Gospodarske stvari. 0 gospodarskih račnnih. II. Skoro 7saka razumnejša in 7aična gospodiaja 7 gospoakib hišab piše tak zapisnik 0 87ojih stroskih. Od moža dobi ob meaecu za nkuhinjou in druge male potrebščine goto7 znesek, a oua 786 zapisuje dan za dnevom, za kaj je po možn težko zaslužea in od njega dobljen denar porabila. V tako gospodinjo ima on S7oje zaupanje in 7esel jej prepusti, ako si je česa prigospodinjila. Naše kmetske gospodinje sicer ne dobi^ajo ob mesecih tako^ih znesko7 od s^ojih mož, toda na^ada je pri kmetih ta, da nekatere pridelke one prodajajo, n. pr. maslo, mleko, jajca, kuretino, zelenja^o, in da za ekupljeni denar zopet česa za-se in otroke kupujejo. Tudi njim bi torej S7eto7al, da bi imele 7saj malo knjižico, kamor bi dohodke in 87oje stroške zapisovale. Nad takim zapisnikom, zlasti ako je natančen v oddelkib .,dohodki in stroški", imela bi gospodinja in gospodar 7eliko 7eselje, a še 7eejo korist. Ali bi kmetovalec še druge račune pri 870jem poslo7anju izpelje^ati moral? 0 goto^o! On bi moral 7se na tanko zapisovati in preračuniti, kedar denar posojuje ali na posodo jemlje, da ne postanejo prepiri z dolžuiki ali upniki zaradi obresti, kar se 7 7eliko k^ar dotičnikom 7ečkrat piipeti. Napredni kmetovalec bi tudi ruoral 7sikdar na tauko znati, kolike 7elikosti je 7es njegov grunt in koliko k^adratue po^ršine imajo pusamezna njego^a zemljišča. V ta namen bi se moral spoznati na planu 87ojega grunta in imeti izpisek iz katastra, kakor to tudi 7ečkrat pri razuninejših knietih nahajamo. K temu spada tudi znanje, kako se zeinljišča merijo, kar pri manjaih kosovib na ra^netn ni težko, 7saj onemu ne, ki se je nekoliko z 7speboin učil 7 no^ejsi dobro urejeni šoli. Sedaj, ko je po^sodi občno 7elj»7na mera le no^a meterska mera, moia zuati kmeto^alec iz stare na no7O mero 7se preračuniti, pri čemur rau na pomoč pridejo obilne knjižice 7 tej stroki, ki se dobe zelo po nizki ceni.*) Torej naj tudi 7elikost svojib zemljišč v no^i meri izraziti zna. Ali ima kuiet. od tega kaj haska, ako svoja zetnljišča premeriti zua? Kako pa! Kedar kos zemljisča proda, lebko ga prej sani premeri, in ni mu treba dragih ngeometro7u plačati, pa 7endar zna po 7elikoati primerno ceuo narediti. Enako ima od tega znanja korist, ako zemljišče kupi. Velike vredaosti je zuanje o meritvi polja pri zlože^anji zemljišč, katero je 7sega priporočevanja 7redno, dasiravno je težko izpeljivo. Kaj bi še moral kmet preračuniti znati ? Zelo koristno je za vsakega, kateri les kupuje ali prodaja, da zna pieračuniti kubični obsežek brunom (tianiani), blodom (okioglim), deskam (blanjam), kar ni čisto nobeua umetnost in se 7sakemu učencu višjlh razredo7 (oddelko?) lebko dopo76. Kako zeld lehko opehari trgo^ec z lesom kmeta, ako kubičnega obsežka lilodom, katere proda, preračuniti ne zna! Ravno tako je vsa- *) Taka obširna knjižica je n. pr. ,,Nauk odesetnih razlomcih, 90 natančnih primerjalnic dosedaj v Astriji v rabi bivših lner in vag in mctrične mere in vage. Sestavil J. Žnidarsič. 1875. — Dobiva se v J. M Pajkovi tiskarni v Mariboru po 35 kr. Op. Ured. kemu mizarju, tesarju in drugim rokodelcem potiebno, da ae 7 teb računih razumč, da znajo koliko lesa (desk, tramo7, hlodo^) so za to ali to porabili. Vsak kmeto^alec, kateri stavi no7a po slopja, mora razne reči najprej preračuniti, n. pr. kedar ata^i hleve (atale), mora premisliti, za koliko ži^ine, konj, 70I07, kra7 naj bo prostora; kajti tudi živina ne soie biti na prenatesnem. Pra^ijo, da bi za 7sakega konja moralo 130 Q' (kvadratnih čevlje^) proatora biti, a za 7ola85Q'. Kedarbidelal kmeto^alec Jamo za gnoj", katere se že celo pogresa, zlasti pra^ilae, moral bi tudi preračuniti, koliko gnoja dobi^a od S7oje ži^ine 7 enem tednu ali mesecu, in koliko torej 7 celem letu. Potrebno je, da kmet naprej pieračuni, koliko bodo zidovja novih poslopij, če jih iina staviti, obsegala kubičnih rnetro7, da 76 potem, kedar zna, koliko opeke gre na en kubični meter, za 7se zido^je potrebno šte^ilo opeke naročiti. Pa se več drugih reči bi moral previdni kiueto^alec preračunjevati, n. pr. koliko ima s kra^atni 8troško7, pa koliko tnu dajo koiisti 7 mleku, ali raasln ali siru, koliko v gnoju itd. Kedar živino prodaja. naj zopet pazi, da je ne odda pod ceno. Dobro je, ila se živiuče prej zvaga, ali pa pri priliki njena teža določi. Več načinov je, kako se teža pri pdliki zračuni. Ed^n način je ta, da se zmeri koliko palce7 (colov) obsega živina ob prsih za piednjiini nogami in koliko od naj^išje točke na hrbtu do korenine repa. Obseg od spredaj pe ninoži med seboj in potem z dol^ostjn po hrbtu. Ta množek se potem razdeli a 375. Dobljen k70cijeut po76 težkost živali 7 fuatih. Predaleč bi začel, ako bi hotel 7se različne rač me tu na7ajati, kakoršne bi moral razamni kmeto^alec delati. Na^edel sem jih od najimenitnejšib samo nekaj tako rekoč 7 ta namen, da bi se 7ažnost računo7 enkrat spoznala ter se po tem ravnalo. Pomisliti je treba kmeto^alcem, da oni niso 7 najboljšem polažaju. Dognana je po i z k u š nj a h in r a č u n i h resnica, da kmet samo tedaj izbajati more brez delanja dolgo7, ako pridno dela in varčao živi. Pod besedo pridno naj se razumi: z lastnimi rokami in z rokarai 87ojih otrok. Kdor bode  obilo po8lo7 (družine) najemal, sani pa poči^al,  temu se račun glede stroškov in dohodkov ne bo  ujemal. Varcno živeti pa se reče z drugimi bese dami, na to 7sikdar gledati, da stroaki dobodkov ne presegajo. Razurani kmeto^alci so preračunili, da 7se dobodke grunta požrč navadno stroški, ako  se k stroškom računi: obresti od denarja, s ka terim je n. pr. grunt se nakupil, obresti od kapitala, ki se potrebuje za nakup ži7ine; orodja, semena; ako se računijo plačila družini, da^ek, za^aro^alnina, živež in drugi stroški. Po tem takem je razvidno iu tudi po skušnjab dokazano, da kdor ima 7es gruut tako zadolžen, kolikor je grunt 7ie deu, ne more izbajati, ako se dalje ž rjjiiu trudi, ne dela za lastno korist. In kdor grunt obdeluje s ptujimi močini, katere moia plače^ati, ta dobi^a ]e obresti (po 4°/0—6%) od onega kapitala, ki je enak 7i-ednoati grunta. Le kdor se na podedo7anem, nezadolženem z božjo pomoftjo in božjim blagoslo7om in laetnimi rokami inlaatnimi otroci trudi, le tenm se premoženje množi. — Na 7se te sklepe se je doalo s pieračunje^anjem, katero naj bo se eakrat priporočeno zlasti tistitn, ki so si 7 šoli prisvojiii za to potrebno podlogo. Drugi stariši pa naj gledajo, da si pa njiho^i otroci dobro 7 računat^u izurijo. Gospodje učitelji naj pa 7 šoli ozir jemlj-jjo posebno na gospodarstvene račune, zlasti pri učencih visjih oddelko? in razredo7. To storite iz domoljubja, a tudi zaradi dotičnih posta7 in ukazo7, ki na 7ečjib raestih to željo izrazujejo. I. Lapajne. Koristnost šk^orcev. M. Kder šk^orci po nji^ah in tra^nikib stika7ajo, tamjezakobilice, polži, gosenice in drugi škodljivi mrčes dobro postieženo. Dostikiat ak^orci naj rajši lovijo slina^e polže po deteljah in žitnih nji7ah. Dostikrat zahajajo šk^orci tudi 7 kraje, 7 kterih ne gnjezdijo, poaebno radi 8e zaleta^ajo 7 take kiaje, 7 kterih ao stoječe 7ode. V gostem tratju takib 7od jib je z^ečer 7Časih 78e ži70 in glasno žlobodranje in či^kanje se razlega daleč okrog noter do temne noči, dokler da drobni žlobodra^ci trudni ne zasp6 ! Radi se pridružujejo 7ečim pticam zlasti 7ranam. Konec septembra ae stari škvorci ae enkrat k svojim frnjezdom po7inejo in konec oktobra na^adno zapuste' 87oje rojstne krajf. Kakor je nara^oznanec Levz pierajtal, potrebuje jedna rodo7i'na šk^orcev na dan poprek okoli 364 mastnih polže?, tako, da že malo šte^ilo teb požvešnib ptičev zadostuje, da kako polje do čistega tega nadležnega mrče8Ja ober6. Toraj ni pia7, da sera ter tje ak^orce preganjajo maiTeč bi bilo bolj pra7 jim pogosto 7ali7nih skrinjic ali škatelj nasta^ljati, da bi se te koristne ptičke še bolj 7domačile. Pa niso samo koiistne, tudi kratkočasne 8o prek 7se mere. Kako je 7se ži^o pod dre7esom, na kterem ste se d^e ali tii rodo^ine teh živih in prijazuib spakodre7ce7 naselile!? Menjava krme. M. Kedar se živini krma menja, poaebno mlečni živini, se dostikrat narejajo pogreški, o kterib 7 sledečih 7rsticah nataačneje go^oiiti hočemo. Vsaka spremena 7 krmi se sme le z na)7P.5o sprevidnostjo in skrbuostjo in le prav polagoma goditi, ker je 7saka dpremena 7 krmi živini zela na k^ar in škodljiva. Celo prestop od slabejše krme k boljši io močnejši, bolj redi^ni, zmanjša živini 78aj na nekaj časa telesno težo in pa naredi, da začne Mianj mleka imeti. Sledeči primerleji to resnico jaano kažejo. D^a 2 V2 letna vola sta dobivala poleg 3/4 kila zmlete repične prge Vs kila sena in 2 7» kila glame, 21 kilo7 bele pese, ki se je pozneje z 103/« kilo krompirja nadomestila, druga krma pa je jednaka ostala. Vola sta z dnovom 8premenjene krme 7edno bolj na teži pozgubljala in sta še le pra7 polagoma začela zopet gori jemati in sicer tako, da je jeden 7ol po sedem, drugi še le po 12. dneh 87ojo prejanjo težo zopet doaegel, ktero je na dau spremenjene krme ae imel. M. Dobro sredstvo proti ozeblini. Kdor si noge ali roke ozebe, naj ai ozebljeni ud 7 repni 7odi tako 7roče, kakor jo le more prenašati moči, umi^lje t. j. 7 7odi, 7 kteri ae je bela repa bodi si za ži^ino ali za ljudi kuhala. Eo si je ud že dobro namakal, se do subega obriae in z strdjo obeže t. j. strd se namaže na platneno cunjico in ta na ozebljeni ud položi. To je pomoček, ki si ga 7sakdo tudi najre^nejši moie priskrbeti. Tržua no^ost. Vec časa že leze cena zrnja nazaj in nekateri sklepajo iz tega, kar se po drugod godi, da bo še bolj pala. V južni Nemčiji peša kupčija z zrnjem, letina je bila boljša, kakor so 8ptva mislili; tudi dobaja iz Ruskega vedno 7eč zrnja; iz Besarabije, Podoljskega, Kersona 77ažajo težko rudečo pienico, iz Kije^a in Volbinije pa ležišo belo; sicer 86 77aža nekaj zrnja tudi iz Ogrskega, a blizu ne toliko, kakor iz Rtiakega. Razun tega so po Rajnu na vzgor do Manbeima pripeljale prve 3 amerikanske ladije pra7 lepe paenice, na poti je se 7eliko ladijij, ker je lani 7 Ameriki pšenica obrodila, da nibče ne pomni kaj enakega. Največ paenice iz Amerike ae bo pa pripeljalo k nam 7 Evropo meseca aprila in maja. To pa utegne ceno pšeaici še bolj zaižati, kar nasim kmetom, ki so z velikimi dačami obloženi, gotovo ne bo ljubo. SadjerejstTa, ki je tolike koristi na mnogo strani, so se kmetje slo7. graskega okraja začeli marlji70 poprijemati. Tamosnji posestnik g. Paul Prednik 7 Lebnu je samo letoŠDJo jeaen predal 8rez 300 die^esc in jih ima za spomlad še toliko pripra^ljenih zra^en 4000 požlabtnjenih di7Jako7 in 10.000 po 1—4 leta starib dre^esc! To je 7eselo in h^ale 7redno! G. Prednik priporoča tndi plit7o sadite^! Konjerejska komisija bo žrebce ogledovala in delila duvoljeuja ali licencije za njib spuščanje 1. 1878. in sicer 14. januarja 7 Mariboru, 15. jan. 7 Celju, 16. jan. v Mozirju, 17. jan. 7 Se^nici, 18. jan. 7 Ormužu in 19. jan. v Cmuieku. Sejmovi na Štajerskem. 17. jan. Kapela pri Brežicah; 87. Peter pri Radgoni: Petrovče pri Celju.