh dneh Rdeči križ čim več denarnih sredstev, da bo mogel v tem popolnejši meri izpolnjevati svoje vzvišene naloge. Sole, cerkev in društva naj v tem tednu vse store, da se široke plasti naroda seznanijo s plemenitimi nalogami, ki jim organizacija Rdečega križa služi po celem svetu, pa tudi v naši državi in med našim narodom.
Belgrajske vesti
Belgrad, 16. septembra, m. Novoimenovani občinski odbor v Belgradu je včeraj imel prvo sejo, na kateri je tud prisegel. Trije imenovani občinski odborniki in sicer dr. Danilo Kačič, Boško Boškovič in Radoslav Bogdanovič, ki pripadajo skupini staroradi-kalov, niso hoteli sprejeti mest v občinskem odboru.
Belgrad, 16. septembra, m. Glavno glasilo JRZ »Samouprava«, ki je doslej 'zhajala kot dnevnik, bo v naprej izhajala kot tednik in bo še vedno glasilo JRZ.
Madžarski zunanji minister pravi, da ni nobenih ovir za
sklenitev nenapadalne pogodbe Jugoslavijo in Madžarsko
Budimpešta, 16. sept. m. Madžarski politični krogi se So zmeraj bavijo z obema govoroma, v katerih sta očrtala sta\išče Madžarsko do vseh mednarodnih vprašanj predsednik vlade grof Tclcky in zunanji minister grof Czaky. Ti krogi poudarjajo, da je v takšnih okoliščinah, ki sta jih . navajala oba državnika, omogočeno zlasti čim tesnejše sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem polju. Isti krogi trdijo,
da so sedanji odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko zelo prijateljski in ugodni ter da ni nobenih ovir, da bi se ti odnosi ne dali potrditi s posebno pogodbo.
Budimpešta, 16. septembra. Madžarski zunanji minister grof Czaky ie poročal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve o madžarski zunanji politiki ter naglasil, da Madžarska globoko obžaluje, da se je uresničilo prerokovanje grofa Aponnyja iz leta 1920, ko je v Parizu dejal, da se bodo posledice tako sklenjenega miru vsekakor maščevale. Mi Madžari, je nadaljeval grof
Czaky, smo leta in leta upali, da se bodo vsa vprašanja rešila na miren način. Mnogo smo pretrpeli samo zaradi tega, da ne čujemo ponovno grmenje topov, kajti naš rod ima za seboj mnogo trpljenja. Toda kaj naj naredi madžarska vlada glede spopada, ki je nastal na njenih mejah? Ona lahko napravi samo to. da ostane dosledna svoji dosedanji politiki ter da ostane :. esta svojim tradicionalnim prijateljem, upoštevajoč čast države, ki stoji na prvem mestu. Za tako postavljenim moralnim branikom je madžarska vojska pripravljena braniti svoj narod zvesta politiki ohranitve etničnih pogojev. Kar se tiče madžar-sko-romunskih odnošajev, je nadaljeval Czaky, jo treba, da se za rešitev spornih vprašanj ustvari ugodno ozračje in sicer v hitrejšem tempu kakor doslej. Madžarska vlada ni ničesar opustila, kar bi koristilo zboljšanju odnošajev med obema državama. Glede odnošajev do Jugoslavije je rekel minister, so razmere mnogo lažje ter obstoja volja, da se vsa sporna vprašanja rešijo z naklonjenostjo, ki že ohstoja med M”’	■> :,i
Jugoslavijo.
Nemci o sporazumu med Srbi in Hrvati
Berlin, 16. septembra. »Frankfurter Zeitung« prinaša članek o srbsko-hrvaškem sporazumu. List piše najprej o obsegu in o vsebini samouprave banovine Hrvatske ter naglaša nato posebne zasluge Nj. kr. Vis. kneza namestnika in predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča za rešitev vprašanja, ki je ko let oviralo napredek in ureditev razmer v državi. Predsednik vlade je pokazal veliko uvidevnost in veliko sposobnost. Dosegel je sporazum, na čigar uresničitvi so delali številni državniki Pre njim, toda brez uspeha. To je najpomembnejšUdč-godek v 20 letni zgodovini jugoslovanske države. Za državo 6 16 milijoni prebivalcev ne more biti brezpomembno, ali bo ljudstvo, ki živi v njenih mejah,, nasprotnik ali prijatelj države. Modra polifika Nj. kr. Vis. kneza namestnika je dovedla do popuščanja napetosti, ki je omogočila pogajanja, tako da so vsa sporna vprašanja bila rešena 6 porazumom, ki obsega vsa ta vprašanja. Gotovo je, da je s tem sporazumom napravljen odločilen korak za konsolidacijo jugoslovanske države. Kakor vedno doslej, želi Nemčija tudi tedaj, da obstoja konsolidirana jugoslovanska država, ki se bo posvetila svoji notranji izgraditvi, ter zaradi tega najtopleje pozdravlja sporazum med narodi te države, ki zaslužijo tako spoštovanje kakor simpatije.
t'	t • t
Trpljenje civilnega prebivalstva v vojni na Poljskem
Komarnov, 16. sept. AA. Havas: V Komar-novu so nemška letala letela zelo nizko ter s strojnicami streljala na prebivalstvo. Ubitih je bilo okoli 80 ljudi. Ob tej priliki je bil hudo ranjen tudi predsednik medparlamentarne unije Cepsaj. V Lucku so sovražna letala tudi s strojnicami streljala na prebivalstvo, ki je bežalo iz me6ta. Dalje so sovražna letala bombardirala samostan sester sv. Elizabete ter frančiškanski samostan. Bombe so padale v samo središče mesta ter je ena bomba padla tudi na bolnišnico sei?e' nišca. Včeraj popoldne ob 3.30 je neko nemško letalo s strojnico streljajo na cesto med Kremen-cem in Nenokojem na avtomobil, v katerem se je nahajalo osebje angleškega poslaništva. Žrtev ni bilo. Kakor je znano, ie bilo bombardiranje Kre-menjca, ki je bilo izvršeno v torek, posebno krvavo. V središče mesta je padlo okoli 20 bomb ter je bilo ubitih okoli 30 ljudi, čez 100 pa ranjenih.
Poljska podmornica priplula v Tallin
Tallin, 16. septembra. Prihod poljske podmornice Orsel v talinsko luko, je povzročil veliko senzacijo. Gre za podmornico, ki je bila nedavno zgrajena v angleških ladjedelnicah in ki se je nahajala na odprtem morju 2 tedna s posadko 50 mož. Poveljnik podmornice je izjavil, da so izčrpali gorivo m hrano in da je de! posadke zbolel. Poveljnika m več bolnih mornarjev so odpeljali v bolnišnico, ostalo moštvo pa je bilo internirano. Vojno ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve sta imenovali posebno komisijo, da ugotovi razloge prihoda podmornice.
Olimpijada bo odpovedana
Helsinki, 16. septembra, m. Po informacijah, ki jih objavlja agencija United Press, se zdi, da bo olimpijada na Finskem odpovedana. Dela na stadionu se sicer nadaljujejo, toda nihče ne verjame, da bi se olimpijada prihodnje leto mogla vršiti. Formalni sklep za odločitev olimpijade bo sprejel mednarodni olimpijski odbor januarja prihodnjega leta. Nekateri so predlagali, da bi se olimpijada kljub vojni izvršila ob sodelovanju nevtralnih držav, toda ta predlog je izzval povsod protest.
Bukarešta, 16. sept. Člani poljske vlade in diplomatskega zbora v Varšavi so predvčerajšnjim prispeli na romunsko-poljsko mejo. Nastanili so se v mestu Zaleszyiku na obali Dnjestra. Poljska vlada ni mogla dolgo časa ostati v Lublinu zaradi bližajočih se napadov nemške vojske na to mesto. Zato se je bila preselila v Krzemijenjee blizu ruske meje. Zaradi vojaških priprav Sovjetske Rusije pa se je morala vlada spet preseliti. V Černovicah na romunski strani se že nahaja poljski finančni minister Kviatkovski. V Černovice je eAe*° *u<^' 14 letal poljske letalske družbe Lot. Nemško-poljska vojna postaja polagoma vojna proti vsemu poljskemu narodu. Nemčija pravi, da se proti njeni vojski ne bori le poljska armada, temveč tudi civilno prebivalstvo. Zato bo njena vojska tudi proti prebivalstvu uporabila vsa sredstva svojega orožja. Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz Poljske, se jasno vidi, da je nemška vojska to grožnjo že začela izvajati.
57
Skrivnost smrtne megle
Devorny je pregibal svoje otrpele roke nekajkrat sem in tja, nato pa se jo odzval povabilu svojega nasprotnika in si prižgal cigareto.
>Zdaj se spet počutim nekoliko boljše,« je pojasnil s prisiljenim mirom. »Torej odložite ga! O čem se bova sedaj raz-govarjala?< Pri tem se je nekoliko grenko nasmejal. »O naraščajočih cenah bombaža, o zadnjem uporu Zulukafrov? Ali pa vas bolj zanimata stinovka in parkljevka v Zadnji Indiji?«
Smeh, ki je bil že izginil z Morrisovih ustnic, se je spet pojavil.
»Vi imate smisel za šalo, mr. Devorny«, je s priznanjem pripomnil. »Zvok vaših besed zveni vsekakor nekoliko prisiljeno, toda to pride gotovo od tega, ker se vam zdi položaj nov in ga niste navajen. Mislim, da niste bili še nikdar tako blizu smrti, kakor prav zdaj?«
»Pa vendar,« je vneto ugovarjal Devorny. »Nekoč sem hotel napraviti somomor. Mislite si, kako sem bil takrat blizu smrt! Skočil sem v globoko vodo, da bi se utonil. Stvar se je razbila le ob tem, ker sem znal plavati. To okoliščino sem pozabil vpoštevatl v razburjenju, ki je razumljivo.«
Morris je prikimal v znak pritrjevanja.
»Ž vami se pa res krasno kramlja,« je ugotovil. »Po neki strani sem vesel, da stvari s svojo navidezno smrtjo ne jemljete preveč tragično. Nimam rad žrtev, ki moledujejo za milost. Vi prenašate svojo usodo bolj korajžno. Kaj pa sicer vse skupaj pomaga, če človek umira, kajne? Vi niste niti oženjeni, niti zaročeni.. .<
»Motite se! Jaz sem celo dvakrat zaročen,« ga je odločno prekinil Devorny.
»Tako?« se je delal Morris presenečenega. »Tega nisem vedel. Prizadete poročevalske pisarne bodo dobile strog ukor. V ostalem pa: če ste dvakrat zaročeni, potem vam gotovo nobena od teh zarok ni posebno pri srcu. To prav gotovo ne bo zlomilo vašega poguma. Ali pa bi morda vi tudi sicer iz kakršnegakoli posebnega razloga želeli ta trenutek, da bi še naprej živeli?«
»Oh, nikakor ne,< je vljudno ugovarjal Devorny. »Vi imate popolnoma prav s svojim naziranjem, da je človeško življenje brez vrednosti. To je bilo že mnenje moje stare tete. Jaz sem ji nekoč za božič podaril desetdolarski bankovec. Na to mi je napisala razglednico: — »Dragi John! Življenje je solzna dolina, to ti želi tvoja teta Karoiina.« — Bila je nekoliko udarjena, toda kljub temu je imela prav.«
V velikih otroških Morrisovih očeh se je zasvetilo.
»Veste, da šele sedaj začenjam razumevati zgodbo čudo vite pravljice Šeherezade,« je vzkliknil veselo. »Do sedaj ni sem mogel razumeti niti starega sultana, ki se je pustil tako dolgo zadržati na tem svetu zaradi vaših prijetnih pripovedk, niti se mi ni hotelo posvetiti v glavi, da bi mogel človek, ki mu smrt lebdi pred očmi, imeti toliko fantazije. Mislim, da bi mogel vaše zgodbe dolge ure poslušati in pri tem popolnoma pozabiti na resni namen najinega svidenja.«
»Kako to? Vi ste mi vendar že sporočili, da me nameravate umoriti! Vse ostalo je vendar postranskega pomena. Sicer se pa vašega samokresa nič ne bojim. Niti najmanj ne. S samokresom človek ustreli ali takoj ali pa sploh ne. Pri svojem delu sem imel opravka že z mnogimi umori, pa med njimi ni bilo nobenega, kjer bi si sedela morilec in žrtev pri-
jetno nasproti drug proti drugemu ter bi eden meni nič tebi nič — svojega nasprotnika ustrelil. Tako ne gre. Res, da človek ustreli koga iz zasede ali pa strelja pri razburjenju zaradi ljubosumnosti, — mimogrede rečeno, popolnoma nesmiselno početje, izvzemši, če takoj vzame strojno puško, če je ženska že krenila iz tako imenovane čednostne poti, — kaj potem koristi uničenje enega samega človeka? — Da, in potem so se včasih streljali pri dvobojih. Vsekakor pa več ali manj i’ dolžnosti ali iz čuta do olike...«
Morris ga je prekinil, ko je odmahnil z roko.
»Imate prav, Mr. Devorny,« je rekel prijazno in s poudarjeno malomarno kretnjo stresel pepel s svoje cigarete. »Sicer pa ne mislim trmasto na to, da bi vaš ustrelil. Samokres v moji roki ni začasno nič drugega kot čuvaj. Ne, čemu ravno streljati! Saj so še drugi načini usmrtitve. Manj bučne, pa take, da jih je težko dokazati.«
»Plin?« se je hitro vtaknil vmes Devorny.
»Na primer plin«, je dejal oni drugi. »Toda sedaj me poslušajte prav tako pozorno, kakor sem storil prej jaz. Midva sva si nasprotnika. Vi ste to takoj na prvi pogled, ko ste me videli, spoznali, in tako izrabili to spoznanje na mojo škod*-«
»Razumem, da me zato sovražite,« je začel Devorny, pa ni prišel daleč-.
»Ne sovražim vas,« je pojasnil zelo mirno in zelo hladno Morris. »Vi me popolnoma napačno sodite. Morda mislite, pri tem na moje besede v Jimovi »Prepovedani kleti«. Toda to je bila le zvijača, ki sem jo uporabil takrat iz določenih razlogov. Ne, najina stvar je čisto drugoučna. Midva sta si nasprotnika, a ne sovražnika. Vsakdo od naju ima svoj določeni cilj. Midva bi lahko bila najboljša prijatelja, če bi si najina cilja drug drugemu ne nasprotovala. Kar hočem doseči jaz, uničujete vi.
Od tu in tam
itazpust zagrebšikega občinskega sveta napovedujejo zagrebški časopisi. Ban banovine Hrvatske je nedavno razpustil vse imenovane občinske odbore, le zagrebškega ni mogel, ker je ta občinski odbor z Zupanom vred imenovan s kraljevim ukazom. V zvezi s tem poročajo, da je že izgotovljena posebna uredba, s katero bo dobil ban pravico razpustiti in postavljati občinski svet tudi v Zagrebu. Ta uredba bo v kratkem objavljena in je zelo verjetno, da 6e sedanji občinski odbor v Zagrebu ne bo mogel več sestati. — Prav tako poročajo, da pripravljajo na banovini v Zagrebu veliko premestitev okrajnih glavarjev in drugih upravno-političnih uradnikov na ozemlju banovine Hrvatske. Zagrebški listi pravijo, da je povsem razumljivo, da bodo pri tej priliki pazili na tiste, ki so se kdaj prej pregrešili s svojim delom proti koristim hrvatskega naroda.
Vesti o ukrepih proti radijskim poslušalcem, ki poslušajo tuje postaje, so se bile raznesle po raznih mestih v naši državi. Ti glasovi so pripovedovali, da mislijo oblasti sploh prepovedati vsako poslušanje tujih radijskih postaj in da bodo za večjo učinkovitost tega ukrepa celo pobrale vse radijske aparate, s katerimi se lahko poslušajo tuje postaje. Seveda so oblasti takoj izjavile, da na kaj takega sploh ni misliti, še manj pa na to, da bi odvzele aparate. Pri nas ni nikjer potrebe, da bi se izdajali taki ukrepi. Vse take vesti se rode v vročih glavah, ki so izgubile orientacijo.
Za povračilo draginjskih doklad, ki so jim
bile odvzete pred štirimi leti, so se začeli potegovati upokojenci na Hrvaškem. Sedaj, ko' so se začela urejati tudi finančna vprašanja banovine Hrvatske, so pohiteli upokojenci s svojimi zahtevami in prosijo merodajne činilce, da njihove težave pri razpravah upoštevajo in jim na merodajnih mestih izposlujejo popravo krivice, ki se jim je dogodila.
Novi belgrajski župan, bivši finančni minister ' °jin Gjuričič, je včeraj prevzel županske posle od prejšnjega župana Vlade Iliča. Najprej sta imela oba daljši razgovor o finančnih vprašanjih belgrajske občine, nato pa sta skupaj odšla v razna mestna podjetja, kjer je Ilič razkazal svojemu nasledniku vse naprave. Pri tem so bili navzoči tudi časnikarji, katerima sta oba, Gjuričič in Ilič, izjavila, da se še noben bivši župan ni na tak način poslavljal od svojega mesta in na tako prijateljski način uvajal svojega naslednika v županske posle.
Novo ustanovljena direkcija za kopičenje rezerv hrane v naši državi bo začela kmalu poslovati. Vlada je že imenovala ravnatelja nove ustanove v osebi dr. Dragutina Cosiča. Direkcija bo začela takoj zbirati rezerve žita in druge hrane, končno tudi koruze, za katero pravijo strokovnjaki, da bo pridelek letos slabši kakor lansko leto. Zaradi tega bodo oblasti po vsej verjetnosti sploh prepovedale sleherni izvoz koruze. V prvi vrsti zaradi prehrane v pasivnih krajih, kjer je koruza silno važna hranilna snov. Zelo važna pa je koruza tudi za prehrano svinj, kajti od tega zavisi vsa naša proizvodnja mesa in masti. Direkcija bo prevzela nadzorstvo nad zalogami pri zasebnikih [n bo pomagala upravnim oblastem pri zatiranju špekulantstva in navijanja cen. V prvi vrsti bo morala nadzirati delo trgovin, ki se na debelo bavijo s prodajo življenjskih potrebščin.
Blago, ki je bilo naJttenjeno za razstavo na jesenskem belgrajskem velesejmu, je začela uprava velesejma vračati lastnikom. Uprava je dobila od ministrstva dovoljenje, da bo razstavno blago lahko vrnila brezplačno po železnici. Prav taka ugodnost je dovoljena tudi za tisto blago, ki bi se odposlalo lastnikom, ki že čakajo na belgraj-ski velesejem, in bi nastopila kaka okolnost ter bi bil belgrajski velesejem dokončno za letošnjo jesen odstavljen z dnevnega reda.
Okrog 3 milij. kg raznega sadja je bilo prodanega na novosadskem trgu v tujino. Posebno veliko je šlo v tujino sliv, ki jih je tudi v vojvodinskih kr»jih izredno veliko. Od drugega sadja pa je bilo prodanega največ grozdja, nato pa jabolk in hrušk. Najboljši kupec je bil Ceško-moravski protektorat.
Konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju, s kakšnim materialom naj bi se v bodoče gradilo jugoslovanske ceste, je sklical gradbeni minister dr. Miha Krek za včeraj. Trije načini pri gradnji cest 60 se doslej uporabljali, namreč gradnja z betonom, z asfaltom ali s kamnom. Nazadnje pa ®e je pokazala potreba, da se točno ugotovi, ka-era vrsta je najbolj uspešna in katera vrsta je nn“j naS® gospodarstvo in industrijo tudi qtormiv;Uif? a' konlaneco so bili pozvani za-zastoDniki lVi*"6’- cf*"entne in asfaltne industrije, SSt r?‘h.^ni' in zastopniki do-
rtzttrs-sm sna-
r.cqu" 5: 33 8S3
katerega bodo takoj 15 vaeonov nnaiai; „ , Letošnji pridelek v okolici Smeder^ ni samo odličen po kakovosti, temveč je tudi izredno obilen Vsega skupaj računajo, da bodo vinogradniki n™ dali okrog 350 vagonov grozdja iz smederevske okolice. Cena se suče od 2—2.50 din za ker. Večino grozdja bo kupila Nemčija.
Pomlajevalna afera, ki je pred dvema letoma zbudila obilno prahu v Novem Sadu in tudi v vsej državi, se bo zaključila v ponedeljek, ko bo novosadsko sodišče izreklo svojo sodbo zdravnikoma dr. Uzelcu in dr. Kolesnikovu. Ta dva zdravnika sta bila vzela delavcu Radu Mariču eno žlezo in z njo pomladila po načinu ruskega zdravnika Vo-ronova nekega bogataša iz Belgrada. Operacija je Pri bogatašu uspela, pač pa je šel pozneje delavec tožit zdravnika, češ da sta ga z odvzemom žleze *a vse življenje onesposobila. Delavec Marič je Prav za prav je h0fei izsiliti od obeh zdravnikov n?^0 nvaKrado. Pri prvi razpravi sta bila zdrav-ko sta se pa pritožila, je kasačij-tem vi' ,so'iho razveljavilo. Zaslišan je bil povzetjeru,nI »aitstnl svet, ki je izjavil, da od-okvare ai?e«nt Pu*tilo na Mariču nohene trajne malno živHw ga..nar®rfilo nesposobnega za nor-2e v I,I'al°ie sodišče zahtevalo tudi ie no nrecledn^f? ??ineKa sanitetnega sveta, ki
v,L> ««*,	tfSMi
-1* '*»'■
8	£ P'atl	radovednost	18 letni
komi Albert Omho iz Sarajeva, šel ie na obisk k svojemu prijatelju Irajku Furtulu v vas Slatino. Furtul je b,l tistega dne našel na polju staro avstrijsko granato, ki pa še ni bila razstreljena. Osmo je bil tako radoveden, kaj je v (Trakti, pa jp je zato vzel m odšel z njo na bližnji P™*wk. lam 'jo je poskušal odpreti, toda pri tem
Rranata eksplodirala i>u (tema na drobne kosce
raWrgaia_
Gospodar pregovoril hlapca, da je umoril
njegovo ženo
Kotnik Anton obsojen na dosmrtno ječo
Celje, 15. septembra.
Pred tedni smo poročali o veliki razpravi proti 29 letnemu hlapcu Šibancu Alojziju iz Sp. Doliča, ki je na prigovarjanje svojega gospodarja, 30 letnega posestnika Kotnika Antona na Kozjaku, umoril za nagrado 200 din Kotnikovo ženo. Sodišče je obsodilo Šibanca Alojzija na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kotnik Anton je bil med tem časom v celjski bolnišnici in je šele sedaj prišel pred sodišče. Na današnji razpravi, kateri je predsedoval g. dr. Dolničar, je Kotnik priznal, da je nagovoril svojega hlapca in ga podkupil z 200 din, da je sunil 7. julija 1937 z gospodarskega poslopja na kup kamenja Kotnikovo ženo, ki si je razbila lobanjo, polomila roke in noge in bila na mestu mrtva. Skesano je priznal svoj zločin in tiho pripovedoval sodnikom, Kako je prišlo do tega groznega dogodka. L. 1932 se je poročil »n prevzel zadolženo posestvo. Nekaj časa je njima gospodinjila njegova mati, katere
pa Kotnikova žena ni marala. To je mati čutila, zato se je umaknila v svojo kočo kot prevžitkarica. V družini je zavladalo nesoglasje. Kotnikova žena je slabo gospodinjila. Vse to pa je bilo vzrok, da je postal v hiši pravi pekel in velika družinska nesloga. Kotnik je bil ves nesrečen in v tej nesreči se mu je porodila v srcu zla misel, da spravi s sveta svojo ženo. To je razodel svojemu hlapcu Šibancu, načrt je bil sklenjen in prišel je usodni dan 7. julija. Kotnikovo ženo 60 našli mrtvo in jo pokopali. Kdo bi mislil, da je padla kot žrtev morilčeve roke in da je bil pri tem udeležen tudi njen mož. Dolgo je hodil Kotnik okrog, bil je tih in miren, pekla pa ga je vest. In ta vest ga je pripeljala do tega, da je spravil težo greha s srca, ko je potožil svojo bol neki ženskL Zvedeli so orožniki, oba aretirali in dejanje sta priznala.
Sodišče je obsodilo Kotnika na dosmrtno ječo. Kotnik je mirno sprejel kazen in jo takoj nastopil. Njegov zagovornik je vložil priziv zaradi previsoke odmere kazni.	*
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 16. sept.
Ljubljančani že tretji dan vodimo boj proti slabemu vremenu. Kako? Morda z bombami, granatami in strojnicami? Nikakor nel Z godrnjanjem in preklinjanjem proti slabemu vremenu. To septembrsko vreme pa je drugače podobnejše aprilskemu. Nalivi Nato jasno! Zopet naliv in zopet jasno! Kdo bi se ne jezil, ko moraš dežnik sedaj zapirati, sedaj odpirati. Od torka do davi je nad Ljubljano padlo ie 48.6 mm dežja, kar pomeni, da se je nad ljubljanskim ozemljem zlilo do 19,440.000 hi vode. Mnogi 60 prav 6rčnoveselo privoščili, da bi bili taki nalivi nekje tam na severu, kjer grme topovi. Toda, pravijo, da severno od Karpatov je še lepo vreme. Ljubljanica počasi narašča in še ni nevarnosti za kako večjo povo-s denj. V Gruberjvem prekopu so pa že sedaj odprli rzatvornice, da voda hitreje odteka. Sava je zaradi hudega deževja na Gorenjskem moffteje narasla. Pri Litiji je že dosegla 2 m nad normalo.'
Vožnje reševalne postaje
Reševalna postaja, kar je drugače prav vesel dogodek, ni zaznamovala v zadnjih 48 urah prav nobene nesreče in poškodbe. Pa ne mislite, da postaja zato počiva in uživa prijeten »dolce far mentec. Nikakor ne! Prevaža pa v bolnišnico druge bolnike in betežnike. Včeraj je zaznamovala 14 voženj. Tudi bolnišnica nam javlja, da tam niso sprejeli v zadnjih 24 urah nobenega ponesrečenca, ranjenca in poškodovanca. Junaki kola in noža mirujejo!
Češpljev teden in gobe
Od srede je uveden tako zvani češpljev teden. Mestna občina je dovolila uvoznikom sliv in mno-gim sadjarjem uvoz tega dobrega sadja brez plačila trošarine, ki znaša 25 par na kd. Odprava trošarine je močno vplivala na uvoz sliv. Cenijo, da je bilo zadnje dni uvoženo do 50.000 kg sliv. V cenah na debelo se to sedaj pozna. Pa tudi češplje na drobno so cenejše. Danes je bil trg naravnost natrpan s slivami razne kakovosti. Pa z drugim sadjem, jabolki, hruškami, breskvami itd. je bil danes trg bogato založen. Cene sadju so bile na debelo splošno tele: slive 1.75 do 2.25 din (prej 2—3 din kg), hruške na debelo 2.50 do 4 din (štajerske, gorenjske in dolenjske), jabolka domača Iz raznih krajev 2.50—3.50 na debelo, domače breskve 2.50—8.50 din kg,.obilo je na trgu domačega in drugega grozdja, ki je bilo na debelo po 4—4.50 din kg.
Zaradi suše. odnosno sončnega septembra je letos letina za gobe zelo slaba. Cene suhim gobam so letos izredno visoke, kajti nikjer iih ni na po* nudbo in trgovci z gobami bodo zato letos napravili slabe kupčije, ko so druga leta izvozili ogromne množine gob v približni vrednosti do 20 milij. din Danes je bilo na trgu mnogo lisiSk; ki so bile po 1.50—2 din kg. Prav redki 60 bili jurčki, le nekaj meric. Zato so bili zelo dragi. Merica lepih, malih in zdravih jurčkov je bila 6 dm, slabejših 5 din. Gobarji vodijo živahne,pomenke, kdaj bodo šli na gobe in mogoče jim bo te dni ustreženo.
Najden utopl|enec
Zaradi naraščajoče Ljubljanice ki vlači * ««* r^Jtaze” ,es in dračje od Vrhnike nizdol, so bile ir, t«i g,ne zatvornice v Gruberjevem prekop«
, Plfva les z dračjem po prekopu dalje. Ob ,	“ ,RrokoPa v Ljubljanice tam v Mostah pri
t/Tn !iarx?h P3 revi»ejši ljudje s kaveljni love ,, iJL , Je» a ki se tako preskrbeli s kurivom ZiJ «’• d? nam obdajo kot zelo hudo. Davi ® J®. 1,1,0 več ljudi ob ustju prekopa. Kar so zapazili na desnem bregu izliva naplavljeno truplo neznanega moškega. 0 najdbi je bila ob-
Bosanska železniška proga od Ustiprače do Foče je ze popolnoma gotova in jo bodo v nedeljo slovesno ouj>rli. Na otvoritev bo prišel prometni minister inz. N. Bešlič z večjim številom visokih uradnikov iz prometnega minstrstva. Na vseh postajah ob progi pripravljajo ljudje svečane sprejeme prvega vlaka in gostov, kajti železniška proga pomeni za te kraje velikansko gospodarsko pridobitev, železniška uprava je obenem odredila, dn bodo tega dne vozili po že določenem voznem redu vlaki, s katerimi se bodo ljudje lahko brezplačno vozili
veščena tamošnja stražnica in kmalu je nato dospela policijska komisija, da bi ugotovila utop-ljenčevo osebnost. Je to moški, star okoli 50 let, srednje postave, kostanjih las in malih brk. Je okroglega obraza. Na sebi ima črnosiv suknjič. Utopljenec je moral biti v vodi že najmanj 10 dni. Pri njem niso našli nikakih osebnih dokumentov, niti zapiskov, le žepni nož z belimi platnicami in ključ od hišnih vrat. Po ogledu je komisija odredila, da so truplo utopljenca prepeljali v ste-panjsko mrtvašnico.
Športne vesti
Prve pokalne tekme v LNP. Jutrišnja nedelja je namenjena za pokalne tekme Ljubljanske nogometne pod zveze. Za pokalna, tekme se je prijavilo 20 nogometnih moštev. V Ljubljani bomo imeli na igrišču Ljubljane tri zanimive tekme: ob 13.30 Moste : Grafika, ob 15 -Svoboda : Jadran in ob 16.30 Reka : :Mars.
Dalje bodo igrali: v Mariboru: ob 14.30 Železničar : Slavi ja, ob 16 Rapid : Maribor; vsi na igrišču Železničarja;
v Celju: ob 15 Olimp : Jugoslavija, ob 16.40 Celje : Atletik; vsi na igrišču Celja;
v Domžalah: ob 16.30 Disk : Hermes; v Kranju: ob 16 Kranj ; Bratstvo; v Trbovljah: ob 16 Amater : Hrastnik; v Čakovcu: ob 16 ČSK : Gradijanski.
Grška atletska zveza je po predhodnem sporazumu z atletskimi zvezami Jugoslavije, Romunije, Turčije in Bolgarije določila, da bodo letošnje balkanske igre od 1. do 10. oktobra. Letošnje balkanske igre so po številu desete in zato pripravljajo Grki za prvo desetletnico Balkam>ade velike slovesnosti.
Tekme v hrvatsko-slovenski ligi: v Splitu: Ljubljana : Hajduk, v Zagrebu: Concordia : Split, v Sarajevu: Hašk :Sašk, v Osjeku: Grad janski : Slavi ja (Os.), v Subotici: Bačka : Slavija (Vair.).
Najboljši atleti na »vetu v letu 1939. Kot dopolnilo prinašamo dane« še najboljše skakače in metalce.	*
Skok v višino; 2,037 Stccrs (USA); 2,01 Stewart (USA); 2,005 Allbriton, Wallčer (USA); 2,00 Batista (USA), Okamoto (Japonska) in Oicklen peskaj; 1.699 Wi1son in Carter (USA) in Oedemark (Švedska); 1.98 Weink8tz (Nemčija) in Kalimo (Finska).
V daljavo: 7,84 Kin (Japon«ka); 7,76 ^ Wat.on Lacefield (USA); 7,65 Gordon (USA); 7,64 Perma (USA); 7,59 Turner (USA); 7,58 Maffei (Italija) 7,57 Brown (USA); 7.55 Atchinson (USA); 7.51 Gyu-rica (Madžarska); 7.49 dr. Long (Nemčija).
Skok s palico: 4,42 Genslen; 4,41 Marmerdan; 4.40 Day; 4.38 Meadovs; 4,27 Baroff, Hansen, 4,34 Caszeli; 4,32 Bryan. Padway; 4,22 Monreo (vsi (USA); 4,18 Kaas (Norveška); 4,15 Romeo (Italija).
Troskok; 15.71 Miller (Australiija); 15,65 Kin (Japonska); 15,59 Rajasaari (Fi™*®: 15.49 Strdm (Norveška); 15.21 Brinjas (Peru); 15,17 Tmorio (Argentina); 15,05 Ziebe, Joch (Nemčija); 15,02 Pala-raiotis (Grčija).	v
Disk; 52,64 FoX (USA); 52,26 Lampe rt (Nemčija); 51,95 Schroder (Nemčija); 51,80 Sorle (Norveška); 51,53 Wotapek (Nemčija); 51,26 Žagar (USA); 51,18 G. Bergh (Švedska); 51,03 Trippe (Nemčija); 51,00 Svila« (Grčija); 50,92 dr. Oberwe-
Kroglas 17,09 Hackney (USA); 16,62 Watson (USA); 16,52 William» (USA); 16,49 Stdck (Nemčija); 16,45 Wollke (Nemčija); 16,43 Trippe (Nemčija); 16,38 Kroek (Estonska); 16,23 Anderson (USA); 16,09 Ryan (USA); 16,05 Lampert (Nemčija); 16,02 Gyerutto (Polaka).
Kopje> 76,48 M. Jarvinen (Finska); 74,67 Nikka-nea (Finska); 73,90 Autonen (Finska); 73,51 Sule (Estonska); 72,36 Attarwall (Švedska); 72,16 Mikko-la (Finska); 71,80 Mainio (Finska); 71,73 People* (USA); 71,31 Toivonen (Finska); 70,87 Is«ak (E*ton-ska); 70,78 Varezeghi (Madžarska).
Kladivo, 59,07 Lutz (Nemčija); 58,67 Veirila (Finska); 58,65 Blask, 58,52 Storch, 57,03 Hein, 55,97 Mayr (vsi Nemčija); 55,53 Houtzager (Nizozemska); 55,19 McLaughry (USA); 54.95 Beyer (Nemčija); 54,62 Bennet (USA).
Da Vas ne bodo pozimi bofala noge,
ki so ves dan tesno zaprte v obutvi, upo rahljajte že sedaj za njih nego originalni
SANOPED
Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfume rijah. Vrečice po 2‘— in 8‘— din.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Barometer-1 sko stanje	Tempe- ratura v O*		a,6* a > f s 5 a «t>	cl C Is h	Veter (smer. jakost)	Pada- vine	
		* .B5 »S	CD • KR -g				S S	vrsta
Ljubljana	7573	16-4	11-4	89	10	SWi	13-5	dež
Maribor	755-2	16-9	10-0	80	10	0	250	dež
Zagreb	7545	22-0	120	90	10	0	1-0	dež
Belgrad	755-8	25-0	150	70	7	SSE,	—	—
Sarajevo	755 9	23-0	12-0	90	10	0	—	—
Vis	754-8	21-0	16-0	80	8	NE,	—	—
Split	754-8	25-0	150	80	5	NE,	6-0	dež
Kumbor	756'G	24-0	160	70	6	0	—	—
Rab	754-9	23-0	13-0	80	6	SE,	1-0	dež
0ul)P0Vnil<	755-8	240	17-0	70	7	0	—	—
Vremenska napoved: oblačno, nestanovitno in deževno vreme.
Koledar
Danes, sobota, 16. septembra: Ljudmila.
Nedelja, 17. septembra: Hilda.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bgkarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78.
Začetek kolektivne umetnostne razstave Franja S. Stiplovška je v nedeljo dne 17. t. m. ob 10 v Jakopičevem paviljonu.
Po bežnem pregledu razstavnega kaitaloga obsega razstava olja in grafikov zadnjih deset let. Večina njegovih slik 6e nanaša na naše Posavje, kjer deluje umetnik že nekaj let. Razstava bo zanimiv kulturni dogodek v Ljubljani.
Slovesnost ob prestavitvi šentpeterskega vojnega spomenika v Ljubljani bo v nedeljo, 17. t m. po naslednjem sporedu:
I.	Ob 9 uri dopoldne cerkveni govor v spomin v svetovni vojni umrlim vojakom.
Ob pol 10 dopoldne sv. maša za padle. Cerkveno opravilo bo v šentpeterski cerkvi.
H.	Ob 10 dopoldne začetek slovesnosti pri spomeniku:
a) Godba zaigra žalno koračnico.
b) Blagoslovitev.
c) Polaganje vencev.
d) Prevzem spomenika po mestni občini ljub-lfjan«ki.
e) Petje žaloslinke »Usliši na,- gospod«.
f) Molitev za mrtve.
g) Godba zaigra žalni koral.
III. Tabor pred spomenikom:
a)	Otvoritev po predsedniku Skupine bojev-mkov Ljubljana — Sv. Peter g.’ Poldetu Zupančiču.
, 1 Tpovor predsednika Zveze bojevnikov 6 Mirka Rateja.
e) Slavnostna koračnica — igra godba.
d) Spominski govor člana bojevniške skupine Ljubliana — Sv. Peter g. Jožeta Pirca.
e) Oj Doberdob — petje.
f) Zaključek zborovanja.
Pri proslavi sodeluje vojaška godba in pevski zbori šeretpeterske in moščanske župnije. Vabimo vse, da se slavnosti udeleže. S tem bodo r kazali, da znajo ceniti žrtve svetovne vojne prav v sedanjih časih. Svojce onih, katerih imena so vklesana na spomeniku, pa vabimo, da okrase prenovljeni spomenik s cvetjem in da polože k spomeniku vence. Svečanost bo ob vsakem vremenu.
, , J, ‘fdMKdečeg* križa pridno segajte po tom-bolslah kartah Rdečega knža. Že za 5 din lahko do-bite lepo parcelo 644 m> v šiški. Z nakupom tom-bolskih kart boste pa tudi podprli Rdeči križ, ki ga čakajo velike naloge v teh težkih časih. Razproda-jalce prosimo, da pospešijo razprodajo tombolskih kairt v tednu Rdečega križa, ker bo tombola Aie 15. oktobra. Tombolske karte se dobe v trafikah in v pisarni Rdečega križa Gosposvetska cesta 2/11.
Banovinska javna dela
O pričetih in izvršenih delih na banovinskih in občinskih cestah na področju okrajnega cesl-nega odbora Kočevje, za dobo od 1. septembra do
15. septembra poročajo:
I. Pričeta dela
1. Preložitev ovinka na banovinski cesti 1/9 v km 11.500.
2. Preložitev ovinka na banovinski cesti 1/9 v km 13.600.
3. Pričela so se preureditvena dela na naslednjih občinskih cestah: Raplovo—Pricerkev Podtabor—Pricerkev; bivša okrajna cesta II. reda od Pricerkve do Čateža; most čez banovinsko cesto pri Potiskavcu; Četež—Tisovec; Kompolje skozi vas; Podgora — banovinska cesta; Podpeč — banovinska cesta; Bruhanja vas — banovinska cesta; Videm — banovinska cesta.
II.	Končana cesta
?/?ISžitev ovinka na banovinski cesti 1/9 v km 11.500.
2.	Naprava deponij v skalnem terenu za re-
Kl a« na banovinski CftSti 11/171
. Vg0v"<!Su’ £ j‘h ?“di gledališki abonma
!\	Število (38) predstav v sezoni.
2.	Izreden popust na dnevne cene. 3. Prednost iz bere stalnega sedeža. 4 Izognete se navalu pri večerni blagajni. 5. S stalnim abonmanom Sreda ali Ce*r‘ek si zagotovite večere za gledališki obisk. o. Plačevanje abonmana v desetih meseč mh obrokih. Priglasite se Čimpreje, ker ima le možnost Izbere boljšega sedeža,- v veži dramske ga gledališča, kjer sprejemajo abonente vsak dan do lo. t. m. dopoldne in popoldne.
Smederevsko grozdje
že dobite pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tyrševa c. 29. Tel. 27-i ^
Nova francoska vlada - vlada bojevnikov iz svetovne vojne
Novo francosko Daladierovo vlado smemo z vso pravico imenovati vojna vlada. Najuglednejše osebnosti, ki so spremenile ali pa izpopolnile prejšnji ministrski 6eznam, so vredne, da vodijo vojno leta 1939, ker co «e same od leta 1914 do leta 1918 slavno borile proti Nemcem. Daladier, ki združuje v svojih rokah zunanje ministrstvo in narodno obrambo, je dobil več odlikovanj za svoje vedenje na fronti,
Delbos, ki je kot prosvetni minister prevzel mesto Jeana Zaya, ki je prostovoljno odšel pod zastavo, je bil najprej pehotni narednik, nato pa letalski pilot. Iz svetovne vojne ima dve rani, in dnevno povelje ga je dvakrat omenilo kot zgled. Kot profesor za književnost ima za seboj slavno pot v časnikarstvu. 2e celo vrsto lef je Delbos ena izmed vodilnih osebnosti v uredništvu lista »Dčpeche d« Toulouse«, najuglednejšega podeželskega demokratskega lista. V zadnjih 15 letih je bil neprestano poslanec in večkrat minister Od leta 1936 do 1938 je vodil francosko zunanje ministrstvo Na tem mestu si je mnogo prizadeval za pomiritev v Evropi in skušal zbrati čim več prijateljev Franciji. Sprejel je v Parizu maršala Rydz-Smiglega in sklenil v septembru 1936 francosko-poljsko zvezo.
Neposreden sodelavec bo Daladieru v zunanjih zadevah Champetier de Ribes, ki je prav tako junak iz svetovne vojne. Bil je tudi nevarno ra-
njen Kot strogo veren katoličan je de Ribes ustanovil in zdaj vodi kot predsednik demokratsko ljudsko stranko, katere program je stremljenje, da se v političnem in mednarodnem življenju uveljavijo načela papeških okrožnic.
Eden izmed starejših, ki se bo pobrigal za koristi borcev je Renč Bais, veliki vojni invalid, ki ga ves parlament spoštuje.
Oseba, ki se o	njej	ne da prerekati, je Geor-
ge6 Pernot, minister za	blokado; ugleden pravnik
in odličen branilec francoske družine. Sam ima deset otrok in je predsednik društva očetov mnogoštevilnih družin Igral ie bistveno vlogo pri izdelavi francoskega družinskega zakona, poslednje velike socialne reforme francoske vlade. Pod njegovim vplivom prevevajo ta zakon velike ideje socialnega katoličanstva, kaiti Georges Pernot je katolik v dejanju.
Raoul Dotruit,	novi	minister za oboroževanje
je napisal prelepo	knjigo pod naslovom »Člove-
kov poklic«. Ta poklic izpolnjuje Dotruit z enako srečo v V6eh mogočih panogah Dotruit je veliki organizator francoskih železnic, pisec dveh blestečih poročil o letalstvu in urbanizmu ter tvorec najlepših delavskih mest na Francoskem. V političnem življenju je doslej še neznan. Dotruit je tehnik-inženir in šef, ki bo Franciji dal zmagoslavno orožje.
Organizacija varstva pred napadi iz zraka
Za izvajanje pasivne zaščite pred zračnimi napadi je poleg zakonitih predpisov potrebna zlasti organizacija in — denar. Zakoniti predpisi 60 obeleženi v uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila 1930.
Za izvršitev zakonov in uredb so redoma določena oblastva in uradni organi Le izjemoma so k temu poklicani posebni odbori ali društva zasebnega oziroma poluradnega značaja.
A)	Banovinski odbor za zaščito pred zračnimi napadi. Poleg osrednjega odbora pri državno-obrambnem inšpektorata je predviden za območje vsake banovine poseben banovinski odbor, ki ima na območju mesta Belgrada naslov »Odbor za zaščito mesta Belgrada prod zračnimi napadi«. Sestava banovinskega odbora je določena po 51. 10. uredbe. Po tem se sestavlja banovinski odbor tako, da so zastopani razni uradi in podjetja, ki imajo pomen za državno obrambo, pa tudi važnejše gospodarsko-kulturne ustanove iz območja banovine. Predsednik banovinskega odbora je ban. podpredsednik pa pomočnik bana.
Banovimski odbor se deli zairadi načela delitve dela po strokovnih vidikih na pododbore:
1.	izvršilni banovinski pododbor; 2. tehnični pododbor; 3. pododbor za zdravstveno in kemijsko službo; 4.vpododbor za izseljevanje prebivalstva; 5. pododbor za propagando. Čl. 12. uredbe, ki predvideva te pododbore, določuje tudi njih sestavo in njim poverjene posle.
Izvršilnemu banovinskemu pododboru je ban predsednik, pomočnik bana pa podpredsednik, razen tega pa so v njem še vojaški zastopniki in drugo potrebno osebje.
Posli posameznih pododborov so deloma razvidni že iz njih naslova, v ostalem pa jfh 51. 12. uredbe točneje našteva. Pri tem je izvršilnemu pododboru poverjeno vodstvo vseb poslov banovinskega odbora in krajevnih odborov. Ta'pododbor pregleduje tudi načrte posameznih krajevnih odborov glede zračno-zaščitnih naprav in sestavlja letni proračun banovine za zaščito pred zračnimi napadi. Izvršilni pododbor posluje skupno z odsekom za zračno zaščito v okviru upravnega oddelka, ostali pododbori pa v okrilju po stroki pristojnega oddelja kralj, banske uprave. Od teh pododborov posluje pododbor za izseljevanje pri občnem odolku, pododbor za propagando
?>a pri prosvetnem oddelku kralj, banske uprave, menovano razdelitev dela je treba upoštevati pri naslavljanju vlog na posamezne oddelke kr. banske uprave.	i	.
B)	Krajevni odbori. Po smislu besedila 51. 17, točka 3 uredbe, je predvidena ustanovitev krajevnih odborov v vsakem večjem, strnjeno naseljenem kraju. Krajevni odbori, eo torej mišljeni po krajih in ne po občinah.
Da se v velikih krajih delo lažje zmaguje, se more krajevni odbor deliti na pododbore, katerih število in posli so podobno urejeni, kakor pri pododborih banovinskega odbora (6’.. 17. točka
4.	uredbe).
Sestavo krajevnih odborov odobri po sklep' teh odborov in na podlagi mren,ja okr. načs'nika ali predsednika mestne občine ban kot predsednik banovinskega odbora (čl. 17, točka 5. uredbe). V ostalem je ta sestava odvisna od krajevnih in gospodarskih prilik v dotičnem okolišu.
Vsak kraijevni odbor mora s svojimi člani in še z drugimi osebami organizirati posebne oddelke (ekipe), ki so poklicani, da vrše v času letalskih napadov gradbeno-tehnično, gasilsko ter zdravstveno službo in službo za odkrivanje in uničevanje bojnih »trupov Slednje imenovana služba bo v manjših krajih seveda težje izvedljiva. Ti oddelki morajo imeti primemo število moštva, ki pa mora biti v svojem poslu dobro iz-vežbano tero premljeno z maskami in zaščitnimi oblelkami.
Od krajevnih odborov moramo razlikovati zavodne in obratne odbore za zaščito pred zračnimi napadi, ki jih moraw po čl. 19. točka l/a poetaviti uradi in podjetja.
Uredba nalaga odborom, zlasti krajevnim odborom. razne posle, in 6icer v glavnem (razen naštetih) tele:
a) Po čl. 11. točka 2. uredbe odločajo banovinski odbori o zadevah, naštetih v te.] določbi; krajevni odbori pa odločajo v smislu čl. 18/8 2. odst. o tem. kako morejo biti zavarovana podjetja zoper zračne napade.
b) Po čl. 8. točka 2. uredbe sklepajo krajevni odbori o zračno-zaščitnih napravah v drž uradih.
c) Krajevni odbori morajo organizirati gori-imenovane oddelke za vršenje predvidene gasilske in druge službe, sestaviti načrt krajevne za-
Takle jo naval na pariSko tržnico zdaj, ko v njej prodajajo - lahko samo od 12 do 1(, Blaga je dovolj, ljudi pa preveč.
ščite ter podati kr banski upravi predloge glede
eventualne evakuacije in propagande.
Iz gornjih izvajanj sledi, da je smatrati odbore po uredbi za zaščito pred zračnim i napadi v glavnem kot posvetovalne in pomožne organe, v pogledu vršenja zračno-zaščitne službe v času letalskih napadov pa za važne izvršilne organe državnih in samoupravnih oblastev (ministra, bana, okrajnega načelnika, predsednika občine)
V ostalem bodo izdane v pogledu pristojnosti krajevnih odborov z ozirom na obrtna in industrijska podjetja potrebne odredbe kr. banske uprave.
Dasi ne preti kaka vojna nevarnost je izvedba zračne zaščite Že v mirnem času čin previdnosti in izraz skrbi za življenje in premoženje državljanov. 1o delo bo tem uspešnejše zavrženo čim bolj bodo oblaslva, odbori in prebivalstvo v harmoničnem in požrtvovalnem delu. a brez razburjenja in nepotrebnega ugibanja sodelovati.
Poleg trupla umorjenega zaspal. V občini. Graci pri Braili v Romuniji sta se kmet Colea in poljski čuvaj Jonescu čez mero napila žganja. Pijana sta se sporekla. Colea je med prepirom pripeljal svojemu nasprotniku tako silno zaušnico, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Nato 6je Colea nezavestnega čuvaja z nožem večkrat zabodel in se nato, omamljen od alkohola, zgrudil poleg ubitega Jonesca, kjer je spal do jutra. Ko se je prebudil in videl, kaj je v pijanosti naredil, je pobegnil, pa so ga orožniki kmalu našli in aretirali.
I
Pariški nadškof kardinal Verdier je imel v pari?ki cerkvi Naša ljube Gospa Zmage službo božjo za mir.
Čudili so se predsedniku Rooseveltu, da je po desetdnevnem obotavljanju sklenil sklicati kon-
fres na izredno zasedanje in sicer za mnogo prej, akor so v Ameriki prvotno mislili. Po sodbi dobro poučenih krogov je Roosevelt to sklenil v glavnem iz teh-le razlogov:
Najprej se je posvetoval s političnimi vodi-
zredno zasedanje ameriške zbornice bo prineslo sklep
ali bo Amerika posegla v evropsko vojno ali ne
Izredno zasedanje kongresa (poslanske zbor- t nice in senata), ki se bo začelo 21 *eptei..jia, bo imelo, kakor sodijo, take posledice kakor pred 20 leti tedanje zasedanje, ki ge preprečilo, da bi bila Amerika stopila v Zvezo narodov. Edino vprašanje, ki bo na sporedu zasedanja, bo vprašanje o spremembi nevtralnostnega zakona, zlasti od- | pravo določila o pošiljanju orožja vojujočim se državam. To je edina 6tvar, ki jo hoče izvesti zdaj ameriška vlada. Zaradi zahteve po spremembi tega določila še bo razvil boj. Toda naj bo to vprašanje še tako važno, je vendarle manj pomembno od pomena, ki ga bo imelo za ves 6vet to končno glasovanje ameriških zbornic. Vsa ameriška javnost 6e zaveda, da bodo zakonodajalci prav v kratkem določili splošno smer zunanji politiki Združenih držav za sedanjost in za bodočnost. Gre za to, ali USA želi ostati pri svoji zgodovinski politiki, ali bo pa uspelo prizadevanje Roosevelta, ki ga kaže že več let, da bi svoji državi podelil mednarodno vlogo, ker 6e zaveda, da Amerika ne sme stati ob strani, ko se odloča usoda Evrope in sveta. S tega stališča je treba gledati ohranitev ali pa preklic dosedanjih prepovedi za izvoz orož-
ja. Razprava o tem bo rodila veliko prerekanja, v katerem bo Roosevelt kot voditelj države tvegaš svoj ugled, ameriški narod pa svojo bodočnost.
Vse razloge in ugibanja. naglašajo, da bo to «a«edanje ameriškega kongTesa velikanskefr mena za razvoj dogodkov v Evropi. Vsi Američani se zavedajo, da ie ta stvar sicer popolnoma njihova notranja zadeva, pri tem pa vendarle n« gre pozabiti, da bodo debate v kongresu imele velik vpliv na neposredni potek vojne.
Radio
Sobota, IS. sept.; 12 Plošča zg ploščo — pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes — 12.4S Poročila
— IS Napovedi — U.2o Plošča za ploščo — pisana ume*. K0l'v,a vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi
— 17 Otroška ura: a) Selma Lagerlciff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v na daljevaujin. b) Dogodivščine Miki-miSk (Članke Nar. gledal.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — i8.4o Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Krško in oko.
jvawvDui. iAjrouua — 19.40 piac. ura: K.r&ko in oko. ]iea (Bud.6 Dostal, Ljublj.) — 2o O zunanji politiki (g. nredn, dr. Al. Kuliar) - 3o.3o Jož Vombergar: Polet na luno ali Čudoviti sen Jakn Smodlaka. Sluš na igra. Izvajajo Slan! radij, igral družine, vodi jnž. Pengov) — 32 Napovedi, poroči a — 22.15 Za vesel tedna, igra "‘
koneo
igra Radij, orkester.
Drugi programi
• Sobota, m. septembra: Zagreb: 20 Klavir — 30-S<J Vok. konc. — 21 Zab. gl. — Sofija: 20 Instrumentalni k on o - 20.50 Lahka gl. - Budimpešta: 20.10 Igra -JB Klavir _ 23 Plošče - Trst-Milan: 23 ttaifoerjeva opera vLohengrin« - Rim-Bari:	21 Simf. konc. -
Florenca: 20.30 Moderna gl. - V.U Izbrana gl. -21.« ljudski, konc. — Bermilnster: 20 PisM konc. -20.« Ork. konc. — Sottens: 20.90 Kabaret — 21 45 Vok; konc. - 22.05 Ple)sna gl. — Montr Oneri: 20 Ork. kono. — 20.45 «Drama v Singapuru« — Bukareit: 20.15 plesna gl. 22.15 Konc. prenos — Luksemburg; 20 Pisan konc. — 21 Ork. konc. — 22.05 Operna gl. — HSrby: 19.44 Plesna gl. — 20.45 Kabaret.
telji in dobil vti6, da 6e lahko zanese, da bo dobil veliko večino v poslanski zbornici in zadostno večino v 6enatu. Dalje Roosevelt noče dati preveč časa zagovornikom popolne ameriške nevtralnosti, da bi razvili svojo gonjo. Važno vlogo pri tej razpravi bo igrala poostritev podmorniške vojne in torpediranje »Athenie«, iz česar je treba sklepati, da bo prišlo še do drugih hudih dogodkov ki bodo ogrožali nevtralnost USA in Zedinjene države prisilili, da posežejo v vojno. Napo-«led Roosevelt misli, da je javno mnenje zadosti poučeno o vprašanju samem in da je potrebna nagla odločitev. Toda Roosevelt se ne vdaja nobeni utvari glede ostrosti debate o tem vprašanju, vendar ameriški politični voditelji trdno pričakujejo, da bo zbornica uvidela potrebo o odpravi popolne nevtralnosti
Sploh Amerika bo bistveno vplivala na razvoj vojne v Evropi in j0 najbrž — kakor leta 1918 — tudi odločila.
E.4SV*! ■ ii!
mmm
'Y,'r
Tako razdejanje nastane v nevtralnih drlavah,
če se kako neznano letalo zmoti in spusti bombe na njihovo ozemlje, kakor se je to zgodilo v malem danskem mestu Kjosberg
Lojze Pajtler:
BEG IZ lliaSKE LEG ID E
Toda pozabljenje lastne stiske ob tujem trpljenju, čigar priče smo ravnokar bili, je kaj kmalu minilo. Strašna slika je ob zbadajoči sončni bleščavi kmalu zbledela. Žeja je spet z vso neizprosnostjo začela kazati, da je zdaj ona edini in vsemogočni gospodar nad nami.
Hodili smo vedno počasneje in počasneje. Ljudje so začeli zaostajati, tu pa tam je kateri 2e kaj vrgel od sebe.
Jaz dozdaj nisem dosti tožil in stokal. Imel sem za zadnjo silo pripravljeno nekaj drugega.
Ko mi je bilo neznosno in so se mi začeli delati ognjeni kolobarji pred očmi, sem potegnil iz žepa deset frankov, zadnje beliče, ki sem jih imel od plače, ter si z njimi skušal kapljo vode — kupiti. Ponujal sem jih na levo in na desno, da bi mi bil kdo odstopil požirek, toda nisem nič opravil.
Kako tudi!' Zdaj sem videl, da so tndi častniki ponujali denar legijonarjem, da bi dobili malo vode, a kaj, ko je nihče ni več imel. Drugače bi jim bili ustregli.
Zadnje upanje je šlo po vodi, prav za prav po pesku, zakaj, da bi bilo tu lahko
šlo po vodi, bi bil srečen jaz in vsi drugi.
Moral sem stopiti iz vrste ter si odpočiti ob robu ceste. V očeh mi je gorelo, zaprl sem jih, pa mi ni bilo nič boljše. Šum ljudi, ki so šli mimo, se mi je kar sam po sebi spreminjal v šum vode, pred mano je rasla utvara, da sem nekje doma, ob bregu široke, zelene mrzle reke, ni mi treba drugega kakor samo planiti vanjo in ohlajen bom ...
Nenadno me je vrgel iz te zmešane omame strah:
»Kaj če so že mimo. In bom ostal sam ... sam tu v žgoči samotil«
Udaril sem se po očeh, da bi se predramil in pogledal. Mislil sem, da sem počival in blodil celo večnost, pa sem videl, da ni bilo niti pol mojega oddelka mimo.
Počakal sem, da so bili vsi mimo, potem sem stopil na konec čete in jo opotekaje se pobiral za drugimi. Zdelo se mi je, da mi sonce počasi, počasi, toda neizogibno in neusmiljeno suši kri. In nič ne morem proti temu storiti...
Vrgel bi se bil ob tla, se zaril v pesek in čakal, naj bo kar hoče, naj pride
konec ali odrešenje, toda vsako pot, ko bi bil padel, sem zagledal pred seboj ognjeno prikazen: Arabca, ki vlivata zadnjo kapijo vode tovarišu, umirajočemu od žeje.
Ta slika me je pognala vedno naprej, kakor sem pač mogel.
Ves čas, ko so šli legijonarji mimo mene, nisem videl niti enega, ki bi bil pil.
Vsi so že z muko prestavljali noge, veliko jih je omagalo. Precej jih je bilo 2e daleč zadaj, vlekli so se ko sence.
_ Poročnik Thevenon i* prve kompa-nije, moj poznejši kapitan, je vzel trem onemoglim legijonarjem nahbrtnike in jih vlekel sam. Naš kapitani ki je jahal konja, je tudi vzel nekaterim omagujočim nahrbtnike in jih naložil _ sebi na konja.
Minute so legle počasi, ko da se tali trda kovina ...
Vedno več jih je ostajalo zadaj, ki so od časa do časa počivali, a sta jih žeja in pa strah pred samoto tirala brž naprej.
Meni ni bilo nič boljJ®; počivati nisem maral več. Ker sem bil najmlajši in so me nekateri legijonarji vseeno zdaj dražili, da ne bom zdržal, sem stisnil zobe, grizel do krvi in se vlekel naprej. Neznosna vročina je puhtela vedno z enako močjo z neba in iz suhega peska na nas. Vroči zrak je trepetal pred očmi, da je vse bleščalo in migetalo. Usta sem imel tako Izsušena, da zdaj niti govoriti nisem več mogel in se mi je izvijal iz ust samo hropeč glas. Kolena so se mi
od utrujenosti tresla, ko da bi bil star sto let. Mislil sem vedno bolj, da se bom vsak trenutek zgrudil na tla.
Nekateri legijonarji so pometali od sebe nahrbtnike, ki jih zdaj nobeden več ni pobiral, kajti mule so bile že tako natovorjene, da so še tisto, kar so jim naložili, težko nosile. Edino orožje je vsakdo varoval, tega ne bi bil prej izpustil, dokler ne bi bil mrtev. Tako je zahtevala čast Legije. Ko sem se za trenutek ozrl nazaj, sem z motnim pogledom zagledal daleč zadaj v ravnini sive točke, k so se neznatno premikale: bile so zaostali legijonarji.
Največ je omagalo novincev, dočim so starejši legijonarji skoraj vsi zdržali, bili so vajeni, puščava jim je bila dom.
V duhu sem se spomnil nazaj, kako sem včasih bral v knjigah o strašni žeji, ki muči popotnike po puščavah. Tedaj doma nisem mogel verjeti, da bi bila žeja nekaj tako strašnega. Doma sem imel vode, da bi se bil lahko utopil, tukaj bi je pa še za naprstnik ne mogel z zlatom kupiti.
Spet so mi vstajali prividi. Trpljenje od njih je bilo hujše od resničnosti.
Videl sem samega sebe, kako pijem čisto studenčnico, a takoj v naslednjem trenutku sem se zavedel, da ni res, ampak da sem sam podoben tistemu potniku, kateremu nisem verjel, da je od žeje skoraj umiral, kakor je napisal.
2e dolgo, dolgo, ko smo bili samo še sence ljudi, se je začelo sonce nagibati v zaton.
Prišli smo do male kazbe, — bili smo rešeni, zakaj vedeli smo, da mora biti v bližini voda.
Res, čez pol ure smo se privlekli do umazane mlake Ko so to mlako legijonarji zagledali, so planili iz vrste kakor besne živali in se skoraj poklali, kdo bo prej prišel do vode.
Častniki so nas morali z revolverji v rokah držati, da nismo popili tiste svinjarije in so nas komaj, komaj napodili kakih dvesto metrov naprej, kjer je tekel — čist potok.
Sam nisem vedel, kje sem dobil toliko moči, da sem prehitel vse tovariše in sem bil eden izmed prvih pri vodi. Ko sem se hotel vleči kraj potoka, da bi se napil, so me pahnili tisti, ki so bili za menoj, naravnost v potok, da sem se skopal in napil obenem. Bilo jih je še nekaj, ki so na isti način prispeli do poceni kopeli in so se napili vode tako ko jaz.
Prav nič nisem bil jezen na tistega, ki me je pahnil v vodo, bili smo pri vodi, bili smo srečni, da bi najrajši jokali.
Kar ločiti se nisem mogel od mokrote.
Tudi drugim, ki so bili za nami, je misel na vodo tako pospešila korak, da so zdaj tekli, čeprav so bili že pred nekaj minutami pol mrtvi.
^Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva ulica 6*. Za Jugoslovansko tiskarno v' Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jo že Sodja — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo