Katollik cerkven list
Danica izhaja vsak petek na cel poli, in velji po poJti sa celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXI.
V Ljubljani 14. velikega serpana 1868.
Ust 33.
Y nebevsetje Marije Device.
Veselo dans se začudimo, Oberni k Bogu se oko; Roke na kviško povzdignimo, Kraljica naša gre ▼ nebo.
Pozdravlja te nebes družina, Kralj kraljev ti naproti gre, Povzdignjena na tron si Sina, Bog troedini venča te-
O blažena zdaj Mati naia! Mi v duhu spremljamo te t raj; Z nebeikim petjem lepoglaia Se naša pesem tukaj naj!
Nebeike luči požlji žarke V življenja raoije na aemlj6, In vodi dui nevarne barke, Da v sveti raj dokermijo.
D—siri.
Marii na Goričici v spomin
Na gorenskem ravnem kraju
Griček vidi se zelen, Je Kraljici v večnem raju Že od nekdaj posvečen. Sem dohaja množ'ca vernih Molit njega v sveti hram, Ki dobrot je dal nezmernih Na Marije prošnjo nam.
8em prihrope serce bolno, Ino iše si zdravil; Tud' težav, britkosti polno Najde pravih tolažil. Pokesani sem hitijo, Se Marii izročž, Da jih sprejme, to želijo, V milo varstvo grešnike.
Šteli štirikrat sedmo leto So takrat in petnajst sto, Ko vihar neverski — sveto Stresal našo je zemlj6. Vse k Marii je bežalo Za ozidja terdo bran, Silo s silo odbijalo; — Prišel je rešitve dan. —
Radi semkaj pri bežimo, V cerkev na Goričico, Tu pomoči si sprosimo, Pred podobo Materno. Ker Se nikdar ni prezerla Mile prošnje vernika; Vanj oči je svoje vperla, Ga pohlevno vsliŠala.
O naj ona vsim bi bila, Kar želi si vsak kristjan, Nam besednica premila Pri sodniku zadnji dan! Da bi enkrat, kakor ona, Ko neh& vihar in grom, Ko življenja p6či spona, Šli k Očetu v večni dom!
D—ski.
Ur. Jan, Sernec in nora posvetna zahonsha postava.
(Dalje.)
II. Razprava dr. Sernca glede zakonskih postav.
1. Perva in poglavitna pomota vse razprave g. odvetnika je, „da po navadi jožefinskih pravdnikov loči
{> o r o k o kot zakrament od zakonske pogodbe, o kteri e poverhi in negativno govori, ne prištevaje zakona k pogodbam (vertrag) svetnim. Po vse kriva je tudi njegova misel, „da je cerkev poroko določila za zakrament." —
Pervič ni cerkev nobenega zakramenta določila v tem pomenu, kakor g. odvetnik misli, nego določil je
to Kristus sam, Zveličar sveta. Zato imenuje sv. cerkev v Trid. zboru Kristusa začetnika vseh zakramentov (Sess. VII. can 1. de Sacr.) ; njej pripada le delitev ss. skrivnost in pa določba, kako da se ss. zakramenti
vredno prejm6.
Ravno tako je krivo reči, da je sv. cerkev ».poroko" določila u zakrament Sv. cerkvi velji le čin, ko se zakon sklene, sa zakrament; kteri čin pa zakramentalno milost podi: ali medsebojno vdanje zaročencev pred postavnimi pričami, ali pa vezanje in blagoslov služabnika Božjega — tega sv. cerkev do sedaj določila ni, ker na tem ni toliko ležeče. — Vse pa je ležeče na tem, da naii pravdniki nehajo že enkrat ločiti zakrament od zakonske pogodbe (vertrag), ker niste to dve, ampak le ena reč. Deržavni pravdniki, sukaje se vedno v tem risu o pogodbi zA-se in o poroki z4-se, delajo čisto dosledno, ako deržavi pripisujejo postavodajno oblast v zakonskih rečeh, ker v njeno področje spadajo vse pogodbe, ergo: tudi zakonska. — G. dr. Sernec stoji, kakor kaže vsa njegova razprava, tudi na strani teh pravdnikov. Naj nam bo toraj dovoljeno, to stvar razjasniti, kakor je, da se vidi puhlost nasprotnih razlogov.
Pri vsakem zakramentu razločiti je materija in forma. Materija zakramenta sv. zakona ste osebi same z dušo in s telesom, ki v zakon stopite in ste zato sposobne; forma pa je medsebojno vaanje obeh v besedah ali po znamnjih naznanjena. Kdo da je de-livec zakramenta, še sv. cerkev ni končno izrekla, in slavni papež Benedikt XIV (de Syn. dioec. I. VIII. c. 13.) naravnoč dušnim pastiijem odsvetuje, o tej reči kaj določnega izustiti, ker je to vprašanje malovažno, ter spada med bogoslovske hipothese. (Primeri: Kučker Eherecht I. 23 st)
Gotovo je pa to, da sv. cerkev ne podpira mnenja, da bi se milost zakramenta podeljevala in toraj zakrament prejel ravno vsled blagoslova, ki ga duhovnik pri poroki poda. Dokaz tega je, da kat. cerkev zakon kristjanski sploh, tedaj tudi zakon pri raz-kolnikih in luteranih, kjer vendar cerkvenega blagoslova ni, za zakrament priznava, ako mu le kaki drug zaderžek nasproti ni. — Čemu je potem duhovnik in kaj je poroka? — Duhovnik, ki poroča, je pravi cerkveni porok in naj veljavniši priča, ki po lepem obredu vezanja rok in blagoslovljenja te zveze slovesno naznanja in poterjuje, da je ta zakonska zveza
f>red Bogom in celo sv. cerkvijo (in facie ecclesiae) ve-javna in do smerti sklenjena. In prav zato, ker zamore za to pričati in to poterditi le lastni dušni pastir zaročencev, mora vsled cerkvene postave razun drugih prič tudi on, drug duhovnik pa le z njegovim dovoljenjem pri poroki sodelovati. (Con. Trid. Sess. XXIV.
c. 1. de reform.). Ko je tako zakonska zveza veljavna in podstavna pred živim Bogom izrečena, jo namestnik Božji kot sveto stvar blagoslovi, da ji ničesar ne manjka, kar ji je po Kristusu odločeno.
Zakon tedaj postane zakrament v slovesni poroki, pred dušnim pastirjem in drugimi pričami sklenjeni, ko se zaročenci neločljivo zvežejo. Tedaj zadobijo zakramentalno milost, svoje dolžnosti sveto in stanovitno do-verševati sebi in vsim svojim v časni in večni blagor. Eden in isti čin: medsebojno vdanje pred dušnim pastirjem — stori zakrament. — To se tedaj ne da cepiti na dvoje, da bi se zaročenca zd-se, brez ozira na Kristusa in sv. cerkev, pogodila, in potem, če jima je drago, še se ponižala za blagoslov sv. cerkve prositi; ločiti tedaj zakonsko zaobljubo od zakramenta, ali celo, kakor misli g. dr. Sernec, poroko samo ob sebi kot zakrament vzeti, je krivo, je proti bistvu zakona, kakor nauku sv. cerkve nasprotno. Naravnost je ta misel, ki jo zagovarja Iv. Nep. Nuytz v knjigij Institut. Jur. eccl. zaveržena (ap. Breve 22. avg. 1851).*) Ravno tako so sedanji sv. Oče Pij IX večkrat in to ex cathedra izrekli, da se zakrament ne sme in ne more ločiti od slovesne pogodbe ali od medsebojnega vdanja pred lastnim dušnim pastirjem; da je toraj vdanje zaročencev in podeljenje sv. zakramenta eden in isti čin.**)
2. „Drugo vprašanje" — piše g. dr. Sernec dalje — „pa je: Kdo naj določi pogoje, s kte-rimi smeta v zakon stopiti mož in žena, cerkev ali deržava?" — Dosledno misleči g. odvetnik pri tem sam čuti, da „to pravico le moremo pripoznati eni oblasti, ne pa obema." —
Iz tega, kar je bilo rečeno zastran bistva svetega zakona, pač ni več dvomiti, kdo da ima pravico staviti pogoje veljavnemu zakonu. Ako je prejem svetega zakramenta in medsebojno vdanje zaročencev eden in isti čin, je ni razun sv. cerkve oblasti nazemlji, ktera bi pravico imela, stavljati zakonske zaderžke. Kdor nasprotno terdi, ter posvetni oblasti to pravico pripisuje, mora pred vsem podreti nauk sv. cerkve o bistvu zakramenta sv. zakona, sicer je vse modrovanje brez glave. Sv. cerkev je to svojo pravico jasno izrekla, tako, da kdor še hoče za katoličana veljati, dalje vpraševati ne more in ne sme, kteri oblasti ta pravica pripada. V seji 24. določuje Trid. zbor: „Če kdo terdi, da sv. cerkvi ni pripadalo (= da ni pravice imela) staviti lo-čečih zaderžkov, ali da je pri postavljenih bila v pomoti, naj je izobčen" (can. 4.). Mislimo, da je stvar tako jasna, sklepi tako opravičeni, da zares le zloba ali pa nespremišljenost do resnice priti ne more. Če je sv. zakon eden izmed 7 svetih zakramentov — in to je in bo vkljub vsemu in vsakemu pritvarjanju do konca sveta — in če se privoljenje zaročencev (con-sensus) od zakramenta nikakor ločiti ue more, ker je prav t o p r i v o 1 j e n j e v sv. zakrament vzvišano: gotovo nihče o pogojih veljavnega zakona govoriti nima, kakor edino le sv. cerkev, ktera tudi pri druzih zakramentih pogodbe stavlja, pod kterimi se vredno in veljavno prejemajo.
*) Omenjani prot.-sor v Turinu v oni knjigi terdi: ,,Matrimonii Sacramentuin non esso, nisi quid eontractui aecessoriura (pri-Liklj.-il, ali eoque -"paraliih1, ipsumqae Sacramentum inunatan-tum nuptiali benedictione situm esse." N. B. g. dr., to je za-veritno!
**/ V slovesnem nagovoru *J7. septembra 1852 so izrekli sveti Oče: ,.A eonjugali f^edere (to je medsebojno vdajanje zakonskih) sa-cramentum sepjtrari nnnquam potest, et omnino spectat ad •M-cleiiae pote-*tatem, ea omnia decernere 4'ia<i ad matrimoniuin •juovis ni ) 1 > p-jssunt partinere.''
Gospod odvetnik pripisuje pa vsemu temu nasproti deržavi pravico, staviti pogoje veljavnega zakona, in brez ovinkov pravi: „Naša nova postava o zakonu je po pravici zopet deržavni oblasti prisvojila določbo o tem, pod kterimi pogoji se smč sklepati zakon." — Obžaluje g. dr. le samo, da je deržava „v nekterih pogojih navskriž s katoliško cerkvijo;" — toda ni mu to žal zaradi pravice cerkvi prikrajšane, ampak le, kakor kaže vsa njegova razprava, da se cerkev berž ne odpove reči, ktera ji več ne pripada, od kar je „naša nova zakonska postava" beli dan zagledala.
Preden k razlogom g. odvetnika za njegovo ju-ridično prepričanje nekoliko posvetimo , naj omenimo, da g. odvetnik med zaderžki, zastran kterih ste si cerkev in deržava navskriž, v misel jemlje posebno za-deržek „affinitatis ex copula illicita," to je antece-denti, ko bi namreč eden zaročencev vzeti hotel v zakon osebo, ki je v 1. ali 2. kolenu v žlahti s tretjo osebo, s ktero je ženin (nevesta) poprej in puncto sexti grešil (grešila). Instr. §. 31. Tega posvetna zakonska postava ne priznava kot zaderžek, in g. odvetnik -obžaluje, da se kat. cerkev tegaderži. — Zares čudno! Olikani svet je dandanašnji inače priljudnost (hu-manitet) na svoj prapor zapisal; le kadar katoliška cerkev nekaj po vse priljudnega hoče in nepriIjudno3ti brani, svet tega noče priznati! Vprašamo: ali ni prav priljudno in ljubeznjivo, da sveta cerkev — in to zavoljo poštenja in v prid zapeljani osebi — brani, da se le ta ne sme verh svoje nesreče še žaliti s tem, da njen prejšnji družej jo potem od sebe pahne in si poišče osebo drugo iz njene naj bližje žlahte, ter jo hoče v zakon vzeti? Sodite, g. odvetnik, sami, kedaj je krivica manjši: če sc pokanoniškem pravu to prepoveduje, ali pa, če to derž. pravo dopušča? Ktera postava bolj skerbi za očitno nravnost in je v djanskem življenji milejši? Mislimo, da pač cerkvena postava, ktera krivici krivice ne priklada! Pa obernimo kopje in poiščimo kak drugi primer, na kterega g. odvetnik ni naletel. O. d. z. §. 67 zabranjuje brezpogojno zakon med osebami, ki ste bile v prešeštvu (Ehebruch); cerkvena postava pa (Instr. §. 36.) zakon med prešeštnikoma le prepoveduje pod pogoji, tamo navedenimi, in kano-niškemu pravu velja v tem naključku pravilo: „adul-terium solum non obstat matrimonio contra-hendo." — Ktera postava je zopet milejši, bolj liberalna, cerkvena ali posvetna? — Ako tedaj cerkveno zakonsko pravo poštenost, ob kratkem — nravnost brani, je li obžalovati, da se sv. cerkev teh postav derži? Qui bene distinguit, bene docet. —
Povernimo se tedaj k poglavitnemu vprašanju, in poglejmo, kake razloge ima g. dr. Sernec za to, da si je deržava po pravici zopet osvojila oblast, staviti zakonske zaderžke. Iznašel je g. odvetnik zares kaj čuden ozir, po kterem se ima —po njegovi misli — določiti, kaj da ima deržava, in kaj cerkev v zakonskih zadevah govoriti. In ta ozir je: da se nekteri (vseh ne našteva, tedaj splošni odgovor in suspenso pušča) zaderžki „tičejo zunanjih okolnosti, so pogoji, ki ne leže v duši(?), za ktero cerkev skerbi. Taki pogoji — pravi dalje — se stavijo zato, da se obvarujejo zakon, soprug in vse človeško društvo zunanje nesreče; vse to tedaj spada pod pravo in pod pravniško oblast, tedaj (sic!) pod deržavo." —
Ne povdarjamo posebno, da je to pravi saltus in demonstrando, ako se sklepa: ker to in to zadeva časni biagor zakonskih, spada pod pravo in pod pravniško oblast, ergo — pod deržavo; kakor da nima kat. cerkev nobenega vpliva v časne zadeve in za ie-te nobe uih blažilnih sredstev vsled s v o j e samostalne oblasti;
nočemo tudi povdarjati tega, da je taista posvetna oblast večidel povzela zakonske zaderžke iz kanoniškega prava, tedaj ipso facto pripoznala, da sv. cerkev prav dobro pogoditi ve, kaj služi človeškemu društvu v srečo in kaj ne; nočemo slednjič povdarjati, da po izrečenem principu bi tudi deržava ne smela se vtikati v to, kar zadeva deržavljanov „dušni" blagor, kar pa vendar v mnozib ozirih in po vsi pravici dela, ko n. pr. prepoveduje , da se o nedeljah in praznikih zaradi Božje službe delati ne sme; — tega vsega ne povdarjamo; le samo to naj g. odvetniku v pomišljenje damo, da on zakonske zaderžke skoz in skoz krivo razumeva, ako misli, da se nekteri le telesa tičejo, in zato v področje deržavino gredč; cerkvi se pa naj pusti, kar dušo samo zadeva. Pomislite le, g. doktor, da zakonski zaderžek ni kaj vnenjega, nego da je vsak postavljen prav zato, ker vsled taistega oseba na duši ni sposobna, milost zakramenta prejeti ali pa vzvišeni namen zakona pospeševati. — Človek ni mašina, ki dela brez uma in volje, brez duhd; marveč vsak njegov čin, ki rodi primerno stanje, je sad njegovega uma in volje, je sad duha; in vnenje njegovo stanje ima veliko moč nad dušo. Vzemite zaderžek, kterega si bodi, iz o. d. z. in boste se tako prepričali, da vsak zadeva naj bolj dušo. Kako silno n. p. sega v dušno življenje na videz celo vnenji zaderžek „iz pomanjkanja zmožnosti k dosegi zakon, namena, in sicer a) iz pomanjkanja fizične ali telesne zmožnosti" (o. d. z. §. 60), t. j. impotentia antecedens absoluta vel perpetua! Pomislimo le, da množenje člov. rodu je sicer namen zakona, toda ne edini in ne poglavitni; poglavitni namen je popolna edinost dušna, pri kteri se imata mož in žena zdatno podpirati, da dosežeta svoj večni cilj in konec po vestnem doverševanji zakonskih dolžnost. Dušna edinost, dušno soglasje pa izvira iz medsebojne ljubezni, iz medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Ce pa je kteri izmed njiju v nesrečnem stanu rečenega za-deržka, je li upati med njima zakonske zvestobe, lepega soglasja? In zaradi tega je ravno zaderžek ta postavljen, kteri pa tudi naenkrat neha zaderžek biti, ako hočeta ta dva kot brat in sestra vkupaj ostati. V tem naključku odvrača popolnoma ljubezen kristjanska pomanjkljivost naravno, kar je očiten dokaz, da vsak zakonski zaderžek ima ie v sercu, v duši svojo pravo korenino, ne pa v vnenjem. Toraj pa tudi ozir na to, da nekteri zaderžki na videz zadevajo vnanje okol-n o s t i, ne more biti nikakoršen razlog, da bi deržava imela pravico, staviti pogoje veljavnih zakonov.
3. To pa je tudi g. doktorju edini razlog za njegov sklep; in ker smo mu dokazali, da ta razlog nič ne velja, ie očitno, da je vsa njegova razprava brez podstave. — Da nam pa ne oporeče, da smo preveč dokazali, češ, da deržavi nobene pravice do zakona ne puščamo; očitno tu priznavamo deržavi pravico tirjati, da se tudi na njene zakonske prepovedi ozir ima. Tega pa tudi kat. cerkev nikoli tajila ni, in ravno zakonska postava avstrijanska, vsled konkor-data izdana, našteva osem deržavnih prepoved zakonskih, na ktere se je od strani cerkvenih organov natančno gledalo, in se morebiti nikoli nalašč proti temu grešilo ni, kakor je spioh kat. cerkev v Avstrii svetni oblasti vselej prav pokorna, dostikrat cel6 na svojo zgubo. Kar pa kat. cerkev nikoli opustiti ne more, je princip, vsled kterega pripada postavodajna oblast o zakonu nji, ker je zakon zakrament, a ne svetna pogodba, ter prav za prav pri kristijanskem zakonu o pogodbi še govoriti ni. K vsaki pogodbi namreč se šteje neka reč ^objekt), do ktere imata oba, ki se pogodita, pravico in prosto voljo. Pogodbo dopolnujeta, ako reč tako rabita, kakor je bilo dogovorjeno; in pogodba preneha,
kadar hočete obe stranki. — Take reči pa pri zakonu ni ; zakonski pogoji niso možu in ženi na voljo dani, tako da jih, kakor bi se jima poljubilo, dopolnujeta ali ne. Zakon je po svojem bistvu celota pravic in dolžnost, ki jih pa nihče že za naprej določiti ne more; po nobeni ceni tedaj zakon ne spada pod „pogodbe," ampak je ravno zakramentalna zveza, ki druži dve duši v ljubezni in zvestobi za vsakoršne okolišine tega življenja.') To čuti g. odvetnik sam, ko pravi: „zakon je združenje celega življenja;" le na to g. dr. ne misli, od kod da prihaja, da je to popolno združenje mogoče. Da se človek z vsim, kar je in ima, drugemu vda, ter mu vse svoje življenje posveti, to izvira le iz vestnega prepričanja, da pri nasprotni osebi enako vdanost in nespremenljivo ljubezen najde. To prepričanje pa zopet izvira iz svete vere (religion), in v nji svoje čverste korenine ima. Ker blažilna moč svete vere vse zakonske zadeve obsega in posvečuje, ter oba zaročena enako navdaja: zato se oba medsebojno vdasta za celo življenje, kakor je tudi zavest medsebojnih dolžnosti le v sveti veri. Tu sem, v svetiše tega prepričanja, ne sega nijedna posvetna postava, kakor tudi moža in žene k zverševanju njunih velicih .dolžnost nijedna deržavna postava siliti ne more. — Ce hoče deržava, kakor je to bilo pri judih po vstanovljenem kraljestvu (pomnite g. dr., da pri judih je bila B o ž j a postava zakonska celo neodvisna od posvetne oblasti, in sicer dana že onda, ko še ljudstvo prave posvetne oblasti imelo ni), ali v srednjem veku, ko so bili ne-verniki po večem spreobernjeni, te postave kristjanske, na kterih zakon sloni, v blagor deržavljanov kot svoje sprejeti in skerbeti, kolikor je nji mogoče, da se zver-šujejo: dobro; če hoče pa postavodajno pravico sebi sami priderževati, je zgrešila pravo pot in sega v Božje pravice, kar je samovoljno in pregrešno in nikoli dobrega sadu ne obrodi.
Vse to g. dr. Serncu ni po godu, marveč oziraje se v prejšnje preljube čase miru in sprave med obema oblastima obžaluje, da je zdaj „borba se vnela med deržavo in med kat. škofi, celo med sv. Očetom, ki ne dajejo radi iz rok one oblasti, ktero so pridobili v zakonskih zadevah po — konkordatu (!)." — Tudi mi obžalujemo to „borbo", ki ne bode nikoli deržavi sreče donesla; se bolj pa obžalujemo pri pravniku tolike pomote, da ne rečemo nevednosti v cerkvenopravnih rečeh! Katoliška cerkev, t. j. njeni organi, so pridobili še le po konkordatu oblast v zakonskih zadevah! ! Tako govoriti le zamore, komur velja za poglavitno načelo v deržavnopravnih vprašanjih : deržava je vsega-mogočna! — Istina je le, da je tedanja modra vlada, ki se je pogodila z Rimom po dolgi nesrečni „borbi" pripoznala cerkvi njeno neizgubljivo pravico, v prejšnji dobi prikrajšano. Posvetna oblast ni odstopila svojega, temuč povernila je, kar ni bilo nikoli njeno. '*) Kdo ima prav? Ali so tedanji deržavniki na
*) ,,Wenn die Ehe ein Vertragsverhaltniss wiire, so luiisstou <lie Verbindlichkeiten der Gatten gegen einander ihn- Quelle zunachst im Ehevertrag haben. Wer w;'ire aber dann im Stande, einen vollstiindigen Ehevertrag abznfassen, in \velchem alle Fiille vor-gesehen, alle Verpflichtungen im Voratis auf <'im- erschopfende Weise bestimmt vvnren? Die Liebe der Gatttn, die Zartlicbkeit einer Mutter. lassen sich diese \vohl stipulir<n ? I>ie Ehe iat etwas an und fur sich Gegehenes, was seine Bestiminungen nicht erst von den willkiihrlichen Verfugungen der Parteien erhiilt. — Wie kann man aber einen Vertrag nennen, \vas Vertragsbe stimmungen nicht zuliisst V" Ernst Freihcrr v Moy de Som. Archiv fur katli. Kirchenr. I. p. 626.
"*) „Dadurcb, dass die Gevvalten der Lehre, der Weihe, di r Gemeinsebaftsordn ung (— Regierung) ein Jahrhond« rt lang (der Kirche) besehrankt worden. haben «ie ihre Bere » h-
vladivnem kermilu bili nespametni, da so zapravili deržavi bistvene pravice, in v tem naključku bi ne bili smeli svitli cesar nikakor s svojim cesarskim podpisom pogodbe poterditi in v njeno izpeljavo dovoliti; — ali so pa seaanji deržavniki in njih zagovorniki predaleč segali, terdivši, da postavodajna oblast v zakonskih reččh pripada le deržavi: aut — aut. Ker je pa n. pr. kat. cerkev v Translajtanii že od pamtiveka v zakonskih zadevah samooblastna, kakor tudi po drugod, če liberalizem ljudem glav ne meša; ker tudi cislajtanska vlada še zdaj, ko je cerkveno zakonsko pravo skerčeno, poročnike v Rim pošilja, da se s cerkveno oblastjo po-
Sodi, je očitno, da je pravica na strani kat. cerkve, in a se po pravici njena oblast prikrajšati ne da. In pri teh okolisinah bi cerkev na renčanje svoboduhov svojo sveto pravico iz rok dala, in da tega ne stori, ker ji to ni mogoče, obžaluje nas g. odvetnik to „borbo", in ravi, „da deržava ne more pravic (!) iz rok dati, ker i to bilo toliko, kakor svoje samostalno bitje tajiti." — Prečudno sklepanje! Če mi kdo suknjo jemlje, jaz se pa branim in jo terdno deržim: bo menda — po dr. SernČevem pravu — uni prav imel, ako reče: veš ti, jaz sem samostalen človek, in ker mi je tvoja suknja po godu, mi jo moraš pustiti, drugač mi kratiš moje samostalno bitje!! Če g. doktor, dalje pravite: „nevolja se loti pravnika, ako n. pr. sv. Oče z ostrimi besedami obsojajo nove postave; saj take postave spadajo v delokrog vsake deržave"; — ne zamerite, da tudi mi izrekamo svojo pravično nevoljo nad takimi nespodobnimi in krivičnimi besedami. Sv. Oče imajo v mislih le one postave, ki kratijo sveti cerkvi tisočletne, v Avstrii pred kratkim tako slovesno priznane pravice; v druge reči se namestnik Kristusov ne vtika. Vi mislite, da je krivo, ako poglavar sv. cerkve večne pravice brani in zoper niih uzetjeprotestuje; milijoni drugih katoličanov, tuai naj izverstniših ,,pravnikov", pa se ove serčnosti in zvestobe sv. Očeta vesele, in nevolja bi se jih lotila pravična, ko bi papež naj pravičniši reč popustili in molčali! — Allcs, lieber Doctor! kommt auf den richtigen Standpunkt an.
4. „Pa" — pravi slednjič g. odvetnik — „pa cerkev se je tudi poprej, dokler je vladala deržavna postava o zakonu od 1. 1811 do 1856, ravnala po tej postavi , in ni bilo takrat nič slišati o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, deržava pa za veljavne; cerkev je opravljala vse poroke, in bil je ljubi mir med deržavo in cerkvo v tej zadevi." — Oj, ti lepa idilična pesmica o ljubem miru, kterega si vsi duševno zaspani hlisterji nazaj žele; pa ta mir bil je gnjila rana v narodovem življenji in tega stanu si nijeden pravi narodnjak več nazaj ne želi! — Ste vi g. doktor zapeli lepo pesmico o nekdanjih mirnih časih, dopustite, da tudi mi iz „domačih gord" zapojemo žalostinko, kteri smo gradiva povzeli iz zgodovine kat. cerkve na Avstrijan-skem, za ktero Vam ravno ni veliko mar. Poslušajte!
„Ravnala" se je cerkev po deržavni zakonski postavi, ker drugač ni mogla, ker je vsemogočna bureaukratija jožefinska zapovedovala, vsako samostal-nost zaduševafa, *) Ali je pa tako nasilstvo pravilo in vzor? Zakaj pa protestantom ne zavidate zlate samostalnosti, ktera je tudi njim, in sicer prav
tigun*r uieht eingebiUst." Dr. Buss. ilsterr. Uinbau 1.337. Tako govori svetni, pa se v«* da tudi v cerkvenem pravu znajden pravdnik!
•) Gesunde \Vissenschaft zei^t, dass der Staat nicht alle Rechte schatft, vvohl aber alle anzuerkennen und zu gewiihrleisten hat. Dies*' gesunde Lehre iat in der von dem Ahsolutismus des Staates seit lang« r Zeit beherrscbtvu und unterjochten Schule und Ueberseugung der Nation untergegangen." Dr. Buss, ibid. I* tega duSevne^a potopa se zdaj avstr. bureaukratija obče izkopala ni. Žalostna nam majka!	Pis.
vsled konkordata podeljena, in je vendar vlada ne reklamira. Bodimo vendar pravični! Ako deržava nič svoie oblasti izgubila ni, prepustivši protestantom popolno cerkveno samostalnost, kakoršne kat. cerkev nikoli vživala ni in je morebiti tako hitro ne bo: zakaj pa se to isto ravnilo ne obrača tudi na kat. cerkev, ktere pravo je tako staro, kot ona sama? — In če niste Vi, g. doktor, nič slišali o tem, da bi tedaj bila cerkev spoznala nektere zakone za neveljavne, deržava pa za veljavne, Vam drage volje z nekterimi podatki te verste postrežemo, s podatki, ki bodo takratni avstr. vladi v nezbrisljiv madež. Vlada je bila vzela cerkvi
f>ostavodajno, oprostovalno, insodnijsko ob-ast v zakonskih zadevah, in tako zavergla dogma-tiske določbe sv. kat. cerkve (Cone. Trid. Sess. XXIV can. IV. in XII). Pokazala je bila, da je ni strah pred nasledki tega samovolj stva, namreč da nd-se vzame težko odgovornost, vse zakone kot veljavne ceniti, ktere cerkev za neveljavne spoznava, in nasproti vsem zakonom, po nauku sv. cerkve veljavnim, pečat neveljavnosti pritisniti, ako so sklenjeni bili s kakim zaderž-kom, ki ga cerkev ne pripoznava. Zatoraj je bil 4. sept. 1. 1783. ukaz izdan, da morajo škofi, ako kdo „rahle vesti" prosi za oproščenje cerkvenega zaderika, za kterega vlada ne mara, „vsakokrat, ne da bi smeli prosivca odpraviti", oproščenje dati; faj-meštri so pa bili pod,težko kaznijo prisiljeni, take zakonske poročati. — Še cel6 spovednikom je vlada ukazala, da imajo in foro interno le na deržavne, ne pa na cerkvene zaderžke ozir jemati!!! (Dr. Buss ibia. pag. 270). Po tem takem ni dvomiti, da je bilo brez števila neveljavnih zakonov v Avstrii sklenjenih, ker po takem vladinem ravnanji marsikdo, tudi duhovnikov viših in nižjih, še vedel ni za cerkvene zaderžke. — Rodovina cesarska je že dolgo pred 1. 1848 skušala temu nravnema razde vanju v okom priti ter s škofi se pogoditi. Med tem, ko so poveršni, vladi brez ozira vdani profesorji pravdoslovja svojim učencem možgane mešali z naukom, da nima cerkev oblasti staviti pogodb, veljavnost zakona zadevajočih, so av-strijanski vladarji, ako je zakonom v cesarski rodovini nasprotoval kak cerkveni zaderžek, v Rimu si prosili odpusti, da se je zakon veljavno skleniti zamogel. (Kučkcr Eher. I. p. 115). — Papež Gregor XVI imenoval je naravnoč avstr. zakonsko pravo razkolniško (šizmatiško). Zdai je začela bečka vlada sama vsled znanih Kolinskih dogodkov, ko je bila pravica kat. cerkve proti nasilstvu tako sijajno zmagala, resno iz-praševati svojo vest, ter je poslala škofa Lonovicza v Rim, da se cerkvene razmere poravnajo. Ali isti papež Gregor XVI niso hotli v aogovor poprej se spustiti, dokler se vlada očitno ne odpove samovoljnim načelom, ki so ves red med deržavo in sv. cerkvijo mešale. V ta namen se je bil vstanovil v Beču odbor derž. svetovalstva; toda medli duh onega časa in posebno še dervena bureaukratija je zopet vse zadušila. Cesar Franc je na smertni postelji še priporočil poravnati, kar se je bilo v cerkvenopravnih razmerah zamotalo, in v svojem zadnjem trenutku je odločil, da se imajo vse pravde zastran ločitve zakonskih pred razsodbo škofom v prevdarek izročiti. (Dr. Buss 1. c.) — Preskočivši mnogo mnogo druzih žalostnih dogodkov izvirajočih iz poteptane cerkvene oblasti in zanemarjenih zakonskih postav cerkvenih, omenjamo le še apost. pisma do avstr. škofov od 17. sušca 1856, v kte-
*) Neki bogoslovski profesor je bil za Gregorja XVI potoval v Rim in je tamo, se ve da, prosil pri papežu za avdijencijo. Papež ga vprašajo, od kod in kdo daje. On: Ego sum Austriacus et professor juris canonici in Lyceo N. N. — Sv. Oče odgovorijo smehljaje: .,Sed in Austria non datur jus canonicum!" —
rem so sv. Oče papež Pij IX po sklenjeni pogodbi z Avstrijo oproščenje daliza vse neveljavne zakone, ki so bili po prejšnji praktiki avstrijski sklenjeni a cerkvenimi zaderžki brez odpusti, ali kterim so škofi na vladino povelje, toda ne po pravici, odpust dali, ako so le sicer ti zakoni sklenjeni bili po načinu od sv. cerkve v Trid. zboru predpisanem in jim ni naproti kak drugi zaderžek, ki zakon vničuje. Sv. Oče pišejo med drugim — in to že moramo posebno omeniti, da g. dr. spozna, kako poveršno on o teh rečeh piše — sv. Oče med drugim pišejo: „Ker se je v preteklih časih v posebnih okolišinah onega cesarstva in vsied postav vsem dobro znanih zgodilo, da so zakoni
Sri vseskoznem zanemarjanji nekterih cerkvenih za-eržkov, brez apost. oproščevanja posebno v nekterih škofijah se sklepali, kteri so pa ravno zato neveljavni: zatoraj smo pri svoji duhovski in očetovski skerbi za blagor vseh vernikov sklenili, temu zlegu s primernim zdravilom v okom priti. Torej podajemo s tem pismom vsem posameznim škofom oblast, da smete
one zakone, ki so z zaderžkom--, pa brez opro-
ščenja apost. sklenjeni, v njih pervern začetku (in ra-dice) popraviti." (Dr. Loberschiner — prakt. Anleit. in Eheangel. p. 330).
Iz vsega tega naj g. dr. Sernec posname, ali je bilo zares tako ljubeznjivo in vse v lepem miru v oni dobi, ko je cerkev kot sužnja tudi v zakonskih zadevah deržavi morala služiti. Upamo, da se je prepričal, da prav za prav le on „ni slišal o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, deržava pa za veljavne!" — Vsemu temu neredu je bil konec storil konkordat, ki je dal obema oblastima, cerkveni in deržavni, kar jima po pravici gre. Pa bureaukratija, v jožefinskem duhu odgojena, ni mogla terpeti svobode cerkvene, in ljudje, ki ne cerkve in ne cerlcvenega prava ne poznajo, vedno kriče zoper konkordat, že leči katoliški cerkvi prejšnjega jarma in starih okovov, med tem ko vsem drugim društvom in deželam zahtevajo samouprave in svobode, in se ravnajo po geslu: „naprej!" — (Konec nasl.)
Popolne pisma iz HapolUan shega.
(Drugo pismo.)
Dragi moj striček.
Vsled mojega včerajšnjega pisma bodete gotovo večkrat mislili na Neapel in na kraje, ktere sem še kaj obiskal, pa ktere imenitnosti da sem vidil. — Ali po-pred ko vas peljem v krasni Sorent, pa na historično tako slovite razvaline pompejske, vam še moram povedati, kje da v Neapelnu prebivam itd.
Ko smo na neapolitanski postaji vlak zapustivši na postajni terg prišli, nam je bilo kar le oglušeti, kajti tam postaja na stotine fiakarjev pa popotnikov pričako-vaje, ki vsi po tukajšni silno vrišeči navadi dohodnikom svoje voze ponujajo. Ne le samo kočijaži na svojih visokih kočijskih sedežih vam hvalisajo naglost in varnost svojih konjičev in mehkočo kočijnih sedežev, temuč vsak fiakar še ima posebnega človeka, ki z neko ne-popisljivo nadležnostjo za popotniki postopa in jih vabi na njegovega fiakarja voz se vsesti. — Ce človek le koliko kaj postoji, se še morebiti celo z enim ali drugim tih snubačev pogajati začne, je že obdan od dvajset, trideset takih sitnežev, ki s takim hrušem drug drugega voz, gostivnico itd. grajajo, pa svojo „vetturo" ali priliko hvalijo, da človek svoje lastne besede ni kos slišati. — Kdor te ljudi v Neapelnu pervokrat hrušati sliši, se boji, da se bodo berž ko berž začeli z noži klati, in vendar se potem prepriča, da imajo tudi mirni ljudje tukaj tako navado. — Ko to vse vidim, rečem svojemu naj bližnjišemu tovaršu: „Ako so ti ljube tvoje ušesa,
pa drag tvoj denar, ki ga v žepu imaš, vsediva se berž tukaj-le v pervo kočijo, da se tej derhali odtergava. — Zakličeva na glas besedo „hapaks" in se odpeljava. Tukaj si bodete gotovo mislili, šembraj, kaj ti li neki pomeni ta beseda „hapaks?" — Tudi to vam bodem za kratek čas povedal. — Na železnični postaji „Ceprano" se nam je bil pridružil neapolitanski duhovnik, ki je popred že 14 let bil profesor na neki bogoslovski liceji, in tega se je berž lotil mlad nemški dohtar iz naše družbe. Pričkati sta se bila začela, kako da se mora gerški tekst Joannes c. 1. v. 9. prestavljati, ali „veniens in hunc mundum," ali „venientem in hunc mundum." — Vsaki je svoje terdil, in ker nemški dohtar laškega profesarja le vendar ni premagati mogel, si je hotel iz zadrege pomagati, rekši, da to je «»«£ Itvoutvov, misleč, da tih izrazov Lahi ne poznajo. Ker mu pa tudi tako ni steklo, smo se začeli vsi skupaj z omenjenim dohtarjem vred smejati. — Pozneje smo pa premišljevali, kako besedo bi si izvolili, s ktero bi se sklicovali, ako bi se v gnječi ljudstva razgubili, kar enemu na misel pride: „hapaks" naj bo naša beseda! Da smo predlog vsi radostni sprejeli, si lahko mislite. Ko drugi najni tovarši besedo ,,hapaks" zaslišijo, in vidijo, da se midva pa omenjeni laški profesor že v mesto peljamo, so tudi oni priročne voze zasedli in v kakih petih minutah smo že bili vsi skupaj zbrani pred Cehveberjevo gostivnico in kavarno, kjer je „Molo." Prelepo razsvitljene ulice, skoz ktere smo se peljali, z visokimi lepimi hišami, pa verlim tlakom so se berž meni kaj dobro prikupile. Cehveberjevi so sicer prav prijazni ljudje iz Švicarskega, pa prenočišča nam zavoljo pomanjkanja prostora vendar le niso mogli dati, ali napotili so nas v drugo njihovi ravno nasprotno laško gostivnico „A1 Globo", s ktero smo bili tudi prav prav zadovoljni.
Ko smo si bili reči po sobah v red spravili, je že bilo precej pozno v noči, toraj smo sloviti sprehod po tako imenovani „Riviera di Chiaja", ki smo ga bili na ta večer odločili, na drugi dan odložili, in smo se rajši v krasno razsvitljeno, jako prostorno in lepo obedno dvorano podali. — Pa našli smo tukaj vse okna in vrata odperte, toraj rečem, najpopred vrata pa okna po-zapreti; — pa laški duhovnik, ki je z nami prenočeval, in točar nam prigovarjata, da naj se zračnega vleka nikar ne bojimo, kajti tukaj nobenemu nič ne škoduje. Da sta resnico govorila, smo se res berž vsi prepričali. —
Med večerjo smo se pomenili, da se hočemo drugi dan na vse zgodaj peljati s pervim vlakom do mesta Torre deli' Annunziata, tam pa počakati drugega vlaka, ki za pervim črez eno uro priderdra, med tem nekoliko mesto ogledati in se potem po železnici do mesta Ca-stellamare (Kastelamare) peljati. Ta načert se nam je tem bolj dopadel, ker smo tako priložnost imeli, svojega laškega duhovna tovarša, ki se je s pervim vlakom skoz Torre deli' Annunziata do Salerna peljal, nekoliko spremiti, kajti zavoljo svojega, pri Lahih nenavadnega mirnega obnašanja, vselej premišljenega govorjenja, in dobnu svetov, ki nam jih je dajal zastran našega popotovanja po Neapolitanskem, se nam je bil vsem prav priljubil — Bog mu daj srečno pot, kajti tudi on se misli v nekterih dneh z drugimi iz njihovih samostanov s silo pregnanimi menihi kot misijonar podati v sv. deželo, in druge izhodnje kraje.
Drugi dan smo vozovlak zasedli, in smo se berž prepričali, da smo v družbi ljudi, ki tudi nemško razumejo. Peljal se je namreč z ravno tistim vlakom ter-eovec, ki zdaj sicer v Neapelnu prebiva, ki je pa v Terstu doma. Radoveden nas je popraševal, kako se že v Avstrii godi. V Torre deli' Annunziata z omenjenim tergovcem nekoliko postojimo na kolodvoru tik ob morskem brežju, ter se radujemo nad velikanskim pogledom
črez široko šumeče morje, črez Neapel, črez goro Vezuv itd. Med tem pa mi je bila smodka vgasnila, ki mi jo je bil neki gospod na vozu ponudil. Pridružil pa se nam je bil prav umazan in razcapan mož, ki je z našim tergovcem govoril. — Ker sem mislil, da je našega tergovca „facchino" ali težak, sem mu mislil svojo smodko ponuditi, pa ko tergovec moj namen zapazi, mi hitro po nemško pove, da naj tega nikar ne storim, kajti ta mož je silno bogat neapolitanski tergovec. Skoraj se mi je studiti začelo do bogatina, ki si še toliko ne privošči, da bi dostojno oblečen hodil. Tedaj smo zapustili kolodvor in smo se v mesto podali. Mesto nima nič kaj posebno imenitnega, veselilo nas je pa, da smo v cerkvi pri sv. masi kaj veliko ljudi našli. — K postaji nazaj prišedšim so se nam razni fakini ponujali; eden nam je hotel prinesti pive, drugi kave, tretji nam je hotel škornje čediti itd. — Večkrat sem slišal, da so ljudje te baže tukaj silno nepošteni, ko sem pa dal nekemu takinu 2 papirnate liri, da naj ji gre prav hitro za drobiž zamenjat, je v kakih 3 minutih bil že zopet pri meni, in mi je bil vse pošteno opravil. — Povsod se tedaj najdejo pošteni ljudje. — Oa tod smo se zopet po železnici peljali do mesta Kastelamare. — Friderik II, nemški cesar, jc zidal to mesto. Prav lepe hiše, lep tlak, snažne ulice, po ulicah krasne cvetlične vertice smo tukaj našli, reči, ki se po laških mestih razun Neapolitanskega skoraj povsod pogrešajo. Mesto šteje 25.000 duš, in ima še precej vterjen vojni pristan, pa terdnjavske oklepe in nasipe, ki jih je bil Karol Anžu dal napraviti. Starinarji mislijo, da Kastelamare stoji aa kraju, kjer je stalo nekdaj mesto Stabije, ki ga je bil Vezuv s Pompejem vred zasul. Kralja Karol III in Ferdinand I sta dala tukaj na svoje stroške pod zemljo starinarskih reči iskati, in resnično so bili tudi našli tako imenovani „tempio del Genio di Stabie (tempijo del Dženio di Stabije), dva darilnika, časa del Genio (kaza del Dženio) potem hišo, v kteri so se prodajali inaliki nečistosti, pa Villa del Satiro, ktere vertič je bil od pridvora obdan; njegova streha je slonela na 200 krasnih jako umetno izdelanih stolpih. —
V Kastelamari železnica neha, torej nas je zopet ob-sula cela množica ponujavcev vozov, pa oslov. Akoravno se z nikomur še meniti nismo hotli, ker smo se v gostiv-oici hotli zastran tega pogovoriti, so se vender trije vozovi za nami v mesto peljali, kterih lastniki so se vedno drug nad drugim derli , rekoč: „Io sono presopa nun e vero; me hanno prima preso! (Jest sem najet; in pa: ni res! mene so bili že popred najeli itd.) V gostilnici smo bili res prav dobro priliko do Sorenta in od Sorenta nazaj do Pompeja, in sicer prav dober kup najeli. — Po zajuterku se berž naprej odpeljamo, vedno <>b desni tik morja in ob levi tik visokega brega, v kterega skale je lepa cesta — po nekoliko vsekana. Ne vem, če je še kje na svetu kaka cesta, po kteri bi bila vožnja tako lepa, pa tako zanimiva. Za to cesto *tnji menda v sredi pota med Kastelamare pa Sorentom ,,Meta", prav lepa cerkev, z obilnim marmorjem okin-čana, in pred cerkvijo raztegujejo svoje mogočne veje starodavne oljke, pod kterimi je, kakor ljudje pripove-duiejo, že trojanski vitez Odiseus (Odisej) počival, ko ga je peljala Leukoteja (morska boginja, na brege gostoljubnih Feakov (Odiseja V). Ptuja bogata gospoda, posebno pa Angleži, če tudi se jim čudeži in dogodbe sv. pisma smešne dozdevajo, vse to na tanko verujejo, in tako je le redek dan aprila ali pa maja, da bi po-p tnik pod temi oljkami ne našel kakega prenasitenega prenapetneža zdihovati, dreves risati, ali pa kako pero kakor drago svetinjo v svoje spominske bukve spravljati.
Mihec nagone.
(Dalje.)
Poglavje IV.
Magonče opravi 3poved in prične zakramente prejemati.
Magon je tisti dan v to obračal, da se je pripravljal in vest spraševal; pa tako je zaželel poravnati svoje vestne reči, da že tisti večer mu ni dalo iti k počitku, dokler se ni spovedal. Rekel je: Gospod me je dolgo čakal, to je gotovo; negotovo pa je, če me bo še čakal do jutri, ali ne. Ako se tedaj ta večer zamo-rem spovedati, ne smem več dalje odlašati, in pa čas je že, da slovo dam hudobnemu duhu. (Večkrat je tovar-šem pravil, kako se mu je takrat godilo.) Opravil je spoved ves skesan in pretresen; večkrat med spovedo-vanjem je mogel prejenjati, ker solze so ga premagale. Ko je vse opravil in preden je šel od spovednika, mu je rekel: Ali mislite, da so mi vsi moji grehi odpušeni ? Ako bi to noč umeri, ali bi bil zveličan?
—	Le pojdi v miru, je dobil odgovor. Gospod, ki te je v velikem usmiljenji dosedaj čakal, da si dobil čas opraviti dobro spoved, ti je gotovo vse grehe odpustil ; in ako te po svojih prečešenih sklepih to noč pokliče v večnost, zveličan boš.
—	Ves ginjen je pristavil: Oh, kako sem jaz vender srečen! Na novo so se mu solze vlile, in šel je k počitku. Bila pa je ta noč zanj polna burje in viharjev. Pravil je pozneje nekterim svojih prijatlov, ka-košne misli in občutki so mu tisti čas dušo spreletavali.
Težko je popisati občutke, ki so se snovali po majem ubogem sercu tisto noč, je večkrat rekel. Skorej celo noč nisem zatisnil očesa. Bil sem nekoliko časa v omotici, in precej se mi je dozdevalo, da vidim pekel odpert, poln hudobnih duhov. Hitro odbivam to černo domišljijo s spominom, da so mi bili vsi moji grehi odpušeni, in tisti hip se mi je zdelo, da vidim silno trumo angelov, ki so mi pokazali nebesa, in rekli so mi: Lej, koliko velika blaženost ti je prihranjena, ako boš stanoviten v svojih sklepih! Že okoli polnoči sem bil tako sladko zadovoljin in vesel v raznih gibljejih in občutkih, da mi je bilo treba serce malo ohladiti, torej vstanem, pokleknem, in ponavljam tele besede: „Oh, kako vender nesrečni so, kteri v greh padejo; — pa koliko še le bolj nesrečni so tisti, ki žive v grehu! Mislim, ako bi oni tudi le en sam trenutek poskusili velike sladkosti, ki jih vživa tisti, ki je v milosti Božji, vsi bi se šli spovedat, da bi utolažili jezo Božjo, p o-vernili mir svoji pekoči vesti, in pridobili sercu sladki pokoj. O greh, greh! kako strašna šiba si tistim, ki te spuste v serce! Moj Bog, nikoli več te v prihodnje ne bom raz-žalil; pač ljubil te bom z vsimi močmi svoje duše; in ako bi se vender k svoji nesreči v čem malem zagrešil, precej pojdem k spovedi."
Tako je naš Magonče razodeval kesanje zavoljo tega, da je poprej Boga žalil, in pa obetal, da se bo ohranil stanovitnega v njegovi sveti službi. V resnici je od takrat pričel pogosto k spovedi in sv. Obhajilu hoditi. To bogoljubno opravilo mu je bilo poprej britko, odsihmal pa mu je bila v tem velika sladkost in veselje ...
(Dalje nasl.)
10giett po Stovenshem in tiopisi.
Iz Ljubljane. — Posnetek iz pastirskega lista mil. škofa ljubljanskega zastran novih postav. (Konec.)
.4. Poduk za čast. duhovstvo v oziru na postavo od 25. majnika itd.
Zakon je že po natori duhovna naprava; že neje-verniki so ga za tdko napravo spoznali. S prihodom Kristusovim in s postavljenjem sv. cerkve je natorno-duhovna naprava zakona postala zakrament. Spričano je nadalje, da zakon kersenega človeka se more le samo kakor zakrament misliti. Torej sklepanje in obstoj zakona pri udih sv. cerkve gre pod posta voda j no in sodni jsko oblast sv. cerkve. Ona po svojem poslanji ima oblast za svoje otroke ločivne in prepovedovavne zaderžke staviti in v zakonskih prepirih razsojevati. To pravico si je cerkev tudi slovesno zaterdila (Con. Trid. Sess. 24. de Sacr. matr. can. 3. 4. 12.) in v Avstrii jo je do ces. patenta 1783 vživala brez zaderžka. Ta patent je odpravljal sodnijo kat. cerkve, in na stališu njegovem je vravnan deržavljanski zakonik zastran zakona od leta 1811.
To nasprotje med deržavnim zakonskim postavo-dajstvom in cerkvenimi katoliškimi postavami je bilo huda rana, zaceljena še le s ces. patentom 8. okt. 1856, ko je bila po pogodbi z rimskim Sedežem 18. avg. 1855 cerkvena sodnija zastran zakona zopet postavljena.
Postava od 25. maj. 1868 pa cerkveno sodnijstvo zastran zakona zopet odpravlja, in hoče, da naj za katoličane v oziru na zakon zopet velja 2. poglavje der-žavnega zakonika od 1. jun. 1811 in druge naredbe, ki so bile k temu pozneje dane, kolikor so veljale ob času, ko je 8. oktobra 1856 konkordat v veljavo stopil. Člen III te postave sodnijstvo v zakonskih rečeh katoličanov edino in samo posvetnim sodnijam izročuje , ktere so bile pred 1. jan. 1867 k temu poklicane. Člen II tudi katoličanom pravico daje, svoj zakon po posvetni gosposki oklicati dati, in slovesno privoljenje v zakon pred to gosposko izreči, ako bi duhovni pastir to odrekel zavoljo kacega zaderžka, ki ga deržava noče priznati.
Tako se je obnovilo nasprotje med cerkvenim in deržavnim postavodajstvom. Cerkev pa se svojemu sod-nijstvu v zakonskih rečeh ne more odreči, naj deržava po zunanjem (pro foro civili) njeno veljavo spozna ali ne. Sej tudi se v deržavnih temeljnih postavah ji je sa-mosvojna vredba njenih zadev zagotovljena.
Cerkvene postave zastran zakona so zbrane v „Pod-uku za duhovske sodnije avstr. ces. v oziru na zakonske reči (Anweisung fur d. geistl. Ger. des Kaiserth. Oesterr. in Betr. der Ehesachen)." Viši patent 8. okt. 1856 je ta poduk razglasil tudi za deržavno postavo. Kolikor je to deržavna postava, jo je zamoglo deržavno posta-vodajstvo odpraviti; ker je pa tudi cerkvena postava, torej njena moč za cerkveno polje (pro foro eccl.) ostane, in duhovnu se je po tem „poduku" ravnati, vender v oziru na posvetno gosposko ne pomaga več se nanj skli-covati. Tudi zakonski patent od 8. okt. 1856 je po novi zakon, postavi odpravljen s pridavkom vred: »Postava o zakonih katoličanov v avstr. cesarstvu (Gesetz iiber die Ehe der Kath. im Kaiserth. Oesterreich)", in pri sklepanji zakonov torej ne pomaga več na nji sklico-vati se.
B. Oziroma na razložene splošnje načela, — dogodke, in na novo zak. postavo, zdaj nasledvajo ravnila čast. duhovstvu za znotranjo in zunanjo cerkveno delavnost. Vse naredbe so povzete v 55 paragrafov, iz kterih naj glavnosti po verhu posnamemo.
Cerkveno zakonsko postavodajstvo ostane v svoji moči, če tudi je deržavljanska postava spremembe napravila.
Zaroke katoličane ravno tako v vesti vežejo. — Odveze od cerkvenih zakonskih zaderžkov je prositi pri cerkvenih višjih. Verniki so zavezani pod smertnim grehom spolnovati zapovedi, ki jih je cerkev dala zastran zakona, in ako jih zanemarijo , ne smejo po cerkveno poročeni biti. — V resnični smertni nevarnosti so du-
hovni pastirji pooblasteni od vsih treh oklicov oprostiti; morajo pa zaročenci priseči, da jim noben cerkveni za-deržek ni znan. Da dosežejo deržavljanske pravice za zakon, naj se poroči še le potlej, ko je doseženo tudi oprostenje oklicov od deželske gosposke. V poroče-vanske bukve se zapiše, da je bila prisega opravljena pred duhovnom, in pridene se deželske gosposke opro-ščenje od oklicov.
Zakoni, po cerkvenih postavah sklenjeni, so pro foro eccl. veljavni in neločljivi, ako bi jim bil tudi der-žavljansk zaderžek nasproti, taki zakonski se ne smejo na novo poročevati.
Cerkvene sodnije v zakonskih rečeh ostanejo v veljavi kakor do sedaj, in verniki se morajo tudi zanaprej do njih obračati v zakonskih rečeh. — Nasledke svojega prizadevanja pri spravljanji zakonskih razpornikov ima duhovni pastir naznanjati knežje-škofijski, in ne posvetni sodnii, kteri, ako se tirja, naj le naznani, da je svojo dolžnost spolnil, nasledke pa škofijski sodnii sporočil. — Ako bi bila sperta zakonska ločenje že dosegla pri deželski sodnii, naj jima duhovni pastir napove, da morata tega tudi pri duhovni sodnii prositi in se razsodbi podvreči. — Kdor se pri vsem podučevanji stanovitno in določno brani zadevne dolžnosti spolniti, ne more na spovedi od vezan biti.
Ako deželska sodnija poterdi smert enega zakonskih (n. pr. v kaki tuji deželi), ali pa kak zakon za neveljaven razsodi, in drugi zakonski hoče v nov zakon stopiti, ima duhovni pastir to reč pred cerkveno sodnijo spraviti in nadaljnih odkazov pričakovati.
Civilni ali posvetni zakon je po določilih trienškega zbora (Sess. 24. c. 1. de Ref. matr.) sam po sebi neveljaven, ako bi tudi nobenega druzega cerkvenega zaderžka ne bilo, zato ker ni sklenjen pred zadevnim dušnim pastirjem. — Enako so neveljavni mešani zakoni, ki so sklenjeni pred nekatoliškim dušnim pastirjem in dvema pričama, ne pa pred zadevnim katoliškim faj-moštrom. (Sicer gl. knez. škof. pisanje 4. nov. 1858 stran 46). — Veljaven pa je taki zakon po tistih de želah, kodar zadevni ukaz trienškega zbora ni bil okli-can, ali kjer je posebno apostoljsko pregledanje (indult. kakor na Ogerskem).
Kteri v civilnem ali posvetnem zakonu žive, so imeti kakor očitni grešniki. Njih greh je toliko veči, ker s tem cerkvene postave zaničujejo in cerkveni srenji veliko pohujšanje dajejo. Taki se zamorejo odvezati le takrat, ako pregrešno zavezo raztergajo, ali pa se dajo veljavno poročiti, če kak zaderžek ni na potu. — Ker posvetni zakon ni veljaven zakon, se taka poroka ne sme blagoslavljati; tudi ni dopušeno, kakor si bodi, sv. maše z njo strinjati. Enako se žene po porodu, ki so v posvetnem zakonu, ne smejo vpeljevati, s tako ženo je delati kakor z nezakonskimi porodnicami (škof. ob "rednik str. 216). — Tudi za botre pri sv. kerstu in pri sv. birmi se taki ne smejo dopustiti. Po cerkveno pa se smejo le takrat pokopati, ako so skesani umerli. Da se po zunanje smejo spoznati za take, ki so s cerkvijo spravljeni, ter se po cerkveno pokopati, je po okolišinah potrebno, da tudi pred pričami svoje skesanje razode nejo ter dano pohujšanje po zmožnosti popravijo. Ak«> je gotovo, da so taki pred smertjo obžalovali svoje pohujšanje ter cerkveni pokop dosežejo in ko bi ljudstvo tega ne vedilo ter bi imelo pohujšanje vstati, mora dušni pastir z leče, ali pa o pokopu ljudstvu naznaniti uuier tega kesanje. — Kadar se takim, ki so živeli v civilnem zakonu, cerkveni pokop odreče, naj je sicer terpeti, da se na pokopališu pokopljejo, toda noben duhoven ne sme merliča spremiti, nobeno'cerkveno opravilo se ne opravljati , in pod nikakoršno pretvezo ne sv. liia^- brati.
Tudi pevstvo, cerkveni služabniki in strežniki ne smejo pomagati, enako se ne sme zvoniti. —
Ako sta on in ona iz civilnega zakona pripravljena s cerkvijo spraviti se, ali pa po okolišinah veljavni zakon skleniti, razodeneta svojo željo pri dušnem pastirju. Le-t£, ako ni smeitna nevarnost, to reč naznani cerkvenim vikšim v razsodbo. —
Ker so poročevanske bukve le za veljavne zakone priče, posvetni zakon pa ni cerkveno veljaven, torej zadevni dušni pastir sklenjenega civilnega zakona ne sme zapisati v poročevanske bukve, ampak v posebno spominsko knjigo, ki je edino za to oamenjena. Na predelek „duhoven poročevalec" naj se postavi ničla (0). Zadevno gosposkino pismo se hrani v duhovnijski bu-kvamici v opravnem zapisniku. To opombnico naj še le takrat napravi, ako se pervi taki primerljej naključi, in pa le majhno, ker upam, da v moji škofii se bo civilni zakon silo redko nameril, ako se že kterikrat bode. Ta opombnica ima namen, da si take zveze dušni pastir v svesti ohrani, ter z vso močjo na to dela, da se ali v cerkveno-veljavne zakone spremene, ali pa razrešijo, ko bi uno ne bilo mogoče. Spričalo o sklenjenem civilnem zakonu daje le posvetna gosposka.
Ako se posvetni zakon pozneje v cerkveno-veljavnega spremeni, se to v opombnici zaznamnja z zaver-njenjem na zadevni list (Fol...) v kerstnih bukvah, kamor se je zdaj poroka zapisala. — Tudi v kerstnih in mertvaskih bukvah se mora zaznamnjati okolišina posvetnega zakona, ker ta reč ima deleč segajoče nasledke. Posvetni zakon napravi nepošteno svakovstvo in je kasneje zaderžek za kako ženitovanje enega dela s kervno rodovino druzega v pervi in drugi stopnji. Pri zapisovanji otroka iz posvetnega zakona se predelka „zakonsk", „nezakonsk" pustita prazna, in v predelku „opomba" se postavi, da staiši tega otroka so po „opombnici" na listu ... ali po spričalu.... gosposke dne ... sklenili posvetni zakon. V kerstnem listu ta-cega otroka se brez omena zakonsk ali nezakonsk pristavi, da je sin (hči) posvetnega zakona staršev. Ako je otrok nezakonsk in nasledva posvetni zakon ter hoče posvetna gosposka, da naj se otrok pozakoni ali legi-timuje (za zakonskega naznani), se v kerstni knjigi pristavi, da to pozakonilo velja le samo za zunanjstvo ali posvetne zadeve (pro foro civili). K takemu opravičevanju dušni pastir ne sme nič prizadjati, temuč staršem povedati, da njih zakon tako ni veljaven, torej ne sme
CDmoči skazovati. Dalje nasledva še nekaj določil v ena-em, in zlasti tudi v oziru na mertve iz civilnega zakona, poslednjič opominovanje do čast. duhovstva, da naj pri tacih rečeh dela z naj veči previdnostjo, opravilo pa urno oskerbljujejo. Zlasti imajo tudi vernike učiti, da v oziru na zaroke, zakon in skupno življenje ima cerkev govoriti; ako bi n. pr. posvetna gosposka zakonskim tudi razsodila, da se smeta začasno ločiti, jima je to pod grehom prepovedano, dokler cerkvena sodba ne dovoli. Posvetna razsodba nima druge moči kakor le samo za njune časne ali posvetne reči in zadeve, ne pa za vest... Vediti je pri ženitninah, da cerkveni za-deržki prav pogosto s posvetnimi skupaj zadevajo, da torej svojega namena ne bodo lahko dosegli, in naj nikar v to nespremišljeno ne tise... Starši in drugi bližnji naj pri ženitninskih zadregah duhovnemu pastirju na pomoč bodo, da se prav rešijo... V dvomin in težavnih primerljejih naj se dušni pastir obeme do svojih višjih, kterim naj reč na tenko razloži. — O teh reččh bodo duhovni dobili še bolj natančen nauk.
— MVečni mesec za žive in raertve" smo bili un-dan (»menili. V priporočilo te knjižice naj rečemo, da vsaka boljši podobica, s ktero hočeš koga razveseliti, te bo stala toliko ali pa več kakor ta knjižica,
ki veljd 10 sold. (pri Gerberji) in je pripravna za vsak-tere darove. Na prav majhnem prostorčku ima za vsak dan v mescu čuda veliko tvarine, časa pa se le kake minute potrebuje, da se vsakdanji oddelik prebere. Na koncu 31 dni je življenje sv. Alojzija ob kratkem. Prijazne za darila dela bukvice prav lepi zavitek, pozlačeno pisanje na malanem popirji. Za stran rabe naj pridenemo tukaj še vvod v to majčkeno delce, ki ima zdaj že tretji natis; taki-le je:
Ta Večni mesec bi zamogel živim in mert-vim prav veliko dobrega storiti, ako bi ga tako obračali, kakor je odmenjen. Dober je za gospodarje: vsaki večer naj se deržini naloga bere za drugi dan; — za gospodinje, ki učence v stanovanji imajo, ravno tako; —za posamezne ljudi, ki nimajo časa veliko brati, pa vendar žele kaj dobrega slišati in v čednosti rasti, postavimo za keršenice in sploh za posle; — za šole: vsaki dan se učencem naloga posebej bere in razlaga, to bo malo časa vzelo, pa silno veliko k čednosti pomoglo, zlasti ako otročiči Dukvice imajo, da bodo tudi domačim večni mesec razlagali; — za nedeljske šole in otročje spraševanja: d& se jim v nedeljo naloga za celi teden; in je bukvic dosti 31krat, potem pa nič ne škodva, ampak pomaga, če se ponavlja; —za božičnice, novo letnice in sploh darila: slehernega obdarovanca bodo razveselile; utegnile bi se tudi pri Š mamicah porabiti, kjer žele berhke in kratke napraviti: privzame se k pričujočemu vsakdanjemu nauku kako malo daljši premišljevanje, molitev Marije Device in vsakdanje litanije M. D. lav-retanske. Se posebno pripravne so pa za domače in otroške Smarnice. — Kjer se šolam ali družinam večni mesec razlaga, je treba, da se naloga po prebranji izpraša, če si jo je vsakdo v spominu ohranil, ker brez tega veliko koristi zgubi. —
Konkordat, Cerkev, Šola, — ta knjižica, posebno koristna sedaj , ko se obravnavajo cerkveno- deržavne vprašanja, se še dobiva.
—	Poslednje dogodbe na vzhodu zopet pričajo, da se našim ločenim bratom olika še močno pogreša. Kakorkoli kdo premišljuje, če je le odkritoserčen, mora poslednjič na to priti, da čisti studenec prave vede in izobraze teče le v katoliški cerkvi, le ona sama je ves svet olikala, kolikor ga ni v divjaštvu, če so jo tudi pozneje mnogi brezserčni otroci zapustili. Ona je napravila visoke šole in učiliša, v ktere so se pozneje tujci vsilovali in jih v posest jemali. Najberže pride čas, ko bo cerkev Ameriko že olikala, da jo bodo preganjali tudi iz ondotnih neštevilnih kolegij, učilis, višjih in nižjih šol, ki jih sedaj dela; zakaj cerkev še zmiraj terpi s svojim božjim začetnikom, in terpela bo do konca sveta. Vendar je pa le ona sama prava učenica sveta bila, je, in bo. — Hotli smo pa le reči, da molimo tudi za svoje razkolne brate na Jutrovem, in v ta namen smo zopet dobili veliko podobic za bratov-šino sv. Cirila in Metoda, ter naj pošlje po nje, kdor jih želi. —
Šolsko. „S por o čil o" očitne glavne šole v Čer-nomlji ima spredej spis, ki odgovarja na ugovora: Sej se v šoli otroci nič ne nauče, in pa: Več šol, slabeji otroci. Otrčk je bilo v vsakdanji šoli 415, v nedeljski 199, tedaj vsih 614. Učili so se otroci tudi vinstva, sadstva, svilstva, petja. Križanija nemškega reda na notranjem Avstrijanskem je prepustila glavni šoli sadni vert s 125 štirjaškimi sežnji prostora.
—	(Jirsikova dogmatika.) V poslednji veliki matični seji se je bil en glas sprožil zoper Jirsikovo dogmatiko, ki jo Matica namerja izdati, da bi utegnila v prid naučnega slovarja Matica to delo opustiti (in mo-
rebiti tudi izdavanje koledarja.) To odbijanje je prav čudno. Ali dogmatika ne služi v oliko našega naroda? Menimo, da v naj pervem oziru bolj kot vsaka druga knjiga. Ali bi ne bilo z njo narodu vstreženo? Gotovo bolj kot z marsiktero drugo knjigo. Res ne vemo, zakaj bi se morale verske znanstvene knjige ločiti iz tičnega delokroga! Zavrača se na Hermagorovo društvo, da naj bi raji ono dogmatiko dalo na svitlo. Menimo pa, da ravno od Hermagorove družbe se ima tudi Matica kaj učiti. Uno društvo ima namreč prav za prav cerkveni namen in ie celo z odpustki iz Kima obdarovano, vendar tudi drugačne knjige na svitlo daje ljudstvu za poduk; zakaj tedaj bi tudi Matica včasi kaj cerkvenega ne dala, kar sega v nekoliko višji izobrazo? —
Iz Tersta. Mil. škof bodo delili sveto birmo po teh-le krajih — mesca vel. serpana: 23. dan v Loki; 25. v Buzetu, ondi tudi za Roč in Račice; 26. na Humu, ondi tudi za Draguč in Grimaldo; 27. v Sovinjaku, tudi za Verh; — mesca k i m o v c a: G. dan v Dolini, tudi za Boljunec, Boršt in Ricmane: 8. v Ospem, tudi za Antinijano in Plavije. — Napovedane so zbirke po škofii za Arabe severne Afrike zlasti na Algirskem, ki so že dve leti terpeli lakoto, kužljivo bolezen in druge stiske, kakor sušo, nadlego od kobilic, ter jih je v šest mescih nad 100.000 žalosten konec storilo. Algirski škof nad 1000 sirot vsak dan nasitujejo z živežem , pa tudi v keršanstvu dajejo podučevati, ktero bi utegnilo narod še pogina rešiti, ako se ga primejo. — V škofijskem listu mesca mal. serp. je kratek poduk do čast. duhov-stva glede na nove postave in priporočeno je poslednjič, da naj v vsih pritežnih primerljejih, zlasti v zakonskih rečeh, išejo pojasnila pri vis. čast. škofijstvu ter naj pošljejo v enacih naključjih zadevne pisma.
V Ljutomeru je bilo okoli 7000 ljudi; vse med našimi ljudmi v naj lepšem redu. Dr. Razlag, pervosed-nik, je izverstno opravljal. Sklepi vsi enoglasno sprejeti: 1. Slovensko vradovanje; odlog vradnikom za leta, da se pripravljajo. 2. Slovensko vradovanje pri cerkveni vladi, in po duhovnijah. 3. Slov. jezik učilni po vseh šolah, tudi srednjih. Kjer pa je živelj nemški, italijanski itd. precej močan, ondi ločenje Sol, tako, da vsaka narodnost ima svojo pravico, in se otroci eni in drugi uče druzega deželnega jezika. 3. V bogoslov-nici se ima slovenski jezik vpeljati pri vseh tvarinah, ki so se do sedaj v nemškem jeziku učile. 4. Deželna blagajnica mora slovenske zavode (naprave) podpirati po razmerju zneska, ki ga Slovenci v Gradec plačujejo. 5. Vsi Slovenci pripadajo v eno skupino, toraj mora administrativna deželna oblast le ena za vse biti. G. Morajo se zveršivni zakoni za spolnovanje (izpeljavo) §. 19 osnovnih postav berž izdati.
Vse to se izpeljuje iz 19. §., v kterem Slovenci poroštva za svojo narodnost ne najdejo, ako se jim vse to ne dovoli.
Navdušenost je bila velika; mnogo so k temu pripomogli ljublj. Sokolci. Dr. Jordan, vrednik „Zukunfti", je bil med drugimi nazoč.
Iz Bamberga, 6. vel. serp. — 31. avg. se prične tukaj veliki katoliški zbor. Lepo povabljen! Za 50 gostov je v našem semenišu prostora, ki se morajo, se ve, po semeniško zadovoliti, zato pa tudi razun živeža nič ne plačajo. Mitterrutzner pride, morebiti tudi Dal-bosco. Ako pridejo kteri iz Vaše škofije, naj bi se naj-delj do 15. avg. oglasili, ker kaže, da gnječa bo dosti velika, — iz Monakovega je že 350 gostov napovedanih. — Tako naznanuje g. Matej Kirchner, bivši provikar v srednji Afriki, zdaj „Regens des Studienseminars" v Bambergu, ki je na Kranjskem dobro znan , in je tudi tako priljuden ter hoče postreči, ako bi kteri iz naše dežele šli na veliki kat. zbor. Želeti je močno, naj bi
kteri tudi iz svetnega stanu prišli kterikrat med take družbe ter se učili, kaj, kakošno, kako veselo je katoliško življenje; — da bi se učili gorečnosti za vero in vernost, ktera je tako silo mlačna pri mnozih nekoliko bolj učenih, ter se mora pošteno in po pravici reči, da tako njih življenje ni nrav čisto zanič, in ko bi ga v pričo angelov na dražbo djal, še piškavega oreha za taisto ne dobiš. —
Je hej novega po domačem in tišjem svetu?
(Strelsko in sanjarsko.) Madjarski „Pešti Naplo" Dunajčanom s perstom žuga: Ali hodite vi res avstri-jansko-ogersko pot, ter pri miru pustite nemško politiko,
—	ali pa bomo tudi mi hodili svojo pot! Kadi se namreč Madjarjem, da so nemški strelci tako velikonemško rojili po Dunaju. Nam katoličanom se pa to studi, da so mnogi strelci streljali ne toliko v tarčo, kolikor v Rim in katoliško cerkev, ne pomnim pa, da bi bil v strelskih govorih bral kacih spodbudnih besed v prid tiste vere, pred ktere številom skorej vse druge v Avstrii zginejo. Kakošno oliko imajo ljudje, kteri so prišli v naše veliko cesarsko mesto našo vero merzit? Ce je to tista kultura, ki so se tolikrat ponašali, da jo hočejo na Jug nositi, naj le doma z njo ostanejo! Poprej se je tako popisovalo, kaj in koliko bodo vse pojedli in popili, da je bilo bravca sram, ko je to prebiral; potlej so pa marsikteri tako govorili, da bi bil beduinski glavar Malim ud z glavo majal, ko bi jih bil slišal in razumel. Eckart je pri neki pojedini rekel, da Nemčeva obmizna molitev je misel na domovino. Molitev je po katekizmu povzdigovanje duha k Bogu, ne pa k mali-kinji Germanii. — Švicar Kaiser je v zvezde koval novo dobo, psoval pa cerkev. — S kakošnim premisli-kom se je mnogotero govorilo in poslušalo, kaže tudi to-le: Ko seje skorej tolikrat slišalo „deutsch, dcutsch," kolikorkrat je kdo zinil, je neki Madjar do mesca in solnca povzdignil nemško oliko, potem pa jim je povedal, da sedanjo dobo vse boleha za „Nationalitaten-schwindelei" — in vsi so mu s ploskom „anhaltendes Hoch" kričali, brez pomislika, da „cvet nationalitats-schwindelski" je pač na Nemškem in na Madjarskem. Sicer pa je očitna reč, „da nar >dni sanjar" je vsak, komur je narodnost več, kakor pa vera in njegova duša.
—	Moravec minister Giskra je bil pri strelskem banketu omenil, da bode Avstrija velikan, ako se ji rešijo okovi, ktere jso ji snovale nespamet in nesrečne pogodbe. Če meni nespamet tistih, ki so po dunajskih ulicah rogovilili, zoper konkordat kričali, ali kaj drugega, tega ni razložil. — Delavce, ki so že na Dunaju in po Gradcu prav Širokoustno zoper cerkev kre-hali, hočejo nekoliko krotiti, zlasti so jim njih pobratimsko slovesnost na Dunaju prepovedali, pri kteri bi bili gotovo še hujši delali kot so marsikteri izmed strelcev ?
Kam pelje brez vernost, sovraštvo cerkve in lažnjivi liberalizem, kažejo razmere na sedanjem Laškem. Naj posnamemo le nekoliko malo iz pisma iz Laškega v „ N. Tir. Stim." Take-le reči naznanujejo: Vojna je naj silniše nezadovoljna. Naj bolj zabavljajo tisti vojaki, ki so bili nekdaj v avstrijanskem vojaštvu. Verskih opravil nima vojaštvo; velikonočna spoved, obhajilo je odpravljeno. Ako vojaki zvečer grejo (nati-homa) k spovedi, potlej ali celo ne morejo k obhajilu ali pa še le drugi dan ob eci popoldne. Ali mi pa verjamete, da jih veliko do te ure treznih ostane ter pristopijo k mizi Gospodovi. O Viktor-Emanvelu nihče ne govori. Za kraljevičem IIumbertom so dostikrat žvižgali; on ne ljubi sedanjega vladstva in bi se rad znebil vsih žlobuder. Velika večina mest in vekačev je prusoljub nih. N a Rim mislijo udariti, ako se vojska med Fran -
cijo in Prusijo vname in v ta namen prostovoljcev na birajo, ki nosijo na srajci čerko „V", to je „vendetta" ali maševanje. (Sej ti ostudni maciniški škratje tako druzega ne poznajo razun vražje bodalo in peklensko maševanje.) Ne Viktor Emanvel, ampak Macini ima serca vekačev v oblasti. Večina želi republiko ; samoderštvo je obgospodarilo; tako je zdihnil eden cerkvenih poglavarjev, in je res. Napoleon pravi, da v enem tednu obdela s Turinom in z laško vojno, vojaki laški pa pravijo, da ni treba tedna: ako v ponedeljek zavriši, mi v torek bežimo, sej nam za vse nič ni mar. Duhovstvo zasramujejo po ulicah očitno. Spomina vredno je to: ako duhoven z določno serčnostjo na noge stopi in se derzovito ustavi divjaštvu ter z močjo brani cerkveno reč, ga puste, vekači osupnjeno kličejo „ecco!" (vidite no!), in vlada molči. Mladina se tako odreja, da bo kužila vso prihodnjost. Učeniške semeniša večidel vodijo odpadni svečeniki. O veroznan-stvu ni besede. Šolskih bukev ni, vsak učitelj uči prosto, dosti pa je, da je rogovilskih misel, če je tudi sicer prost vsake učenosti. Gimnaziste vlečejo v mavtarske lože in če zna vpaljen mladič zoper papeža zabavljati, dobi „eminenc", t. j., „ausgezeichnet" iz latinščine, gre-ščine, zemljepisja in številstva. Protestanške šole so po vsih mestih, — tudi tempeljni, ne da bi se nova vera razširjala, temuč da bi se katoliška zaterla. Nesramnost se goji z vsimi pomočki. Pa vender je Božja dobrota v ti deželi nesreče in bogoskrunstva duše ohranila, ki s čistostjo, junaško poterpežljivostjo in določno borbo za pravično reč dajejo prelepe zglede. Po zideh se bero tudi natisi: „Smert bogatinom!" To je žetev za take, ki rogovilstvo zoper vero, cerkev, papeža z dc-narom najemajo, to je njih — — plačilo. Naj si tudi Teržčani in drugi nehvaležniki do matere svoje cerkve to za uho zapišejo, ker njih rogovilstvo jih bo še tako teplo, da se bodo sami sebi smilili. Prekletstvo za ta in uni svet si nakopuje, kdor svojo Mater užaljuje! — Novo berilo iz vsih vetrov. Neki dunajski list se močno čudi in serdi zoper neko knjižuro , ki je v novo izšla na Nemškem zoper Boga Zveličarja. Mislimo pa, da ima še več vzroka čuditi se živim knjižuram, ki po Dunaju, po Gradcu itd. gerdijo božjega Zveličarja in pa njegovega namestnika na zemlji. Kdor ljudi ostrupujc , je morivec, zrel za obešalo; kdor pa duše truje in mori, ta je dandanašnji „liberalen" mož! Tuda le molčite; kmali vam bodo presedali „liberaluhi.u
—	Kden čeških listov se čudi, kako je to, da osvobo-d«ni judje na Nemškem, Francoskem, Laškem derže z narodom, na Češkem pa ne s Cehi, in ne ve si vganke rešiti... To jc vendrr stara in znana reč, da baran-tavec s tistim derži, kjer meni da barantija kaže. — .jjPresse*' tarna čez „bischoHiche Agitationen" (!), ktere
—	češ — že sad rodijo. Pravi, da na celovški glavni .-•'li, ki jo je mesto napravilo, noče noben duhoven za službo prositi (V); žuga pa, da se bo na vse zadnje >lužba kakemu luteranu dala, ki bi keršanski nauk učil. Li pa reč! Samo prašanje je , koliko bode šola potlej katoliških učencev imela in kakošno ime bodo dobili .,liberalci'' pri občinstvu , če je vsega tega kaj res.
—	V Gradci jc tisti znani Ronge v neki „pivarnici" pridigal, to je, zabavljal čez papeža in katoličanstvo. Imeniten je dokaz, da katoliški duhoven ni za rodnika, zato ker ni oženjen... Kaj more neki ta misliti o Redniku vsili rednikov, Zveličarju, in o aposteljnih, ki tudi niso ž«-nk za seboj po svetu vodili, pa so vender redniki vesoljnega sveta? To prašanje blezo ni nič v ušesa ši-palo tistih Gradcarjev, kteri so burkežu ploskali, ko je lomastil zoper Rim, zoper vero in resnico. —
Jied in Pelin.
Kako svet plačuje. Leta 1821 se vname na Pie-monškem punt, ki primora kralja Alberta na beg. Pride do Florencije in je prijazno sprejet od svojega tasta Ferdinanda III, takratnega velikega vodja toškanskega. Nekega dne se vname v dvoru velikega vojvoda ogenj, ki se hitro razširi tako, da zagrabi tudi sobo, kjer je ležalo malo dete pod dojničnim varstvom. Dojnica zgubi vso zavest pri splošnji zmotnjavi. Že se vali gost dim do sobe; v malo trenutkih ima zadušeno biti otroče z dojnico vred. Zdajci prihiti možat mladeneč, zderkne skozi duri, zagrabi s krepko roko otroče v naročje, ter ga reši pogina — Mož ta je bil Leopold, veliki vojvoda avstrijanski, ki je bil pozneje veliki vojvoda to-škanski; rešeno dete je — Viktor Emanvel, sedanji kralj italjanski, ki je leta 18G0 rešitelja svojega s trona vergel in v zmagoviti slavi obhajal vjezd v glavno mesto Florencijo, kjer zdaj kraljuje. — Enako dela pa vsak katoličan, kteri herbet oberne sv. cerkvi in Kristusu, kteri ga je s svojo lastno smertjo — ne že le z nevarnostjo svojega življenja — rešil njegove smerti: zdaj pa ga izdaja in zaničuje.
Sokratova molitev. Pervi modrijan vsih modrijanov greških — Sokrat — je učil svoje učence tudi moliti in priporočal jim je molitev, da je prav koristna in potrebna. Izmed vsih molitev se mu ni nobena tako rilegla, in nobene ni tako rad molil, kakor molitev ne-ega starega pesnika, ki je taka le : „Oče Zevs !') Daj, dodeli nam vse dobro, naj te za taisto prosimo, ali ne prosimo. Odverni od nas vse hudo, ako bi te tudi za to ne prosili. Blagoslovi vse, kar jo dobrega; obdaruj in obsipaj s srečo in blagrom." (Prim. Plat v 2. Alkibiad).
Tako modrijan pogan — in modrijan kristjan? (Katol. List.)
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski škofii. P. n. g. M. Skubicu, dekanu v Semiču, je podeljena fara Ribnica. G. Simon R o-bič, kaplan v Borovnici, je prestavljen vŠent-Juri na Gorenskem. G. A nt. Zorman, administrator na Seli
Eri Sumbergu, je dobil faro Kolovrat. — Selo pri Šum-ergu je razpisano 8. avg. 186*. Fara Ig je razpisana 11. avgusta. —
V	teržaški škofii. Naslednje duhovnije so izpraznjene, za ktere je čas prositi do 6. kimovca: Opčina, Cerni verh, Sent-Peter, Kerbune, Divača, Golac, Račice. Tudi služba veroznanskega učenika na mestni višji in nižji realni šoli z 900 gl. plače, in na vsacih pet let se plača za 5 odstotkov zviša. Gg., kteri mislijo 2. kim. in naslednje za duh. pastirstvo ali za verouk spraševanju se podvreči, naj do 25. vel. serp. ta svoj odmen naznanijo. — Čast. g. Fr. Dolgan, duh. pom. pri sv. Jakopu v Terstu, je prestopil v križanski red. — V pokoj sta se podala čč. gg. Ni k. Dolin ar, duhovni pastir v Divači, in lg. Eržen, duh. pastir na Golacu. — C. g. Mih. Peternel, kaplan v Petrovji, je postavljen za administr. v Novi vasi na mesti bolehnega č. g. Stef. Korena. — Umerla sta čč. gg.: A nt. Sili erI, duhoven v pokoju, 15. julija v Sičoli pri Pirani, rojen v Loki na Kranjskem 1812; 26. julija Matej Sinilovič v Umagi. R. I. P. —
Dobrotni tlarori.
Za sv. Očeta. Neka dobrotnica 4 gl. v sr.
Za m i s. gosp. Fr. Pire a. Neka dobrotnica 1 križavee za 2 gl. 12 kr. st. den. in 1 zvezni terdnjak za 1 gl. 50 kr.
*) Zevs-a, Jupiter-a ali Jova so imeli Rimljani in Greki za naj
veeega svojih bogov.
Odgovorni vrednik: Loka Jerai). — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.