183. SMUKO.
V Utidjuni, v nelello 13. avgusta 1922.
Leto LU.

l*hm\* fMk cUfl popOO—i ImiaH ■•«•!}• ta prosolko.
.Jtooratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petlt vrst i \ D 50 p, večji Inserati
petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta   3 O;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži «——»" za odgovor.
Upmatttre „Slov. ffaroda" ta „MaroJaa ftokona" liallfn ■Uca at 9, prltlltao. — Ttltlsi M. 304.
Irotalotvo JUov. stara««4' Kmaflova milo« it I, L aodstroplo "^              Tolotaa sta*. 34.
loploo aprolaama !• padatsasa lm satostao tmsAovaao. OjOJT   slatmataM oa aa  vrata.   "M
Posamezne Številke: ti
v Jugoslaviji navada* dni 75 par, nedelja i o v inozemstvu navadne dni t o, nedelje 1-25 O
Poftnlna platana v gotovini.
„alersaaaJ Narod** voljo ▼ L|oblI«al In po polti
¥ Jagoalavijt:
celoletno napiej plačan . D 120-— polletno. . . *mji * • GO"— 3 mesečno.   . */?•>.5.   .    30—
l r    .-
¥ iPOifHuatvu;
celoletno   .   •   .....   .   D  21tir—
polletno . f$.Sfa *. •. .  10«"— 3 mesečno »**«>£•" ... 54■— t                     'tr^f    l-v •"      ?v—
E. GangL
«      •      •      •      .             .        I v/^"—    I     1             .           . •*   .   •'. •       .      •   - * -\   •
Pri morebitnem povijanju se ima daljša nardčrtfha dć>pte?Sti.
Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič   naročnino vejno    ^OOJ"   po  nafrflzn H
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Pozdrav bratom in sestram.
Sokoli bratje, sestre Sokoliće, slovanskega sveta ponos in kras, kje naj dobim besedo, da resnice dovolj krepak in jasen bodi glas, da to, kar čutim in kar v srcu klije, v pozdrav navdušeno naj vse odkrije.
Kot da iz čudotvornega studenca življenja vode vrelec zašumi, pred žarno lučjo se umakne senca, ko v žilah nam zapolje vroča kri, ko dvignejo se ponosito glave in naše se razgrnejo zastave!
Bobneč stopinja vsakemu odmeva, naš ščit — Sokolsfra neporazna čast; in gora in dolina nam odpeva, vsa zemlja z nami vriska — naša last, last naša, kamorkoli vid zakroži do tjat kjer brat še danes v sponah
toži . . .
Ves stari svet prevare in krivice, ki rod naš teple so in križale, porušile so krepke nam desnice, da bodo duše se približale zapovedi spoznanja in razuma! ustvarjaj s silo lastnega poguma!
Od srca k srcu gre le ena cesta,
ljubezen bratovska je naša to;
tako globoka, verna je in zvesta,      1
da ni lepote in moči nad njo.
V blaginji skupni pijem slast edino,
edino znam in ljubim domovino!
Njej Sokol vdan je iz srca globine, njej suženj je in sin in gospodar; do solz prevzet od njene je miline, a levjo silo v njem zbudi vihar, ki v njej bi in nad njo začel hrumeti— za njo velja živeti alt mreti!
Sokolu ni življenje sen in pena. ker je lepote venec vanje vtkan, in delu našemu je dana cena, ker dvigajo zakladi se na dan vrlin telesnih, duševnih kreposti, a zmagane beže laži in ztosti!
Iz enega so debla naše veje, zato med nami pač razlike ni: vsa srca nam ljubezen ena greje in enemu namenu vsak živi, da lepo, blago in tvoreče vedno življenje vsako je življenja vredno!
Kdor si željan svobode, bodi z nami, na vsak ukaz pripravljen vedno stoj! Na živo borbo naše delo drami, naš je poklic napor, za pravdo boj, in vekomaj ostane nam poslanstvo: Sokolstvo in človeštvo in Slovanstvo!
Zdrauo!
Z vznesenimi čutstvi sprejema Ljubljana goste, prihajajoče z vseh strani. Preprosta je še naša slovenska prestolica, ali kdor pogleda pazno naokoli, vidi stremljenje po razmahu, ki jej obeta dati lice modernega mesa.
V pričetkih smo. Duša je polna načrtov in kipi po uresničenju svojih želja, čas pa umerjuje delo. Sredi prvega razvoja v svobodi zremo z žarkim srcem v bodočnost, ki ima predstaviti svetu nepremagljivo Jugoslavijo, zavedajoč se, da tečejo sedaj oni trenotki, ko treba našemu duhu in naši roki krepke sile, da se prične delo. ki nam rodi čase, kakor-šnjih si želimo. Dobro voljo mora spremljati srčni ponos in v takem razpoloženju pozdravlja v svoji Ljubljani žilavo slovensko ljudstvo vse došlece prav prisrčno, kažoč jim, da znamo ceniti svojo drago priborjeno
si svobodo in da smo si pričeli urejevati svoj jugoslovenski dom tako, da bo zavzemal v kulturnem svetu vpoštevano mesto. K temu pozdravu se pridružujejo klici iz Zagreba in Beograda, iz vseh krajev širne naše domovine, iz naših ravnin in z naših planin ter od morja, ki nas pričakuje, vsa Jugoslavija gleda na Ljubljano in kliče vsem: Dobrodošli!
Pa ne stoji samo med nami te dni v ospredju naša Ljubljana, marveč ves kulturni svet je pozoren nanjo. Tako velikega pomena je prvi jugoslovenski vsesokolski zlet Tn na zapadno važno točko v svoji državi smo postavili ta zlet. Tako radi pehajo nas na Balkan in še dalje proč od vsake kulture. Mi pa stopamo proti zapadu in v Ljubljani se posve-doči, kakega duha in kakega srca je Jugosloven, kaj hoče in kak hoče biti v   svoji   bodočnosti.   Zdravo   telo,
Tribun.
(Epizoda iz ruske revolucije.)
Petrograd revoltira. Veliko mesto, sedež najmogočnejšega iz mogočnih, belega carja, je dvignil visoko rdečo zastavo, znak svobode, ki se je skopala v krvi tisoč in stotisoč mladih življenj. In ves je rdeč. Rdeča je carska palača. Zimni dvorec rdeče so ceste od prelite krvi, rdeče so hiše in okna od plapolajočih rdečih zastav, rdeča so lica ljudi, ki drve in šume po ulicah, rdeča so srca, ki plamene v ognju novih, neznanih idej. Vse je rdeče. Rdeča je tribuna, ki jo je dvienil narod pred carsko palačo, ki jo obdaja nešteto rdečih zastav. Sto oken carske nalače gleda kot sto mračnih, strašnih oči na to rdeče, šnrreče morje pod seboj, gleda in strmi iz teh oči črna preteklost na r^ečo sedanjost, tristo let gleda iz sto oken, tristo težkih stokov pačJa v +o rdeče morje in dviga v njem tisoč burnih valov.
Iz rdečega morja se Je vspel tribun. Ves rdeč je stopil na tribuno, ponravlia si lase. ki mu pokrivajo vroče čelo. Narod molči. »Tovariši! Pni je naš bog, ki smo se mu klanjal! tristo let. Mi stojimo danes pod stenami trdnjave, ki je kljubovala ve-
trovom in valovom stoletja, pa jo je gnev naroda porušil do tal. Khm, khm. Ko je bil ubit v Sarajevu avstrijski cesar — khm, ko je izbruhnila velika vojna Avstrije proti Nemčiji, Turčije proti Bolgariji in Srbiji — khm, Anglije proti Japoniji in drugih držav proti Rusiji — khm, takrat nismo bili še pripravljeni, danes smo pripravljeni pokazati celemu svetu, da prelivanje krvi ni nič drugo — khm, nego prelivanje krvi. Mi smo prvi, ki protestiramo proti prelivanju krvi. Zato pa, naj Živi revolucija, naj živi proletarijat celega sveta!«
»Bravo, bravo, ura, ura!« Zašu-melo je rdeče morje, zaplapolale so rdeče zastave. Narod pozdravlja tribuna. Od množice se oddaljuje mož. Na utrujeno čelo mu padajo sivi lasje. Misel mu blodi nekje v preteklosti.
»Če dovoli narod, stavil bi tribunu nekaj vprašanj.«
»Prosimo, prosimo!« Rdeče morje obrača razpaljene oči na moža, ki mirno stoji pred rdečo tribuno.
»Kje in kdo ie bi! ubit? Katere države so se borile in proti katerim? Kako utemeljuje tribun protest proti prelivanju krvi z rdeče tribune pred rdečimi cestami Petrograda od prelite krvi?«
Tribun stoji, iz oči mu šviga Dlamen. Jeza mu je skrivila usta v ironičen smehljal
zdrav duh v njem! Razsvitljen um, krepka pest! Boj vsaki krivici, zmaga pravici! Proč z egoizmom, na tla s hinavščino! Enakost, bratstvo, svoboda! Tako doni iz Jugoslavije v svet.
Z našim glasom se strinja glas češkoslovaškega naroda. Prišli ste k nam, dragi bratje češkoslovaški! Pričakovali smo Vas že leta 1914, pa Vas ni bilo. Tudi srbskih Sokolov iz Beograda ni bilo. Avstrijska vlada je takrat trepetala pred mislijo, da bi se s sokolskim zletom v Ljubljani njeni slovanski državljani le preveč posokolili. In Srbi bi prišli! Orožno. Prepovedala je energično sokolski zlet in rekla, da je javni blagor v državi v nevarnosti. Vojna je pa po-metla v kraj avstrijsko skrb za javni blagor in svobodno lete v Ljubljano češkoslovaški in srbski Sokoli. Toplo pozdravljeni! Čehoslovake je vodil Sokolski duh pred vojno, tekom krvavega borenja za svobodo jih je spremljal po vseh bojnih poljanah in po vojni preveva njihova srca v blagor domovine. Sredi opasnega srednjeevropskega meteža so si priborili pozicijo, ki ima trden temelj in imponira svetu. Ves povojni čas stoje nam Čehoslovaki zvesto ob strani. Zato pa jih sprejemamo in pozdrav-ljame z najglobljim navdušenjem in prekipevajočo bratsko ljubeznija
V naši svobod*" se šele začne prav razvijati Sokolska misel. Koliko strupenih sovražnikov je bilo okoli nje. Kako so ovirali Sokolski polet, koprneč kvišku, kako številne zapreke in nevarnosti so postavljali proti Sokolom. Ali Sokol se je izognil nevarnosti in odbil zapreke, da se danes svobodno giblje, slavi svojo zmago in se pripravlja za prepojitev naših narodov z idejo, ki dvigne Slovanstvo do veličine, katero danes čutimo rahlo, ali si je ne moremo še predstavljati. To pa nas vodi k vztrajnemu delu. Saj imamo opraviti še mnogo.
Treščilo je, ko je zavihtel ju-nak-osvoboditelj zastavo svobode po končani borbi in narava je vprizorila strašno nevihto. Nad nami plapola naša zastava, ali do nje kipe vzdihi, z dveh strani, da se nam krčijo sokolske pesti in si prisegamo, da se mora izlečiti bol in kjer duši naše ljudi obup, mora zavladati radost s prihodom svobode . . .
Posokolimo se! Sokolskega duha v Jugoslavijo, da nam bo rastel v srcu pogum, da se bo jačila v naši pesti sila in nam bo vedno v mislih domovina!
Pričetki mšc bodočnosti poganjajo ugodno. Ne zamudimo nobene prilike. Evropa gleda le dni na Jugoslavijo, na Slovenijo, na Ljubljano. Pokažimo, da vstopamo pogum-
no na veliko svetovno torišče, da se hočemo tam udejstviti, da imamo za to dovolj srca in volje, da se hočemo iićiti, da želimo napredovati in izpopolnjevati se!
Naša je bodočnost, Slovani! Z nami naj zavlada v svetu zdrav rod poštene duše! . ..
Zdravo! Na zdar!
Dr. Vladimir Ravnlhar, starosta Ju poslov. Sok. Saveza:
Flaši zleti!
Niso to narodne slavnosti, niti prireditve, služeče izhodišču hrupnih manifestacij. Zleti so del našega delovnega programa ter gredo neposredno v okvir našega vadbenega sestava. Zleti so znamenite smotre dela in napredka v Sokolstvu za gotovo obdobje. Namen imajo, da polagamo pred javnostjo račun o storjenem delu, zlasti da polagamo račun o doseženih uspehih pred onim činiteljem, ki mu je namenjeno naše delo — pred narodom svojim. In kakor je Sokolstvo na Češkem raslo od zleta do zleta — po števDu, po svoji moči in po svoji notranji vrednosti — isto smemo in moremo ugotoviti o jugoslovenskem Sokolstvu.
Nočem tega dokazovati s suhoparno statistiko. Ako vzlic temu navajam nekaj številk, tedaj storim to zategadelj, ker je v njih razbrati mnogo več, kakor pa samo golo naraščanje števila. Ne gre nam za to, da štejemo toliko in toliko sokolskih krojev več. gre za to. da moremo stopiti na dan z resnico, da je v teh krojih toliko in toliko več — Sokolov, vzgojenh v sokolskih telovadnicah po sokolski metodi in v sokolskih načelih.
Pred očmi Imam II. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1904. in I. hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu L 1906. Javna telovadba ljubljanskega Sokola združena z veliko narodno slavnostjo v letih devetdesetih nosi ime vsesokolskega zleta le v toliko, v kolikor so jej prisostvovala večja ali manjša odposlanstva Sokolstva ostalih slovanskih narodov. Med njimi je bilo najštevilnejše odposlanstvo Češke Obče Sokolske, ki je štelo do 200 članov.
Na II. slovenskem vsesokolskem zletu 1. 1904. v Ljubljani je češko Sokolstvo   že  aktivno   sodelovalo   pri
javni telovadbi in pri tekmah ter nastopilo s 1600 člani v kroju. Hrvatsko Sokolstvo je poslalo 220 bratov, slovensko pa je postavilo na zlet 4*>«> bratov v kroju. Poleg njih so bilo deputacije poljskega in ruskega Sokolstva, srbskega telovadnega društva »Dušan Silni« in bolgarskih »Junakov. Proste vaje je izvajalo -Vo čeških, 60 hrvatskih in 215 slovenskih' Sokolov. Prvič je na tem zletu nastopil moški naraščaj. 100 po Števcu, ter 12 slovenskih telovadk.
Na dve leti kasneje se vršečem vsesokolskem zletu v Zagrebu moremo že zaznamovati velik napredek Udeležilo se ga je 4000 slovanskih Sokolov v kroju, samo Slovenci smo poslali tja 477 bratov. Cehov je bilo 600, Poljakov 300. Dušana Silnega 70. bolgarskih' Junakov 85. Proste vaje je izvajalo 1088 bratov.
A letos? C. O. S. pošlje na na S zlet »deputacijo« svojega po!m»lfjonskega sokolskega naroda 5000 članov in Članic, poleg tega pa so na*? obiskali njihovi dorostenci fn doro-stenke ter da smemo pričakovati del Češke narodne vojske. Tehnične zapreke niso pripustile zvišati tega Števila.
Jugoslovenskega Sokolstva. ujc-dinienega na Vidovdanskem sabori v Novem Sadu L 1919. v fngoslovctt-ski Sakolski Save/, je priglašenega 19.000 članov w članic, ne vfte deco in naraščaj. Olv^če nas Sokolstvo ameriških dveh žup. ki s*a včlanjeni v našem Save.ni. V naših telovadnih vrstah nastopi začasno pri nas bivajoče rusko Sokobhro. Zo proste vaje je pMidilSeiiBi toliko udeležencev, d^ je napi krasna arena, namenjena za 5000 telovadcev, premajhna.
Primerjanje teb številk govori cele knjige. Koliko vsakdanjega dela
I     i*        *  ZT-.--------r-i -    '----t-" - -   -r,---------:—;—;i^iia
»Tovariši! Premagali smo oboroženo buržuazijo, neoborožena pa še stoji pred nami in skuša iztrgati iz naših rok — khm, s krvjo priborjeno svobodo. Mož, ki je pravkar govoril — khm, je zastopnik te zahrbtne buržuazije, je poslan od nje, da razganja in preprečuje naše svobodne mitinge, največji uspeh naše revolucije. Borili smo se proti oboroženi buržoaziji z bajoneti, bajoneti naj odgovore ljudem, ki prihajajo med nas, da nam iztrgajo našo svobodo. Ubijte ga, ubijte ga! Uri naša velika revolucija. Ura proletarijat celega sveta! Doli z buržuazijo!»
»Ura, ura, ubijmo ga, ubijmo ga! prokletega buržuja!« Rdeče morje šumi in se peni. Zaplapolale so rdeče zastave, iz oči tisočne množice šviga plamen jeze in sovraštva. In vrglo je iz sebe rdeče morje svoio jezo, — k možu. ki je govoril pod tribuno, sta planila dva rdečegvar-dejca. Dva ostra bajoneta sta predrla utrujena prsa. Rdeča kri je brizgnila po rdeči tribuni, oŠ, ki so blodile v preteklosti, so zatisnile v sebi sedanjost...
Tribun stoji na rdeči tribun!. k oči mu Šviga plamen jeze, na ustih ironičen smehlfaj. Rdeče morje šumi in išče nove žrtve.
J. Zupančič.
FR. 2.:
Kleoefa.
Moja hčerka hodi v humanistično gimnazijo. Zastran humanistične gimnazije je bilo obilo govorjenja in pisanja tako za, kakor zoper njo. Vestno sva pretehtala razloge za in razloge zoper in potem sva se odločila z ženo, da pošljeva hčerko vanjo. Kajti tla ji je pot od doma vendarle najbližja. Vse drugo, sva rekla, Je pa v božjih rokah.
Hodi torej v humanistično gimnazijo fn tako se je zgodilo, da je bila v nedeljo popoldne povabljena k součenki fn ž njo vred so bili povabljeni tudi vsi trije mlajši njeni  bratci.
Umili smo Jfm roke in ušesa in predno so Sli, sem Mm dal na pot Še kilo zlatih naukov.
— O otroci, sem dejal, ko greste med svet, poslušajte In sf globoko v srce vpišite besede očeta, ki Je v skrbi za vas osi vel?
Predno vstopite v tuje stanovanje, skrbno si odrgnite čevlje! Tuji parketi naj vam bodo sveti! Ako Jih oskrunite, ne boste   delefni  prijaznih   pogledov.
Pozdravite glasno, da vas bodo slišal! ta d* ne reko, da ste telebani!
Pazite, da ne zapravite ugleda naše družine, ki ga skuša vaš oče vzdrževati ob najtežjih" razmerah!
Ti humanistka si najstarejša, tebi Je Izročena rezila in tvoja Je odgovornost Ha mi ne boš svojih sorojencev butala In lih zmerjala za baraba *Barabo« Inhfco brez škode črtaš iz svojega besedišča. V Šolskih   knjigah   ni   te  besede,   niti  Je  ne
slišiš s katedra. U ver jen sem, đ.i je ne slišiš. S pogledom jih drži v redu. a vt trije mladi možje ubogajti starejšo MOtrol
Ti Janez ne kašljaj na mizo, neco lei>> se obrni  v  stran,  kadar  te   prime.
Franek, kadar boš poln, nehaj z zalaganjem, da se ti ne zgedi, kakor se ti je že!
Ti. Lev najmlajši, ogibaj «c nedostojnih šal!
Lepo dajajte pogumne ^dec-vore, ne samo ^mh« in »nak« — Bog je dal človeku jezik, da govori.
Zanašam se na vas, da ne boste v sramoto  svojemu   imemi   in   plemenu!   —
In ^em jih blagoslovil in so šli in jili je bilo slišati vsa tri nadstropja navzdol in po hišni veži in po cesti vseskozi do vogala.
Zvečer Je stopita žena ponje. Vrnili so se celi in zdravi in so povedali, dst so bili pridni.
Sledeče dni pa se me Je nenadoma loteval na cesti neprijeten občutek, da nekaj ni v pravem tiru. Zdelo se mi je, da *• ml  ljudje  muzajo.
Najprej sem mislil, da muzanje velia kravati, da kravata ni v redu. Oziroma, dk nI v onem razmerju z mojo osebnostjo, kalrršno zahtevajo zakoni krtlturneira sveta. Na primer: Moja osebnost Je na cesti, kravata bi pa počivala doma. Ali pa kravmta sicer spremlja mojo osebnost toda ne krasi moje osebnosti vratu in mošlčih prsi, nego se le svojevoljni izmuznila iz namenjenega Ji podstrešja kamorkoli pod teloviKk". kjer zanjo ni kaj posla. Oboje se mi le že pripetilo.
stran 2
»SLOVENSKI    NARODi   dne 13 avgusta ii*22.
Stev.  183
in truda je stalo, da so se dvignile 'do te višine. Koliko navdušenja In požrtvovalnosti krijejo, koliko vztrajnosti in energije. Res je, Sokolstvo je dočakalo častitljivo človeško starost 60 let, toda ono se P o m 1 a ja od leta do leta, je čvrstejše in čilejše. Zleti so temu živ dokaz in so hkratu dokaz za neusahljivo življensko silo sokolske misli. Iz nje vzprejemamo vedno novih, svežih sokov, novega pogona in neprestane spodbude za nadaljne delo.
Drug dokaz, da smo častno prestali težko preizkušnjo tudi pred zunanjim svetom, je dejstvo, da nas je evropska telovadska zveza (Fčdćra-tions europeennes de gymnastique) počastila s prireditvijo mednarodne tekme prilikom našega vsesokolske-ga zleta. Spoznavati so nas imeli priliko tam zunaj ob dosedanjih mednarodnih tekmah. V Parizu, v Pragi, v Turinu, v Luksenburgu je jugoslo-venska (slovenska) tekmovalna vrsta častno nastopala poleg češke sokolske vrste in poleg znamenitih telovadcev francoskih, belgijskih, luk-senburških, italijanskih in madžarskih.
Ne tajimo, da z zleti vršimo poleg manifestacije za idejo sokolsko
— propagandno delo. Zletf so najsi-
jajnejši dokazi vspešnosti sokolskega dela, ki morajo preveriti marsikoga, ki ga niso mogle preveriti Se tako prepričevalne besede. Veličastni prizori sokolske telesne In nravne sile pritegnejo marsikoga k delu v bratskem sokolskem krogu. Ne gojimo telovadbe zaradi telovadbe same, ni nam telovadba sama na sebi namen. Še manj hočemo stvarjati zgolj surovo telesno silo. Nepozabne nam morajo biti besede dr. Edvarda G r 6 g r a, enega izmed ustanoviteljev Praške tčlocvične jednote, ko je ob prvem vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1882. na telovadišču govoril: »Sila telesna, nevezana p o p 1 e m e-nitih lastnostih duha, je podobna divjemu hudourniku, ki trga bregove, odnaša rodovitno polje in udarjajoč strmoglavi skale, razpršu-je sam sebe v prah in meglo.«
Plemenitih lastnosti duha nam Je treba, slehernemu poedincu in ž njim vsemu narodu. Njemu, narodu je namenjeno vse naše delo, njemu hočemo privzgojiti sokolskih vrlin, da bode krepkega, smelega, svobodnega duha stal kot spoštovan tekmec v mednarodni borbi na polju kulturnem, gospodarskem in socialnem.
TL L. Mozirski:
Češkoslovaškim Sokolom!
»Sokoli češki, sinovi LibuŠe,
y>na zdar!* vriskalo Vam naše daše,
bratske Vam stiskalo se rokć,
dom naš odprt le, odprto srci!
Na zdar!* —
*lsta po žilah polje Vam kri,
vroč kot po naših nje tok valovi,
v pulzih mogočnih bije nje vdar,
v bratski vzajemnosti zdaj in vsikdar!
Na zdar!*
»Gostje Vi niste nam iz taline, člani ste miljeni naše družine:
Ob Vltavi zbrali ste kremen-kdmen,
na našem ognjišču izkrćsali plamen,
da iskra vzplamtela je, kakor Vaš kres,
kler Šumove les gori do nebes,
da Bela gora, prej s črno kopreno zakrita,
zdaj z vencem je zlate zarje ovita,
in vsa v sijala pri Suhih Krutih je plan,
kjer stopa Vaš kralj v srebrnem oklopa na dan! —
Panov Vi čeških potomci ste slavni. Žiške in Husa dediči pravni, s kćliha kri je čez prapor razlita, bliska čelada se, meč taborita, ,duh slovanski', ti bil si naš ščit, — habsburški jastreb je v gnezda ubit!«
»Nove sprejele v svoj zbor mučenike Jana Kolar ja nebeške so slike, v Hradčane, Višehrad žrtve in čine vklesalo dleto je zgodovine!«
»Kres naš, ob Vašem plamenu vžgan,
od Triglava sveti čez soško ravan,
v Adriji koplje žareči se pramen,
obstrl Gosposvetsko in knežji je kamen! —
»Grivo razrdhljal si češki je lev,
sokoli plovejo v kresov odsev*
»Sokoli češkt, sinovi JJbuše,
na zdarl Vam kličejo naše duše,
narod trojedni zdaj in vsikdar
srce ljubeče poklanja Vam v dar!«
»Na zdar!*
Dr. Lazar Car;
Koristi od sokolskih sletova.
Želio bih ovime upozoriti naročito na jednu stranu sokolskih sletova, koja sigurno nije od najmanje važnosti, nego na suprot možda i od najveće.
Iziskuje sigurno dobru izvježba-nost, il pr. prostih vježba, da netko može iste ne samo u svojem malom odjelu, pod vodstvom svojega redo-vitega predvodnika, nego i u velikom skupu, na drugom mjestu pod vodstvom stranog načelnika precizno iz-vadjati. Vježba je ista, terrain je takodjer dobar, rhitam i sve drugo makar jednako, ipak je duševno razpoloženje vježbača drugo, kad ga gleda na hiljada gledaoca, nego kad je ono vežbao u svojem odjelu, a da ga osim predvodnika (prednjaka) nitko nije ni opazio. Tuj dakle dolazi u obzir jedan duševni moment, koji igra ulogu uopće kod svih javnih produkcija. Nisu bo ove za to, da se pojedinac pred svjetom »istakne«, nego da se priuči svladavati tremu, da jača svoju moralnu snagu.
No to je nešto, što se tiče tek same vježbe. Kod sletova dolaze ali i braća iz raznih krajeva skupa. Naše poznanstvo se širi. Čim veći krug ljudi poznaješ, tim dublje zaviruješ u ljudsku dušu; ćim imaš veće poznavanje čovječanstva, tim više možeš za čovječanstvo i učiniti. A čovječja zadaća i je, da se ne brine, kao životinja, samo za svoju vlastitu osobu, nego da pridonese svoj obol čitavome čovječanstu: da umnaža ob-ću ljubav. U tu svrhu Je pak potrebno, da dolazi sa čim većim brojem ljudi u kontakt, da dolazi u čim raz-ličitije zgode, gdje mu se pruža prilika, da može i drugima pomoći. Takova sastajanja, takova upoznavanja i sklapanja prijateljstva po naravi same stvari počimaju sa najmanjim krugovima, koji su si i najbližji i koji se najbolje razumijo, jer i živu pod više manje jednakim prilikama. Onda ide sve to dalje. Napokon dolazi do sastanaka cijeloga naroda, a i dalje sve do internacionalnih sastanaka. Nije naša zadnja meta: nacionalizam; svaki naobraženi čovjek mora da bude i kosmopoiita, ali ne onako kako si to zamišljaju sociaiistički in-ternacionalci, da se pregazi narodnost, i da se ljudi svih narodnosti i vjere direktno stope; Nego mi imamo u svetskom koncertu sudjelovati kao narodne skupine; takav savez ljudi ima se postići ne jednostavnim pre-mješanjem nego postepenom sintezom.
Sve to se postizava sa gimnastičkim sletovima, i to više nego na ikoji drugi način. Mi si bar momen-tano ne možemo zamisliti nijedno drugo sredstvo, koje bi bilo tako podesno kao gimnastika. Jer, molim vas: može li se n. pr. kakovo predavanje držati pred tolikom skupom ljudi? Ne samo da predavača ne bi svi ni čuli, no koju temu da izabere, a da bi ta mogla sve zanimati i da bi je mogli svi razumjeti. Pjesma? Držim, da ta ima obzirom na veličinu chorova svoje granice. A kako bi tek mogli istu pjesmu pjevati predstavnici raznih naroda? T. j. ako bi i mogli, onaj isti zajednički osječaj pri tome ne bi imali. A to isto vrijedi I za sve druge produkcije umjetničkoga karaktera. Športi, ti se već više našem zahtjevu pribljižuju, pak oni donekle f vršu istu zadaču. AH 1 oni ne u tolikoj mjeri kao    gimnastika.
Uveril pa sem se, kravata Je bila to pot vsakikrat na pravem mestu, kravata ni bila povod muzanja.
Stvar me je vznemirjala. Pa ko mi Je slednjiC pričela kratiti spanje in tek, mi Je icna razodela, kaj da je; njej je bilo že znano in me je prosila, naj se ne jezim.
Ne  jezim se ne,  jeza  škoduje.
Ah nerodno je vendar, oklevetan biti In to od lastne krvi. In Je človeka sram, da se mora pred javnostjo braniti napadov od strani rodne dece.
| To Je bilo takrat ko v> bili povabljeni in so se potem doma hvalili, kako so bili pridni. Pridni!  Grohot peklenski!
Pričelo se je bilo z medvedkom. So-učenka je imela medvedka, navil si ca pa je   plesal   In zraven prijazno brundal.
— SmrČI, Je delala deca. In Lev naj-mlajši, mož z nedostojnimi dovtipi, se je takoj spomnil in Je dodal: Kakor atek.
A tek — to sem jaz.
Pa so se vsem štirim razvozil ali Jeziki. In potem Je kar VTelo Iz njih, kdo bo prej fn bolj živo razložil in predoČU, kako piham fn godem In vihtim razljo. kadar spim. Okoli pa polno hvaležnega občinstva!
Sploh ne razumem, kako more bit! svetu v spodtlko način mojega dihanja v spanju. Ne rečem, če bi bilo v koncertu ali v operf. Mislim pa, da se ml na pravem krafti fn o pravem času, to Je ponoči In ▼ postelji ne sme zameriti. Zlasti ko hkratu spim in se ml ne more očitati, da po nepotrebnem tratim čas.
Posebe Se moj najmlajši, ra, W )e pričel s kleveto, ta naj bi raJŠe gledal nase, kaj on počenja. Spi in y spanju razklada
*W-'      —       -    -                     --          -     -                                                ——
čuda dolge historije. Toliko, da Povodnega moža ne deklamira Prešernovega. Bil se Je bil že lotil onih, ki jih znajo v naši kuhinji:
—  Pinkum ponkum ponkula, Da bi vedno taka bila! Mežna stopi  na dva kola, Pogleda,   če   neso  koga. Neso, neso,  debelega župana,
Za njih gresta dva suha kaplana.
Ribe, raka, arenka.
Fižola,  graha,  ričeta...
In ko Je bil prišel tako daleč, je Se
zapel ščurek mali s svojim petelinjim glaskom:
— Klobas bi mu dali, klobas M mu dali. Pa bi ne bil umrl.
Saj smo mu Jih dali, saj smo mu jih dali.
Pa Jih ni hotel.
Molimo za rajnkega Andreja,
Po grbi mu dajmo s suho vejo!
Jaz mislim, da se moje dihanje, naj Je še tako indiskretno, vendarle bolje prilega spanju, nego tako glasbeno-deklamatorično proizvajanje, ki posega že skoro v področje policijske in davčne oblasti.
Ali a omenjeno kleveto niti nt bilo opravljeno. Očitno me šteje rodna deca za sila hvaležen predmet hudomušni svoji kritiki.
Pa so režečemu se občinstvu razodeJI Se sledeče znamenitosti:
Kadar ležim, da se mi Izpod odele fn Izza blazin ne vidi dragega nego konček nosu.
Da Ima mola  zobna  ščetka le Se dan. ščetin.
Da so mi z moje domaČe suknje popadali že vse gumbi In Jih nosim lepo spravljene v žepu.
Da sta moji galošl obe  za levo nogo.
Da se vozim v Zagreb luk zobat —
Ne rečem, da niso vse te okolnosti, razun zadnje, istinita. Toda so globoko utemeljene v dejstvenih razmerah in v zgodovinskem svojem razvoju. Da utegnem in razložim podlago jim in razloge, vsakomur bi bilo Jasno, da stvar ne more biti drugačna, nego je. Gola dejstva, nanizana drugo ob drugo, seveda se zde Čudna.
Kar se pa tiče Zagreba, sem bil zgoU to pravil doma. da se Zagrebčani navdušujejo za luk In po devetih zvečer za republiko. Na republiko je deca pozabila, luk pa Je pod teknila meni Toda se ne vozim v Zagreb ne zaradi republike, ne zaradi luka, ampak po bridkih opravkih.
V lepem enoduSJu so slednjič še izjavili, brez njih da bf mora! s Čevlji v posteljo m da M bil že davno umrl od glada
Tega presenetljivega prepričanja so zato. ker m! včasi kateri Izmed njih sesuje čevlje In ker delam v zadnH sobi. pa me prihajajo klicat, kadar je juha postavljena na mizo!
Tako daleč so bili prišli, pa Hm le nadaljnje prirodoslovno pop'sovanje moje osebnosti, njene prehrane m nfenlh navad prekinila žena, ki le priSla ponfe.
Drugače bi bil! gotovo ugenill in povedali Se to, da nisem Jaz oni. ki si Je nabavil deco. amprk da se Je deca usmilila mene, me kupila In me postavila sebi za Očeta.
Manjka im ena moralna strana. Pak kod kojeg sporta može da nastupi recimo hiljadu članova 1 da izvadja-ju svi u isti tren istu kretnju? Tu dolazi samo do produkcije pojedinih skupina, koja se jedna iza druge sukcedano redaju, a pojedinci previše iztiču. — Nješto pak mora biti, da ljude kad su se sastali, pozabavi, da svi skupa kod nekog rada »zajednički« sodjeluju. To evo može da učini samo gimnastika, na pore »proste vježbe«.
Ne mogu pak dosta iztaknuti baš moralnu stranu kod takovih sletova. Već to da se pazi na to, da ti je kroj propisan, da se podvrgavaš u tako velikim skupmama zapovjedi-ma još u većaj mjeri, nego Što Je to slučaj obično, jer veće tjelesine i iziskuju veću disciplinu; da nisi samo vezan na odredbe, koje se tiču samih vježba, nego i u pogledu stana, hrane itd. Dakle cijeli tvog život bude discipliniran, ali dakako dragovoljno, jer dragovoljno polaziš na slet i dragovoljno si uopće u »Sokol« stupio.
Pak kad još znadeŠ, da su sve tvoje tegobe i žrtve nami jen je nekaj visaj svrsi, i još više, da si sve to sam si naredio, jer ti samo u tom slučaju i pripada zasluga, onda to diže tvoju samosvijest, tvoj ponos i tvoje patriotsko čuvstvo i ti uživaš onaj najčišći užitak, sa kakovim se nijedan drugi ne može mjeriti.
Naookon već je u samoj naravi liudskoj usadjena neka težnja za radom, za nekim »djelovanjem«, a djelovanje je In nuce umjetnost, a ovdje ti se evo pruža prilika da i ti »radiš«, radiš nešto velikoga, t. J. bar sudjeluješ kod jednog ogromnog rada, sudjeluješ u velikoj jednoj bitci najplemenitije vrsti, kot stvaranja jednog golemog umjetničkog djela, koje, kao svaka umjetnost, djeluje na
naše osjećaje, u svrhu da nas oplemenjuje i diže.
Ima tu još i drugih dobrih posljedica sleta: Upoznavanje novih krajeva, novih ljudih i prilika; upoznavanje kulturnoga stanja raznih zemalja; sklapanje poznanstva i prijateljstva itd. Pače ne bih mogao sve te blagotvorne posljedice naših sletova lako ni izbrojiti. No barem na neke takove veće dobitke prošlih naših sletova hoću da upozorim. Sbli-ženje Srba i Bugara, koje je rodilo »Balkanskim savezom« i zajedničkim ratom za oslobodjenje južnih Slavena od Turaka, proizveli su u prvom redu baš sokolski sletovi. Sblii-ženje Srba i Hrvata, i iz toga nastala svijest narodnog jedinstva, takodjer se ima u velike zahvaliti upravo »Sokolu«.
I još samo Jednu malu epizodu neka ml bude, makar da je iz vlastitog života, ovdje dozvoljeno spomenuti. Kad sam bio godine 1911. u Petrogradu da pozovem Ruse k II. Hrvatskom svesokohkom Sletu, ob-državanom u Zagrebu iste godine, dočekali su me na kolodvoru i jednako dalje pratit izaslanici i Ruskog i Poljskog Sokola, koji je potonji tada takodjer postoiao u Petrogradu. I kad sam kod jedne prigode izradio jednome Rusu moju radost i zadovoljstvo, da se ruski i poljski sokoli tako lijepo slažu, odvratio mi |c: Nismo ih nikada do danas vidili, ali danas kad si ti došao, koji si pod-starješina »Sveslavenskoga sokolskoga Saveza«, morali su doći, da se tebi, kao zajedničkome soteotskome funkcionaru poklone. Pak kako da me nije radovalo, apstrahirajući posve od moje neznatne osobe, da je sokolska ideja I drscin!ina bila tako jaka. da je u ono vrijeme, makar samo za jedan dan sbljižila Poljake 1 Ruse.
Ima ta sokolska ideja, ima veliku snagu, koja se osobito očituje, baš prigodom sokolskih sletova.
P. V. B.:
H nos hfifes fraceans.
C est aujourd'hui pour la pre* mtere fois que les reprćsentants des Soclćtćs Gyrnnastiques Francaises mettent pied sur notre sol, d^libćrć par la sruerre mondiale du joug alle-mand. Nous leur souhaitons la bien* venue et espćrons qti'ils emporte* ront un bon souvenir de ce sćjour en Yougoslavie.
Cette visite des reprćsentants đe la grande et noble Nation est un pas en avant vers le rapprochement ćtroit des deux peuples. francais et vougoslave. Notre but est de mieux se connaitre et de resserrer les liens amicaux.
Ce rT est pas seulement la grym* nastique qui est notre ffrand ideal, nous tous allotis beaucoup plus loin. Nous voulons donner a fenfant dćja la maitrise de soi et t čnergie virile par f habitude de la £ymnastique, dćvelopper ainsi le caractere, c* est faire des hommes de devoir et des hommes    d' honneur,    capables    de
jouer franc jeu dans toutes las rerj= contres de la vie.
Etudier cette mćthođe d' ćdu* cation qui leur est apparue si fćcon-de, tel est surtout le but des hommes qui se sont rćunis ici. venant de ton* tes les parties de t Europe, mćme de 1 Amčriciue. reprvsentant des centaines de milliers d* hommes et de jeunes gens. Ce qu'ils veulent? Faire de ce monde un endioit dans lequel on aimera, plus eneore qu'au-jourd' hui, vi vre, travailler et se dć-vouer.
Cette manifestation ćvoque a nos yeux le patriotisme actif et per-manent ce pur sentiment df idćalis* me qui nous emplit le coeur d' esnoir et de reconfort, et notre dćsir c' est de voir se rćaliser entre la natior francaise et vougoslave 1' union qui doit maintenir, pour le bonheur de 1* humanite. la paix bienfaisante.
Vive la fraternitć tranco-yougo-slave!
JVL J.:
Zmagoviti pohod Sokolstva.
Kot zmagoslavja rdeča reka, ožlvotvorjen krik »naprej«, Sokolstva vojska se izteka m bodočnost svobode brez mej.
Bilo koraki v tldk mogočno kot sekal v skalo bi ukaz, potisočerjena odtočno narastla volja vseh je v plaz.
Ob krikih slave, godbe, v cvetja, ob šumu plamenic-zastav in v vseopojnem ljudskem vretju pod vriski luči iz višav
Na zdar! Na zdar!
pomika se za vojem vej Sokolov silnih — za napredek
v boj!
Preteklost nočno tn bodočnost žarno kot rdeča nit veriga borcev draži Preteklost naša! Vidim jo viharno: ves narod kakor suženi tulcu slnži in jezik mu njegov v tel črni noči edina vera je še v osvobojenje. O, vs* H uklonjeni, tla k nebu zroči tn vendar vam se uresničil sen le!
Ko ste ječali tn se v mukah viti pa Sokol silni plovel le v vfšavaH, pogledi so mu ostri meči biV, peroti — žar svobode še v dotlavah. I A ptič junaški prej ni nehal zvati *• Kvstalnto da h je premagal n^
laži, hinavstva, dokler ni nas v zlati aureoli zasolnčlla vscmoL
Vsemoč pobratstva, sloge in resnice, slovanske misli, ki ji vse krivice prestale le izbrisal njen Rešitelj, naš beli Sokol, kralj naš Pobjeditell
Sokolstvo! Ti vtctcšcnfe kreposti! V telesu zdravem srce zdravo bije, neustrašno bojev vodi nas k Rnrinstt kjer se trobojnica vseh živih vije nad delom rok, zasnovami duha, nad veliko ljubeznijo srca. za vzdigo naroda, procvit države, za združenje vseh, ki so misli prave!
In v vrstah sklenjenih pomika junaški se za rojem roj, pozdravljam vojska te velika svobodni narod ves je tvoj!
S Slovenom jnžnim se vzporeja brat Čeh. Poljak, bojevnik vnet, Francoza isti duh prevela prijateljstva, in z niimt vred še Belg'jec. Luksenburžan, Anglež, AlŽirec, Američan . . . o vseh še drnzih pestroboma četo v pohodu divnem se razpleta!
Pozdravljeni zato v Ljubljani beli. W ste v teh dneh jo zbrali za srrdlščr velikih zrnat?, ki ste io v*o prrvzeti Sokolske misli oživljeno žarišče!
Spomin na Vas naj vedno nas ozarja na poti k Solncu skoz noči viharja!
- i
Štev. 183.
»SLOVENSKI   N A R O D«  dne 13. avgust* 1922.
;!ran 3.
DnSan ML Bogomiri*.
narod I Sokolstoo.
Život naroda našega, a s tim i život Sokolstva kao dela života naroda našega — proživljuje najvažnije doba historije, uida našega. Proži vi jujemo najvažnije doba radi toga. jer se nakon vekova, ostvario san najboljih sinova roda našega, jer — vekovima razdvojeni stvorili smo vekovne plemenske i Verske razlike, jer — živimo n doba, kad nam je sloboda posljedicama ratne kulture donela pad idealizma, a vaskrs ličnoga materijalizma, pad verskoga u-verenja, a vaskrs proračunane vere. pad morala, pravde i istine, a vaskrs laži, licomerstva i nemorala, pad stale-&ke kulture i svesti, a vaskrs staleške borbe ne kab posljedice kulture i progresa, već borbe donošene iz stranoga •veta i od ljudi bez moralne vrednosti, pad nacijonalizzna rada, a vaskrs nacionalizma reči i fraza, živimo jednom reći u doba kad je takorekuć pao oeo idealni i progresni život a nastalo doba materijalizma i neradnoga života, ne kao posljedica naše krivnje i nemara već — kao teška posljedica prošlih vremena i kao teška posljedica ratne kulture. Dakle dve činjenica, dva faktora jesu uzrok današnjega doba jedan «— prošlost i njegovo obrazovanje nas deee toga doba, drugoratna sadašnjost i njegovo obrazovanje na« dece toga idoba. Eto — a takom dobu život naroda našega, a s tim i život Sokolstva kao dela života naroda našega, nalazi se a prelazu iz života rohstva n život slobode.
Ta prošlost    i ta ratna sadašnjost oslabile su, kako rekoh, u početku cev
život pojedinca, društva    i    naroda __
one su ne samo oslabile, nego što više, one su srušile in na tlo uborile duhovni, moralni i tehdsni život naroda našega tako, da smo u času svitanja i ust varenja slobode imali takorekuć našu narodnu zgradu napola razrušenu,    koju je trebalo da sagradimo i to sagradimo svi bez razlike vere. plemena i staleža, bez razlike bio bogat ili siromak   nejak i jak seljak ili radnik, učitelj ili sve-štenik itd. itd., svi, jeste svi mi trebali smo u tome času da gradimo i da dogradimo ono, zašto legoŠe milioni najboljih sinova i kčeri. oteera i majki, dece i staraca u grob. Jeste — svi da dogradimo i dovršimo, a tek onda kad napravimo čvrstu zgradu državu našu za sve tek onda neka stalež, pleme   ili   vera traži i nastoji dati toj dogradnji i gradnji tfim više kulture   plemena,   vere i staleža svoga. Nt> -^ što se dogodi. Mi ne da počesmo da gradimo, već u zlo doba, mi svi počesmo da i ono malo što imasmo, da rušimo — mi počesmo, kao nikad u historiji roda našega, da istro-čavamo 1 naglasujemo: veru, pleme, stalež, materijalizam,   ličnost,    sebičnost, partiju. Eto — u takom dobu živi narod, a u takom dobu živi život i rad Sokolstva. I sad ne može, da se postavi drugo pitanje nego onako isto, koje jfc postavio naš otac Tvrš u dobu budjenja svesti naroda života češkoga    naroda, u dobu prelaza iz života stajanja u život kretenj a i cvetan j a života češkoga naroda. Kakvo pitanje naš otac Tvrš stavlja sebi.   Pali   on   filozofira i od svoje unutrašnjosti ide prema narodu. Dali  on  traži   odgovor na  postavljnno pitanje van živote, naroda našega. Ne. Tvrš__sa suštinu rada svoje ideologije, traži odgovor  od samoga naroda i njegfcvlh potreba, Iz života naroda crpi on snagu za stvaranje svoie ideologije. iz potreba naroda stvara taktiku rada, a iz položaja naroda svoga u prošlosti, sadašnjosti i buđučnosti, on -— stvara Ideju — Ideju Sokolstva. koja po njegovom mišljenju ima glavni zada tale služiti stalnoj duševnoj, moralnoj in teles-noj svežosti, i to takoj, koja će biti sama po sebi poluga za kretanje narodnoga života samo napred, a ni koraka natrag. Sva ta svežbst ima da služi b«e-čaju celine, t j. naroda,   a ne ličnost, sva  ta  svežoet ima  da služi  idealima Slavenstva i Oovečanstva, svatesvežost ima da služi >većnom in stalnom krete-njuc ljudskih misli, osečaja i rada, sva ta svežost ima da stvori od nas pojedinaca, društva i naroda tako sposobne. da živimo za sebe, a od sebe za celinu,
t. j. narod.   To je u kratko    filozofija ideje Tvršove, ideje Sokolstva.
Pa i mi, deca njegova    al'  i  deca naroda našega i deca doba u kome živimo,   pogrešili   mi  užasno   i   strašno, ako bi mimo našega narodnoga života i njegovih potreba tražili niitimi  i sadržaj naše ideje Sokolstva, mi li i pogrešili na stvaranju celovitosti   akt) li za taktiku našega rada tražili odgovor van potreba naroda našega, mi bi pogrešili, a po mome uverenju i zaustavili razvoj Sokolstva, kad ne bi stavili ovo pitanje na sebe i svoje duše: Kakav deo st\ ara- I nja i rada ima Sokoistvo u dobu stva- s ranja i rada naše narodne države, nje- j na života i  njtena opstanka!  Koji deo | nam — kao Sokolima i Sokolicama pripada,    da    primimo  na  svoja  pleća  i sretno provedemo život naroda u ovako tešku dobu?
Ja držim, da je odgovor veoma lak. Hočeteli da Vam to kažem, kad po mome mišljenju radite i stvarajte ovu celovitost:
1.  Od tz. plemena stvarajte jedan i jedinstven narod od Soče do Vardara, od Triglava do Jadrana.
Stvarajte jedan, jer za život troju plemena nema mesta u Jugoslaviji; a nema mesta ni u Slavenstvu ni u Čove-čanstvu.
2.   Od nekoliko vere __    stvarajte
jedan osjećaj, da je >brat mio, ma koje vere bio«.
Stvarajte jedan verski ooeČaj, jer sa nekoliko ver?ki osečaja nema sokol-
skega bratstva, stvarajte   jedan __ i«^r
nekoliko verski o-seeaja — traži i nekoliko verski politika.
3.   Od nekoliko osečaia i stah?H:o pripadnosti, stvarajte beeftaj ttaleške pripadnosti kao osečaj nodredjenosti narodnoj pripadnosti.
4.  Rušite materijalizam __ koii koristi ličnosti — a podičite materijalizam, koji koristi celo vi tosti.
5.   Podižite idealizam — stvarajte nationalizam rada. a ne rječi i fraza.
6.   Podižite telesnu. duševnu i moralnu snagu naroaa našega Ne da i te prednosti telu pred đuSoui i obratno, no dajte prednosti moralu pred tel om i dušom.
7.  Stvarajte celota čovekn ooveka: duševno zdravim, telesno sv^sniro. a moralno jakim __ jer wmo taki pojedinca sposobni su za opstanak, rasvitak i stvaranje.
8.   Podjite u sela i stvarajte narodne domove, knjižnice, čitaonice i ostale
sto diže i budi svest. Bez sela __ nema
Sokolstva.
9.   Odušavaite vezu izmedui: sela. vojske, škole i Sokolstva — jer ?e samo tako mogu do oživotvore rjeri TVrsa, t. j. da r-eo narod nas misli  sokolski.
10.   Borite se protiv alkohola i nikotina   jer to ubija: telo, duh i dušu.
11.  Stvarajte vezu sa svima onima, koji misle i osečaju kao i Sokol«tvo.
12.  Ne tudjite ideju SokoMva od naroda i ne zatvarajte je u ir=ke dvorane vaših  sokolskih društava.
13.   Ne postavljajte ideju Sokolstva nad  idejom  Naroda.
I evo na kraju, da Vam kažem ovo bratski, sokolski i otvoreno: Ne trpste snagu za ideju Sokolstva n filozofiji ovoga il* onoga ne oslanjajte se previse i stalno na rad i taktiku, koie druge slavensko - sokolske ovirani za f»: i#»__
život naroda i njegove notreb«. dat će Vam sna^u. odredit će Vam taktiku — ne tudjite se toj narodnoj misli i njenoj potrebi.
Uspeh naSesra rada medin nama. a i našega položaja u 9 a ven stvn i f3ov*> čanstva ravnu samo od na^e vlJsUtm snage, rada i taktike.
Imajte večito na umu, da 00 po sto roda našega jeste seljak, i da prema tom© 90 po sto naroda naseda ima da se stvori ideologija Sokolstva. da ne budemo, kao što smo bili gospodska institucija.
Eto — to sam osečio, da treba, da kažem na svetli praznik ideje Sokolstva i Slavenstva, to sam oseci o svojom sokolskom izpovešcu, da kažem u času. kad Će duše sviju nas biti z-aišto za-dahnute idejom Sokolstva i Slavenstva.
izletna komisija, katere predsednik je podstarosta br. Vincenc Stč-p a n e k, dober znanec jugosloven-skega Sokolstva, ki je bil tudi vodja odposlanstva češkoslovaškega so-kolskega naraščaja v Ljubljano dne 23. julija.
Zadnje tri tedne je imeki izletna komisija permanentne sejo. ki so trajale dnevno od ranega iutra do poznega večera. Treba je bilo za ll^ let vse urediti in preskrbeti, predvsem pa oskrbeti potne liste in viza iugoslovenskega in avstriiskega konzulata za vse udeležence. Priznati je treba, da so uradniki, tako iugoslovenskega kakor avstrijskega komika rnata, v vsa' eni ozjru Šli na roko starešinstvu Češk oslov. Obče Sokolske in delali, ne držeč se urad-ni?i ur, čecto pozno v noč, da bi se vogli potni Ust! Čim najnreje razposlati na vse župe. Ako uvažujemo, da ie dnevno prihajalo v tajništvo nebroi vprašanj ustnih in pismenih o času odhoda, o preskrbi z denarjem, o telovadbi, o povratku, o nameravanih Metih itd., potem Se ne moremo razumeti, kako veliko delo je izvedlo uradništvo C. O. S. ter bratje in sestre, ki so pomagali pri posli: po cele dneve. V društvih samih na je bilo tudi mnogo dela: le-
gitimacije in potni listi so se razdeljevali članom, ki so morali priti po te dokumente v slavnostnem kroja.
da se je odbor prepričal, ako so ti kroji brezhibni In ako so prikrojeni po veljavih predpisih.
Češkoslovaško Sokolstvo smatra ljubljanski zlet za veliki praznik svoj In svojih jugoslovenskih bratov in zato vztraja ČeSkosIov. Obec Sokolska strogo na tem. da mora biti kroj vsakega udeleženca v vsakem oziru brezhiben, t. j. v resnici slavnosten. Sokolskim pripravam je z velikim zanimanjem sledila celokupna češka javnost, ki se raduje vzajemnega prijateljstva in Tsveste udanosti sokolstva obeh zavezniških drŽav. Rilo bi takisto želeti, da bi se skrbelo za Čim najhitrejša in zanesljiva poročila za češkoslovaški dopisni urad, da bi se t tem omogočilo redakcijam vseh listov, priobčevatf za čitatelje v Češkoslovaški republiki točne Informacije o poteku teh sokolskih praznikov In slavnostl.
V nedeljo se izpolni hrepenenje vseh sokolskih udeležencev izleta. da pozdravijo belo Ljubljano in stisnejo roke svojim jugoslovenskim bratom. Zlet sokolski v Ljubljani, nazdar!                                    /. H.
Sokolova  silna jata ...
(Peva so no mpevu »Sokolske koračnice*.)
Sokolova silna jata Ostaviše rodni gaj, Sa Sudeta i Karpata Doletele u naš kraj.
»Nazdar, sinci Masoryka! Dobro došli med ju nas!« Sokolskoga predvodnika Svud pozdravlja gromki glas.
S kršnog krša Jadranskoga
Letom lete svi na slet; Jedinstva je narodnoga Barjaktarom svesni Splet.
Uza sestre brat do brata PrekriUse Grad i Vic; Sa Sokolom iz Banata Kolo gira Kranj i Grič.
Sa rnvninn Slavonile Dohrliše Osek, Dalj, Sa planina Slovenije Mara Naša i Naš Kralj.
Jernej s polja Gosposvetskog D one o je »knežev stol« I im nj seo Kralja Kmetskog Nudeč sol Mn, breg i dol.
Iz šarene Herceg-Bosne Domrio mujezin, S bracom vere inokosne Da ovrsi sveti čin.
Sa Kosova ubavoga Doirzdjo Jugović, Iz Priliva junačkoga Deli Marko Kraljević.
Sa Mf'roča i Donata Dopršao mnogi ptić,
U kolo se s njima hvata Istre tužne tužni Člć*
I sa krova Margarite1) Lasta slete na naš krov: »Rešite nas ,Upa Cvtta'! < Vapi iz nje JeretovJ)
Sa goričkih tužnih gora Doleteo Slavujić, A sa glasnog Durmitova Novica i čengliić.
Sa igala doleteše Dva galeba: Reka, Trst. Sokoli ih naši teše. Skinut da će t s njih krst.
Gle! ni starac ni mladenac Na naš zov ne osta gluh, Ostavivši svoj Oplenac I sam Petrov dodje Duh.
Sokolova silna jata Ostaviše rodni Ing, Da na brata brat se hvata. Da uz druga bude drug.
Sa svih strana t vetrova UperiŠe k nama let. Da u slici Sokolova Jedan narod vidi svet
i) Po čakavskoj narodnoj pesmi. Ivnn, sin Lđdarbinjr Malke Margarite. ide u Latine, gde ga zatravi Una Cvita davši mu da pile vođe od zabit ja*. Mar gorita neprestano knka i cvOt, ali svoga sina ne dokaka; on sasma i zanvek zaboravi nju i domovinu svoja.
•J Zadarski pesnih Rikard KataUfdć Je-retov.
j  Dr. Voieslav Mol£.
Pismo Iz Krahooa.
Priprave teiboslovoškesu sokolstva na
zlet v Liatllonf.
V Pragi, 9. avgusta.
Vsak izlet našega Sokolstva 1c drugemu narodu slovanskemu povzroča veliko vrvenje tako v jedno-tah kakor v župan, zlasti pa v središču. Toda smelo lahko trdimo, da ni bilo do sedaj za nobeden izlet takega zanimanja, kakor letos ob izletu k jugoslovenskemu Sokolstvu. Je to več okolnosti, ki to pojasnjujejo. Pred vsem so to spremenjene politične razmere, povzročene po vojni, ki je doprinesla svobodo narodu m ujedinila brate Slovence, Hrvate in Srbe v mogočno jugosloven-sko državo. Ali že ta tri leta so pokazala, da ima češkoslovaška republika najboljše prijatelje in najzve-stejše zaveznike v Jugoslovenih In Sokolstvu, katerega cilj Je bil in ostane vsikdaf sreča In procvit vse^ ga naroda, se radufe tega zavezništva in hoče s svojim posetom dati Izraza svoji hvaležnosti ter prispevati k nadaljnemu poglobljenju bratskih stikov in veri med obema državama.   Zato se je takoj ob srvem
pozivu starešinstva Češkoslovaške Sokolske Obci prijavilo za izlet nad 11.000 bratov in sester. Pokazalo pa se je takoj, da tega ogromnega števila izletnikov ne morejo v dveh dneh transportirati niti naše železnice, niti ni mogoč njih prevoz preko Avstrije, niti bi ne bilo mogoče preskrbeti vse te množice s stanovanji in hrano. Zato je bilo potrebno, da se število prielašencev zniža kolikor mogoče. Zato je Češka Obec Sokolska stavila razne pogoje, od katerih izpolnitve je odvisna udeležba na izletu. Tako se je doseglo, da se je končno število prielašencev reduciralo na 3740 oseb, izmed katerih Je 2186 Sokolov m 1554 Soko-Hc. Glavni del nriglašencev se vozi s posebnimi vfaki, kateriH ie oskrbljeno pet. Vozijo se z raznih središč češkoslovaške republike. Prvi posebni vlak odhaja dne 10. avgusta zvečer. Največ dela je slonelo na ramah Osrednjega odbora in tajništva ta & Sestavljena J« bila posebna
Krakovo, začetkom avgusta.
Stara poliska prestolica je spet enkrat preživljala slavnostne dni. 6. avgusta ie bilo otvorjeno zborovanje bivših legionarjev iz cele Poljske, ki so prihiteli v Krakov, da praznujejo obletnico enega najznamenitejših dni v zgodovini prerojene Poljske. Ta dan je namreč minulo osem let. odkar so odkorakali — takoj začetkom svetovne vojne — prvi oddelki pro* stovolinih pobskih strelcev na fronto, da se borijo za osvoboditev svoje domovine. Čudni so bili tisti dnevi. ko se je razvnel svetovni požar. Poliska je bila poldrugo stoletje raz* deljena med tri velike države: trije jarmi sr> tlačili narod: pruski, ruski in avstrijski. Svobodnejše se ie dihalo samo pod avstrijskim. Toda kdo je mogel takrat si misliti Poljsko kot neodvisno državo? Vsak trezen člo* vek je vedel, da ima tudi Avstrija kljub lepim besedam vodilnih držav* nikov svoie čisto posebne namene, da gre tudi tukaj samo za razširitev in okrepitev moči habsburške dinastije, in da je vse ostalo samo pesek v oči.
In zato so stari »trezni« politiki pridigali vzdržnost in zmajevali z glavo, ko se je našla peščica ljudi, ki ni sledila njihovim besedam, ampak ie verjela in bila sveto o tem preprf* čana, da ie napočil dan, ko Je treba stoletne sanje in hrepenenje izpre« meniti v dejanie in s srčno krvjo zasejati seme, iz katerega vzklije nova, svobodna, oživljena Poliska. Ta ne* ščica junakov brez sebičnih name* nov. z domovino v srcu in žrtvijo v mislih, je bila povečini mam «b*
na. In ni čuda. da so mnogi z žalo* stio v srcu gledali na te mladeniče. Še pol otroke, ki se greto žrtvovat za ideale, kateri so se zdeli samo sanje. Toda na čelu teh strelcev Je stal mož. brez sentimentalnosti, z jasnim in odločnim načrtom v duši. človek, ki mu ie bila Poljska vse. ki pa Je vedel, da se ne da doseči vse naen* krat. da je treba izbrati historični trenotek in kraj in mesto, na katerem ie mogoče vsa! kolikor toliko delovati, pozneje pa širiti to delo« priti do moči in se otrest! sleherne ovire ter uresničiti stoletne težnje podjarmljenega naroda. Ta mož Je bil Jožef Pilsudski, litvinski Pollak, nekdanji absolvirani medicinec, re* volucijonar in socialni organizator, sibirski izgnanec, begunec izpod rn* skega režima, ki ie v Krakovu skrivaj Izdajal revolucionaren časopis, ga sam tiskal in kofportiral. organi* zator poljskih strelcev, ustanovitelj poljskih legij in njihov načelni ko* mandant, pozneje nemški ujetnik v Magdeburgu in zdai Državm Načelnik poljske republike. In Pilsudski le dokazal s svojim življenjem in delo* varnem, da ie t>ač mogoče preganjati m zatirati ljudi, da se pa ni mogoče boriti proti pravičnim idejam, ker ideja slednjič vetrno zmaguje, kaor Je zmagala slednjič tudi njegova fcfefa -^ ideja poliskfli legij.
In zida) ie Plfsudskf tudi dospel v Krakov, da se udeleži legionarskoga praznika in obletnice svojega pr* vega marša iz Krakova na vojno. In Krakov mu ie pokazal, da ve ceniti njegove zashige — kljub vsemu, kllub kMMoanflL   M lo alaati   aMdnio
mesece vodijo proti niemu predvsem oni. ki ne moreio pozabiti in ne mo* rejo odpustiti, da stoii na ćelu poli« ske države bivši levi revoiuctaHttV Krakov, zibelka ideie poljske držav* ne neodvisnosti* pa vidi v njem predvsem ie skorai legendarnega iunaka. »komandanta«. lv; ie izpr&-nienil idejo v dejanje in resničnost. 5. avgusta zjutraj je čakala ti* sočglava množica prt J kolodvorom na njegov prihod. Uniforme legionar* lev iz L 1914. so se mešale ■ kmečkimi narodnimi nošami, konjenica z rumenimi zastavicami na kopjih ir? pehota sta tvorili časten šralir, nad godbami so povevale asi ^e delavskih zadrug. Sirene Železniških stnv iev so naznanile prihod I Nriavsegl Načelnika, zagrmeli so topovi. In kmalu nato to zabučalo po prostranem trgu: »Nadi žvje!.< Pojavi! se je Pilsudski in stopil v pripravljeni. s cvetjem ovenčani voz. NIC ni p»>* ma>;al voiaski in i nlicijski kordon, množica ga ie predrla, se prerinila k vozu. izprejda koniL* in lama peluikr voz sredi gosto natlačenega« vzkli* kaiočega naroda. Smehljaj ie Igral na obrazu Pilsudskeira, ki spominja s svojimi ostrimi potezami in nenavadnim, globokim pogledom nekoll« ko na Nietzschejevo glavo, l^cd osmimi leti le bilo drugače. — takrat je bil samo še fanatičen idealist, danes je poosebljena Poljska ...
A videl sem So zanimivejši prizor, prizor, ki ga nikdar no pozabim. Snočl le bil prirejen na arkadnem dvorišču Vavela večerni koncert, kt ki se ie začel šele okoli 11. ure. Ogromno arkadno dvorišče krallev* skega gradu, čegar obnovitev vsled požrtvovalnosti poljskega občinstva sijajno napreduje. — eden najlepših umetnostnih spomenikov na poljskih tleh In morda naiznamenftelšl spo* menlk slavne poljsko preteklosti jo bU ves v temi. Ie med arkadami prvega nadstropja so se svetile Iz te* me oljnate lučke In samo del arkad, določen za godbo In pevski zbor. le bil Jasneje razsvetljen. Skozi oblake le od časa do Časa pogledal mesea
| In oblival s svoltm bleskom tlsočgla* ve množice, stoleČe na   prostranem dvorISču !n sedeče na obeh nadstropjih arkad. Pozneje je razsvetlil  re*: flektoT ogromni prostor. Zaigrala Je godba, zapel Je zbor, nastopil io   'e-klamator in proslavljal legije In nii-, novega vodjo;   tudi član ljubljansko' opere g. Romanovskl Je zapel pesem; Bajno so zveneli t! glasovi v prosto*!
, rih gradu poljskih  kraljev, sredi  tdj zgradbe, kjer se le nekdat odločevala usoda PoLfske In kler fe £e vedno vsak kamen priča    dolgih    minulih stoletij slave tn Junaštva.
Po vsaki Desmf Je množica zari Valovala, zaSumela. Ko pa so jo raz* nesla vest. da prihaja Državni Na* čelnik, se Je vse obrnilo proti vhodu, hi množica Je zabučala kakor morje.] Par minut nato se Je pojavil Pllsud-' skl na arkadah prvega nadstropja Ja salutira!, in zgodilo se le nekaj čud*; nega. Sredi vzklikarda   Je   množica! naenkrat utihnila in nastala Je grob*-na tišina. Reflektor se je približal s pramenom  luči  okrašeni  balustradl In obsijal  postavo  Načelnika,  sklonjenega nad balustrado in    zročega v množico. Ne vem. koliko časa Je trajala ta tišina, čutil pa sem. da se godi nekaj nenavadnega v duši tega legendarnega Junaka In v duši    na* roda. Vse oči so bile vprte vanj. — narod se Je molče razgovarial s svo* jim voditeljem.
TiSftio Je prekinila godba, tn ko fe prenehala. Je zopet vse zagrmelo od vzklikov in nazdravljanja. Vstal je predsednik mesta Krakova in po-: slanec in je govoril. Jasno, sekano so padale njegove besede med m no? žico. Govoril ie o stoletnih narodom vih teŽniah. o KoScluszku. o vstaji 1831. leta. o vstaji 1863. leta in o legijah Pilsudskega, ki so uresničile dobre solnčne sanje zasužnjenega naroda. Danes ie narod svoboden in v svobodnem Krakovu. sredi zidov, kraljevskega gradu pozdravila na> rod svojega voditelja...
V čem Je veličina Pilsudstoeg*0 IzOTemenil ie težnje" v dejanje. Obenem pa Je zastopnik še nečesa drugega: zastopnik tudi notranie svoba* de, svobode bretf predsodkov m okov tradicij, popolne demokracije. In v tem njegovem duhu se Je tudi vrSII In danes končal shod legionar-Jev; zastopnikov * novega, mJade^ra. res svobodnega. demokratičnega poljskega pokoienja. In kdo more dvomiti, da ie bodočnost njegova? Pilsudski ima sicer tudi nasprotnike. močne in vplivne nasprotnike. Toda kdor le bil snoči priča njegovega nemega razgovora z narodom na va-velskem dvoru, ne more dvomiti o njegovi moči, o njegovi čisti duši največjega Poljaka, Tako ima v oblasti narod samo tisti, ki tra Je usoda zaznamovala z znakom    zgodovin*
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD* dne 13. avgusta 1922
Stev. IP?..
Mlmm zadoščenje za krnske dogodke.
V svežem opominu \ ddi |o is la&ka ogorčenost, ko se je zvedelo za poškodbo vrhu Kim stoječega spomenika laškim vojakom. Urez preiskave brez poizvedovanj so hi li takoj razkrićani Slovenci kot oni barbarih, ki so zakrivili ta zločin.
In pod patronaneo laške vlade so pridrveli faši.-ti, ti moderni požiga h-i in nasilneži med naše mirno ljudstvo in razgrajali po aasih krajih, ko da se pretaka  v   njih   žilah   edinole  kri   njih
Srednikov __ germanski h barbarov. Nedolžne so zapirali, mirnim požigali hiše in uničevali imetje, da je v.«a? prebivalstvo preplašeno bežalo v gOfedovO. ,V naioftcen|e za >oneoašeefije« spomina laških vojakov, pa **o razbili Volari-cev spomenik in se proslavljali s svojim vandalstvom. In ne zadosti!
Ko je bilo nase ljudstvo tako izročeno skrajni krivi; vosi i, ko je bila. barbarsko poteptana njegova pravica, pa so z nasiTjem prisilili nftSe ljudi h takozvani >zado^tilni ?!avno«M«, da so naši ljudje kot sožnjl morali poljubiti bič krivice.
Vse to se je vršilo, čeprav ni bilo podanega priv nobenega dokaza za krivdo Slovencev vse to je trpela lusko vladn, čeprav so Slovenci zahtevali najstrožjo pretfikAvo in kazen krivcev. Toda laska vladn ni hotela ne preiskave in no fosnico, ker je pa* slotila. da to razgali pred vsem svetom kot eno najbolj krivičnih in najbolj barbarskih vlad.
Taka pretakava je bila posebno nujna, ker je vso kazalo na to. da je bil spomenik poškodovan od strele. Vseeno laška vlada ni hotela preiskave, ker se je bnla lastne golote, svoje krivde.
Toda preiskava se je izvršila vse-fcno in ioprav proti volji laske vlade in preiskava jo izvrstna od moža, znanstvenika Itaiereura tudi laška vlada no toore ugovarjati, ker je to vrhu vsega Nemec, torej t- vsem ~poru popolnoma objektivna  prlca.
Ta mož je inz. Fiirst, ki je Vaoaoi-teta za elektrotehnične stvari. Po naključnem pfeglćda fotografij, izvršenih pred popravo spomenika, (ki so bile storjene za zadostilno slavnost) in po Vestnem pregledu spomenika na licu mesta, nam ie izrodil in?. Fttr?t sledeče, v nemškem jeziku pisano poročilo. ki ga vsled njegove važnosti prinašamo v dobesednem provodu.
Poročilo se glasi:
G. - Z. 1921/22. Inž. Athur Fiirst bol. avt. civilni inženjer *a strojno in elektrotehniko. Sodni jsko zaprisežen izvedenec in cenilec za elektrotehniko. — Dunaj L.    Marc -   Aurel?trasse 6.
izvedeniško mnenje o vzroku poškodovanj na Krnu postavljenega vojaškega j                          spomenika.
Kje je postavljen  spomenik  in njegov opis.
Vojaški spomenik se nahaja na 2246 metrov nad morsko gladino ležečem vrhu Kma (Monte Noro), najvišji točki Julijskih Alp v pokrajini Vene-Jzia Giulia.
Spomenik inui obliko piramido, je izgotovljen iz lOmljenega kamna in okoli 4 metre visok: osnovna ploskva je kvadrat s 3 metre dolgo stranico.
Na sprednji strani spomenika je spod strehi podobnim ishocjem iz cementa pritrjena 1000 mm dolga, 700 mm visoka, 30 do 40 kg težka, z umetniško izvršenim alegoričnim reliefom (okrašena bronasta plošča. Plošča je zadaj otlaw s 4 železnimi nanjo pritrjenimi kamnitimi mački na spomenik vzidana.
Pod bronasto ploščo se nahaja z napisi opremljena mramornata plošča v velikosti 1000 X 700 mm, na oatalih treh straneh spomenika, pa skupno 7 mramorna ti h pleše, vsaka v površini 1700 iX 500 mm.
Na. vrhu spomenika je namontirana !na lesenem kolcu iz železne žice Izvršena peteiožarna zvezda, od katere Je en zob obrnjen vertikalno navzgor. Predzgodovina za določitev poškodb.
Spomenik je  bil  odkrit dno 16. ju nija t. L Pri tej slavnosti je bila, kakor izgtedn   omenjena  s cvetličnimi girlan-daml okrašena peterozobna zvezda, postavil ema na spomenik.
Dne 18. in 19. jnniia -so divjale nad trnom silne nevihte.
Dne 20. junija so opazili 3 dečki, ki so ravno prišli na Krn. da leži opisana bronasta plošča okoli 2 m pred spomenikom, s prednio stranjo navzdol obrnjena in z Iztrganimi mački na tleh. Od plošče odtrgani mački •*> tičali v spomeniku. Dalje so dognali dečki zijajoco ^razpoko ki se je vleki«* od vrha spomenika na prednji in zadnji strani navzdol in opazili so, da so odpadli posamezni deli s spomenika.
Dognane poškodbe. Pri, dne 31. julija od podpisanega izvršnem obisku in preiskavi spomenika, so Mle dognam* sledeče poškodbe:
1.) Vrh kronajoČAi zvezda jo bila Sef orni ran a, njen na« gor obrnjen zob od bliska stopljen; na enem žičaiem koncu je opaziti, za strele v kovinske Vodilce tipično, vsled toplienja železne žice nastali stekleni biser v velikosti majhnega graha.
2.) Na zadnji strani spomenika imajo najnižja, na desni strani spomenika pa obo spodnji marmornati plošci od Zgoraj navzdol   potekajočo razpoke.
3.) ČVprav je od dečkov opažena razpoka Še ohranjena In je okoli 15 ljena, je na gomil plo°kvi spomenika razpoka le ohranjena in je okoli 15 mm ftiroka in poteka okolt 400 do 800
navzdol.
*•) Strehi BoAitaeJ*$2J»M9*
nasto plofceo ima na dotikalni ploskvi s spomenikovim telesom istotako navzdol potekajočo razpoko zidave.
S) Izpadla bronasta plošča je bila po izvršeni popravi na dan preiskave zopet vzidana. Iz nekega mi predlože-čega fotografionega posnetka siedi. da je bil pri od trganju kamnitih mačkov na levem gornjem kotu tudi odtrgan dtel bronaste plosee, tako da je nastala v njej luknja.
Vzroki poškodbe. Ker je vrh Krna v daljnem obsegu najvišji vrh (najbližji višji vrh je oni Triglava), je ta točka predestinir^nu biti mesto, na katerem so mora izvršiti izravnavanje elektrostatične potencialno diference med zemljo in atmosfero (ogenj sv. Elma. strela.) Na vrhu obstoječo razpokanost gorovja je najbrže v veliki meri pripisovati razdiralnim učinkom strel. Ker je vrh Krna kronan od spomenika in ta zopet s kovinsko zvezdo z navzgor obrnjenim zobom, je popolnoma jasno, da se pri številnih, v tem kraju razsajajoči h nevihtah osredotočujejo strele na spomenik. Kakor sledi iz stnnja žične zvezde (glej točko 1.) je tvorila v pred-ležečem slučaju zob z vezle dejansko tudi   >udarno mesto« štrlele.
Od kovinske zvezde na spomenik in njegovo notranjost odletela iskra (svetlobni tok) strele je pozročiia hipno močno oerrotenie in eksplozijo prizadetih zračnih delov, tako da so v razpokah in vdrtinah spomenika zaprte zračne mase povzročilo vsled stopnjevanja zračnega pritiska eskploziven učinek. % njim se more razložiti predvsem pod točko 3.) omenjana razpoka na vrhu spomenika, daljo pod 2.) navedene razpoke na spomenik ozko priloženo mramornate plošče, ki ^o morale notranjemu pritisku spominskega kamenja popustiti.
Ker ie bronasta plošča, kakor omenjeno, zadaj otla in se za, njo nahaja zgoščen zračen prostor, je mogel ta eksplozivni učinek razširjaioče^a se puha naravnost prijeti in ploščo ne sam i odtrgati od spomenika, temveč jo celo pognati malo od spomenika, kakor se je baje tudi dejansko izvršilo.
Če vzamemo, da je odporna sila železnih mačkov na privrženem mestu samo okoli 1000 kg/cm velika in da je m"en premer okoli 3 cm5 velik, tedaj bi bilo samo za odtr&anje enesra mačka potrebno okoli 3000 k^ in ker so 1 mački, pritisk od 12.000 kg."
Pri odtrganju plošče se je odtrgal tudi del nje obdaj a jo čega spomenikove-ga zidovja, vsled česar so nastale pod 4.) navedene zidne razpoke.
Da bi bile navedene poškodbe nalašč povzročene od človečke roke, je že iz predležečega popolnoma izključeno. Celo pri domnevi, da bi se moglo z ročnim orodjem izvesti silo. ki je ootrebna za odtrganje bronaste plošče, bi se morali vendar poznati sledovi od priiemov orodja na kantah bronaste plošče, na spomeniku ali pa na marmornatih ploščah, kar se pa kljub najnatančnejši preiskavi ni mocrlo dognati.
Moglo bi se torej razpravljati le še o razdejanju potom nameravanega raz-streljenja, toda tudi za. tako domnevo manjkajo vsi predpogoji. Opaziti ni v kamnu ali spomeniku niti sledu o izvr-tanih luknjali ali drugačnih odprtin, ki hi mogle služiti za vtaknitev razstrelji-va, niti se ne morejo najti sledovi izvr-tanega ali poskušanega raz-treljenja. Najmanj pa bi se moglo razložiti od vrha spomenika potekajočo razpoko, ker bi so pri nameravanem razstreljonju razstreljivo vtaknilo vendar v spodnji del spomenika, med tem ko gro razpoka od vrha navzdol torej od sile, ki je od zgoraj delovala. — Razstreljitev žične zvezde se v tem primeru sploh ne bi dala razložiti.
Zaključek. Iz predležečega sledi:
1.   Opazovane poškodbe na spomeniku so brez dvoma posledica strel, ki so udarjale med nevihto, katera je dne 18. in 19. junija razsajala nad Krnom.
2.   Nameravana aH tudi ne nameravana poškodba od človeške roke jo v tem slučaju isključen«.
3.   Dokler ne  bo spomenik zavarovan z brezhibnim, strokovnjasko izvršenim  strelovodom,     se  bodo  poškodbe j od strele v večji ali manjši    meri    po- j navijale.
Gorica, dne 1. avgusta. 1022. Ing. Arthnr Fiirst. obl. konc. civilni inženjer za strojno in elektrotehniko. 3. r.
Krnski spomenik jo bil torej poškodovan Od strele. Tesa sedaj ne more nihče utajiti.
Naši ljudje so bili torej čisto brez, vzroka preganjani, naše ime po krivici Oblateno In naša čast brez vzroka nezaslišano poteptana.
Na vse to je le ^n odgovor, le ena zahteva:
Zahtevamo zadoščenje za storjene krivice, zahtevamo zadoščenj0 za prizadeto sramoto, zahtevamo zadoščenje za teptano človeško dostojanstvo.
Vemo sieer. da laški vladi ni dosti mar. 6e dela komu krivico alf**he. Toda v tem primeru ne pade greh le na laško vlado, temveč na ves lafcki narod, če nima ta toliko poštenja, da da po krivici kruto žaljenim zadoščenje.
Taka nepoštenost se je kaznovala še vedno in se bo tudi sedaj. Kakor je udarila sedaj strela v peterožarno zvezdo, tako bo udarila nekoč druga strela, tudi ognjena in vrhu tega šo krvava, ki bo maščevala krnske dogodke.
Samo tem groznej^e bo maščevanje, ce ne dobo naši zadoščenja?*
Sebi si kuje usodo laški narod in sebi naj si tudi pripiše posledice, 00 bomo prisiljeni mi. da poročemo:
Jloftooranjo )o nado(                  _   J
Dr. Stiepan Vidušlć:
klaSa hrvatska katoliška cerkeu.
Naše jugoslovansko časopisje objavilo ie nedavno vest o novi »HrVatsko katoliški župi« v Zagrebu in o ustoličenju prvega   Župnika te
župe.
To je vsekakor lep uspeh bor* cev za cerkveno reformo, ki znači v kulturnem razvitku nažeg*a naroda zelo mnogo. Potrebno je, da naša javnost izve kai več o tem reformnem Ribanju, za katero se tudi slo* venski napredni duhovniki prav živo zanimajo in so v duši popolnoma z nami. Pa tudi narod sam je v Slove* niii pokazal vedno smisla za napredek; naša dolžnost je torej, odvesti ga na pot, ki vodi do primerne kulturne višine sedanjeea veka.
Želim tukai opisati naši sloven* ski javnosti kratko historijo našega rehrnineea pokreta in prosim, da blagohotno odstopite nekai prostora v Vašem cenjenem listu.*)
Glasovi za cerkveno reformo so se javljali pri nas že davno pred voj* no. Po prevratu pa so se ti zahtevi iz sveceniških krofov na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji ponavljali ved-no močneje. Neznosne razmere v upravi katoliške cerkve so krive, da ie narod, ki ne zna razločevati cerkev od vere. začel zanemarjati svo* je verske dolžnosti, in marsikateri napreden duhovnik ie zapustil rajši svojo službo, neiro da pogazi svoja načela. To ie dalo povod reformne* mu gihatiju katoliških svečenikov, ki zahtevajo, da se notranja ureditev katoliške cerkve v nekaterih stvareh spremeni in sicer:
1.) Za Jugoslaviio naj bi se osnovala posebna cerkvena pokraji* na s Čim večjo cerkveno samostal* nostio. a z iugoslovenskim primasom na čelu. Ta cerkvena pokrajina bi se imela urediti slično, kakor ie bilo v prvih stoletjih krščanstva, vpošte* vajoč današnje razmere. Pri izboru župnika in škofa nai bi sodeloval na> rod. ki bi na ta način imel dušnega pastirja po svoji volji, ne pa po volji Rima.
2.) Ogromna cerkvena posestva, ki znašajo samo v zagreški in diako-vački škofiji čez 100.000 oralov zemlje, nai bi se prodala narodu. Saj je Krist priporočal skrorrmo življe* nje in siromaštvo, naši Škofi In du* hovniki so pa sami najbolj pohlepni za bogastvom.
Z denarjem, ki bf se dobil za nrodana Posestva, nai bi se osnoval fond za izboljšanje sveceniških do* hodkov tako. da bi vsi svečeniki imeli enake rdače; kajti danes imajo mnogi župniki po več 100.000 K letnih dohodkov, medtem ko drugi jed* va životarijo. Odredila nai bi se du* hovnikom mesečna plača, odpravilo pa bi se sramotno beračenje med narodom, ki tako silno ponižuje dti= hovnika in kvari ugled cerkvi. Odpadlo bi tudi plačanle posebnih pri* stoibin za razne obrede, kakor n. pr. za krst, pogreb, poroko itd.
3l) V bogoslužje bi se naj uvedel živ narodni iezik. Ha narod razume molitve, ki iih duhovnik izgovarja k bogu pri sv. maši. Mi smo danes svobodni v naši Jugoslaviji in neče/
* Kot svobodomiseln list, ki spoštuje vsnkogar prepričanje radi dajemo mesta temu članku. Uredništvo.
mo več trpeti Vatikanske diktature, sai vidimo, da je rimska cerkvena politika čisto italijanska in nam Slovanom naravnost sovražna.
4.) Popolno upravičena je slednjič tudi zahteva naših mladih duhovnikov, da se Jim dovoli ženitev. Mi smo videli, kolikim nesrečam in bedi ie kriv baš celibat, ki ne privošči duhovnikom pošteno obiteljsko življenje, trpi, pa, da se pod njegovim plaščem skrivajo moralne pro* palice. V času, ko so se smeli duhov* niki in škofi ženiti in so sinovi svečenikov postali celo papeži, gotovo ni toliko trpel ugled cerkve, kakor danes, ko se na skrivaj toliko greši.
Naši cerkveni poglavarji v Ri-mu seveda odločno odbijajo opravdane zahteve naših duhovnikov, v strahu, da ne izgubijo svoj italijanski upliv nad nami. škofi so začeli energično progoniti to reformno gibanje in vodje pokreta so izgubili svoje službe. Napredni naši duhovniki pa vzllc temu vstrajaio pri začetem delu, znaioč, da so njihovi zahtevi pred bogom in ljudmi upravičeni, saj ni njihov cilj pobijanje verskih resnic, marveč reforma zastarelega sistema in zboljšanje neznosnih razmer v cerkveni upravi.
V  ožjem stiku z narodom. Je pokret dosegel že lepih uspehov vzlic temu. da klerikalci po nalogu iz Rima lažejo ljudem, da Hh reformatorji žele pridobiti za pravoslav-je. Resnica je pač, da bi se z osnl= vanjem katoliške narodne cerkve približali znatno pravoslavni cerkvi, kar bi gotovo ne škodovalo, ampak neizmerno koristilo narodu in drža* vi. Naša vera bi pač nič ne izgubila s tem. ako živimo v dobrih odnoša-jih s svojimi pravoslavnimi brati.
Ko je zagrebški nadškof opazil veliki interes naroda za novi pokret in videl maso. ki redno prisostvuje hrvaški maši, izobčil je iz cerkve duhovnike in vernike misleč, da bo na ta način preprečil Širienje pokre* ta. S tem svojim nesmotrenim kora* korft je dosegel ravno nasprotno: izzval je ogorčenje v masi in večjo agilnost. Rezultat vsega tega Je no« vo osnovana »Hrvatsko*katoliška župa sv. Križa« v Zagrebu.
Ustoličenje novega župnika, častnega osivelega moža, obavljeno je nedavno na slovesen način. Narod je prišel od vseh strani, marsikdo je bil ganjen do solz. Vrši se vsak dan v novem župnem uradu vpiso* vanje novih vernikov, med njimi precej Slovencev, tudi podpredsed= nik župnega sveta je Slovenec.
V  Sloveniji so nezdrave razme* re v cerkveni upravi vedno škodo* vale vsakemu kulturnemu napredku, ker je dosedanja cerkvena politika skrbela zato, da narod ostane v temi neznanja. Umevno Je, da je na ta na* Čin močno trpela tudi vera. kompromitirana s takšno nezdravo cerkve* no politiko. Naša sveta dolžnost le, da v interesu vere in naše mlade dr* zave poskusimo odstraniti iz cerkve ono kar je gnilega, in da uredimo cerkev tako, da bo v skladu z dana* šnjimi razmerami. V tem pogledu naj bi se tudi v Sloveniji prav kmalu osnovale slovenske katoliške župe četudi proti volji Rima.
Politične uestl.
= Dobra poteza. Beogradski >Novi listi piše: Bivši hrvatski ban g. Matko Laginja je izvoljen za predsednika naše delegacije, ki je določena, da reši t* italijansko delegacijo reško vprašanje v duhu rapnllske pogodbe.. G. Ladislav Polic, zagrebški univerzitetni pr\>fesor pa je določen za delegata na konferenci Zveze narodov. Vlada je poverila rlverna predstavnikoma Hrvatskega bloka misijo, da v dveh delegacijah zastopata najvišjo interese naše celokupne države. O. T,dginji in g. Policu je izkazana najvišja čast. ki se more izkazati državljanom. Izvolitev g- LaginJeMn g. Polica je dobra zato, ker sta oba predstavnika Hrvatskega, bloka. G. Laginja je v zadnjem času izkazal svoji deželi mnogo slabih usluK. toda ko bo sedaj s Sušaka in iz Opatije ugledal našo nesrečno Učko, se bodo zbudili v njem spomini njegove boljše in lepSe politično orošlasti. G. Polic jo edeft naših najboljših pravnikov, edin najboljših ljudi, kar jih imajo blokasi. Ta iivolitev gotovo no bo ostala brez ugodnih posledic v Zagrebu. Misija, ki jo je država poverila dvema blokašema bo na vsak način uptivala na njune tovariše.
rts Zbor v Crmotiliu. Dobili smo ta-le poziv s prošnjo, da ga priobčimo: Splošno ena ob dejstvo je. da ši jo Slovenija — odrezana od našega Jadrana
__morala iskati pot do morja po svoji
lastni zemlji, ako je hotela imeti svojo življensko možnost in lepšo bodoeilost. Ne maramo veS »iviseti od milosti In nemilosti italijanske! IToeemo MH na svoji zemlji svoj gospod! Istotako Je fcnano. kako teiavno stalisoe Je imel podpisani odbor   »   >nulwni borni   na
uresničenje danega si cilja, to je slovenske — da slovanske — življensko-važne potrebe namreč zveze z Jadranskim morjem- Toda kakor vedno, je tudi tu pravica zmagala. Najboljši jamstvo, da je podpisani odbor zastopal koristi cele Slovenije in naše celokupne jugoslovenske države, je narodov* -volja — izražena r sijajno uspelem plebiscitu — ministrstvo saobraeaja. gospod pokrajinski namestnik in mini* ster Ivan Hribar, vojaška oblast, vseslovensko trgovstvb itd. itd., posebno pa strokovnjaška sodba naših najboljših Železniških Inženerjev gg. M. Klodiča. A. Hrovsta in R. Kavčiča. Na tem mestu pa moramo odkrito priznati, da so oni, kateri so upoštevali in v resnici tudi izvršili voljo in potrebo naroda, bili gg. poslanci Samostojne Kmetijske stranke z gosp. ministrom Iv. Pucljem na čelu. Prvi in edini so kot pravi in resnični zagovorniki ljudstva v Beogradu s svojim najodlocnejsim nastopom izvojevali usakonitev gradnje naše ielernie*. akoravno jim Je v*e nasprotovalo. Po njih zaslugi je eela Slovenija dobila pot do morja — pot do pravega življenja. Dobljena Je t«r*j zmaga! Sveta dolžnost naroda je, da izkaže možem, ki so se zanj nesebično žrtvovali, svojo »ajiskrenejso fcahvalo. Zato počiva podpisani odbor, da so vsi kras lijimt) «fcer+Jo j nedeljo, dne 10. avgasta IMS v Starem togo pri Craom-ijo (on vmakem vremono). kjer so bo po končani sv. masi vršilo zborovanje, na katerem bo govoril g. minfster Ivan Poeelj in dra*t. Ob tej priliki ljudstvo obenem s zastopniki vseh zainteresiranih občin iskafte oast in hvalo borcem sa korist naroda in driavet Narod po-kam, m hoooinotfm lidii—itk pokali
pa tudi, da j«»    v    rr^nicj  zasluži*!    __
Odb«»r za  z^ezo  d«k"jJ   h   železnic   iz Koe>\ja in  Črnomlja          ko    Soverina
na Kupi z resko progo.
= OSjOOjs radikal .ev % s: iveri}?. P -verjen^tvo Narodna Radikatea Stranka   t»
slovensko ozemlje nam iavl;:t, da se je dne 2\. julija sesta-.J krajevni odbor NRS ?a mesto LjuMi i«o, in sicer takc-1-j: predsednik Mihael Pre^l kr. proefsor: popredsednik Srečko Pof Eafk, krolaitd ftjefster; t Gojko Stofkovtć, priv. urnJn.k; blag Joso SuSterič., bančni ridnik; n. itnU Ivan  Vavp-t :, akad   slikar.
~ Čeaao lova&ka zastava no Atriji.  Te dni  je skupina     i i škoslova dijakov odplula na last      qm torni ladji iz bakarskoga  prisfc           .  pred  odho-
dom so dijaki  razvili  ] škoslova.-ko gastavo med nih himon.     Bakarsko   prebr           »  jk
priredilo oh tri  priliki dijakom navdušene ovacije.
zs Anmri^ko posojilo Poli<' i. T/. Var Save: Iz Newyorka j*« i                po-
ročilo, da so odpotovali a- Y stopniki bančnega konzorcija, ki Pravljen dati Poljski T-                   • • ■' u
nO  milijonov   dolarjev.   P< Wono za dobo tridesetih let   Z ki imajo nalogo s poljsko vlado Bkl< zadovno polnilno pogodbo ozir< ločiti  pogbje izplačila   l     garancij.
ss Reparacijsko rprafaaie in Nemčiia. Ncm?ki držnvni kancelar dr. Wirth le '">-Javil berlinskemu dopisniku »New York He-raJda«, da bo NeračUa v si        i, neug  d
uspeha  londonske  konference    Izgubila  j> >-gum Z3  nadaline dela  Polom 60miiil m* ■ ga  naroda bo imel  težke posledice.  01 nemške republike zavisi od ured:tve rep   r čilskega  vprašanja.   Note,  kakorSna   Je  bila zadrrta,   bodo   popolnoma   uničile    vrednost nemške marke.
—   Izgon Nemcev iz  M zarije,    Mn tin< punica, da po franoo ke bnlastl |t-gnal^ oknli p*f> Nemcev it   Vlzacije In Tvotarinjrije. Isgnani so bili tuji državljani
—  Nemški in t'tnt zi zunanjo poli riko.  Na  boi finskem vseučilišču  co a Ftanovv   institut   zn   7iinnnio    politikrj Vodstvo instituta  provzamo prof. Men-d**lssohn - Barthold]    na    haromirsketn vseučilišču,  dosednnii   vodja  Brniva   *rt\ mnanjopol Itlflna vprs |!Uinja,
= Madžarska in Zveza narodov. Bo-dirrrpestanski listi por^Caj >, da |e poslal glavni tajnik Zveze narojo*- predsednll i madžarske vlade p1sm->, v katerem mu n -znanja, da se bo na prihodnji sel! sveta Zveze narodov razpravlia'i o madlarski profnji za sprejem v Zvezo narodov.
~ Smrtna obsodba raskft socijal nih revolucijonarjcv, Vrbovno sodir«"* v Moskvi je 8. t m. otmodllo 14 makib socijalnih rovorudjonarjev na smrl V seru ski osrednii odbo]- je potrdil o1^ sodbo, istočasno pa odredil Justiflkad jo. Izvršitev smrtni obondbo je odvisna od   taktiko  socijalnih   revohicljotiarjev.
as Ijcnin ozdravel. Ronterjov nrad poroča iz Moslo^. da Jo T.i oni n popolnoma ozdravel in dn provnamo v h kem  svo}e uradno  oo~lo.
= Vserusk! komunistični konffres. X Kremlju se vrsi kongres VsenSki komf.:n'-rlČne stranke. Na dne^'nem redu so ttcdefie točke: Vprašanje zunanje politike, d?Io stranke v nojoTlMTlilTfi)M_ pregled dela strokovnih organizacij bo BOOj podlagi, agita-ciisko in propagandno fpiaianja, strankarska organizacija in sklicanji kongresa k> munistiCr e internacijenalc.
—   Španski BrnlJ na Bavarskem. Kakor portunio iz Afndn In. potaje španski kralj Alfonz koncem meseca v Monakovo.
rr Papež o vzeroji dubovnikov Papež je izročil kardlnahi Bialettiju apostolsko pismo o Vsgoji in itudiranjo katoliškopa kleri. tSorrinari^ti bi morali pred svojimi bo<^o-lovnimi (tudija-mi obiskovati najmanj dve leti pr vanja o scholastirni filozofiji. P< sobm» pozornost je treba posvetiti pnsb raln^ mu bocroslo\iu. K.^Uor [o razvidno bs ve^ papeževih pioom, ce trodi pape?.. d*i bi odpravil iz duhovniškega poklica vso politiko.
Jnlifska kr^Hnai.
—   Poziv slorcnskltn iK'teUcm \i Primorske, ki služijo izven pof a Une! Ker se odprejo na Primorskem nekatere šole n ker vlada veliko ooman]kan)e učiteljev bi splošno, zlasti zaradi trga ker le vpok!!-cano veliko Heallo mladih slovenskih uc"i-teliev k vojakom, poživljamo slovenske učitelie, ki služIjo izven Pokrajine, da storijo potrebne predpisane korake za povra-tek in se obenem iaviir> podpisanemu dru-St\-u.  Prlitlčn > društvo  »Fd'nost* v Horicf.
—  Umrl ie v Hranah pri Postojni posestnik Jakob M o r e 1. \yo raaj Pivki h* Vipavski  dolini znan  in  sno^trn/an  mož.
FASISTOVSKT   TFPOP   V   RIMSKF.M PART,WFVTIT.
__ Rim. 9. avgusta   (Tzv.^  Ko je v
zbornici komitnitir-ni poslanec Per»^«i*i izjavil, da ima tndi mapa pravico Ho 0» rožja, mu fa>iati niso pustili povorci, poslanec Mussoliri pa je zakrral, da prične strelinti. ako Kopovi takoj no utihne. Predsotlnik je moral odsjediti sejo   ter   je  ukazal   izprazoiti   gnleri^o.
PROTI GENOVEŠKTM DOGOVO= ROM JUŽNE ŽELEZNICE. *- Dimni. 11. avgusta. (Izvirno.) Včeraj se ie ztrlasil v zunanjem rmv nistrstvu francoski konzul ter izročil noto, v kateri francoska vlada izreka svoie pomisleke naoram aranž« Jtiaju Južne železnice, ki ie bil skle* njen v Genovi. Nota i>oroča. da aAoV sociation National« odklania doKo^ vor. Konzul ie izrekel nričakovanie, da tudi Avstrija in Mud/arska ne Pristopita k dogovoru.
štev. i»3.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 13. avgusta  1922.
Stran 5
L luioslovenskl vsesokobki zlet v Ljubljani.
VIL mednuodM teloMlM tekni. — UeiKusien snel« bratov Četo«. — Rezaltatt tekem.
Srdit in odloCen bol za prvenstvo med JagusloDcnt
n CekL
Včeraj gmo skušali potom nekateri* podatkov o uspehih posamnih tekem ti« telovadnem orodju podati sliko o boju ki se bife med nami in Cehi za prvenstvo. Boj je srdit. Naši gredo % vsen ognjem in z vso žil&vostjo v boj, da si piidobe prvenstvo. Na drugi strani pa Cehi s svojo preudarno organizacijo in znano vstrajnostjo klubujejo našim napadom in skušajo povsod pridobiti notni točk v naprej, da si tako zavarujejo znv.igo. Sprva so naši bili precej naprej za Čehi. Splošna siuacija opoldne je bila za nas zelo ugodna. Razmerje med oh^ma najhujšima tekmecema opoldne je bilo:
I. NA BRADLJI:
t Cehi                        107.25 tofck
2.  Luksenburžani       86.50     >
3.  Jnffosloveni           112.25     »
4.  Belgijci                    71.50    >
H. NA DROGU:
1.  Ceni                        112.25     >
2.  Jugosloveni          108___    N
BOJ ZA PRVENSTVO.
Kakor hitro se je opoldne videla splošna situacija, da bo oster boj za prvenstvo med Cehi in Jugoslovani, je bilo povsod napeto in bojno razpoloženje. Cehi so napeli v*3e sile. da bi Ju-goslovene prehiteli, kar se jim je slednjič tudi posrečilo, in ob koncu tekme, ko so bile izvedene vse tekmovalne va-;re na orodju, so imeli Cehi 7.25 točk v dobro pred Jugosloveni.
SPLOŠNA KRITIKA O VAJAH NA ORODJU.
Bradlja. Na bradlji, kjer ^o bile takoj za prostimi zletnimi vajami prve tekmovalne vaje na orodju, so Cehi izvajali obvezno vajo gladko, precizno. Poznala se je sistematična trenaža. Pri poljubnih vajah pa so pokazali naravnost  presenetljive kombinacije,
Luksenburžani mnogo zaostajajo v preciznosti za Cehi. Obvezna vaje nr» sle gladko. Njih poljubne vaje — če vpostevamo važnost in višino mednarodne tekme, na kateri mora vsaka tekmovalna vrsta pokazati vrhunec telovadne dovršenosti posebno v poljubnih vajah — ni"3o bile, tako moramo objektivno reči, dobri gimnasti. V gotovem ozira imajo Luksenburžani specifično elegantnost  in  temperamentnost.
Jngoaloveni. Samohvala je težka. Priznati pa mora nam vsak, da so bile obvezne vaje, ki so jih izvajali Jugosloveni na bradlji tako gladke in precizne, kakor pri Cehih. Dodati in s posebnim naglasom na moramo podčrtati, da je naš Leon Štukelj iz Noveg'amesta daleč n odkril jteval vse tekmovalce v elegantnosti urnosti ni tehniki vaj. Cehi, stari, izkušeni in izvežbani strokovnjaki, ki so videli že mnogo mednarodnih tekem, so odkrito in objektivno priznavali: >To je bajen človek! Ta divno telovadi! Tako je lahek kot pero! Njegove mišice !< V resnici so vsi občudovali njegove vaje. Na orodju je plaval kot lastavica, vsak gib, vsak najmanjši sunek je vzbujal vseobčo pozornost. Naravno je rudi, «da mu je občinstvo prirejalo pri vsaki vaji in na vsakem orodju viharne ovacije! Stukelj jo naš krasni borec! Novomeški Sokol lahko z največjim ponosom zre nanj t
V poljubnih vajah! p* se nani * največjim zaupanjem zdi, da so Jugoslove-
ni v nekaterih sestavah skoro prekašali Cehe, čeprav so Cehi v svojih kombinacijah podali tupatam nekaj novega, kar doslej še ni videlo izkušeno oko telovadca. Pa tudi izvajanja teh poljubno-sestavljenih vaj so bila na takem višku da je moral vsak objektivno sodeči sodnik priznati polno število točk. Splošno pa beležimo torej na bradlji napram Čehom razliko nam v dobro: pet celili točk.
Belgijci. Kratko trdimo: Imajo dobro trenažo! Po njih uspehih pa jih stavimo v vrsto  Luksenburžanov.
Boj za prvenstvo se razvija.
Kakor smo že zgoraj omenili, se je takoj po končanih vajah na bradlji, ko so bili približno znani rezultati, pričel srdit boj med Cehi in Jugosloveni. Cehi s<> napeli vse sile in uporabili vse svoje praktične izkušnje, da so že na drogu za Štiri točke prehiteli Jugoslovene. Češka vrsta kot taka je sicer nova, so sami novinci v mednarodnih tekmah, so pa med njimi telovadci, ki so se že udeleževali gotovih velikih tekem. Tudi naši Jugosloveni razen Vidmarja, so sami novinci. V tem pogledu obstaja med obema vrstama popolna pariteta.
Na drogu so Cehi prehiteli Jugoslovene. Zanimive so bile vaje na konju. Rezultat te tekme je bil: Cehi 110.75   točk.   Jugosloveni   109.50
Tudi vaje na krogih so bile naravnost divne in vedno precizne. Tu je naša vrsta vzbujala upravičeno občudovanje vseh navzočih strokovnjakov. Vsi, tako Vidmar, ki ohranja pri vseh vajah na vsakem orodju popolno duhaprisot-nost in s svbjo duševno intelegenco zna prikriti sodniku marsikatero sicer nebistveno hibno malenkost, dalje Derganc Stukelj in Šumi so pokazali vso svojo spretnost in specifično izvežbanost na tem orodju. Rezultat je bil presenetljiv; Čehi 117.50,    Jugosloveni    110.75 točk.
POPOLDAN.SKA TEKMA« Nastop Francozov.
Ob 4. popoldne so se na zletnem te-lovadišču nadaljevale mednarodne tekme. Ker je voditelj francoske tekmovalne vrste prof. B o u c h o n tekom dopoldneva javil predsedniku komisije br. Jindfichu Vaničku, da se žele Francozi udeležiti mednarodne tekme, je komisija sklenila, da nastopi popoldne francoska vrsta in izpolni vse one vaje, ki so jih bile dopoldne izvajale Ostale vrste.
Francoska vrsta sestoji: Voditelj prof: Bouchon Avgusta,
Tekmovalci: 1. V G o n un o t Jean, 2.) Moser Jaanes,
3.) M o r i n Robert, 4.J T o r r e s Marios, 5.) Pannetier Alerandre, 6.) Mar tjy Louis.
Francozje so s svojimi belimi kostumi med občinstvom vzbujali veliko pozornost. Francoski tekmovalci so drugače zelo dobro razviti in prožni. Polotila pa se jih je neka malodušnost in niso nikjer na nobenem orodju dosegli kakšnih znatnih uspehov. Med vsemi sokolskimi strokovnjaki je užival še največje občudovanje sv^tovnoznani tekmovalec Marios Torres, ki si je priboril razna prvenstva v Luksenburgu, Parizu, Turinu in lansko leto v Stockhol mu Splošno pa so bili uspehi Francozov zelo minimalni. Videti je. da je vojna tndi v vrstah francoskih gimna-stov zelo vplivala.
nadalieoanle mednarodne tekne v soboto 14. avgusta.
Danes se mednarodne tekme nadaljujejo. Tekmovalne vrste morajo izvršiti skok v višino, metanje krogle, tek na hitrost in plavanje.
Skok v višino. Za ta skok sr> določeni točni pogoji. Zalet poljuben. Da skok velja, ga je trBba izvesti pravilno, pri letu čez vrvico mOra biti telo pokonci in se ne sme zvijati. Vrvice se na noben način ne sme nikdo dotakniti. Za •^kok se štejejo točke za. 1.20 m ena točka, za 1.45 10 točk.
Metanje krogle. Tekmovalci mečejo 7.250 kg težko kroglo. Telovadec stoji v posebnem krogu. Zaznamuje se 7 m z eno točko in 9 m z 10 točkami.
Naj preje omenimo, da znašajo celokupne dosegljive točke v tekmi 910 točk. Z velikansko napetostjo je sledilo občinstvo današnji odločilni tekmi. Bili so naravnost lepi prizori v momentu, ko se je pričela tekma pri skoku v visino. Vm vrste so napele skrajne sile, da bi dosegle čim lepše rezultate.
Skok v višino   je dal sledeči uspeh:
1.) Cehi                                            27 točk
2.)  Luksenburžani                         16   c
3.) Jugosloveni                              32   c
O ostalih dveh" vrstah nimamo Se točnih podatkov, gotovo pa je, da niso dosegle jugoslovenskega rekorda. V sko ku se je odlikovala vsa vrsta. Br. Šumi je skočil 156 cm, odlikovali pa so se tudi Vidmar. Derganc in Simončifc.
S tek skokom SO Jugosloveni zopet priborili nekai točk, tako da so zaostajali ob 11. proti Čehom za 2.25 točk. Krogla. Srdit boj je bil boj s kroglo. Cehi, katerih vrsta je sestavljena iz dobrih kroglometalcev, so dosegli 29 točk. Najdalj je vrgel češki tekmovalec ■ 9.68 m. Jugosloveni bo dosegli 26 tofifc
Zanimivo pa je, da je br. Derganc dosegal v kroglometu popolnih 10 točk in je vrgel kroglo 10.17 m. Tudi br, Sumi je bil odličen.
Tek. Nato je sledila tekma v teku Rezultati SO:
Cehi                                                  31 točk
Luksenburžani                               17.5 c
Jugosloveni                                    20    c
Belgija                                             24    c
Francozi                                         17.5 c
Tekma na zletnem telovadišču je bila končana ob 12.30, na kar so se vse tekmovalne vrste v avtomobilih odpeljale na plavališče Ljubljanskega športnega kluba, kjer se ob i, uri vrši plavalna tekma.
Jugoslovani niso izgubili poguma. Med njimi vlada veselo razpoloženje in upati je, da v bodoče naša junaška vrsta doseže pri drugih tekmah še boljše
uspehe.                   _____
MEDNARODNA TEKMA KONČANA.
Rezultati plavanja: tj Cehi                                       50.50 točk
2.) Jugosloveni                         57—   <
Plavalo se je po Ljubljanici pri Ljubljanskem športnem klubu. Razdalja 50 m v ravni crti. Kakor pri krogli, tako tudi v plavanju je Derganc dosegel 10 toek. Crto je preplaval v 38 2^5 eek.
Od vseh dosegljivih točk se al priborili:
L) Cehi                                     761 */t *>*k
2.) Jugosloveni                       751        <
Prvenstvo imajo Čehi. Drugi so Jugosloveni. Za ostali vrstni red le niso znani podatki.
Vodlfetf fagošlovenske tekmovalne vrste br. dr. V. Mnrnik te po končani tekmi vtoHt protest radi nekaterih neprevJmoeti. ki so
^n a^wS^Soa> ^e%
Slooesen sprejem Čelnih Šakalov.
2e pred prihodom čehoslovaških gostov se je na glavnem kolodvoru zbrala nepregledna množica. Sokolu in narodnim nošam je bil dovoljen vstop na peron. Pokazalo se je, da občinstvo ni bilo dovolj poučeno o prihodu čeho-slova&kih vlakov. Cehoslovaški Sokol je prihajal v soboto, 12. avgusta v 4 skupinah in sicer: 1. skupina župa Praga I. z reprezentanco-, samo ta skupina se je svečano sprejela na glavnem kolodvoru (ob 8.47). 2. in 8. skupina i stota ko po državni železnici so se izkrcali tekom dopoldneva brez sprejema na državnem kolodvoru. 4. skupina >Češka Trebovuc je prišla po Juž. železnici preko Maribora v opoldanskih urah. Z ozirom na veliko število sokolskih vlakov iz naših pokrajin je bilo tehnično prometno nemogoče vsaj vs»m čehoslo-važkim skupinam prirediti Oficijelni sprejem.
Sprejema 1. skupine ob 8.47 so se med drugimi reprezentanti udeležili tudi: generalni konzul čehoslovaske republike g. dr. Beneš, predsednik Ce-hoslovaško - jugoslovenske Lige g. dr. Karel T r i 11 o r. delegat ministrstva financ g. dr. Karel S a v n i k več pravoslavnih svečenikov v sokolskih čepicah, kar je vzbujalo med občinstvom splošno pozornost.
Z zelenjem, cvetjem in zastavami okrašeni vlak blizu 30 vozov s 716 udeleženci, od teh 360 Sokolić, je dospel točno na glavni kolodvor med navdušenimi Na zdar in Zivio klici. Ko je izstopilo starešinstvo na čelu mu podsta-rosta g. dr. Masa k. je došlece pozdravil naš starosta g. dr. Kavnih ar:
»Bratje in sestre!
Skoro da Je 20 let temu, kar le Ljubljana videla svoj vsesokolski zlet. BiH smo takrat Še mali, neznatni po Številu, v početku razvoja svojega sestavnega sokol-skega dela ter brez višje organizacije. Tu ste prišli Vi, bratje in sestre, iz domovine Tyrševe in FGgnerjeve, podkrepili nas v naši borbi, vlili nam v duše novega poguma ter nam dali smer za nadallno delo. Neposredna posledica tega Vašega poseta Je bila ustanovitev Slovenske Sokolske Zveze in   Svaza   hrvatskih   sokolskih   društava.
Dve leti kasneje ste prišli na vsesokolski zlet v Zagreb. Osvedočili ste se, da smo v tei kratki dobi krepko napredovali ter da smo upravičili Vaše nade in Vaše pričakovanje. Takrat v Zagrebu smo bratje in sestre pod Vašim vodstvom snovali Svaa slovanskega Sokolstva.
Potem le prišla Praga in Se enkrat Praga. Vi pa ste kot apostoli sokolskega evangelija prepotovali ves slovanki jug ou Ljubljane do Beograda, od Sofije do Ceti-nja ter sejali seme sokolska Plodove tega semena smo Vam hoteli pokazati na vseso-kolskem zletu v Ljubljani leta 1914., pa je počil irsodepolnl strel v Sarajevu in tako zabranil naš in Vaš tedanji polet Prišla je svetovna tragedija, Vaše in naše osvo-bojenje ter odrešenje, a danes gledate pred seboj ujedinjeno Sokolstvo svobode velike Jugoslavije. To dejstvo pribijam v globoki hvaležnosti napram Vam, bratje m sestre, ker Vi ste, ki imate na njem svojo prvenstveno pravico. A že ste šli tako] korak dalje ter zamislili novo višjo organizacijo
— Zvezo Ceško-slovenskega in Jugoslovenskega Sokolstva.
Po vsej pravici se prašam, kaj nam prinašate danes? Kaj nam donaSate Vi špartanci med slovanskimi narodi. Vi učitelji realnega Slovanstva, Vi, ki ste po Htrsu branirelji resnice. Vi, ki ste v Sokol-stvu  naši uzornlki  ia  voditelji?
Vem, prinašate nam svoje priznanje, saj ste nas vedno pripoznavali kot sebi po sokolski ideji najbližje. V nesebični ljubezni do nas stopate med nas kot enaki mea enakimi z najkrepkejšhn poudarkom, da smo v Sokolstvu — ena
Toda ni to edini in glavni namen Vašega tako Impozantno številnega prihoda med nas.
Prvemu Jugoslovanskemu vscsokolske-mti zletu ste pripravili Izredno počeščenje: on daj izraza poslanici vsemu Slovanstvu v znamenju misli sokolske. Prerojenje Sso-vanstva in Sokolstva: iz mehke podvržnv duše slovanske stvorti silen značaj, neod-jenljlv, pa z vsemi vrlinami sokolskimi. Sokolsko SJovanstvo pa bodi klicar bratst-a in ČloveČanstva med narodi.
To signaturo ste vtisnili na?emu zletu ter Jo podkrepili s svojo mogočno navzočnostjo. Bodi Vam izrečena nal^krenejša zahvala. 2 njo se druži naša bratska m srčna dobrodošlica, ki Vam na moja trsta kliče svoj jngoslovensld sokolski: Zdravo:*
Po istotako prisrčnem odzdrtvu dr. Ms Raka sta se bratski i«=kreno poljubila g. dr. Masnk in ?r. dr. Ravrtihar.
Sledil je še iskreno dobrodošli pozdrav od strani generalnega konzula češkoslovaške republike p. dr. Beneša.
Po končanem ofieijelnem sprejemu so izstopili tudi Ostali člani in članice. Skralno krilo šnnliria naših Sokolov, »Sokolić, narodnih noš (tudi iz raznih nokraiin naše države), je tvorila seljačka sokolska oeta iz Gline in sploh okolice Zsrerreba s 6 zastavami.
TakOj nato se je aranžiral Frvrevod: spredaj rudarska godba iz Kladna, če-hoclovaški pranori ftSl <Vho-?lovaške Sokoliće, za nliml Sokoli, naša voiaška ejodba. naš eSokol in Sokoliće, zaključek hrva tek a seljačka sokolska će t a.
Komaj se je pričel sprevod pomikati skozi izhod, se je tudi zunaj na ce=*ti pponta.no formiral špalir ljudskih nvtp. Ta spalir se je vzdržni kot nepretrgana veriga od srlavnesra kolodvora pa do davne poste, kjer se je izvršil razhod: čehoslovačke Sokoliće so krenile desno proti Narod- domu. eSokoli pa so kro-nili levo po Prešernovi ulici, vsaka skupina v smeri proti dole->čenim nasta-njenjam. Ne samo iz vrst spalirja. nego rudi iz v?eh okrašenih oken na celem potu sprevoda so nepre^tnno doneli navdušeni pozdravni klici: Na zdar. Živeli bratje Čehi! Med špa-liriem se je ori teh ovacijah videl marsikateri starček, sta^ ra slovenska ?okolska korenina — samega veselja jokati. Tudi bratom Čehom se je poznalo na obrazih, da jih je ta iskren sprejem na dnu du§e ganil.
Tako na glav. kolodvoru kjer je bilo zelo težavno zadržati naval občinstva, kakor tudi med sprevodom je vkljub živahnemu prometu ki se je tre-notno prekinil, vladal najlepši red, do. kaz, da so vsi tozadevni činitelji vTsiii svojo težko nalogo.
Slamraifnl IzpreoocL
Poziv a« občinstvo in ndeležnike zleta.
V torek, dne 15. avgusta se vrši slavnostni izprevod vseh Sokolov In gostov Sokolstva po Ljubljani. Ob tej priliki nastopi ogromna množica v izprevodu, obenem moramo računati z ogromno množico, ki bo izprevod gledala. Da se v teh okoliščinah ta velika manifestacija vsega Sokolstva izvrši točno in primemo velikemu svojemu namenu, je treba, da naše občinstvo podpira Sokolov nastop na ta način, da ga pri vrSItvl soiega namena ne ovira, temveč s svojim discipliniranim nastopom olajša. Obzirnosti in discipline prosimo tndi od strani občinstva.
Sokolstvo se zbere po izdanih navodilih (Sletnl vestnlk št 10.) zjutraj ob pol osmih pred glavnim kolodvorom, aa ResUevi cesti In na B!e!weisovl cesti.
Občinstvo prosimo, naj ne sfll meč ovrščufoce se sokolske zbore hi na] ngodl vsaki želji sokolskih rediteljev, (z rdečim trakom na levem rokava In Stanko).
Točno ob pol 9. se Izprevod pomakne v pohod*
Takrat nai bodo ceste m ulice, no ka-tedih se bo vršil Izprevod po celi širini do hodnikov proste, mesto za občinstvo Je na hodnikih, v prav ozkih ulicah pa naj bodo radi hodniki prosti. (Sokolstvo koraka v široki tvorbi:  šesterostopih.)
Pot M lo prehodi Izprevod Je dolga 5 kilometrov, občinstvo na! aa ob tel poti porazdeli ter naj osobito na križišča cest ta aflc ne navrli« Samo v primeru če se občinstvo porazdeli, bo mogoča, da ko vsakdo vMel Izprevod.
Tzprtvod gre po naslednik ulicah In oe-
1.  no Dtmajsieft cest? oV> glavne poŠte.
2.  no Aleksandrovi cesti do Narodnega doma,
a. po WHwelsovi cesti, 4 po Rimski cesti do Valvasorjeve** trga.
5. po F^otislrl cesu". - no Colrovt cesti.
7.  čez sv. Jakoba most (na] bo prost občinstva) m Trubarjevo ulico do Sv. Jakoba trga,
8.  po Starem trgu,
9.  po Mestnem trgu,
10.  mimo magistrata po ulici Pred škofijo,
11.   po Poljanski cesti Čez Sv. Petra most (most na] bo prost občinstva),
12.  po Skofli ulici do trga Tabor,
13.   mimo trga Tabor po Vidovdanski cesti,
14.  po Sv. Petra četi na Marijin trg,
15.   po Prešernovi ulici  do poŠte,
16.   po šelenburgovi ulici do kavarne »Zvezda«.
17.  pri Zvezdi zavije na levo ter koraka mimo Dravske divizije do konca drevoreda, kjer zavije na desno proti dvorcu in koraka na Kongresni trg, na katerem je stik sokolstva.
Občinstvo opozarjamo, da je izključeno, da bi mogel vsakdo videti stttc Sokolstva, prostora je mnogo premalo. Naj to občinstvo izprevidl hi na) se po tem ravna. Vsako gnetenje, vsako pritiskanje In siljenje v ospredje ni samo znak nediscipliniranosti, temveč le naravnost opasno. Zgodilo se radi tega lahko po krivdi občinstva največje nesreče. Ponovno torej prosimo, naj se tndi občinstvo izkaže, da le zrelo ga take prireditve.
Po stiku na Kongresnem trgu odkoraka izprevod tako. kakor Je prišel:
1.  po WoWovt nMd,
2.  po Prešernovi ulici
a no Dunajski cesti do kavarne »Evrope«. Sele tam odidejo poaamnl oddelki na svoja stanovanja.
V slučalo kaka nesreče poslujejo sa Sokolstvo resltno postala. Tek reilmlh posta] na lotov© oosktznfo tndi občinstvo. V prime rn nesrečo* hipnega oslabljen Ia I* dr. osta* nfte mli1 nI, obrnttn na breg rarborfenia na imfbHinleaa sokotskegj roditelja In če le trakt, pnmanJIn sanmi, da m   oalabaU nrt-
I pelje aa najbližjo rešilno postajo. NI kdo pa
naj pri taki priliki ne pase svoie radovednosti, ki mu nikakor ne more biti v čast-Tudi pomilovanje in vzdihovanje ne pomaga, treba je samo mirne krvi in hitre pomoli.
Rešilne postaje so označene z belimi zastavami z rdečim križem in se nahajajo na naslednjih  mestih:
1.   na   glavnem  kolodvrou,
2.   v Kreditni banki,
3.   v hiši  policijskega ravnateljstva,
4.   v šoli  na  Grabnu,
5.   v policijski   stražnici  na  magistratu,
6.  v Mestnem domu,
7.  v hiralnici,
s. v  Dvorcu   (univerza),
9. v Marijani^ču.
Ponovno opozarjamo, da sokolski izprevod ni samo pred zku§nla discipline so-kolskejra članstva, temveč 'e tudi preizkušnja našeci občinstva, na^eea naroda. Ta dan stoji S kotStVO. Ljubljana in |ugosle->-venski narnd na mednarodnem forumu, pred tujimi gosti, ki bodo po vriskih tega dnev* sodHi na^o dozorelost. DoVa7'mo Jmi, da smo discipliniran narod, ki Je kos rudi nnl-težlTm  nalotrarn.
Zn to Vam bo hvaležno S^k-Mstvo \n Vam hn hvaležen ves jug »slovenski narod.
Zdravo!
Starešinstvo m tehnični odbor J, S. S.
Prireditve: V soboto dne  12. avgust3.
Ob 20. pozdravni vpfer mednarodnim tekmovalcem   na   vrtn   Kozine.
Ob  70.  v  onernem   zlrdalffa  *Laira^.
Ob 20. v dramskem gledališča *Got-gota*.
Ob 20. v dvorani hitela •Union* simfonični koncert Srcdočcškc Filharmonije iz Kladna,
Ob 20. v FV.harmonitf na Knnzmnrm trgu koncert druStva * Slavec*.
Ob 20. uri v dvorani Sir^dnrt^a doma akademija »Bratstva« na čast Češkemn So-nofsfVn;
Ob 20. uri   na stavnoslnem  prostom %* Tivoli   koncert   godbe   in   nevskrza   z^ora Zveze  Jug oslov enskih  železničarjev;   Uud ska zob m'a.
Ob 20. uri na trgu Tabor koncert orkestra Sokola I.
Oo 20. uri nn vrtn hoteli Tivoli koncert vojaške godbe Dravske divizije.
Dne 13. avgusta.
Ob 6. zbirališče tekmovalce^' v grarderobah.
Ob 7. slcušnja za prosto vafe članov in članic.
Ob 9. skušnje ostalih f,un ter skušnfe za proste vale C. O. S.
Ob 9. pohod    Sokolov na   rrob staroste brata dr. Ivana O r a ž n a. Petie žalostink.    spominski    govori. Olasba Sokolskesra    društva    LL   v. Ljubliani.
Ob 9 tričetrt skušnje za skupine C. O. S.
Ob 10. skušnje na bradljah C. O. S.
Ob 11. skušnje članic C. O. S,
Ob 11 in pol prameoadnf konr cert v Zvezd!
Ob 11 in pol promenadirl kon* cert v Tivoliju.
Ob 15. javna telovadba.
1. fcosti. 2. proste vale Članov, 3. proste vaje žen, 4. vale Č. O. S. na bradljah. 5. proste vale članic Č. O. S. s kiji. 6. proste vaje članov Č. O. S.. 7. vzorne vrste članov na: orodju, 8. nastop k posebnim vajam jugroslovenskeh žup. 9. »Naprel«.
Ob 20. v opernem gledališču: »Deseti brat« (igra Št. Jakobski srle* dališki oder); v dramskem gledališču: koncert in umetniški plesi.
Ob 20*4 v dvorani hotela »Uni* one: koncert »Ljubljanskega Zvona«.
Ob 20*4 v dvorani filharmonič* ne družbe: koncert kvarteta prof. dr. Kozine in solisti; v dvorani Nar. doma: koncert pevskega društva »Slavec«.
Ob 21. pozdravni večer reprezentanci gostov v dvorani »Kazine*.
Na prireditvenem prostoru pod Tivoli ob 20. uri: koncert godbe, pet* ie in telovadna akademija,
Ob 20. hotel »TlvobV koncert godbe.
Trg Tabor: koncert godbe.
Koncerti na raznih restavracijskih vrtovih.__________
—  Blagajniki moralo bftf na mesrn na zletISČu točno ob iestlh zlutral. popo'đnc pa ob a« na 14^ na veseličnem prostoru pod TlvolUem na vsak dan ob pol H. gveter.
—  Posfv Članstvo! Sokolstvo se zbira Jutri, v nedeljo, ob 8. Pred Narodnim domom, da se udeleži pohoda na dr. Ora?nor grob. Telovadci se udeleže skuSnje na telovadišču ob predpisani url.
—  Sestre, ki so obljubi'e sodelovati prf razprodaH srečk, prosimo, da pridejo v nedeljo dne 13. t. m. ob osmih zjutraj v areno Narodnega doma.
stran 6.
»SLOVENSKI NAROD"   dne IS. avgusta 1922.
Štev.  183.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1922.
— »Zarota« na Bledu pred *n-desetimi leti. Gosp. dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, nam piše: 2e večkrat po prevratu sem si želel prilike, omeniti dogodek iz preteklih dunajskih časov. Konec prof. Gavri-lovicevega članka »Od Maribora do balkanskih gora* v >SIov. Narodu« z dne 6. avgusta me pa nehote sili k naslednjim vrstam. Za časa mojega dolgega koncipijentovanja na Dunaju sredi avgusta meseca   menda L 1890. ali prej, me je nagovarjal prijatelj in tedaj znano navdušeni Jugo-sloven Radoslav Pukl, naj se ž njim udeležim izleta na Bled, kjer da bo tajen sestanek s Petrom Karadjor-djevićem. Id pride incognito iz Švice, obenem pa pridejo izbrani, naj-zaupljlvejši mlajši Slovenci na nekako zarotniško posvetovanje,    ki da bo iako pomembno. Namigoval je na moje vprašanje, da utegneta    priti tudi tedanja odvetniška koncipijenta dr. Majaron iz Ljubljane in dr. Gre^ gorin iz Sežane. Žalibog nisem mogel obljubiti, da se udeležim, pač pa sem se seveda strogo zavezal varo* i.vati tajnost in sem se tega držal tu-tli do sedaj. Vrnivši se z Bleda mi g. Pukl ni hotel ničesar povedati o poteku, češ, da mi je itak zadosti zaupal,    udeleženci   posvetovanja    pa bodo Že vsi varovali svojo glavo z molkom.  Samo  dr.  Kožic,  Hrvat, odvetnik na Dunaju, tedaj znan pan-slavist, ki je rad prihajal med slovansko mladino, mi je pravil, da je bil med udeleženci na Bledu. Tudi vanj nisem silil, naj bi mi kaj več povedal, da v slučaju kake    izdaje tudi jaz ne bi nič vedel. Med vojno sem se bal, da ne bi prišlo kaj tega na 'dan. Sedaj pa bi lahko eden izmeti tistih udeležencev vse razodel, ;'da bi se pokazalo, kako so že takrat Slovenci tajno delovali na ujedinjenje ali preobrat. Ker sem bil že na ■celjski gimnaziji 1.   1879.  zaradi ruske himne karceriran na 16 ur in kot panslavist znan Puklu in dr. Kozicu, :sta mi vsaj toliko zaupala, kar sem napisal. Oba,  blagega  spomina,  sta |Že (Javno mrtva.    Znabiti je še kdo •živ takx»rnrh meni neznanih udeležencev blejske »zarote«, ki bi hotel «&ai to razglasiti.
—  Odlični gostje na sokoiskem zteto. Poleg1 že včerai navedenih od-(Jičnih ttrjfh in domačih gostov so te* Icom včerajšnje noči in danes dop. prispeR v LJubljano: Češkoslovaški po^lanflc na našem dvoru v Beogradu-Antonki Kalina, ki stanuje pri pote-, namestniku Hribarju, predsed. .narodne skupščine dr. Ivan Ribar, češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu Odan Para, trije člani ob« jčtnskegra odbora beogradskega in 'romunska delegacija, obstoječa iz 9 rgospodov in 7 dam. pod vodstvom prof. Jonesca Badesca, Constantine-sca In Preotesca iz Bukarešte. Rr> munska delegacija bo prisostvovala telovadnim prtredftvam y romunskih i narodnih nošafe. Na ziet le došla tudi češka pisateljica Aniet Zieglosarjeva* ; urednica »Ženskega obzora« v Pragi. Doslej so dospeli v Ljubljano iz* meti ministrov: poljedelski ministers Ivan R u c e 1 i, danes minister za socijalno TOlitikD dr. Žerjav, iutri pa pride v Ljubljano z Bleda tudi minister prosvjete Svetozar Pribi-č e v i č. Jutri prispe v Ljubljano tudi predsednik parlamentarnega radi* kalnega kluba bivši minister Ljuba Jo vano vič.
—  Naš wasblfl£tonski poslanik na Bledu. Dr. Ante TresičPavi-čič. ki Je imenovan za našega po* slanika v, Wafchingtofm, se na poti v Ameriko ustavi za nekaj dni na Bledu, kjer ga sprejme krali v posebni airtfrjenci.
—   Ro«t tri g. namestniku. Kakor smo informirani, je Ni. Ve!, kralj Aleksander spremenil svoje dispozicije ter pride Sele jutri, v nedeljo, v Ljubljano in se udeleži sooM^lh prireditev. Danes zvečer se tore) rot$a ne udeleži.
—  Iz diplomatske slnžbe. Za pisana 11. razreda pri našem poslaništvu v Pragi je iinenoran abs. pravnilc FranEo E rti ar't i č*
—  Iz muzejske službe. Direktor polcra-iinsftfn muzeja v Ljubljani, dr. Josip Man-tirani, je pomaknjen v V. činovni razred.
tt Otroritev restavracSe »Zve« zda«." Ljubljana te »tfo uboga na prvovrstnih restavracijah. Tei živi do* trebi je odporaoge! g. Fran Krapež, ki je napravil iz bivše kazinske gost^ prvovrsten restavrant B jara danes zrvtečer otvori. MfepcUe so traiafe vee mesecev. izvf§Hi so tih izključno sitnio domači obrtnaft. Vse adaoclie so se Izvedle po navodilih g. Krapeža samega, k! je s tent po» kazal izredno fin okus. in po načrtih g. arhJt^tft VrfiovnlKa. .Restavracf-ia imai m vefflce »ajmoflernege opremljene gostilniške sobe. Kuhinja
to urejena DQ «*Ah. iw*Wnili. hagiie*
ničnih predpisih. Namesto stare verande se nahaja lepa torasa, za njo pa krasen senčnat vrt. na stenah ob robu vrta so okusno urejene odprte verande s pavilijonom za godbo. Re* stavracija, ki se z uspehom lahko kosa z najlepšimi enakimi podjetji v velikih mestih, postane gotovo sre* dtšče m zbirališče naše najboljše družbe. G. Krapež si ie s tem pridobil za Ljubljano veliko zaslugo in na* dejati se je. da mu bo naše občinstvo izkazalo svojo hvaležnost s števil* nim posetom. Z ureditvijo restavracije je najbolje in najprimerneje od* govoril na številne napade, katerim je bil izpostavljen lansko leto.
— V interesu javne sigurnosti in neoviranega prometa je za časa vseso-kolskega zleta vožnja s koleei in ročnimi vozički po obeh hodnikih Dunajsko ceste od železniškega prelaza do Linhartove ulice policijsko zabranjen. Prestopki so bodo stiogo kaznovali.
—  Smrtna kosa. Po dolgi, težki bolezni ie danes zjutraj umrl g. Josip Dolžan, vpokojeni poštni ravnatelj, tast g. primarija dr. Petra Defranceschija. Pokojnik je bil doma iz Novakov pri Tržiču. Po končanih gimnazijskih študijah je stopil v poštna službo ter služboval v Pazini, v Gradcu in v Mariboru. Povsodi ie ostal zvest svojemu narodu ter vzgojil v najtežjih razmerah vso svojo rodbino v narodnem duhu. Ko je bil iz Gradca imenovan za postnega ravnatelja v Mariboru, so Nemci in nemšku-tarji razvili proti njemu silno agitacijo, katera je uspela v toliko, da so ga premestllt nazaj v Gradec. Že med vojno je stopil v pokoj ter živel pri svojem zetu. Bil je kre-menit značaj, navdušen naprednjak in vse svoie življenje zvest somišljenik napredne stranke. Pogreb bo jutri, v nedeljo dne IS. t m-, ob 16. iz bolnišnice s Sv. Križu. Bodi pokojniku ohranjen trajen spomin, njegovi spoštovani obtielii naše iskreno sožalje!
—  Verižnišrvo ob priliki vseso-korskega zleta. V svrho preprečen]a navijanja cen ob priliki vsesokolske-ga zleta je uvedena na mestnem magistratu permanentna služba od 12. do inkl. 15, t m. vsak dan od 6. do 24. ure. Posloval bo poseben magi-stratni oddelek pod vodstvom kon-ceptnega uradnika s primernim številom tržne straže in poizvedovalnih organov. Uradoval bo v obeh sobah socijalnega referata, to je v pritličju hiše št. 27 na Mestnem trgu (Takoj poleg vodnjaka) sobi št. 1 in 2. Pritožbe se bodo sprejemale v pisarni socijalnega referata, t. j. v pritličju na desno ob vhodu (soba št. 2).
—   Primorci iz zasedenega ozemlja! Zbirališče in prehrana v restavraciji >Pri levu« na Gosposvetski cesti št. 16.
—   Gostilničarji in kavarnarii se obveščajo, da se bodo izdajali davčni bloki tudi v nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne v mestnem knjigovodstvu.
—  Osrednji urad Državne borze deli v
LJubljani naznanja, da se ie s svojo podružnico iz prejšnjih prostorov v Gradišču št 4 preselil v poslopje mestnega magistrata (pritličje, nasproti Zglaševalnega urada), Mestni trg, kjer bosta odslej naprei urado-vala.
— Anarhija v mariborski sanitetni službi.
Slučaj v cestnem jarku skoro umirajoče Amalije Stergar, ki ie razburil vse duhove v Mariboru, je odkril za mestno občino žalostno spričevalo, da nima tudi glede sanitetne organizacije prav nič preskrbljeno. Ker se je iz početka, dokler se ni slučaj pojasnil, dolžtlo tega škandala z javne ceste, tudi policijo, se je obrnil Vaš dopisnik na merodajni vir ter izvedel: policija nI mogla v tem za Maribor sicer Škandaloznem slučaju prav nič drugega ukreniti, kakor je po ukazu svojega šefa storila. Ni dolžtrast policije, skrbeti za take reveže, ampak to je dolžnost mestne občine kot sanitarne oblasti. In ta je v tem slučaiu popolnoma odrekla. Ako soc. demokratski listi zdaj bijelo po policiji, bijejo pravzaprav po svojih lastnih pristaših na mestnem magistratu, M se niti na tem socijalnem polju ne zavedalo svojih dolžnosti.
—. Gledališke je zapustil znani igralec Gustav Strniša ter se posvetil privatni službi.
—  Sanatorij za tuberkulozne v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Zelo smo se čudili, ko smo čitali, da se namerava v neposredni bližini našega zdravilišča otvoriti sanatorij za tuberkulozne, a še boli, ko smo doznali, naj temu namenu služi vsaj v sedanjem stanju vseskozi neprimerno po-lorte v podnebju, ki Je v Jeseni In po zimi radi megle in vlage za lecenje \t bolezni popolnoma neprikladna Toda celo ne glede na to, da je misel že sama zelo nesrečna, pričakujemo od poklicanih oblasti, da preprečilo namero, W more skozi ioliko desetletij pridobljenemu imenu jiašega naiodlič-nejšega zdavilišča samo šlcodovati.
—  Goreč! vagon u Prager*tiem. Tz Maribora nam o gorečih" vagonih Še poročalo: V vagomt ki se Je dne 28. m. m, iratovoril v Trstu, se le nahajala pošiljate* 245 vreč tiotrosovftr oreliov. namenjeno za rVrdKo mineralu v Gyfcru. Vagon se Je moral nalbrfe vsletf JsJcre Iz fofontoftve vneti *• me*đ pbUo od Celja proti Pragerslfenru. Kajn* Romaj Je vfaK dospel na Pragerslco, Je pričelo goreti, in sicer e& spodaj mi zadnji strani voza. Ogenj Je ml falfo močan, 'da ga nfse mogli pogasit! ^ naJtežHm prtthffom vode
—   SoU m itUnmm iiinmi Prometno ministrstvo je sklenilo otvoriti šolo za svojo uradnike. Kun na tel šoli bo trajal dve leti V šolo se bodo sprejemali samo dijaki, ki so dokončali vsaj pet gimnazijskih razredov.
___ Požar y Kamnom vrhu- Dne 9.
L m. ob 9. dopoldne je nastal v kozolcu posestnika Ivana Klinca v Kamnem vrhu, občina Ambrus. ogenj, ki je Klincu uničil v pol ure velik nov kozolec in zraven stoječi tudi še nov skedenj. O-genj je nastal po neprevidnosti neke Osebe. Ko je izbruhnil požar, so bili večinoma ljudje na polju pri delu. Kozolec in skedenj, v katerih je bilo shranjena že večina letošnjih pridelkov in orodje sta stala na konca vaai proti Ambrusu. Ko so ljudje prihiteli na pogorišče, se je kozolec že sesedal in skedenj je bil največjem plamenu. V tem trenutku je prihitela požarna bramba iz Ambrusa s svojim gasilnim orodjem na pogorišče in začelo takoj požrtvovalno gasiti. Bila je to sreča, ker je veter svojo smer spremenil in začel pihati na nasprotno stran proti Kamnemu Vrhu, in bi bila sicer vsa vas, broječa 17 hiš, v eni uri uničena in bili bi vsi prebivalci vasi na golih tleh. Posebna čast in hvala gre v prvi vrsti gasilcem iz Ambrusa, posebno pa voditelju gasilne akcije g. županu iz Ambrusa Ivanu Šinkovcu^ ki je požrtvovalno sam sodeloval in vzorno vodil gasilce in druge ljudi pri gašenju ljutega ognja. Hvalo in čast zaslužijo moški in ženske iz bližnjih vasi, kakor Kal, Ambrus, Višnje, Prinn evas ki so z največjo požrtvovalnostjo stregli z vodo pri gašenju. £koda znaša približno 1,500.000 K, ki je 7, zavarovalnino pamo deloma krita. — Varujte se ognja!
___ Nove zanimivosti naših pokrajin nam prikazuje podjetje g. Leonova v svojem projektoskopu, ki jih občuduje vsak večer na Aleksandrovi cesti velika množica radovednih Ljubljančanov in tujcev. Gospod Leonov je uvrstil raed svoje dobro pogojene reklamne slike domačih tvrdk sedaj tudi krasne posnetke naših planinskih domov in koč. Tu vidimo Aljažev dom v Vratih, novo otvorjeno Erjačevo kočo na Vršiču, hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kočo na Kamniškem sedlu, Kredarico, Kamniško sedlo. Veliko planino s smučarji itd. Vidimo pa tudi poleg že znanih slik Bleda in Bohinja nove slike Maribora, Olja. Kranjske gore. Kamniške Bistrice, izvira Savico itd., tako da bomo v kratkem imeli zbirko najlepših pokrajinskih točk Slovenije. Castitamo podjetju g. Leonova ter priporočamo vsakomur majhen sprehod ob večernih urah po Aleksandrovi cesti. Slike naših planin vabijo bolj kot vsaka beseda v kraljestvo Triglava in drugih planin.
—  Vzorna posestva. Uradni list št S3. objavlja zakon o organizaciji in ureditvi državnih vzornih poljedeljskih posestev. V naši državi je, kakor pravi člen 1., Organizirati državna vzorna posestva, da, bi se povzdignilo in pospeševalo poljedeljsko proizvajanje in da bi se poljedeljsko kulture, preizkušene in uspele na posamnih državnih posestvih ohranile in izpopolnjevale nadalje ter uvedle tudi nove. Ta posestva se imenujejo po kraju, v katerem so aH pa dobe posebno ime, ki se določi s kraljevim ukazom-
—  Revež za reveža. Jako razveseljivo je dejstvo, da dobiva Narodni ženski Savez SHS. slovenski del, skoraj vsak dan od različnih občin prispevke za otroški in materinski dom kraljice Marije. Niso Veliki ti prispevki, ali kamen do kamna palača, in glavno je, da naša deca ni pozabljena, da se občine zavedajo svoje dolžnosti. Tudi javni in privatni nameščenci *so se pokazali izredno požrtvovalne, dasi žive vsi težj^ kot kdaj prej. Vsak resničen rodoljub pač ve, da mora. biti skrb za našo mladino naša prva in največja skrb.
__ Tatvine.    Neznan  tat je zlezel
skozi okno v stanovanja posestnika Antona Klinca v Gladomesu pri Slov. Bistrici in odnesel 7 telečjih kož^ in več raznovrstnega usnja. Skoda znaša 6000 kron. — V Pobrežju pri Mariboru je bilo delavcu Silvestru Šmidu pokradenega za 9000 K perila.
—   Prošnja Slav. Rdečega Križa. Te dni se prične pobiranje članarine društva Slovenskega Rdečega križa za leto 1922. Članarina se Je morala radi vedno rastočih troškov zvišati na letnih 6 dinarjev. Pričakovati Je, da bodo dosedanii droštvenild uvideli potrebo in upravičenost zvišanja članarine in ostali zvesti »Rdečemu Križu«, ki si je postavil tako zvisen in plemenit humanitaren namen. Obenem vabi društveno vodstvo vse posamnike, družbe, banke, tvrdke itd, ki še niso člani tega dobrodelnega društva prve vrste, da pristopijo kot redni Člani z letno članarino 6 Din, aH kot stalni člani z enkratnim prispevkom 100 Din. Priiave je naslovi« na ^Slovenski Rdeči Križ« v LJubljani. Mestni trg št 11.
—  Za Dečji in materinski dom kraljice Marije so darovali: Ženska realna gimnazija v Ljubljani Din 575, dr. I. Lah Din 25, Mestni urad v Kočevju Dm 250, županstvo Murska Sobota Din 1250, Hranilnica hi posojilnica v Dolu pri Hrastniku Din 50. Av-jrust Skaberne Din 100, Posojilnica v Ribnici Din 1000, Županstvo Marnberk Din 100, Zveza nastavljencev denarnih zavodov Din 250, I .mestna dekliška meščanski šola pri sv. Jakobu Din 506.35. Drnitvo za varstvo in oskrbo sirot v Logatcu Din 100, Drnštvo davčnih uradnikov direktne davčne službe Din 230, Štefanija Mičasefc. Novi Sad Din 100. Udruženie felezntekfli činovnika v LJubljani D 1000. Narodni ženski savez, grupa Beograd Dm 1000, žunanstfo Tontl-ieU Din 500, Županstvo Videm ob Savi Din 250.
Kultura.
—    Ce&koslovaika MpubUka. Sestavil dr. Vinko Šarabon. LiubUama, 1922. izdala in založila Društvena nabavna zadruga v Ljubljani. 12». Str. 96. Karta češkoslovaške republike kot priloga. Cena 15 Din. Pisatelj ie hotel ustreči oči vidni potrebi na polju prosvetc. Naši stiki s Cehi in njih čudovito urejeno državo postajajo čim dalje tesnejši, prijateljstvo med njimi in nami vedno globlje. Prijatelja pa ne more nihče ceniti, kakor zasluii, ako ga ne pozna. Prof. dr. Šarabon nam s svojo knjigo razkriva lepoto in bogastvo češkoslovaške republike in življenja, ki polje po njej. Kujigo ie razdelil na tri dele: v prvem gledamo na ozemlje republike, drugi nas uvala v njeno zgodovino, tretji nam slika družabne razmere na njenem teritoriju. Slog pisateljev je silno jedrnat. Nobena beseda odveć. Karkoli je do srede julija t L našel važnega, posebno glede statistike, vse je sprejel v svoje delo, tako da nudi sicer le splošno pregledno, a sedaj v resnici čimpopotnefšo sliko češkoslovaške republike. Prvi del nas uvafa v oblike in pojave zemeljskega površja republike, dalje v njeno podnebje, rastlinstvo, prebivalstvo, v kmetijstvo in rudarstvo, industrijo, trgovino in promet ter nas na koncu seznanja s poglavitnimi kraji. Pisatelj se nikakor ne omejuje na kako suhoparno naštevanje, on podatke neprestano prepleta z momenti iz življenja, gospodarstva in razvoja, ko n. pr. govori o premogu, industriji, eksportu in prometu, slovaških bankah itd Povsod, to Je veliko vredno, nas informira z mnogobrojnim!   najnovejšimi   statističnimi   podatki.
—   Isto metodo ima tudi pri zgodovinskem pregled«, kjer nikakor ne ostaja pri zunanjepolitičnem razvoju, temveč objektivno in zelo spretno vpošteva rudi kulturno, gospodarsko, socialno, versko in narodnostno stran zgodovinskega življenja Češkoslovaškega naroda (prim. posebno odstavke o dobi PfemisKdov, o Karlu IV.. Husu, Pragi, Komenskem itd.) — Zadnji del govori o ustavi češkoslovaške republike, počenši od ustroja občine do ustroja države in pravic predsednika in državljanov itd- — Kniigo krasi več slik. Naslovna slika nam podaja po fotografiji predsednika republike, T. Ma-sarvka. Oblika knjige le žepna, papir izredno fin. Posebna dragocenost knjige je priložena zelo lepa, večbarvna geografska karta češkoslovaške republike v merilu 1 proti 1,500.000. Treba to izrecno poudariti radi tega, ker se karte češkoslovaške republike v naSih knjigarnah !e silno tcžkr> dobe. če se sploh dobe\ Karta pri naši knjigi izredno dobro služi, da more vsakdo x največjo lahkoto vsebino knjige na njej zasledovati.
—   Sarabonova knjiga bo sedaj, ko se na jugu in na sevem sklepajo prijateljske vezi med Cehi in Slovenci, dobrodošla vsem brez izjeme! Jo toplo priporočamo.
—    Sokolsko irledaliSce v Radov-ljici. Pretečeno sesijo je Sokolsko gledališče v Radovljici delovalo že v novem dormi, kjer je zarrajen modem oder, ki ustreza veem provincijalnim zahtevam. Predstav je bilo zaradi kratke sezije, ki so je pričela šele *26. novembra 1921, le 17. Otvoritev novecra odra se je praznovala z izvirno Špiear-jevo igro >K luci!<. o kateri je pisal dr. Lah obširno kritiko. Od ljudskih iger smo videli Anzengruberjevo >Fo-marje< in Medvedov igrokaz, >Stari in mladic. Veseloigro p^> bile eledeče: >Pri belem konjičku«:, >Pred poroko-c in >Niobac. Dvakrat se je igrala Špioar-jeva dramatizacija Sl^menikovega >Iz-dajalcac in dvakrat Grillparzerjeva >Pramati€. Sezija se je zaključila z Govekarjovo igro iGruntarjic (>Mrar kovic). Šolska mladina je uprizorila trt igre: >Kralj Matjaže. >Pogumni Ton-eekr in »Šivilja Klarac. Vršil se je Miklavžev večer za mladino in za odrasle, Silvestrov večer in obletnica gradbe. Tudi ori teh prireditvah je sodeloval gledališki odsek. Izven sezite se je uprizorila Špiearjevn noviteta >Osvobojencic. Publiki ugajajo sicer stvari veseloga značaja, a vendar je dosegla izborno Igrana ^Pramatic velik uspeh. »Romarji* !■ »Stari in mladi« so zelo ugajali a davno ne tako kakor »Gruntarjic, ki jih bo treba na vsak način ponoviti prihodnjo 5*ezijo. Ravno zato pa se zdi Človeku čudno, zakaj to igro Skrbinsek podeželskim Odrom naravnost odsvetuje. Takih stvari nam manjka na deželi, kjer jih nrestoma bolje lahko uprizorimo, kakor v Ljubljani. Zelo všeč so občinstvu mladinske predstave, ki jih z velikim trudom rodi gospa Hutova. So ljudje, ki prihajajo sploh samo k teta predstavam. Zelo vzgojevalno in navdušujoče učinkujejo patri jO ti čne stvari, to smo videli pri »K luči«, »Kralju Matjažu« in »Osvo-bojeneihc. Ljudstvo iz okolice prav pridno poseča predstave. V gospodarskem oziru je zanimivo, da je gledališče aktivno vzlic temu, da ne dobiva nor*wiih podpor in mora plačevati običajen davek in občutno takso. Dobiček se po-raol 'aa vsakdanjo ^potrebe »SokoJac, vzdrževanjo doma in nabavo knjižnice itd. Treba je tuđi omeniti, da gledalt-šče drugega sokolskecn dela prav nič ne ovira, osobito ne telovadbe, za kar je najboljši dokaz to, da so člani prinesli od župne tekme prvenstvo ta Tržiča, članice pa ravnotako iz škofje-loke. Načelnik pa je Vodil ravno v gledališki seriji strokoven telovadski tečaj, ki je trajal več tednov.
J       m     .     •     •     C
—  »K faai« Sofcolslca žtipa Kranj le ta^ ložila J. Šplcarievo simbolično Igro »K InčU«, Id obravnava poslanstvo sokolske misli med narodom. Knliga stane 7 Din fn fie dobiva v knjigarnah in pri župi Kranj. Čisti donos gre ▼ so&olske namene. Bratje (n sestre, poatf&lfe pridno po ttl knjigi hi razširi al te io med clantvom!
—   Pabmdranath Tagore: »Ptice setlv-i»u (Strtr BirdsJ Poslovenil AloHI OnfeK. Kntan» fe IJdumji ta Fcil
Bamberg v Ljubljani ie izdala zopet en prevod pcMiiško-ulozofskih del velikega indijskega pesnika v krasnem (iradnikovem prcvo4iL Knjiga ie elesantno opremljena ter tlant Uin. 20.—.
—   »Pravni \estnlk« v Trstu prinaša v svoji VIL .številki poročilo o obenem zboru društva »-Pravnik* dne 9. junija t 1. v <iorici. Nadalje priobčuje zanimiv članek o rabi slovenskega in hrvatskega jezika na tržaških sodnijah; elanek dr. M. Dolenca o mladinskem tlHUlnln.Hl pravosodju; Članek dr. Fr. Ooršiča Ver žnik in slična imena in male vesti. Na zanimivo vsebino se Se povrnemo in zopet priporočamo ta pre-potrebni vestnik v splošno zanimanje in vsestransko p<*dporo.
—   Šolstvo y Bolgarski. Minulega Šolskega leta je bilo v Bolgarski 5121 ljudskih sol s 595.f»51 učenci. Učiteljskih moči je hlo skupno 16.182. Srednnh šol le bilo 108 s 35.000 dijaki in sicer 20.054 dijakov in 15.000 dijakinj. Vitjih sol je bilo 15 sknpno z učiteljišči. Vseučiliških dijnkov ie bHo 2083.
—  Klub napr. slov. aka<j?rn!Vov ^ Celjti. je kot tretji zvezek svojo »Prosvetne kajii-nice« izdal predavan ie £. dr. Mano Pere-anij3: Zdravstvena vzgoja mladine. ?nnv je obravnavana z znanstvenega in oraktT:-nega stališča. Knjižica .-asluz', di se |o uvrsti v kniij?nice vseli Šol in da si jo vsakdo kupi Obseri prek^ 100 strani tn *tanc 3 Piti. s poštnino 20 par več. Knjižice se nročalo pri »Klubu napr. slov. akademikov v Celju*.  Namdni  d0"1.
—    Organizacija mednarodnega duševnega dela. Komisila Zv^ze narodov za orga* rizacilo mednarodnega skumeca du!evne*S dela le soreiela pod predsedstvom pariš" nrofesor.la Bcrgsr.»n bledeče sklede: Svet Zven narodov nal prouči vpras\an?e dnier« negi dela v ra^n'V državati, ustanovi nal se podVomiciia za mednarodno organizacij bihl'r»£rafi}e. ki nai se bavi tttdi z irstano-vitvijo resnično mednarodne knHSittee, olai-*an1e mednarodne ;'-reniavi.' Vn^ig. i^an komisije MiHken. zas+or>n;V Zle<finletrt!i drJav nai pronč* motnost ustanovitve med'-arod" nega kredltpega U vodi v svrlio n1af$an}i znanstvenega delovania. senator RuffM n*1 iTde!a poročilo o mednaro 'nem arheološkem raziskavanui sklicanje mednarodnem kongresa Tsek univerzitet, v ta namen ml se osnuie po^ehna podkomisija, ki bo Izvršila pripravljalna dela. Na Rers^onov pr^d-fotr se ie ^nre'cl sk!cr>. na' ^e ustanovi ko-nvsiia za med^ar^dno za^'to m-m^rvenr dn?evne lastnine. Ta komika nal W đfl "-vab skuona z međmrođnim Bi Adom v FVr-nu. z mednarodnim n>"rHkovamim svetom v PruslJu in z Zvezo duševnih  delavcev.
Turlstitia in Sport.
—    Nogometna tekma med alžirskim moštvom in Ilirijo se vrši v ponedeljek dne 14. t. m. ob 18. uri na igrišču Ilirije pred državnim kolodvorom.
—   Otvoritev novega Ifpiića S. K. Primorje. Športni klub Primorje, ki ie naši javnosti dobro znan, si le zcradil ob Dunajski cesti novo igrišče, katero ie bilo včerai otvori eno, V ta namen le priredilo Primorje velik lahkoatletičm mitinf, katerega so se poleg domaČih tekačev udeležili tudi lahki atleti iz Zagreba, ki uživajo danes že internacionalni sloves. Kakor ie upoštevanja vredno, da se ie Primorje lotilo gradnje novega igriSča, vendar moramo priznati, da si je izbralo za njega otvoritev najneugodnejši čas. ker Je občinstvo preveč zainteresirano na sokolskih priredi rvah. To ie pokazal tudi pičli obisk publike. V nastopnem podajamo sledeče rezultate:
Tek 100 m (finale): 1. Perpar (Prim,) 11.6 2. Valtrič (Prim.) 11.7. 3, BeUc (HaSM 12.5:
tek 60 m dame (finale): 1. sante! (Primorje) S.9, 2. Vidmar (Jadran) 9.—, 3. Mi-Iavec  (Jadran)  9.9;
100 m dame: 1. Kropfič CPrim.)' 16o. 2. Clmperman (Prim.), 3. gdč. Perpar (Primorje);
800 m: 1. Butkovič (Cone.) 2 s 17.2. 2. Vidmajer 2 :  19.8, 3. Spicer (Prim.);
Skok v višino z zaletom: 1. BeneS (TI.) 1.50, 2. Rvbaf (Prim.) 1.45, 3. Vidmajer (Ilir.)  1.40:
Skok v višino brez zaleta: 1. Spicer (Ha$k) 1.30. 3. Slesinger (HaSk) 1.25, 3. Tritsch (Hask)  1.15:
Metanje diska, gospodle: 1. Modic (Jadran) 30.93. 2. Mujdrica (HaSk) 30.04. J. Bašin   (Prim.)  29.92;
Mctanic diska, dame: l.Bloudek (Ilir.) 12.76, 2. Erbežnlk 12^2, 3. Petrič (Ilir.) 11.24;
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje 48.1, 2. HašV
Napet ie bi! bol zlasti pri štafeti, v kater! le Primorje odneslo zmago za eno ped pred  Haškom.
Nogometna tekma fla^k-C mconffn : Primorje 7 : 1. Kakor i e bilo pričakovati, da bo Primorje podleglo nitiniranim zagrebškim Igralcem, kl imalo za seboj ?• težke mednarodne tekme, tako se je tudi zgodilo. Primorie ie igralo sicer Izredna požrtvovalno, ali kal pomaga požrtvovalnost proti tehničnemu fn taktičnemu znanju. ki smo ga opazili pri gostih v največji m*-rt- Pri gostih se odlikuje briljantno Vinez. Njegovo »prebitjec skozi obrambo Je naravnost sijajno in 6 goalov Je slo na nje-gor račun. Kot centerfoc se Je odtikoval Dubrovčic" s krasnim razdeljevanjem ?oge. V splošnem se Je opažala leoa skupnost m isti sistem celega moštva. Pri Primorju do* ber vratar Peterlln, tudi obramba In kril-ska vrsta Je precej <zado$čala, medtem ko v napadu ni harmonirala. Edini častni goal za Primorje Je padel iz lepo strelJanega koti. Gostje, Id so včerai nastopili s 4 rezervami, stopijo danes pri revanžni tekmi kompletni*.
—    jttgoslovensld zhnakosportnl savez se ustanovi v nedeljo dne 13. t m. ter ima **mo glavno jtapiflno ob devetih dono*-
Štev. 183
»SLOVENSKI    NAROP«   dne 13. avgusta 1922.
Stran /
dne v posvetovalnici mestnega magistrata. Savez bo vrhovna in centralna organizacija vseh klubov, ki goje zimske sporte ter bo gotovo mogočno vplival na nadaljni razvoj zimskih športov v Jugoslaviji. Klubi odpošljejo po dva delegata. Do sedaj so prispeli delegati iz Beograda, Zagreba, Varaždina in Maribora.
— Jugoslovenski   veslački   savez   ima
svojo glavno skupščino v nedeljo dne 13. t m. ob enajstih dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata ter se ta dan tudi ustanovi. Preddela vodi Beogradski svesportskl savez, ki je že poslal svoje delegate v Ljubljano, prispeli pa so tudi delegati iz Splita, Vukovara, Zagreba in Sombora.
— člani T. K. Skala se obveščajo, aa se vrši v drugi polovici tega meseca ofici-jelen sestanek v mestni posvetovalnici, tia' čelniki posameznih odsekov naj pripravijo za poročila do dne 20. L m. vso potrebno gradivo. Z ozirom na to, da se sestanka udeleži tudi več zunanjih Članov, je udeležba za vse ljubljanske člane obvezna! Oni člani, ki nameravajo pristopiti k stalni rešilni ekspediciji, naj se pismeno prijavijo najkasneje do dne 20. t m. v pisarni Športne zveze, kjer so razvidni vsi pogoji in ugodnosti. Dan sestanka se pravočasno objavi v čaopisih in v »Sportu«.
Gospodarstvi).
TVRDKA JE SOKOLSTVU NAKLONJENA,
Že več dni opažamo v Ljubljani po raznih in mnogih izložbah in oknih bele tablice o — naklonjenosti napram Sokol-stvu. To Častno znamenje so si nadeli vsi tisti trgovci in podjetniki, ki so znani navdušeni Sokoli ali ki v pravem smislu uva-žujejo pomen  tega odličnega znaka.
Zdelo se nam je umestno, da tudi o tem poglavju izpregovorimo danes nekaj odkritosrčnih besedil. Vsakdo med nami mora vpoštevati pomen in važnost te naklonjenosti. In vendar moramo danes pribiti, da v nekaterih oknih, v tem aH onem lokalu tega znaka nismo opazili in nismo našli. Vsakdo si sicer prosto voli In izvoli svoje prepričanje in svoje — znamenje! Nikogar se ne sili k dokumentacij! prepričanja, ki ga nima in ga tudi mogoče nikdar nI imel. Saj se pač vsi dobro med seboj poznamo. In marsikak Savel se še dandanes v svojem srcu in v svoji podjetni notranjosti nI in se tudi še ne bode tako hitro spremenil v Pavla. Te naše besede so splošne in naj služIjo le v potrebno ugotovitev, ki svoj čas ob tej ali oni priliki ne ostane brez pomena fn svoje važnosti.
Z velikim veseljem pa moramo zabele-feft da so ti zmemežl, prevfdnežU malomarne!! al! kakorkoli Jih hočeš nočeš Imenovati med nami le — bele vrane, In prav Je, đa se Hh ob fen veličanstvenih sokolskih dnevih spozna na prvi pogled. Ne mislimo se spuščati danes v nlkaEe nepotrebne diskusije o takozvani trgovski ooorronlteti. Saj nam ne prihaja na misel, "da bi uganjali katerikoli fašizem aH pa Terorizem glede lojalnosti^ m njenih" Izrazov !n dokazov. In tudi terorizma s skritim obrekovanjem ne poznamo in naravnost odklanjamo. AH kljub temo Soče-mo danes s Prav debelimi Črkami opozoriti
na to* da se pri takih Jasnih prilikah, kakoi so naši prekrasni sokolski dnevi, pokaže in dokaže   na  svoj  način  tudi  značaj,  pokaže zvestoba   v   sistemih   in   principih,   pokaže energija  volje  in  neomajne  zavesti.   In   te lastnosti, ti sokolski znaki  naj  bodo zlasti dandanes pravi in glavni okrasek tudi vsakega našega zavednega trgovca in podiet-nika.   S  temi   sokolskimi   lastnostmi   naj   s! skuša in si mora vsak Jugoslovenski — sle-hern  slovenski trgovec okrasiti  svoja  prsa in svoje — podjetje. Kmalu izginejo potem iz naše  srede,    iz  našega    gospodarskega trenja in povojnega vrvenja za vedno vse tiste prikazni, vsi tiste ujede, vse tiste okužene srake, katerih značilna imena niti ne spadajo v današnjo našo sokolsko številko. Večkrat se čuje, da vojni In povojni proces še ni končan in da še ni povsem dognana gospodarska  situacija   sedanjih    časov    In razmer. Ali eno Je gotovo, to namreč,    da sokclska misel, da pravo iskreno sokolstvo mora čimprej zmagati na celi črti. Sokolski značaj, sokolska vztrajnost, navdušenost se mora vzbuditi in razvnetl v našem srcu In v našem dejanju.  Na ta odločni način s« hitro otresemo vsega starega in zoprnega prahu, otresemo pa tudi vsake dobičkarske smešnosti.  Z  odprtim vizirjem    stopimo v nadaljni bo) za svoje krasne politične naloge m Ideale, pa tudi za hitro In potrebno  zboljšanje   svoje   sedanje    gospodarske Šibkosti. S pravim sokolskim zanosom najhitrejše premagamo vse izrodke sedanjega gospodarstva m minulega Zal osmega sistema. In ko se to zgodi, ne bode več treba — posameznikom posebej  obešati  te  bele tablice o sokolski naklonjenosti! Tačas bomo pač vsi brez vsake razlike    in izjeme pravj in novo Predahnjeni Sokoli — Ju-gosloveiri!
PROTIDRAGINJSKA ANKETA.
Ljubljana, 11. avgusta.
Včeraj se je vršila pri naši po-krajinski upravi anketa proti draginji, ki raste in se širi v zadnjem času na naravnost čudovite načine. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi se po naši domovini kaj kmalu začel cediti med in mleko, če bt pri nas vse tako raslo kakor raste draginja, kakor rastejo in silijo navkreber cene vsega blaga in zlasti vsakdanjih potrebščin. Ta strašna prikazen, ta — rekli bi najrajše — kuga ogroža dandanes malone ves svet, zlasti pa Evropo, ki je v tem draginjskem oziru še vedno pravo, če tudi ne krvavo bojno polje. In v tem do sedaj žalibog brezuspešnem boju uporablja se že dalj časa novo orožje, nov obrambni sistem in aparat, namreč takozvane ankete vseh faktorjev, vseh institucij in korporaciji ki imajo dolžnost pa tudi dober namen, napeti vse sile, da se razmere čimprej e zboljšajo ali vsaj ne poslabšajo.
Včerajšnja anketa za boj na divje cene je potekla in se vzdržala na višini dosedanjih sličnih posvetovanj in gospodarskih razpravljanj. Takoj pa naj omenimo, da se nam vse to prerešetavanje dozdeva premalo strogo in natančno, ker se dandanes pač nihče več ne boji — samih besed, ako naj jim ne slede dejanja, namreč strogo, najstrožje izvajanje vseh takih bojnih programov.
Zanimiva so bila posamezna poročila kakor n. pr. poročilo zastopnika ljubljanskega magistrata dr. Se-nekoviča, glede najvažnejšega dra-ginjskega predmeta, to je žita in kruha. Ce v resnici rabijo takozvani žitni vlaki cele mesece za svojo pot iz Banata v Slovenijo, potem to ni več redni promet. Potem je to moderno romanje, ne pa prometno delovanje in operiranje. In sram bodi vseh tistih In vsakogar, ki je udeležen pri tem premikanju in kriv te polževe brzine.
Zastopnik trgovske zbornice, dr. Ples, je povdarjal, da se draginja preganja samo v Sloveniji zoper posamezne grešnike, ne pa v ostali bogatejši Jugoslaviji. Tej trditvi se pridružimo tudi mi, ker so nam razmere izven Slovenije kolikor toliko znane. Pripovedujejo nam že dalj časa dobro poučeni strokovnjaki, da najboljša žetev v Jugoslaviji ne more priti in tudi ne bo prišla do svoje naravne in blaeodejne veljave. Že davno so namreč vsi žitni baroni uvedli svoje »mere« in naravnost virtuozno dispo-nfrali vse potrebno, da preveč b1a?a istočasno ne pride na trg in ne prileze na dan pred oči in v roke lahnih", pa tudi preveč naivnih konzumentov. To čredo teh špekulantov, Id večino- '
tna niso rojeni Jugosloveni, namreč takozvani internacijonalni dobrotniki, je treba s pravo palico ali batino udariti in razpršiti! Njihove zaklade in skrivališča je treba preiskati, presve-titi z lučjo ob dnevu- In kmalu se spremeni naša žitnotržna scenerija v težkopričakovani prid vseh nas severnejših konzumentov.
Pozdravljamo z velikim veseljem stvarne in umestne besede pokrajinskega namestnka Hribarja, ki je neustrašeno pojasnil ves položaj in veliko dravinjsko zlo prijel na pravem koncu. Da se svoboda trgovine dandanes krvavo zlorablja, je resnica. Da brezvestni špekulanti uganjajo svoje gospodarske orgije, je ravno tako res. Najbolj res pa je, da je proti zlorabi in izrabi treba — vtkre-niti vse. To se pravi prava beseda na pravem mestu in ob pravem, četudi malo poznem času. In v tem znamenju je anketa tudi sklenila prevažne ukrepe: zahteva za začasno prepoved izvoza, zlasti žita, zvišanje izvoznih carin, odstop za izvoz določenega blaga v gotovem delu na javne aprovizacije, In sicer brezplačno ali po znižanih cenah, odprava prometnih nedostatkov, zopetna vpeljava aprovizacije, zlasti za moko, hladilnih naprav, modernih klavnic in ureditev mesnega trga in trgovine z mesnimi izdelki
Tako je sklepala in sklenila včerajšnja anketa, kateri želimo največjih in hitrih uspehov in katero na] pač uvažujejo vsi tisti, ki imajo slabo vest in se čutijo zadete in prizadete, četudi na skrivnem, kar se pri takih anketah, ozaljšanih z najlepšimi — Bog ve če tudi odkritosrčnimi besedam] in namerami kaj rado in lahko zgodi.
Končno naj omenimo še, da naše uredništvo o tej javni in stvarni anketi ni bilo obveščeno in tudi ne povabljeno. Kdo je temu kriv in Iz katerih političnih ali drugih vzrokov se nas je namenoma ali nehot6 prezrlo, ne vemo in tudi ne mislimo preiska-vati. Zahtevamo pa, da se nam od pristojnih faktorjev to slučajno preziranje blagovoli pojasniti in v prihodnjič uvaževati, da so ankete splošnovažni dogodki in pogovori, za katere se — hočeš ali nočeš — mora zanimati vse časopisje brez vsake razlike in — protekcije.
—* Vzorčni sejmi v Trsta In Napo«*.
Od dne 2. do 11. septembra se bo vrHl v Trstu In od dne 15. do 29. septembra t. L v Napolju vzorčni sejem. Za vse obiskovalce omenjenih sejmov le dovoljen 75% popust prt plačilu taksa sa podil vtem v omenjani maanL
Ilainoueisa poro£Ila.
Ifaisif kronski suci u Ljubljani.
VSI MINISTRI POZVANI V LJUBLJANO. — KRONSKI SVET RAZPRAVLJA O UREDITVI APANA2E KRALJEVICU GJOROJU. — RAZ-PRAVLJA DALJE O VAŽNIH DRŽAVNIH POSLIH
— Beograd, 12 .avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik g. Nikola Pa- j šić se je včeraj okoli 5. popoldne sestal s kraljevičem Gjorgjem, kateremu je pojasnil stališče vlade v zadevi njegovih pravic.
Ministrski predsednik je po tem sestanku takoj sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal o zadevi kraljeviča Gjorgja. Debata je bila dolgotrajna. Seja je trajala od 21. zvečer do danes pol 1. ponoči. Ministrski predsednik je ob tej priliki poročal tudi o kraljevem stališču. Da se to vprašanje uredi in v svrho važnih sklepov v državnih poslih je ministrski svet sklenil, da se pozovejo v Ljubljano   vsi ministri,
kjer ss v ponedeljek, 14. t m. ima vršiti kronski svet V Ljubljano pride celokupna kraljevska vlada in se udeleži tudi prvega jugoslovenske-ga vre^okolskega zleta, posebno prireditev v nedeljo.
— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Današnji beogradski ' Usti obširno komentirajo sklep vlade, da se skliče kronski svet v Ljubljano. Med druvim naglašajo, da pomenja to za Ljubijano veliko čast, ker postane začasno prestolica Jugoslavije in je lahko ponosna, da je učakala tako važen moment preje nego Zagreb, ki ima mnogo pretenzij da postane začasna prestolica  naše kraljevine.
Vat na sefa ministrskega suefa.
NOVE ZNAMKE. — RADIO-POSTAJA  V    BPOGRADU.   —  NOĆNE   DOKLADE
POŠTNIM   URADNIKOM.
—  Beograd, 12. avgusta, (frv.) Včeraj od 9. do 11. dopoldne le bila prva seja ministrskega sveta, ki Je razpravljala o tekočih aktualnih poslih. Uradno objavljeno poročilo veli:
Na seji Je vlada odobrila ministru poŠte in brzojava namčitev novih poštnih znamk v danaSnjl obliki pri isti tvrditi, ki Je dosedaj izdelovala znamke. Dalje je bil sprejet predlog ministra pošte in brzojava za   ustanovitev  radio-postafe  v  Beogradu.
—  Beograd, 12 .avgusta. (Izv.) O vče-raiSnji dopoldanski seji je Vaš dopisnik obveščen, da Je vlada razpravljala tudi o sporu francoske družbe fn industrilca Maver Dracha. Vlada Je sklenila, da se zadeva Izroči v redno civilnopravdno postopanje.
Minister PoŠte In brrof. Je dalje zaprosil za večji kredit ▼ svrho priznanja nočnih dok tad uradnikom In uslužbencem pri telefonu m poštni ambuland. Minister financ Je obljubil, da pride to vprašanje na prihodnji seji v detajlno razpravo.
Minister pošte in brzojava je bil dalje pooblaščen za razpis konkurza glede emisije novih poStnih znamk. Nove poštne znamke v vrednosti par bodo nosile posam-ne centre naSlh pokrajin, znamke z dirtarsleo vrednostjo  pa  sliki  kralja  In  kraljice.
Minister pošte m brzojava Je dalje poročal ministrskemu svetu o ponudbi francoske družbe >Soclete Generale« glede zgradbe radiopostaje v Beogradu. Podrobna proučava te ponudbe je bila poverjena ministrskemu odboru dr. Kumanudija, dr. Laze Markoviča in dr. 2arka Miladinovića. Ta odbor ima nalogo staviti končne predloge.
Vlada Je nadalje sprejela ponudbo francoske zrakoplovne družbe, ki dosedaj vzdržuje zrakoplovno pisemsko pošto na Črti Pairiz-Praga-Bukarešta, da se uvede tudi pisemska zrakoplovna črta Pariz-Pra-
ga-Beograd-Bukarešta. Vlada jo Pripravljena k stroškom prispevati šest milijonov dinarjev.
—  Beograd. 12. avgusta. (Izv.) Na seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašić obširno poročal o vladnih pogajanjih s kraljevićem Gjorgjem. Med drugim je omenjal, da kraljevič Gjorgje absolutno ni zadovoljen, da bi se vprašanje njegovih osebnih pravic imelo rešiti potom posebnega zakona, temveč izrecno zahteva, da se mu nakaže izplačilo njegove apanaže iz kraljeve civilne liste.
Pašić je dalje naglašal, da je od kralja izrecno pooblaščen sklicati na kronski svet vse ministre. Kronski svet se vrši v Ljubljani In ima rešiti vprašanje apanaže kraljeviča Gjorgja.
—  Beograd, 12 .avgusta. (Izv.) Včeraj se je ministrski predsednik Pašić dvakrat razgovarjal s kraljevičem Gjorgjem. Na popoldanskem sestanku je Pašić omenil, da je vlada pripravljena plačevati kraljeviču Gjorgju apanažo mesečnih 100.000 dinarjev in še gotovo vsoto v francoskih frankih. Kraljevič je to ponudbo odbil z motivacijo, da se mu naj aoa-naža izplačuje iz kraljeve civilne liste.                                      ''    *
Po informacijah Vašega 'dopisnika je vlada izdelala poseben načrt in pooblastila ministrskega predsednika, da vodi nadaljna pogajanja s kraljevičem Gjorgjem glede ureditve njegove apanaže.
Londonska Konferenca.
ANGLEŠKA VLADA ENOGLASNO
ZA LLOVD    GEORGEA. DOSEŽEN SPORAZUM. — DOVO* LJEN MORATORU NEMČIJI.
—London, 11. avgusta. (Tzvt) Iz angleških službenih krogov poročajo, da bo LTovd George predlagal edinole izvršitev vprašanja glede moratorija in potrebnih garancij re* paracijski komisiji. Vsi angleški mi* nistri moraio ostati do nadaljnega v Londonu. Belgija m Italija stojita še vedno na svojem posredovalnem stališču.
—  London« 11. avgusta. (Izvir.) »Daily Telegraph« piše da bi Francija avtomatično izgubila podporo vseh zaveznikov, ako bi kršila ver* saillesko mirovno pogodbo.
—  London« 11. avgusta. (Izvir.) Angleška vlada ie enoglasno odobri* la politiko Lloyd Georgea in ostalih ministrstev ter izrekla izvedencem svoie priznanje.
—  London« 12. avgusta. (Izvir.) Tukajšnjo časopisje poroča na podlagi razgovora svojih zastopnikov z Llovd Georgom. da ie prišlo med Francijo tn An?liio do sporaznma. NemčiH se dovoli za nlcna plačila v zlato moratorij do konca leta 1922. Podaljšanje moratorija se mora za* prositi v skrajnem slučaju pri repa* raciiski komisiji. Poincare ie resic nlral na carinsko črto v zasedenem ozemlin in na kontrolo nemške indn* strlie. Francoskim novinarjem ie iz* javil Poincare. da je Francija popustila več nego bi pravzaprav smela.
—  Pariz, 11. avgusta. (Izvirno.) Kakor poroča »Oeuvre«. namerava Lloyd George. ako se ne doseže sporazum, znova načeti vprašanje mednarodnih dolgov in ponuditi po* gojni odstop Angliie od svojih za* htev. List sodi. da bi tak predlog dal zelo ugodno polje za sporazum* »Petit Journalc poroča k angleškim protipredlogom, da Amjliia zahteva soudeležbo« ako se Nemčiji dovoli kontrola.
— London, 11. avgusta. (Izvir.) Angleško stališče odklanja dosledno nastopne štiri točke:
1.) Kontrolo nemškega izvoza potom mednarodne pisarne v Emsu;
2.) Ustanovitev carinske bari-ere na vzhodni meji zasedenega ozemlja:
3.) Uvedbo posebnih carin na ruhrskem ozemlju.
4.) Udeležbo na nemški indu* striii.
OBJAVA UKAZA O DRŽAVNEM SVETU.
—   Beograd. 12. avgusta, (Izv.) Včerajšnje »Službene Novine« so priobčile ukaz o ustanovitvi državnega sveta in o imenovanju državnih svetnikov.
—   Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Uradno objavljajo k poročilu beogradske »Pravde«, češ da še ni ob* iavljen ukaz o državnem svetu, da ie bil ta ukaz takoj ko ie bil podpisan na visokem mestu izročen državni tiskarni, ki ie takoi začela s tiskom ukaza.
RESEN   POLOŽAJ   V   AVSTRIJI.
—  Dona]« 12. avgusta. (Izvirno.) Prepoved proste trgovine z deviza* mi je povzročila zatvoritev številnih podjetij. Med drugimi je zaprlo svoje trgovine 400 slaščičarjev, ker si niso mogli več preskrbeti s potrebnimi surovinami. Socijalnodemokratski konzumi so uvedli prodajo na izkaz* niče. Kakor znano ie avstrijska vlada nedavno poslala v London uiti* mat, da odstopi, ako ne dobi Avstri* ja takoj pomoči. »Deutsche Tages-zeitung« zahteva, naj avstrijska vla* da ponovno urgira pomoč in nai v slučaju, ako je ne uslišiio. izvede svojo namero. Avstrijska vlada noče ukiniti prepovedi ker se boji, da bi to povzročilo usodepoln padec av* strijske krone.
PROTI   BOUSEVIŠKI    JUSTICI.
—  Praga 12. avgusta. (Izvirno.) Včeraj so priredili tukaj bivajoči ru* si socijalisti zborovanje, na katerem i
so protestirali proti smrtni obsodbi socijalnih revotncijonarjev. Zborovanja so se udeležili tudi združeni češki socijalisti. Po shodu se je vršil
po mestu maniiestaciiski obhod.
—     -------------------------------------------------------------------------------------------------——■—■—■— - —■  ii*
Borzna poročiia.
—  Curih, 11. avgusta. (Preko DunaU.V Zagreb 1.55, Dunaj 0.0!. Budimpešta 0-37. Berlin 0.611. Pra-a 13.15, Milan 24.—, Pari.;   42.55.   London   23.445,   Newyork   5.2S75.
—  Dunaj, 11. avgusti. Devize: Zagrer> 160.35, IGOM, Beograd 641.40, 642.60, Praga 1359.—, 1361.—. Curili 10 243.—, 10.257.—. Valute: češke krone 1355.50. 135^.50, $vi--jarsk ifranki  10.190.—,  10.210.
—   Curih. 12. avgusta. (Izv.) Predbor-za: Zagreh 1.55. Berlin 1X61, Dunaj 0.01, Praga 13.21, Budimpešta 0.37. M lan 24.05. London 23.435, Newyork 5.2575, Partz 42.81.
pjzne shoL
• Največja raža sveta. Dosedaj največja znana roža se nahaja na otokih Filipinih, na pobočju vulkana Ip">. Ondotni prebivalci, ki rožo obo/avajo, jo imenujejo Bo-o. Roža raste v približni višini S00 m nad morjem. Vzrok njene čudne velikosti so najbrže vulkanska tla, na katerih raste. Rarcvetena meri v premeru nad en meter in Je težka okoli deset kilogramov. Ta č':dna cvetlica uspeva baje tudi  na otoku  Sumatra.
Itejceneja narodna ]ed
so testenine jjPolUtCtO11 zdelane iz samega zdroba jeklene pšenice* vsebujejo najplemenitejse dele zrnja. Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do 3 kratni volumen nekuhanih.
Polzuedbe.
—  Izgubil se ie prtlč za pokritje otroškega vozička, ročno delo, od Kolodvorske ulice do kavarne ZaJaznik. PoSten najditelj naj   ga  vrne   proti  nagradi  Stari   trg  26,  1.
—   Izgubil se le včeraj Ženski uhan Pošteni najditelj naj ga blagovoli proti nagradi   oddati   v  uredništvu   »Slov.   Naroda«.
—   Dotična oseba,  katera  ie  včeraj,  ¥ sredo  dopoldne,   pomotoma   vzela   s   seboj iz trgovine F. cc M. Rozman, Židovska  ul ročno torbico se poživlja, da to taJooJ vroe^ ker Je znana.
—  Ona gospa, ki si ie v nedeljo ob nevihti izposodila na Karlovskl cesti St 22 dežnik, se prosi, da ga prinese nazal ker doslej gotovo ni imela časa.
—   Nasla se je damska ura brez verižice dne 6. t m. popoldne rta sokolskem zleriSču. Kdor !o je izguNl, nai se zgtasi: Dalmatinova ulica 51 7/11, na !erv*>, med 9. in 10. uro dopoldne.
Zamenjal se jo med vtxžnjo Zidan most-CVljo v nedeljo popol. siv površnik monodramom I. S. s par irlare rokavicami v žepu. Ostali sivi površnik" kupljen pri F. L Mandl, Dunaj, z vsebino en p.T drap rokavic žrpni robeo. In > Tutranii HpU. se dobi takoj v trgovini ^Triglav«. Kolodvorska uJica 8. Ljubljana.
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Felle ra prijetno dišečega »Elsafluidt« doma. Služi za drgnenje hrbta rok nog in celega telesa, kot Jeosmc* tikum za usta, kozo in glavo. Mno* go močnejši, izdatnej5i in delujoč: kakor francosko žganje. 3 dvoj nate steklenice ali 1 specijalno stekleni. co skup z z a motom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V, Fpffler. Stubica donja Elsatrg 238 Hrova* ško.                                                  be
Izlaoa.
PriHajajo mi na ušesa različno govorice, češ, da mi jo žal. da sem 6e spur stil tako daleč s Klodič-IIrovat-Kivoi-čevo skupno progo, da sem napravil s tem veliko pogreško, da Musilora proga daleko prekaša našo ptropo.
Prozorna taktika nasprotnikov skupne progo Kočevje in Črnomelj — Vrbovsko! Proti takim neumnim govoricam izjavljam enkrat za vselej: lođor kaj takega o meni prirx>veduje, se podlo laže. To je prvo. Kot drugo pa dodam na kratko, da bi smatral zgradbo Musilove proge za pravo nesrečo sa Slovenijo kakor tudi za železniško upravo, ker bi bila z njo storjena nepopravljiva napaka.
Splošni interes Slovenije zahteva izvedbo skupne pro*e Kočevje in Črnomelj __Vrbovsko. Razen teira je želeti.
da se priklonijo na katerimikoli naoim kraji med Kočevjem (Čabar, Prezid> in državno mejo k reski progi (na postajo Delnice ali drugo postajo zapa*tao od nje ali de bolje naravnost    na Ba-
kar>%                                                         ._ ^.
Nasprotniki se ravnajo po rzreko^ Z moralo se ne gradi nobena železnica. — Jaz pa pravim k našemu slučaju: Zmaga Klodič - Hrovat - Kav«ieeve proge je zmaga poštenja, prarice iw reteniee!
V Zagrebu, 10. avgueta 1922. In#r. M. Klodi«, podravnatelj  žel,  direkcije —  Zagrebi
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik:
IVAN POD&UJL
Stran 8.
»SLOVENSKI    NAROD«   dn- 13. avgusta 1922.
štev. 183
m^^—■----------—----------■—-^-^———■————
Auto
majhen dvosedežni (za sil. tretji sedež 6—10 HP fra ne. tov. (gener. repar.) i novo pneumatiko, z novo mod. karos streho in usnjeno tapeto, novo lakiran se zelo ceno proda ali zamenja zi Wanderer motor, Kolo nove tipe. Naslov pove uprava Slov. Naroda.     6332
Solopetje
za opero, koncert, kvartet, cerkev itd. podučuje In zdravi tudi slabe in disto-nirane glasove. B. pl. Pap-Stocker,
Stari trg 17, III. nadstr. Podučuje tudi flsijologijo, teorijo, klavir, francosko, angleško,  nemško,  italij.  in  romunsko.
6301
Vino
Iz Hrvatskog Zagorja i okolice najbolje kakvoće dobavlja svaku količinu uz povoljne cijene Stjepan Kobaaić, trgovac u Mariji Bistrici.                               6324
Pravi
ilii
oitronado, sadne eter ja In •sence, esenco za rum In likerje   priporoča   Srečko   Potnik,
tvornica sadnih sokov, esenc in eks-traktov, Ljubljana, Metelkova ulica.
Mehanična tkalnica
na prodaj!
U večjem mestu Jugoslavije se proda (event. da|e v zakup) oprema majhne moderne tkalnice in to iz obiteljskih razlogov. Vsi stroji so docela novi in tako grajeni, da se z njimi morejo racionalno izdelovati strojne tkanine kot ročno tkivo. Strokovnjak ter izučeni 'delavci na razpolaganje, lstotam izdelujejo vseh vrst platneno, kopalno in Dreilbind blago do 100 cm Širine Iz pavole, lanu in konoplje ob pripoelanju fmajhnih vzorci blaga točno in ceno v vsaki količini. Razjašnjenja daje lastnik
Alfred Kuhn,
Osijek m. 144.
Tttriba   J9S.   —   8ra>|*»l:  KURI,  (BUDI 4.
Inserirajte v
gjjjffljjflj
Zohotehnik,
mlajša moč, perfekten za dela na kaučuk, delo na zlato, išče mesta s !• septembrom. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                                   6265
2 dijaka
na stanovanje in hrano se sprejmeta Naslov pove uprava Slov. Nar.       6302
Proda se
hiša s vrtom, enodružinska, v Ljubljani. Polzve se vsak popoldan v Ko-lez-jski ulici It. 28.                             6307
Uradnica
večjega trgovskega podjetja v Ljubljani Išče aobo proti rhmeini nagradi. Ponudbe na upravo Slov. Naroda rod ,5t. 210-6268*._____________________6268
popolnoma zmožna slovenskega in nemškega po mogočnosti tudi srbskega jezika v govoru in pisavi, pertektna stenografija in strojepiska, se 1§če za takoj. Stanovanje prosto. Ponudbe z zahtevo plače, referencami in siiko na naslov: Peter Kozina * Co., tovarna Čevljev, Tržič.                            6267
FRANJO   GREGORAC
ASISTENT JUŽ.   ŽEL.
LJUBICA GREGORAČ
roj.   PODOORNIK
POROČENA
LJUBLJANA   —   METLIKA
Cement
na drobno ;n na vagone oddaja tvrdka Stanko Zargf. trgovina z žeieznino, Ljubljana, Sv. Martina cesta 15.    6171
uiiii nminjir & to.
lasrtimilaM i EforogiessaTi 6. e 11
Uchtenegg bel Weis, 0. Oestr.
Speelalltetei
»troji   za   opekamlce
ter kompletne   opreme   za   opekarnice in tvornice za glinasto  blago,
kamnolomno
in kompletne naprave  za  napravljanje gramoza in peska,
transportno naprav«s
prenosne naprava na vrvi in verige, riže na vrvi, ranžirne naprave, krožni transporterji, viseče železnice, naprave za polnjenje kotlov s premogom, elevatorji itd.
Stroji za drlgaoje bromon .
škripci, navoji, granlki, dvigala, naprave
za prekladanje za kosovno in množinsko
blago,  vitti   in   stroji   za   izpravljanje
blaga, ranžirni  navoji itd.
Opremo za atoklaraleoi
oblike za prešano, pihano in strojno blago
stroji   za  kompletne  brusilne  napravo,
armature   za   peči   in   orodje   za  vse
steklarsko industrijo.
Zapustil nas je za večno po Šestmesečni mučni bolezni naš ljubi, dobri oče oz. stari oče, brat, tast, svak, gospod
Jožef Dolžan
potlnonradnl ravnatelj ▼■ p.
Spremimo ga k zadnjemu počitku iz mrtvašnice Državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, dne 13. avgusta ob 4. uri popoldne.
Prosimo tihega sožalja.
V LJubljani, dne 12. avgusta 1922.
Žalujoči ostali
Proda se
, 9 tednov star ees volčje pasme, tem nosiv, istotam  se   proda   aobna   kre-
, aenca. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda.                                       6259
Fotograf
samec, z lastno obrtno pravico, se sprej-kot družabnik pod ugodnimi nogoji. Dopisi na Oglasni za vid Ivo Sušnik,  Ma ribor, Slovenska nI. 15.                      6274
2 dijaka
iz boljSe rodbine se sprejmeta na hrano in stanovanje v bližini realae gimnazije. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                                       6263
Samostojen
knjigovodja
zmožen bilance In slovenskega ter nemškega jezika in dopisovanja, ro možnosti izvežban v mlinski stroki ali v žitnem poslu, se takoj nastavi pri Vinko Majale, valjični mlin, Kranj. 6313
z večletno prakso, vešča rerfektne nemSke !n slovenske stenografije in samostojnih pisarniških del, se sprejme I takoj. Ponudbe so nasloviti na poštni predat 102.                                            6314
Pilot d. d.
ia pljen iiisliijo
Poslovnica: Cijevi 59.    Tafafoa 7-11. pravi HATSCHEKOV
ETERNIT
Gradjevni materijal i opeka, cement, vapno, trstina. daske, željezo, krovna Ijepcnka,   drvo-cement,    katran,   karbo- j
Uncum.
KERAMITNE PLOČE
za    oblaganje   zidova   i   podova,    peći obične i  umjetne.
cuem
IZ KAHERmHE
U svim   dimenzijama   i   faconama,   Samotna opeka i brašno.
gipsove ploCe
5 1 8 cm, stukatur i alabaster gips.
Sanitarni
urediaii t
i Narodna § i knjigarna i
v £jnbljanf
Prešernova ulica Itev. 7.
1   priporoma   *    ■■
bBCClijski, kOHceptni, pisemski, oviiii   inbarvani  papir,
Snete i pisemskim poplrien.
Zrgofske knjige
v vtch velikoitih, črtane s eno ali
a dvama kolonama, rezane r papir,
platno ali poluanje.
Ovicmalnc knjižice pocSSS?,lh
Zaloga Šolska zvezkov. Zavitke za trate • nea Toakoauh.
Vizitke, kuverte In pisemski papir s firmo kakor usaho-:: vrstne drage tlskoolne ::
Izvrtale točno
„Narodna tiskarna".
naroČila sprelaaa tnal Jlaraaaa naBnanur.
Spreta«
nakupovslce za les
proti dobri proviziji spiejme lesna dru žba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra \r, štev. 8.                          _________              63»j<
Jalal kostišf
želi premeniti mesto. — Ponudbe m oglasni zaovd Ivo Sušnik, Maribor, Slo venska ulica.                                         62fc-
Pas   In   palea    volčje   pasme
gramofon s p'ožčsmi   m   stavbn«
' parcela  na  lepem   solnčnat^m kraji
se po ugodni  ceni proda   Naslov  pov?
uprava Slov. Naroda.                         630;
Paaarl
Nemeblovana soba
primerna za pisarno, se išče Dol-ra na jernnina se plača tudi za eno leto na r»rej. Ponudbe pod »SK&la ^316" na eej Slov. Neroda.                                        63 U
"trgovski loKal
s stelažami in stanovanjem se ć v najem v predmestju na ^■.ivni • «s1 v Ljubljani. Naslov pove uprava Fiov Naroda.                                                  631',
Škladiščnrk
lesne trgovine, ćelon a tudi pisarnfsk; moč, samski, 19 !et star, temeljito ver ziran v lesni stroki, pie'einanju, oddaji ekspediciji Itd. želi premeniti službo. -Ponudbe na „R, S.*, noštno ležeče, Celje 6333
iaa hav
z nekaj prakse liče mesta pri notarju Ponudbe na upravo Slov. Naroda po< •Notar 6330«.                                        633(
Proda se
dobro ohranjena, popolna jahalna oprema (oficirska). Naslov pove npr Slov. Naroda.                                 632<
~Proda se
v predmestju Ljubljane večje gospodar sko poslopje. V hiši je trgovina. ve!ik< shrambe, dalje je prostoren konjsk hlev In nekaj vrta. Trgovina in shrambi lakoj na razpolago. Kraj prijazen in pri praven 2a vsakovrstno obrt. Cena pri mema. Naslov pove oprava Slovenske?! Naroda.                                                   628-
Dobro mm deklica
16 let stara, ki govori in piSe sloven skf in nemški, išče mesta kot učenk; v boljSi trgovin*. Polzve se pri tvrdk Vojnovič, Vič-GPnce št. 6.                f32^
Otroški voziček
dobro ohranjen, najraje ponikljan, ac kapi. Ponudbe pod .Voziček 6294" m upravo Slov. Naroda.                    629j
Hiško
alf stanovanje s 3 sobami, s kuhinjo pritiklinami, nekaj vrta In ako mogoč* z električno razsvetljavo, Išče v Slove niji ob železniiški Dcstaji stranka brca otrok, Ponudbe pod .Stranka brez otrot 6298" na upravo Slov. Naroda.      629*
GRAMOFON
z 2 peresi, dobro obranlen, mizica ir 70 plo*č s. osno preda. Opekarska eaata, Ha mivki T.        6334
Razglas.
Izredni občni 3bor
elektnuiie Škatla loka !■ okalica d. d.
M bo vršil dne 2« itptembra 1922 ob 20* v pisarni elektrarne v Škofjl loki, Spodnji trg 57, s sledečim
DNEVNIM REDOM:
Sprememba pravil v snrvslu zahteve ministrstva trgovine in industrije.
Vsi delničarji, kl se hočejo udeležit' ibčnega zbora, morajo svoje deln ce ali >anČna potrdila o deponiranih delnicah /lož t ti v pisarni družbe (Skorja Loka, spodnji trg 57) med poslovviml urami >d 8. —12-. in od 14.—18. v Času osem ini do dve uri pred občnim zborom >roti Izročitvi legitimacije,
ŠKOFJA LOKA. 8. avgusta 1912. Predsedstvo.
3dijaki
z srednje Sole se sprejmejo na hrano n stanovanje. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda.      6318
Parcela
ia lepem mestu v večjem In manjiem »bsego v bližini mestne drevesnice v Ivolskem okraju, se po ugodni ceni »r>cia. Poiasnlla da An. aav. Drafje leeeljak. Ljubljana, Sodna ulica   5.
___________6319
Učenko
14—15 letno, Iz poltene rodov t ne, aprej-ne velika manufakturna in ipec rijska rgovlna v večjem trmi na deželi. Hrana n stanovanje zastonj. Naslov pove upr Uroda.                                                   6393
Kupimo    I
itfnie veliko lenkinsrico
! „Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod štev. 6u41*.
Vila na prodaj
stanovanje takoj. Zelena pot 6. Trnovo, poleg kopališča Kolezije.                  6148
Svarilo.     !
Društvo krovskih mojstrov ta Slovenijo a sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hiSne posestnike, go-pod.irje, njih namestnike i. t. d , da ne dajo pokrivati in poprav-Ipti svo ih streh na poslopjih raznm elementom in krpucarjem, K.ikor se je to v večji meri dogajalo dosedai
Taki ljudje strehe tako rokvariio, da jih Se strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi b^de odslej dalo druš'vo take nekoncesionlrane kvnri-i telje streh za vsak su<faj policijsko zn-s elovati ter jim takoj na mestu usta-viU de'o.
V Ljubljani, dne 25. julija 1922
J. Kriinar«                                  Gril,
.'    prid^ednk.                                        tajnik
proda se
skoraj novo moško kolo s 4 prestavami,   prosti   tek.   —   Jenkova ulica 9
Išče stanovanje. Ponudbe pod .aka-aeaasl 6277" na  upravo   Slov.  Naroda. I
NASLOVI-
dobrih   In   zanesljivih stanovanj   za   dijake in dijakinje se dobijo pri g. Likar, i  Poljanska ces'a 87.                      6287
rili   CIliL  Ub'll.fj  rra hrasta
stretaa lenenka. lesni tement
dobavljam v   vsaki   množini   najceneje.
I. Jugoslovanska tvornica Bakula
Još. R. Puh. Ljubljana,
Oradalka ulica M.     Telet. 513
HBHD1E
cigaretni
LIPA-MILL    j
konfekcijski papir
glavna zaloga A. Lsmprot Ljubljana, Krekov trg 10.                          558^
Vzorčili
: velesejem:
»Pragi
Cantralno trilide aredala I Trope. Ha|ceaatai iavlr aa nabavo raino-TTttnth izdelkov cakoalovaike in-
dnstrile. Velese msbi tajft z izkaznico stane 25 dinarjev, slu2i kot permanentna vstopnica v razstavišče in npravičuje k popustu pri vožnji po ie-leznid. Vclesejm ki stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. NatančnejSa rciasnlla dajejo vsi čeho-alovaiki konzulati, zastopniki praSkega velesajma in ve'ese^mska pisarna — Praga I, Staromestska radnice, kjer te prodajajo tudi znaki in izkaznice.    4876
JfioBcle čevljev i
v celih seriiah Iz lepenke, no modernih kopitnih obhkrh ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet zb vaako sezijo.
Zgornje dele
Izdelujem iz od naročnika mi doposta-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
Tovarne obuvala
Nakup, reparatura in prodaja
Čevljarskih strojev
zahtevajte   prospekte   od   RALPH. F. RICHTER, Subotlea VI.
poučevanje
v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuvala,   zahtevajte  prospekt.
aVaaVlBr^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BVJBV«BVSBSSBSSS
PeT
volčje pisme. 6$tokrvcn ll/a leta ; star,  dober   čuvaj,   dresiran,   se zaradi odpotovanja proda. Ogle- ' dati ga je  mogoče vsak dan od \ 7—20 ure v Gledališki ulici 4/1. j
6300 !
DRVA
bukova, lepa in suha na c:ei)elo in dro« hn », taaaaa, na ž-ljo tudi sekr-na, se dobe v Kolodvorski ulici 5L 18. (dvorišče).                                                     6143
Kuni se hiša
ali parcela na prometnem kr.ru Ljub-liane in v hliiini j iJne^a ali dr.'ivneifa kolodvora in v kateri bi bilo mo2no urediti evont. zijati skladišče. Ponudbe i navedbo cene pod .Trnovsko skladi*?« h 120*  na upravo Slov. Na-oda.        ol2C
Kociio
majhno, lahko, aHrosedežno,   aapolkrrlo,
z osmi na po'no olje, nnvo a'i d bro ohranjeno aiafO kupi Oclon   Koutnv,
L|uh;j.iri, Kolodvorska ul. 37. Z.rtic-njam oz. nrodarn star   kolesel;).     61H8
Urarske fumifure
orodje, Jsnn1ili»Q»C hud Ike. vsakovrstna stenske ure, nakit iz amerikan-ske.a alata rarpoSi'ja JAKOB P1CK ZAGREB, llica 63.                              6094
Proda se
trgovska hiši dvonadstropna skora^ novi v predmes'ju Ljubljane. V hi§i so 3 kon cesiie event. takojšno rrtsto stanovane Ponudbe na upravo Usta pod .Piestl*-tev- 6119.
Prodasta se
dve psid
ena   ovčarske   nemSke čiste pasme,   iz vrstna čuvajka, dru^i dober'rnnske čist« pasme,   po nizki ceni.  — Ogiedata se Rimska ces»a 19, dvr.fjgče.______65T3
Pila Mm ia w
aH postrežnlca za dopoldanske in ro-poljanske utq so išče v privatno hišo Vpra5ati pri Zelirikl. Cesti na RožnrV št   5, v!a Bis+rj                                  ^n.c
Prodajo se 4 psi
čista doberttiana © pasma (po lidjski psi), 1 samce, 1 samica po H mesecev, 1 »amec, 1 samica po S me <ccev starosti. Naslov: Kapetan Mar-kae, Maribor. Stolna ulica 1.        578!
i) izmed Slo«; v M\\
ml posodi 1000 dolarjev aa dobo
S let proti dobrim obrestim za dobre vpeljamo trgovino v najbolj industrijskem kraju v Jugoslaviji, oziroma ga vzamerr kot kompanjona. Ponudbe rod .lndu strijskl kraj* 5909 na upr. Slov. Naroda
LJ...    "■    JU     I      t       ,      .   ■     --J.i-   -Al        I,      I       TIH   W     I     S=
Krampe in lopate
nasajene,   klamfe,   žeblje   za atav
herlke in tesarje po konkurenčnih cenah oddaja po veziri partijah tvrdrta Stanko Žarcjl A Co.,   trgovina z želez nino, Ljubljana, Sv. Martina cesta 15.
Išče se družabnik
z glavnico 250-500 t;soč dinarjev \ dobro idoče podjetje v bližini Ljubljane Podjetje je d. bro u*>eliano in Ima iastne zastopst\'o po celi Jugoslaviji. Povl4*. me kapitala je nujno potrebno vsled obsežnih naročil za Jesensko in zimske sezono. — Resni reflek'anti naj stavijti svoje ponudbe v pisarni dr. Alojzija Vrtačnika, odvetnika v Ljubljani. Beethovnova ulica §t. 10.                        6106
Stanovanje
v LJubljani obstoječe iz 2 sob kabineta in on lklin se zamenja z enakim aH večjim stanovanjem v Mariboru. Doplsd na uprav. Slov. Naroda pod .Jesenska zamenjava".                                           £788
Ntial fcttl
če mogofe z vrtom v Ljubljani aH bližnji okolici, ae kupi« — Cenjene ponudbe pod .Primtrao 6073" na unr. Slovenskega Naroda.                          6073
Tesarji!
VeČ dobrih tesarjev in »čencev sprejme tvrdka Fran Martlnec, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Prule It. 8._______________________________621b
OLJE
amerikansko, atrojno, cillndersko In tr> votno mast tevrdke
Mani 011 Company of liew York
ima vedno v zalogi Ju Lamprtt, Ljubljana, Krekov trg.                         6S92
lilija
zaposlen v večjem industrijskem podjetju ieli a 1. oktobrom premeniti mesto k večjemu industrijskemu po j jelju ali trgovini. Eventualno tudi na deželo, najraje kam na Štajersko. Ponudbe sprejema Draga Beaeljak, Ljubljana, Sodna uL i.                                6322
Itev. 183.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 13. avgusta 1922.
9. stran.
Kapi se
9 Ljubljani aH najbližji okolici vila z vrtom oziroma parcela 800 do 1000 m*. Ponudbe pod „Vila z vrtom 6325" na upr. Slov. Naroda.
Gospodinje!
Katera bi dajala pomije (ostanke iedi) sa krmo prašičev. Dopise na Jo&ko Pola*, Rožna dolina 106.              6326
Kolesarji in cenj. dame!
Prepričajte se v lastno koiist in oglejte
si  veliko   zalogo  dvokoles  in   otroških
vozičkov novih modelov.
„TRIBUNA" tovana dvokoles In   otroških vosltkev
Ljubljana, K; rlaveka cesta at. t. Trgovina Start trg st. 38.
Inserlrajte v
ssNAZNANIM—=                   —
tlav. občinstvu,  da  sem   povečal  svojo
lolanto iiMrc z Mir. obratom
Izdelujem autobuse, najmodernejše lu-            Nizke ceno I
ksusne koroserije,  Iuksusne in tovorne vozove ter vsa v to stroko spadajoča kolarska dela.----------------Se priporoča
J o let Peter ca, kolarstvo, Koseze pri Ljubljani.
Mednarodni
vzorčni velesejem v Pragi
od 3.—10. septembra 1922
JJJ^nm^^PmnnniiTimnTTiflfffl
Raznovrstni izdelki v 17 skupinah.   Centralno tržišče srednje Evrope. Trgovski oddelek vele-sejmskega   urada   posreduje   brezplačno   med češkoslovaškimi in tujimi tvrdkami. Najboljša prilka za nabavo prvovrstnih izdelkov češkoslovaške industrije-   Znl'anje  vožnje  za 35°,'o pri vseh osebnih   In brzih vlakih Cs železnic, in 75% znižanji  pri vidiranju  potnih  listov. Natančnejša pojasnila,   kakor tudi vclesejmski znak z izkaznico  za 25 dinarjev  pri konzulatu CSR  v Ljubljani, 6311                                      Breg štev. 8
Ali ste že okusili
„lukuh?
Nai prvlf edini domaČi Juhinl izvleček (zabela), kateri prekosi vsied izdatnosti okusa in cene vse druge Izdelke.
Zahtevaltt v vseh trgovinah! Ne pošiljajte našega denarja v tujino!
Izdeluje: „LUKUL", družba z o. z.
Ljubljana.
Odvetnik
L Moli Kikom
naznanja,   da  se je  preselil  in začel izvrševati  odvetništvo
v Mariboru,
Vrazova ulica 3                       Vrazova ulica 2
Hiisti bencin
v železnih sodih
ima v zalogi
A. Lampret,
Krekov trg 10«
Reprezentanca:
Standard Oil Comp. of New York.
I Prva fngoilov. barvarlja * krznarstvo in strojaralea
> P. Semko, Ljitbns, Glioce 238
Sprejema Ualcje kota v barvo ka
■   kor   vsa v to  stroko   spadajoča   dela Dalo   prevzemam    v   trgovini   čevlje* '      <p-       Uradlsće   st. tO.   "W"i .        Kupujem  koža «Jlwjaelne.
lokali"
v   novi   hiši   v   Ljubljani,   t ripravni  za
delavnice ali skladišča se oddajo takoj v najem. Najemnino je nlačati za tri leta naprej. Ponudbe pod ,Tri leta'6230* na uprav.  Slov. Naroda.                   6230
Bukova drva
kupuje vsako množino lesna družba litija,   Ljubljana,   Kralja   Petra   trg    8
Parcela
v lepi legi se ceno proda. Ponudbe pod „Parcela 2371* na upravo Slov. Naroda.           6224
plavalne pasove
z piutovine izdeluje tovarna zamaS-kov Jelačm & Ko. LJubljana.            4572
i Plačilni natakar
30 let star, z lepim« spričevali, išče za jeseni službo ravnatelja ali plačilnega natakarja izven Ljubišane. Vzamem tudi event. na račun. Ponudbe pod .Plač. natakar 5674' tia upravo SI. Nar,    5674
!fe& 4rS s i ^i@isdi a 0k\\ SS $8 iHl K HnwB siijiijiiija
vpeljana in brez konkurence se proda. Ponudbe pod „Industrija 1920—6223- na upravo Slov. Naroda.                                6223
Avtomobile kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje - bencin
;n druge potrebščine ima vedno v zalogi
F. Florfančic
^________Ljubljana._________
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar ¥ Stolni poste Doaeialo
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo   pri Ko-vačevič i TrŠan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanja v sredo.
Zaloga v Celju  Gosposka ul. 4
Dežne plašče
za   dame   in   gospode   v   veliki izbiri priporoča tvrdka
Vajenec
za fotografsko obrt se takoj sprejme rri fotografu Franc Marinko, Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.                     6221
la vsesokolski
zlet
priporočam cenjenim obiskovalcem svoj fotografski atelje, kjer se izviSu-jejo vsa fotografska, kakor tudi amaterska dela najhitreje. Gg. amaterjem je temnica na razpolago. Za obilna naročila se priporoča fotografski atelje Frano Kano. rrvi domači zavod za povečanje slik, Ljubljana, Wolfova ulica 6.    6190
—StroT
za klabase
za kalil U-IN U ma.
Stiskalo, pripravljala! strel, polnila! strej, volk.
Fina iflB J Ran.
Nakupne ponudbe na upravniitvo SI. Naroda pod -l*aarea"»           0183
• Prazne vreče
I.  od moke kupuje po najvišji ceni
i-  f raao Doloao, Kranj.        6285
a.   -----'—*—*------■—s                       ■--------
v                         Kat
družabnik
z večjim  kap talom In osebno soude-1 ležbo   lell   vstopiti   trrovsko   verziran mož v le obstoječe   podjetje. Ponudbe pod .Soudeležba 6229* aa opravo  Si. a   Naroda.                                                  6229   * v--------------------------------.------------------i
• Te od. Kom, Ljubljana ;
2        Poljanska ceeta ste«, a.
Kravec, stavbni, falaatarijstd la akrtsnt klepar
Iinstaiaciia aeesaaem bpnvi   stntrvtdtv.   laatfiSii  a ktnttii ujm
Izdelovanje posod iz pločevine za flr-a než, barvo, lak in med vsake velikosti 8   kakor   tudi posod (Škatle) za konserve.
js^BSSO t F. Jirtel i
i   ^^eaa               sajr* ta     ■fssnvtc tusefvja
i
a   svrlujem aglalevanja ter popratila gla-4  so vir je v i o harmoaljev ipecljelae stroka?-ao, točno ia ceao.
3n9ustrijsko podjetje
Išče  perfektno   kereeponelen*
„   ttnjOp   rorabno   tudi  za  druga  pisar-   r
2   niska dela. Pogoj popolno   znanje  slo-   ■
venskega in nemškega   jezika  v  pisavi   c
in stenografiji. Ponudbe z zahtevo pia-   *
če na upravo   Slov.   Naroda   pod   .ko-   ' respondenca 6201 *.                            6201
i   -jfrVjjgii Klavirje i Feliks Povie Tj-^"-
!  Hiša m tttovino
1   enonadstropna,   a   Maribor«,    blizu koroškega kolodvora, lokali za trgovino :  in stanovanje, lepe kleti,   takoj na raz-*   polago,    posebno   dvoriično   poslopje, "   600  kvadr. metrov vrta,  aa   proda. Cena 900.000 kron. Dopisi pod .Trgovska hiša, poštno ležeče, Maribor.   6276
I        Najstarejša alevoaiaka
i pleskarska in Iliarsta
delavnica
I   IVAH BfUCELJ,  Doutajoka o. fa\
i se   priponoča.   Izvršitev   točna,   cene zmerne.                                              1001
Na prodaj
hotel „STOL"
na blejski Dobravi poleg kolodvora, par I   minut od znamenite« Vintgarja In poleg velike tovarne,   velika prihodnjost Krasna lega.   Poizve se pil lastniku na ,    Bellevue, Liubtiana.                         6283
I I ^j^T    L. Mikui  I ^^^P^UaMpaa. Nastal tri it 15. *^^^a#^   priporoča svojo zalogo <^0^%L     aoinlaairlBSaa^MkOV
|*^J     Tatsr spfšaajalnfh potic
j Poaravaa sa avrsoiojo tatao ia sonnoo,
Ivti pnutiki
i                  v vseh velikostih nudi
Jogo-Avto, dr. z o. s.
Hrtll—,   Potrata •. 3.
EJektriču! stroji prBlz¥Dd AEG
Eltfffi M HiizinlltEG
žajnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka staro! Florjanoio, CtaljaK Proračuni brezplačno. _________________________6044
bdi nai
Isoo v sredini mesta za stalno sobo pri boljši družini.   Ponudbe   pod   .Bled
6280" na upravo Slov. Hama.      €280
——^•        —»^^—•
hnl   ŽIMA   tal
Žimo ta timniee vsake vrata izdeluje in prodaja tvrdka Loero JoSatoan
Kranj. Vzorci zastonj ki poitartne prosto. Kapi« ščetina, kozjo dlako, frtvo, goveja ta konjaka topa._________o775
IdaStBur
mestni tesonki mojster
»laaapei
prevzame vsakovrstna eaearofcn atalssj kakor strelne atolejropoia, stolpe, sno-stove, vrtna trtice Itd Parna laga z insml strnil ia olnkaiiBali laaa    4788
ITrstjc za strope
Izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah Pri večjih množinah znaten  popust.    -   AVTOM STZINEB,
Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo 2128
sa polaganja parketa«, nj h snaženje, snaženje stanovanj ter popravila starega pohištva. Ponudbe n.i naslov : Tomaž šaohe, Ljubijana-Selo 49.
Kupile
že rabljena dobro ohranjena večja železna pe6 (Foilofen). Ponudbe je poslati pod ,Peč*. poStni predal 27.                   6323
Parcela
na lepem kraju v bližini Tabora In južnega kolodvora, se po ugodni oeni proda. Pojasnila da An. imv. Drago Bo-seljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.   6320[
Star
časopisni napir
kupi Alojzij   Pausc .in,   I.ijbijflna,
VVolfora ulica 6.                              6210
Stavljene pnrc^le *
v bližini električne železnice od 800— 900 m2, priprivne tudi za tranzitno skladi'če so na prodai. Pojasnila eafa A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
6101
atUsaHaMn Kosal
oblastveno poverjeni atavoal InŽener In mestni stavbenik
Litilian. findiUe it. M.
Stavbno podjetje In teli-nSka risarna za betonske, ?e>zobctonske in vo- i dne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe.
zvrirts*.    —     Projektira«}«.
(.\RANllRANO REPAR1RAN1
I^oKomobili
iti fJA'\V1^j    a^BaEElJanVJ «
4^vaaaaTk£s       aaia        kT^aahnrVi     BpPHa
iw-   .ii   n    r^^sar1 ■ ■ , ^r^aj^^^*w"aajftM
WOLf LANZ-HOrHERR    ; PBOMP 1S\ ODPREMA   ;
irtiepam tetmlk
WoU    1911 HTC1     20/42 HI
1919 TKI        50/45   ,
1907 HTC2     28/54    ,
191« TK3        38/57   .
1911 PC5        5582    ,
1907  HCCO    62/80 , 1909 SLI          65/95 , 1903 HCCt     72/100 . 1905 HCC2    100/130 . 1909 THC8     95/150 ,
1908  HCCoa  145/195 , 1908 CSA       300/385 .
Laos   1916 DCA        50/70   !
1905 H V 70     95/125 '
1919 NTC2    100/140 #
,       190J V19       112/141 .
1921 NTC4    170/235  .
1907  V 27      260/330 .
mftpafK   labllallt as oisakl aartflak
aTaH   1906 PH2        15V25   HP
1908  PH2a       17/26   .
*        1905 OH3       18729 . I 1907 PH3        20/32 . I 1906 PH4        22/36 , ! 1906 PH4        22/36 , ! 1908 PH4        22/36 V ;       1912 PH4a      34/40   .
.!       1908 PH5        27/44   .
*         1910 PH5a      31/48   .. I       1910 PH6a       35^57 f.r
•        1921 AH6        45775 *. '       1911 GA          45/70   ,
*        1921 AH7        53«   . '       1921 AH8        70/110 .
lajaj   1904 GFA        W22   .
.       1912 GN          15/25   .
1905 HEG20   20/30   .
•        1905 HEG24   24/34   . '       1918 OP           22/35   9
•         1912 QR          31/49   . I       1914 GT          38/W   .
1911 HLM4     47/72   .
*        1919 GU          48/70   .
•        J915 GV          ao/90   .
•        1914 GW         7<V1I0 .
*         1911 HLM 7     85/130. ;       1909 CH           857120.
PreTOzne froCepame lokamclilli
aa tiaokl prltlak
Volf    1906 OHP1      12/22   HP
.       1907 OHF3      18730
f        1907 PHF3       18/30    !
1917 AHF4      26'48    !
\-      1921 AHF6      45/75    !
1921 AHF7      53/90    "
1921 AHF8    70/110    j
Laaa   1917 AP           20/32    l
ataoionaruo
DasRenonaine lokomobDe
Varbaađ
lana   1900 CRO     100'150HP, 1902 CRM     105/180 w
ataolonarna
iHJltoiipanie icRomoSlIe
aa Tiaokl pritlak
aaaaal 1906 EHf          10'f7   HP
Laaa   1902 GFA         13/2    „
Sastala 1506 HEA         16/28    „
Laaa   1908 ZAH         18/^5
1^01 RAE         2i39    Z
1905 ZGH        5538    Z
W0ft    1906 20Z          28'44    ,
Lana   1906 ZGK        45*>7    ,
Laaa    1906 ZGK        45/67    ,,
t                  __%
vttmm lokomoHOe
aa Tiaokl prltlak
nTolf   1900 SPZ         H/18   HP.
aalaarr 1911 6er            12/18    m
1916 6er           1218    _
Laaa   1007 ZAG         13/24    „
1897 HA           16 26    H
Wotf     1901   12 FZ       157S    m
Laaa    1917 LOS        1728    !
1918 ZH           18 35    „
aaaaaa 1906 KeMer       19/35    w
laaV    1912 AOS        24 38    m
1913 LQS         24'40    „
aaftarr  1916 12er         24 40    m
Laaa   1910 ZM           28 52    ,.
1904 ZK           35 62%,
.       1906 VZO        50/70   m
Zastopnika: StaM la Tnjaa% MaeUMaa, Roatjoaa a. 4.
Stran   10.
.SLOVENSKI    NAROD«   dne 13. avgusta I9!22.
Slev. 183.
GOSTILNA
t večjim prvovrstnim posestvom v industrijskem kraju ob državni cest blizu kolodvora se proda. Cena po dogovoru. Ozira se le na resne reilektanie. Do 20. avgusta se lahko ogleda. Posredovalci izključeni. Ponudbe na 304 oglasni zavod IVO SUŠNIK, Slovenska ulica 15.
OradUeiiD podjetje
ing. Diiklč & drug
LlnbIIaiia9 Bohoričeva nltca SI. 20.
se priporoča zrn on o flo stroko spadajoča dala.
Ustanovljeno leta 1896.                          Ustanovljeno lota 1006.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & (omp.
Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Villach (Poštni predal 51)
Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
— Odpremo vsaka vrsto sloga. —
Specijelna odprema živil, žive in zaklane živine v katerikoli kraj.
Razpisuje se natečaj sa sejradbo meščanske ftole v Ribnici- — Načrti in proračun so v upogled pri Ivanu Klunu v Ribnici. Pismene, zaprte oferte naj se naslovijo na gori imenovanega do 18. avgusta«
Odbor za zgradbe meščanske sale v iftaki.
HLADILNA NAPRAVA
kompletna
Kompresor, 2 posodi s solno stlskolko, 18 H.P, elektromotor s transmisijo %n |er-meni, opreme hladllk s vsemi odvodi in
dovodi«
izdelane lete 1010.
Firma Medkifjer • Augsburg.
efekti 24.000 kalorij.        Cene 08.750 Oln.
PonodOs sa nakup no Ins. osi. Slov* Heroda pod „PLODONOSNA" 0140.
(turu litn inlnin v vseh množinah MnlU IHU lUlKUl      kupujejo
Strojne tovarne in livarne d. i. v IMliani.   6275
Specijalno elektrotehn. podjetje za stro-F kovno gradnjo telefonskih central
\seh sistemov, napeljava hišnih telefonov in zvoncev. Prevzemanje fceh v to stroko  spadajočih popravil. Zgradba električnih naprav
visoke napetosti.
Ivan Bogata!
koooesi]eatr«ao olektretehaltno p«d|«t]e
_____________Liiiljaia, St. Petra tem fl. 30.___________^
Trgovski pomočnik
oziroma prodajalka
toapirne ali galanterijske stroke z dobrimi spričevali se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in event. sliko je poslati na tvrdko I                         GORIČAR & LESKOVSEK, Celje._________6270
Pozor!
Frane Martlnec. mestni tesarski mojster in trgovec z lesom naznanja, da  kupuje na   lastni parni žagi  Škofljica  okrogli in
lep tesan les. Žagalo se bode tudi strankam. Večjim partijam na razpolago polnojarmeniki po dnevnih cenah.                  6315"
tvornice kovine in iietk Stere Pelenke CBažka)
nudi iz evoje tvornice le. salonsko metlo
in iAetko po najnižji ceni. Kupuje konjeko žimo,  kravje repe, preši-ftjo dlako (Seidenhaare) in preiičje ftčetine v apnu. Išče eo agilen potnik za'Slovenijo*
•i
Vsak don
večerni koncert
na vrtu   restavrepiie  i\ Eoisk (pred Mestnim domom).  Ob praznikih in nedeljah tudi dopoldne.
RAZPIS.
Razpisuje se mesto
TAJNIKA BORZE
v L! ubijeni.
Prosilci, z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki so popolnoma izvežbani v vseh borznih strokah, tako teoretično kot praktično in ki se lahko izkažejo, da so z uspehom delovali po več let kot uradniki kake večje borze in ki so vešči vsaj enega slovanskega jezika ter so sposobni za organizijo in vodstvo popolne borze, naj vložijo svoje ponudbe s prepisi dokumentov na: Slovensko kuka v L|oklloel (Jugoslavija). Nastop po možnosti takoj.
Ravnokar na nova došla
PNEVMATIKA
najboljših svetovnoznanib tvrdk
se dobi pri
FRANC FLORJANČIiU
•v
Ljubljana, Selenburgova ul. 6
Jiiiosluuensiil Llovd A. D.
Beograd,    Brankova   ul* 12
Telegr. adresa; FORTEX.________________Telefon 16-32
Dobavlja i                   ELEKTRIČNE CENTRALE
postavlja:                  CENTRALNE KURJAVE
sanitetne naprave kopalnice (Ktfrting, Hannover) MLINOVE (Kapier, Berlin) VODOVODE,    TOVARNIŠKE   NAPRAVE
isporučuje i                DisELOVl motori, motori na sesalni
plin (izdelek KGrting), električne mašine (izdelek Maffei - Schwarz« kopff i sve druge mašine, po ori-ginalnih tvomiških cenah. — -— —
VelIN zaloga telmickega materijala.
Sepstveita fabrikacija u Beogradu
Predračuni, sva obaveštenja i poatta naših zastupnici vrši se besplatno.
Zastop. za Slovenijo:  Inž. GUSTAV ZEMANEK,  Uubll»wa.
Vsi producenti bodo oblsktH m
Dunajskem mednarodne^ semnju
(artesaf MatsattaasJs Mtssvj
od 10.—11 stavsbn 1122
oddelek za sirovine in polulzdeke
Vsa poiimMa «t DunalsfcI mnmnI (VMmt Mm a. C,
Wm ML. Mustutost) te žart» mtontto » 11***: testr** ,   ,          nrtvrtn, TvJrfH fc| 4
Največji davkS
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti. Poskusite enkr.it z ihutrovanim katalocrom tvrdke H. Sutlner, ( metm Ifertrl Maire), Ljubljana 4t. 3. Ta Vam svetac csniČno doli? ure, specijalne znamke .IKO* iz Listne tvornice v.Svid, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, gSMstaica, uhane, ssniaa* mo-dje, krstna in birmska dania ter vao dnsjSStStSSSSSI srebrnino. Pa tudi asfabst predaaaai kak r: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, itekloraicc, doze za tobak, sva!*ice in sme e m*i£a*e in denarnice kupite dobro in ceno pri  tvrd  i
N. SUTTMCR, (imetnik Henrl Mairc), Mufctjana St„ 3.
Naznanil®.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da   sem   otvoril   ir-aevlno lastnih krznarskih  izdelkov.  Sprejemam   vsa tora devna dela in popravila, kakor tudi   lisičje   kože  v   raznovrstno barvanje in strojenje.
Izvršujem vsakovrstne športne čepice, kakor tudi za vsa društva in korporacije.
ELIGIJ EBER, UUSiJ^NAt
—   Kongresni  trg  št.  7-   —
j                                  . i     ■                                -_i                                                          . . . .
Vsestransko izobražena, delavna in organizatorična pisarniška meč, dober korespondent in stenograf se  išče za
pisarnovodls
veletrgovine manufakture v Ljubljani. Sprejme so tudi
fakturistir
dobra računarka z lepo pisavo, ki bi vodila pozneje blagajno na debelo.  Obširne ponudbe na upravo Slov.  Naroda pod   .Dobra
plača 27' 6194.
—-—■-----------------------------------------------------------                                                                                                   -                                                                                                                                   ■ - - ■
Veletrgovina seliie Milii rj
SnSBSBBSnnSSBSSSSSSSBSSSSSSSSSMSHBBVBIHVSKa^Hi^MMBai
nudi znano tekstilno blago kakor n. p. raodrotisk,  platna, oksforde, kanafase, hlačevino, svilene in pavolnate robce, sukanec in vse drugo.
VILI M PICK, Zagreb,
Ouga nI« 8       miefen aaaa       v lastni hiii
■                                                                                                                                                                                M
PRILOZHBSTHl IUIP!
Ker se ne postavijo v obrat, se prodajo nekateri popolnoma novi, deloma rabljeni stroji za obdelovanje lesa za lastno ceno in sicer:
stružnica, smirkovni stroji, zobotrebniški in stroji za lesene cveke, stroji za lesno volno, skobelnik,(Dik+enhobel), stenske vrtalnice.
Dalje: trakovne, krožne Žage, stroji za nukanje žime, šivalni stroji za sedlarje in tapetnike, ventilatorji, sesalci zraku, elektromotorji itd.
Kupne ponudbe pod šifro .Stroji-, Maribor, poštni predal 27.
Broj 531 -1922.                                                                         6166
Na naredjenje Zdravstvenog odsjeka za Hrvatsku, Slavoniju i Medjimurje od 4. julija 1922, broj 17.941-1922 obdržavati če se dne 4. septembra 1922 u 12 sati u podne, u uredovnici pod-plsanog Ravnateljstva pismene poudbene rasprave za u zakup izdati se imajučih slijedećih objekata:
I.  Liječitišna restauracija kod erijetnih kupkah sa nuz^rednim prostorijama i baščom, te polovicom  podruma u Nikolinom brdu.
II.  Gostiona u bistrim kupkama, sa nuzgrednim prostorijama, ledenom podrumom i baščom.
III.  Pucka krčma u dijetnim kupkama, sa nuzgrednim prostorijama i baščom.
IV.  Mesnica sa satnom, ledenom, klaonicom, štalom i sušom.
V.  Pekama sa sobicom za stanovanje, radionicom i skladištem za brašno.
Zakupiti se može samo jedan objekt, i to na tri godine dana počem od 1. Januara 1923.
Ponude sa biljegom od 7 dinara providjene, vlastoručno podpisane i zapečaćene i m adu sadržavati tačno označeni objekat od f.-V. koji se u zakup uzeti želi, a ponudjena svota ima se brojevima i slovima tačno naznačiti, zatim izričito očitovanje da su nudiocu svi zakupni uvjeti, sadržani u uporabno zakupnom ugovoru, dobro poznati i da se istime bezuvjetno podvrgava. — Ponude ima biti obložene sa žaobinom od 10 % jednogodišnje ponudjene zakupnine, koje se nakon višeg odobrenja do visine jednogodišnje zakupnine kao jamčevina nadopuniti ima, a kod lijeOlfttae restauracije osim toga jošte 5000 dinara kao jamčevinu sa gOStioaičarski nalsstsr.
Natjecatelji imadu se izkazati obrtnicom, da su za obavljanje svoga obrta propisno aposobljeni.
Zakupni uslovi mogu se vidjeti kod Ravnateljstva za vrij crne uredovnih sati.
Ravnateljstvo pridržava sebi pravo birati zakupnika bez obzira na visinu ponudjene zakupnine.
Brzojavne ponude oe primaju se«
U Topaikom, dne 4. Augusta 1922.
ImIiM k zemaljskog Puta,
Štev. 183.
.SLOVENSKI NAROD« dne 13. avgusta 1921.
strnn 11.
|           Delniška glavnica:
, K 20.000.00Q-—
Podminleo:
Kavo mesto, Uit Mpta.
SLOlfENSKH ESKOSIiPTNfl BfUlKH
LJUBLJHNH, Šelenbnrgoua ollca Sten. I.
lavrSuJe vse banine posla naitotneie in najkulantnefe
rSLSTONI it. 146. 458.
Brzajafke: ESKOHPTIIA.
Rezervni zak adi;
K 6.5C3.C00-—
janleluilinrjl, pozor!
č sodov po ca. 15 hI in kadi zrn na-< jkanie sadia se proda po ugodni ceni. I   an Lapajne, Ljubljana, Novi Vod-
a t                                                    6257
i fmm^mH ***, (Stukature za »tro-4 BrSaflaS pc izdelujem z naj ■ ■ faP Bg ^B» modernimi stroj* in-
L2 najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
J os. R. Puh,
jubSjana,   Gradaška   ulic«   39.
TELEFON ŠT. 513.        3259
Seno
Več vagonov zdravega, suhega sena se roda takoj franko vagjon na vsako vstajo v Sloveniji po 900 K za 100 kg. uki Filip,  Šostanu
Perutnino
vsakovrstno, živo ali na francoski način klano in čišteno, nudi tvrdka
Kmet & LubSina.
. jubl Jana VII. Slovani ka C 290.
Sveža jajca vedno v zalogi.           1
Ugodno za letovišča in hotele.    4698»
Kavarna ,ZVEZDA'
•mi najlepšem prostoru v Zvezdi. — Ha novo urejena
restavracija s krasnim vrtom, verandami in godbenim paviljonom.
Fran In Roži Krapei.
POTNIKI l AMERIKO, M!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC
prevaža potnika a najnovejšimi brzoparnikl preko: HAMBURGa-SOUTaTAMPTOlfa InCHERBOUROavNEW TOBK.
Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC,
zastopnik za Slovenijo,
6043____________________Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
HiDii ii ipi, pil
Nudi se Vam jako ugodna prilika, kdor hoče svoj denar varno in dobičkanosno naložiti. Naprodaj je posestvo z lepim stanovanjem, mlin, žaga z vodno močjo in nekaj zemljišča. Vode ne zmanjka v največji suši. Posestvo stoji tik železniške postaje, okolica je močno zaraščena z gozdovi različnega lesa. Posestvo je na Dolenjskem v lepem in prometnem kraju. Cena in natančnejša pojasnila daje g. Valentin Lucin, trgovina, Sv. Petra oeata 22« LJubljana.                                                                          6258
Parcela
za    vilo   aa   proda.    Pjiudbc    rod .Zračna leea" poit.io ležeče   Ljubljana
6052
Šivan in preproga
dobro ohranjena, ceno na prodni, — W. Kane, Linhartoma ulica &.              8332
Fina inj obiska
najmodernejša, s prozornimi k kavi ir rjavi visoki čevlji št. 39, čisto eatj se po ceni prodajo.                          62v
Gostiln?
v prometnem   kraju   kje   na   deželi s sprejme   takoj   za dobo 10 k t v naje<*x Naslov pove uprava Slov. Naroda.    59
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ust inouliena 1900,
Delniška   glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000.—.
Čekovni   račun: št.
10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Tel. št. 261 in 413.
Se priporoča sa
vse v bančno
stroko spadajoče
posle.
Obrestuje vloge najugodneje.
srečke razredne lote* rije-
Podružnice:
• Breiloe, Celje, Gorica, Kranj, Mari-j bor, Metković, Ilovi sad« Ptuj, Sara-!                    Jevo, Split, Trst.
Naznanilo.
Splošna prometna banka, Wien,
naznanja, da je prešla njena mnogo let v Ljubljani obstoječa podružnica s 30. junijem t L z vsemi aktivami in pasivami v last
„Prve hrvatske štedionice v
ZairetoT.
Prva hrvatska štedionica bo poslovala v interesu domačih potreb in varovala interese komitentov dosedanje podružnice v Ljubljani.
Zahvaljuje se najiskreneje za izkazano naklonjenost in prosi, da se ohrani tudi njeni pravni naslednici Prvi hrvatski štedionici v Zagreba, glavni podružnici za Slovenijo v Ljubljani.
aVIEN, dne 10. avgusta 1922.
Naznanilo.
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu naznanja, da je prešla več let v Ljubljani obstoječa podružnica Splošne prometne banke, preje J. C Maver, dne 30. junija 1922 v njeno posest in bo vodila isto dalje pod naslovom
„Prvo hrvatsko štedionica a Zagrebu, glavno podružnica za
Slovenijo v LiuMJoni".
Podružnica bo poslovala v interesa domačih potreb, varovala interese komitentov dosedanje podružnice Splošne prometne banke v Ljubljani in prosi, da se ohrani tudi njej kot pravni naslednici ono zaupanje, katero je imela Splošna prometna banka.
ZAGREB, dne 10. avgusta 1922.
Stran 12.
»SLOVENSKI   NAROD*  dne 13. avgusta 1922.
štev. 183.
UMHe za jetiko sanatorij dr. Ni
pri Rogaški Slatini. JetiCni se vsak   čas sprejemajo. Prospekti brezplačno. Vprašanja na vodilnega zdravnika (Sef zdravnika): Dr. Pečnik, taČas Št. Jurij ob j. i.
■i                                              ---------                                                               '                  ——                              --------------------——
„SLOGRAD"
slovenska gradbena in  industrijska d. d.
»         Tekoči račun   pri Slovenski  eskomptni  banki v
B         Ljubljani. — Telefon interurban 180. — Tehnična
pisama v tovarni  Keršič,   Sp. Šiška, Ljubljana.
Izvrluie:
stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Vse vrste
vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta i   železobetonske cevi za vodne   naprave  in
vodovode.
Zastopa *
Patent Dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoko tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo* mostovih in podobno).
Izdelajo t vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
Vse vrste
telefonskih brzojavnih
aparatov
in potrebščin  za hišo in javno  uporabo, kompletne telefonske centrale
9Tungsram', E«Eifc 14M-
j Prava turska električno praiena in mleta
kava
zajamčeno popolnoma Čisia in odlikovana s zlato kolajno, se dobi vsak dan sveža najceneje samo prt tvrdki Jovo R. Jovanovio, Tuzla (Bosna). Razpošiljamo v poštnih zavitkih od 5 kg naprej po povzetju.                       3048
lv.Jaxinsin
L|ubl]*nai flcsposvetska o. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija
in elegantna Izvršitev
iz tovarne v  Uncu
Ustanovljena 1.   1867
liniji pntije tajriitH
Pisalni stroji 9Adler'
Ceniki saatonl la franko.
Kolesa Iz pnrtti tovara:
Dftrkenp, Styria, Waflenra4a
Začasno znižane cene.
KOLESA
avtomobili, doli ta oprema, pnevmatika
MJC8MJ!                           na   deb.lo
J. GOREČ
Ljubljana, Ga.pa.wet*ka c. 14.
Garata.                  Dolavnloa
LOVCI!
Lovske puške vseh sistemov, od najfinejših do najnavadnejših, različno municijo in reparaturo vsakovrstnega orožja kakor tudi montažo daljnogledov Vam poskrbi
Janko Mišic,
puškar v Eraa{n9
suškarski strokovni učitelj in zastopnik
plovenskih     puškarjev    v    Borovljah.
Avstrija                  6282
^5^1                                         HMH.           B15.P39SB
Med  dobrim nalboliSe!
PFAFF
šivalni stroll
u  raslalaa   la   obrt
PUCH
vozno koloma
la aoaameinl dali
DUNLOP
plašči In cevi
far drugI  predate ti
najceneje pri tvrdki ION. VOK, Ljubljana, Sodna ut. 7.
Naiboliši ikrili Jugoslovanskega proizvoda
Izdelan li znanega o—eoda znamke  SALONA od   tvdke SPLIT, dlon. društvo sa eement peailand  — Hafkollie In nnleenelie aredatvo na pokrivanja  strah.
Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z.
v Ljubljani.______________________
Translugo d. d.
Isgroo,  Mainranloev trt 3
Telefon it. V7-60 Brzojavi: Transjago
Podružnice:  Beograd,  Kosmajski   16 Ispostave:   Osijek,   Široka   ulica   S Subotica pri  Pioković  i drug 1 Skoplje
Dobavlja
najceneje
traverze«  železo, žeblje,
apno, cement, mavec, tr-
sliko, žico, deske in ves
gradbeni materijal.
Pozor
Pozor
Išče se firma
ki bi prevzela izdelovanje posebne vrste v naši državi patentirane železne pe či
na debelo.
s SI Senzacionalna iznajdba l i =
Potrebne stroje sa Izdelovanje preskrbi lastnik patenta. Prednost imajo podjetja, ki se pečajo z lelezo livarstvom.
oziroma kovinskim livarstvom. Nacrt in model peci se ogleda v Ljubljani.
VpraSanJa ped „SIJAJNA BODOČNOST S141" na upravo Slo«. Naroda.
Mn uvod u trpin ii Muli.
LJUBLJANA. Prešernova ulica Štev. SO, v lastnem poslopju.
Brzojavlce:    Kredit   Ljubljana.                       =         Telefon. Štev. 40, 457 irx št. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
KRALJEVA DVORNA ŠPEDICIJA „ORiENT"
mednarodna   trgovsko-spedicijska   in   skladiščna   d. d.   v   Mariboru.
—             —             Podružnični   Ljubljana.  Beograd,   Zagreb,   Jesenice,   Rakek.   Bakar.   Split.   Osijek,   Subotica,  Hovisnd.             —             —
----------            Mednarodni   ans>eliftiS«ki    koncern.                                                            —
Razpisuje se
II.  EMISIJA  DELNIC
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico
od Kj. 4,000.000-— na Kj. 10,000 000-     nom.
z izdajo
15.000 novih delnic & Kj. 400-— nom. v skupnem znesku  Kj. 6.000.000- —
a pravio© na dividendo za leto 1922
pod sledečimi pogoji:
1.  Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsaki dve stari delnici po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460.— plus 5% obresti od nominale K 400.— od 1. januarja 1922 do dne vplačila.
2.  Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravm svet.
3.  Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500,— plačljivih naenkrat takoj pri subskripdji, s 5% obresti od nominale K 400.— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila.
4.  Potrdila o vplačilu se imajo skrbno  hraniti.
5.  Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije m izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico.
6.  V svrha zavarovanja H. onriallo ]• osnovan pnaakoa »iatfkni. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pn centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil.
V Mariboru, dne 30. julija 1922.
7.  Reparticijo delnic, določenih zm nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskriprijskem roku.
8.  Subskripcija novih delnic se vrli od dne 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer:
a)  pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih   podružnicah;
b)  pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani in njenih podružnicah; c pri Jugoslov. Industrijski banki Split;
č) Bankhaus M. R. Alexander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; f) pri Orient d. d. v Mariboru ia njenih podružnicah.
9.  Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe.
10.  Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve.
UPRAVNI SVET.
Lastnina in   tisk   »Narodne   tiskarne«.
Za inseratni del odgo^ren Valentin Kopitar*