15. štev, V Ljubljani, sobota 23. aprila 1921. Leto 1L Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. laserati po dogovoru. PRAVDA Posamezna šteoilha stane K 1*50. Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77. Naročnina: Mesečno E bron. Glasilo NSS v Jugoslaviji. Jugoslavija, Ljubljana, 23, aprila 1921. (Muslimani. — Verski boj. — Trgovinska pogodba z Italijo.) V našem političnem življenju se govori jako veliko o Muslimanih in je radi tega potrebno, da povemo našim čitateljem kaj več o Muslimanih. V naši kraljevini živi precej veliko Muslimanov in sicer v Bosni, Hercegov., južni Srbiji in Makedoniji. Ti Muslimani so poslali precej poslancev v konstituanto, jih je skoraj toliko ka-kt>r slovenskih poslancev. Muslimanski poslanci, ki so bili izvoljeni v Bosni in Hercegovini so napravili v parlamentu svoj poseben klub in nastopajo samostojno. Ti Muslimani predstavljajo pravzaprav versko stranko. Muslimanski poslanci, ki so bili izvoljeni v južni Srbiji, in Makedoniji, pa niso bili izvoljeni na verskem programu, temveč na programu radikalne ali demokratske stranke. Ti Muslimani so bili torej prvotno najprej Srbi, potem šele verniki korana, med tem ko so bili oni iz Bosne najprej verniki korana, potem še le Srbi ali Hrvati. Bivša Avstrija je namreč muslimansko prebivalstvo v Bosni proteži-rala nad Srbi in Hrvati, osobito pa je to delala med vojno. In Muslimani so sc nad.Srbi precej pregrešili. Ni bilo torej nič čudnega, ako je po preobratu srbski živelj v Bosni Muslimane gledal precej pisano. Tam doli na jugu sta sovraštvo in in maščevanje pač malo hujši, kakor smo to vajeni na severu. Plemenska in verska borba v Bosni je precej živa in prej napreduje, kakor da bi ponehovala. Tako so postali Muslimani v Bosni čisto verska stranka in vse delovanje muslimanske stranke se vrši iz verskega vidika, tembolj ker je verstvo vezano tudi z gospodarskimi razmerami. Sedaj pa so nam prinesli naši časopisi vest, da so izstopili Muslimani iz radikalnega in demokratskega kluba ter da so osnovali svoj klub. Prvotni vzrok izstopa Muslimanov iz Makedonije in južne Srbije je bil gospodarskega značaja. Kakor znano so demokrati in radikalci kupili bosanske Muslimane v svrho, da bodo glasovali ž njimi, za 1200 milijonov kron. Ker pa Muslimani iz Makedonije in južne Srbije niso ničesar dobili so bili užaljeni. Muslimani v Bosni in oni v Makedoniji, in južni Srbiji so večinoma veleposestniki, so torej kot taki jako interesirani na agrarni reformi. Veleposestnikom ni vse jed-no, kako se jim bode njihova zemlja odvzela, če pride enkrat do agrarne reforme. Veleposestniki hočejo, da če se jim zemlja že odvzame, da se jim ista odkupi. S tem pogojem, da se jim zemlja odkupi so šli Muslimani iz Bosne v vlado. To hočejo tudi Muslimani iz Makedonije in južne Srbije. Ker sc jim to ni dovolilo so izstopili iz demokratskega in radikalnega kluba oz, iz vlade. 1 o je bil kakor že rečeno pr vi povod. Sedaj pa so se začele razvijati stvari malo drugače. Omenili smo že, da Srbi v Bosni z Muslimani ne postopajo ravno tako, kakor bi bilo to na korist države potrebno. Pa tudi v Makedoniji se ne dela z Muslimani tako, da bi se jih privadilo na državo in skupno državno misel. Posledica tega je, da je začela družiti Muslimane iz vseh pokrajin države neka skupna odporna sila in to je vera. Kakor nam javljajo listi na dalje, je izstopilo iz kluba bosanskih Muslimanov, ki jih je vlada kupila, že 9 poslancev, ki so se pridružili muslimanskemu klubu iz Makedonije in južne Srbije. Da bodo sčasoma sledili vsi drugi bosanski Mu slimani o tem ni dvomiti« Tako vidimo kako se počasi pripravlja v naši državi nov boj, to je verski boj. In da je Balkan za take boje jako primerna zemlja, to nam priča zgodovina. Na severu pridigujejo svobodomiselne stranke kulturni boj, na jugu se pripravlja verski boj bolj primitivne vrste, ki pa bo v praksi jako hud in krvav. Obeta se ndm lepa bodočnost, ki so jo nam skuhale državotvorne stranke. K verskemu boju se pridružuje polagoma še plemenski boj. Res srečna Jugoslavija. Vse to pa se imamo zahvaliti našim državotvornim strankam, ki tako lepo uničujejo našo državo. Zakleti sovražniki nase države bi ne mogli delati drugače, kakor delajo naše ,,državotvorne“ stranke. V Beograd so prišli laški odposlanci, na pogovor o sklepanju trgovinske pogodbe Jugoslavije z Italijo. Je to ena najvažnejših točk za našo državo. Človek bi mislil, da se je naša vlada na to pogodbo, ki je za nas direktno življenskega pomena dobro pripravila, pa kdor bi tako mislil, ta ne pozna naše radikale in demokrate. Trgovinske pogodbe so namreč pri nas v kraljevini SHS tudi strankarska zadeva. Smo pač posebna država. — Kam pa bodemo s to svojo posebnostjo prišli, to bode pokazala bodočnost. Naša vlada ni določila pravočasno nobenih naših zastopnikov za ta velevaina pogajanja, klub temu, da je natančno vedela, kdaj se bodo ta pogajanja vršila. Italijani so jo priromali v Beograd in sedaj je Pašič na-litro imnoval dosti znanega dr. Nin-:iča za predsednika jugoslovanske delegacije. Drugi član, ki ga je imenoval je tudi radikalec in kot za koncesijo demokratom je imenoval Pašič tudi dr. Žerjava.• Izpustil pa je trgovinsko ministrstvo. Od celega trgovinskega ministrstva ni nihče prisoten pri pogajanjih trgovinske pogodbe z Italijo. Je pač to jugoslovanska specialiteta, da se trgovinsko ministrstvo ne pripusti k stvarmi, ki se tičijo v prvi vrsti samo njega. Seveda bo ta pogodba z Italijo izpadla za nas tako slabo kakor vse do sedaj z Lahi sklenjene pogodbe, potem bomo pa zopet vpili: Lahi so nas prekanili. Kdor zna pa zna in naša vlada zna, toda kaj zna, to ne smemo povedati, ker drugače smo protidr-žavni. Drugič bodemo doživeli, da pojde na pogajanje za zdravje minister za šume in rude itd. Toda kako dolgo se bodo še tako igrali? Vladna večina sestoji iz 177 srbskih, 11 slovenskih, 8 hrvatskih, 24 muslimanskih poslancev ih t Bu njevca. Javna varnost v Bosni. 13. t. m so oropali razbojniki na cesti, ki pelje iz Ljubinja v Ravno ob 3. pop. 30 pot nikov. Isto noč so napadli ob 11. uri po noči roparji dvoje ljudi v mestu Ljubinja. Meščani so se uprli ropar jem z orožjem. Poboji in streljanje je trajalo dalje časa. Po poboju je roparska banda, ki je štela 30 roparjev pobegnila. Visokošolska mladina v Zagrebu za Jugoslavijo. 17. t. m. je zborovala visokošolska mladina v Zagrebu in za htevala, da se mora imenovati naša država Jugoslavija in ne — kraljevina SHS. Izpuščeni komunisti. Voditelji komunistične stranke v Subotici, pred sednik Janoš Sami, tajnik Bela Ber-keš in poslovodja Grga Sudarovič so bili na podlagi znane „Obznane“ zaprti. Sedaj so jih izpustili iz zaporov, ne da bi jih le enkrat zaslišali. V sredo, 20. t. m. je vdrla policija v zagrebško borzo in hotela tam napraviti racijo. Ker pa je borza javna institucija in jo smejo posečati samo člani, se je morala policija na protest generalnega tajništva zopet umakniti« Zasedla pa je vse izhode ter se je moral vsak, ki je zapustil borzo legitimirati. Na ta način mislijo policajde-mokrati delati na Hrvatskem navdušene patrijote. Svetovni preg Avstrija. (Glasovanje o Habsburgovcili. — Glasovanje o priklopu k Nemčiji.) Pretečeni teden je razpravljal dunajski parlament o zakonu, ki naj prepreči povrnitev Habsburgovcev v Avstrijo. Pustolovščina, ki jo je napravil o Veliki noči bivši cesar Karl, da se je kakor pravijo „nenadoma“ povrnil na Ogrsko, je dala republikanskim strankam misliti. V času ko je bival Karl na Ogrskem so bile tudi na Dunaju gotove stranke na delu, da bi pripravile Karl-11 tudi povratek v Avstrijo. Soditi tudi po proizvodih, ki jih prinašajo dunajski listi, so na Dunaju in v Avstriji mpčne sile na delu, ki delajo z vso paro za povrnitev Karlini na Dunaj. Da, monarhisti se čutijo že tako močni, da se čisto nič ne sramujejo nastopati kar javno. Prirejajo shode in veselice, katere posečajo oficirji v starih avstrijskih uniformah z vsemi zvezdami in odlikovanji. Je bilo toraj popolnoma umevno, da so hotele stranke, katerim ni nič na tem, da bi se ponavljale habsburške pustolovščine, ter da bi se povrnili degenerirani Habsburgci, ki bi zopet teptali prostost in narode. Te stranke so hotele zakonitim potom zabraniti vsak povratek Habsburg. In ta predlog je prišel v parlamentu na glasovanje. Človek bi mislil, da bode tak predlog v republiki brez vseh težkoč prodrl. Toda kdor bi tako mislil bi se bridko motil. Predlog je prišel na glasovanje, pa je propadel. Za predlog so glasovali socialdemokrati in vsenemci, Proti predlogu pa so glasovali krščanski socialci, nemška kmetska stranka in znani grof Czernin. To glasovanje je pokazalo, da je večina v Avstriji za Habsburžane. Večina v Avstriji je še vedno črnorutnena do kosti. To dejstvo ni prezreti in dobro bi bilo, da bi naši merodajni in odgovorni državniki bolj pazili kaj se v Avstr ji godi, V Avstriji se zanimajo tudi za drugo glasovanje in to je glasovanje o priklopitvi Avstrije h Nemčiji. Kakor je znano, antanta ne pripusti, da bi se pridružila Avstrija Nemčiji. Antanta to radi tega ne pripusti, ker se boji, da bi s tem Nemčija ne postala prevelika. Avstrijci na drugi strani ne sanjajo o ničesar drugem tako živi, kakor o združitvi z materjo Nemčijo. Antanta dela Avstriji vse mogoče usluge, seveda gredo te zasluge največ na naš račun. Na ta račun smo zgubili tudi koroški plebiscit. Toda Avstrijcem vse to ne imponira, oni hočejo k Nemčiji pa konec besedi, antanta naj reče kar hoče, oni se na antanto požvižgajo. Nova nemška' avstrijska ustava je urejena tako, da imajo skoraj vso moč posamezne dežele in da centralna vlada nima ve liko govoriti. Le zunanja politika je v rokah dunajske vlade. Deželne vla de pa očividno niti zunanje politike ne pripuščajo več centralni vladi, temveč so začele delati kar vsaka na svojo roko, svojo zunanjo politiko. Tako je sklenil tirolski deželni zbor, da bode priredil o priklučitvi Tirol ske k Nemčiji ljudsko glasovanje. Tirolskem vzgledu so sledili SaJc-buržani, Štajerci in Korošci. Kakor omenjeno, vsaka dežela dela na svojo roko. To se pa ne godi, ker je mogoče disciplina ponehala, to se godi pre- računano. Ako bj hotela centralna vlada na Dunaju izpeljati tako glasovanje, bi jo antanta klicala na odgovornost in jo mogoče kaznovala. Tako pa delajo dežele vsaka po svojem in dunajska vlada sicer svari te ..nepokorne" dežele, zraven na se zadovoljno smehlja in je z ..zunanjo'1 politiko posameznih dežel prav zadovoljna. Antanta je v zadnjem času /e nastopila, in zagrozila, da bode odtegnila Avstriji svojo dobrotljivo roko. Toda časopisje revne in male republike se smeje antanti v obraz in pravi, kaj nam pomaga antatina pomoč, mogočo nam da antanta nekaj kar bi ublažilo naš položaj za en mesec ali dva mesca, potem pa bi prišla stara revščina, tni Avtrijci hočemo za vsako ceno k Nemčiji, pa konec besedi. Ko bi imela velika, močna in z antanto zvezana Jugoslavija saj toliko korajže, kakor uboga, premagana Avstrija bi bilo pri nas pač mnogo boljše kakor je in naši brati bi ne ti* čali pod tujim jarmom, tako pa.., Nemčija. (Nemčija sc ne uda. — Novi komunistični nemiri?) Kakor smo že poročali, Nemčija ni hotela sprejeti pogojev, ki jih je njej diktirala antanta. Za kazen »o zasedle antantine čete velik del nem* škega ozemlja v nadi, da se bode Nemčija tako vdala in plačala vse kar bode antanta hotela. Torej Nem* čija se tudi sedaj noče ukloniti in noče priznati antantinih pogojev. Nem* čija pravi, da ne more, kajti vsak more le do gotove meje plačevati. Antanta pa pravi, da Nemčija more pla« čati pa noče. Tako gre to prerokovanje med Nemčijo in antanto sem in tja. Sedaj hoče antantai še hujše pritisniti na Nemčijo, grozi da bode zasedla s 1. majem tudi Berlin in pa druga važna mesta Nemčije, Toda Nemčija še vedno odgovarja,, da ne more plačati in sicer da ne more, ker nima sredstev. Bodemo videli kaj se bode zgodilo s 1. majem. Bo li antanta ^grožnje, ki iih je izrekla res izvršila ali ne. Pred kratkim so bili v. Nemčiji nemiri povzročeni po komunistih« Sedaj je izdal komunistični voditelj dr. Pavel Leviš brošuro (Naša pot, — Proti pučont), v kateri dokazuje, da so bili ti nemiri naročeni iz Moskve in da je morala nemška komunistična stranka na povelje, ki je prišlo iz Moskve iti takoj v boj. Ker je izdal to brošuro je komunistična stranka Levis-a seveda takoj izključila. Leviš pripoveduje naravnost neverjetne reči. Celo gibanje je bilo tako neumno, kakor morejo to napraviti le komunisti. Prineslo je nemškemu delavstvu toliko gorja, da bode delavstvo te udarce le težko prebolelo. Ti komunisti so povsod enaki. Kakor pa javljajo listi se pripravlja na Nemškem zopet novo komunistično gibanje. Komunisti računajo s splošnim nezadovoljstvom nemškega ljudstva v trenotku, ko bode antanta izpolnila grožnje, ki jih je namerila proti Nemčiji. 1. maj zna postati torej v Nemčiji jako velepomemben. Italija. (Volitve. — Nemiri in poboji.) Na Laškem so volilne priprave za drž, zbor v polnem teku. Prvokrat bo- l>n izvoljeni v laški parlament tudi slovenski poslanci. Naši bratje v Italiji se prav pridno pripravljajo na volitve in upati je, da bodo v volilnem boju častno zmagali. Socialdcmokra-tična. stranka, ki je bila v razpuščenem parlamentu jako močno zastopana je stopila v volilni boj s strnjenimi vrstami. Nacionalistične stranke in fašisti nastopajo jako ostro proti socialnim demokratom in upajo, da bodo zredičili 1 . socialdemokratične mandate. Kako jc pravzaprav v Italiji bodo nam povedale volitve precej natanko, prej pa ne moremo ničesar prerokovati. Nemiri, ki so r Italiji na dnevnem redu še niso ponehali, nasprotno širijo sc vedno bolj, mogoče jih podžiga tudi volilni boj. V gospodarskem oziru pa gre Italija vedno bolj rakovo pot in to jc za nas dobro znamenje. Grško - turška vojna. Grki sc umikajo na celi črti. Tur- Stranka delavnega ljudstva. Pod tem naslovom je prinesla mariborska socialno - demokratična ,,Volksstimmc“ cel članek, ki govori o pisavi ,,Nove Pravde1', Kdor čita „Novo Pravdo-' pravi „Volksstimme“ mora nenadoma verjeti, da je stranka, ki jo zastopa „Nova Pravda" ta prava stranka. ,,Voksstimme‘‘ je podala s tem prvokrat od svojega obstoja. resnico. Sploh pa sc je začela „Volksstimme“ zadnje čase intenzivno baviti z ,,Novo Pravdo", ne vemo, kako da je. nas 'doletela ta čast. \ vsaki številki nam pošlje kakšen pozdrav, če že. ne v obliki uvodnega članka, pa gotovo v kaki manjši notici. So ti pozdravi še včasih jako neolikani, pa nič ne zamerimo, vsak pač da kar ima, radi .tega tudi od „Volksstimme“ ne smemo več zahtevati, zlasti nc oliko, kjer jiič ni. še kralj pravico izgubi. „Volksstimme‘‘ sc iz svetovnih dogodkov ni naučila ničesar. Njena edina taktika je še~danes demagogija in sicer samo demagogija brez najmanjšega - pozitivnega dela. Socialdemokracija je s svojo predrzno demagogijo, doživela pač •najhujši udarec tedaj, ko je bil trenutek za prevzetje nemške države najugodnejši, pa tega ni mogla storiti, -ker ni imela za pozitivno gradbo nove človeške družbe, nobenega programa. Socialdemokracija si jc. ustvarila s svojo demagogijo dober stroj za podiranje, pozabila pa si jc ustvariti podlago za gradenjc. In to danes socijal-'demokrati na Nemškem dobro uvide- ki napadajo neprestano grške čete. — Kakor pravijo poročila, so turške čete izvrstno opremljene in vodstvo turške vojske pod Kemal Pašo je izborno. Radi vojnih neuspehov so nastali v Grčiji precejšnji nemiri. Ko so hoteli spravljati vojake na ladje, da bi jih prepeljali na bojišče v Mali Aziji, so se vojaki uprli in klicali: Dol z vojno. Ministrski predsednik Gunaris si je izprosil od grškega parlamenta dovoljenje, da proglasi na Grškem obsedno stanje. Torej mora biti nezadovoljnost že velika. Anglija. Stavka rudarjev traja nemoteno dalje. Do generalne stavke cele delavske trozvezc, to je železničarjev, transportnih delavcev ni prišlo, ker so nastala med delavci nesoglasja. Kljub temu, so rudarji izjavili, da bodo stavkali tako dolgo, da sc izpolnijo gotove točke njihovih zahtev. Te točke bodemo objavili prihodnjič. vajo ter so spremenili tudi taktiko. Le nemški šovinisti v jugoslovanski socijaldemokratični starnki, so ostali pri starem programu demagogija in to iz vzroka, ker hočejo podirati našo državo. Ne bo se jim to posrečilo, za to bodemo skrbeli mi. In naj „Volks-stimme“ še tako rohni, mi pojdemo po začrtani poti. Da pluje „Voiks~ stimme“ kri in žveplo, je samo dokaz, da ljudstvo spregleduje, 'kdo da dela za delavno ljudstvo, kdo pa samo hujska in potem nahujskane množice navadno prepusti svoji usodi. Vse obsodbe vredno. Dne 18. t. m. se jc vršila v bivši nemški šoli v Šiški odborova seja stanovalcev v barakah. Neki Prijatelj je ob tej priliki močno udarjal po bratih Srbih. Taki dogodki, so vredni vsega obžalovanja in kažejo samo, da dotieni nima pojma, kdo da je kriv današnjih razmer. Srbski narod kol tak trpi ravno tako pod temi razmerami kakor trpimo mi. S psovanjem se pa ne doseže ničesar druzega, kakor mržnja med narodi in to hočejo oni, ki so pravi krivci današnjih razmer. Ptuj. Mnogokrat smo že pisali o slabem gospodarstvu na graščini Herberstein v Ptuju in opozorili s tem urad za agrarno reformo na marsikaj nepravilnega. Zaleglo pa vse to ni nič. Konec takemu gospodarstvu je pa na mah naredil grof sam, ki je Ceh in živi ločeno od svoje žene, stalno na Češkem. Grofica je zagrizena solno-graška Nemka, ter se ji žc radi tega klanja vse, kar se šteje med frakarijo. Vsi ti gospodje, ki naj bi predstavljali demokratično upravo naših oblasti, so pomagali „gospodariti“ na gradu, pri vedno vrstočih se pojedinah tako, da je grofica zapravila tekom 9 mesečnega gospodarstva nad 700.000 kronic. Ob lanski žetvi je pa odtegnila delavcem in nameščencem pogodbeni delež žita, torej ljudem, ki so njej premoženje spravili skupaj. Še večja nered-nost. vlada na graščini Velenje, kamor se namerava preseliti grofica. Celo posestvo je dala v najem lansko leto nekemu inžinirju iz Trsta, ki pa je to redko priliko izkoristiti na svoj način. Baje jc prodal celi lanski pridelek, odprl blagajne in odnesel vso srebrno namizno posodo in orodje, kakor tudi plašče iz drage cene kožuhovine, ki so bili sami vredni nad 100.000 K. I^og zna, če niso kumovali pri tej kupčiji tudi naši frakarji. Razumejo • sc sicer dobro na milijone, kar so pokazali žal tudi pri mestni občini na ta način, da je od prevrata sem pasivna, letno nad miljon kron. Kam sta zginila 2 miljona kron mestnega posojila bo dognal bodoči mestni svet, ako bodejo konečno volilci spregledali 1er volili le zmožne in poštene može. Ptuj. Reci, da ti nc porečem! — Prebivalci Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. 26. aprila se bodo vršile občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Na 26. aprila se bode določilo, kdo bode v naših mestih gospodaril. Do sedaj so gospodarile v naših mestih samo buržuazijske stranke. Ze volilni red je bil tak, da delavno ljudstvo ni prišlo do besede. Vsi oni, ki živijo od duševnega ali ročnega dela in ki s tem delom ustvarjajo blagostanje, vsi tisti tisoči pridnih delavcev so imeli samo dolžnosti, pa nobenih pravic. In kako so gospodarile vse te buržuazijske stranke? Vsejedno bilo v Ljubljani, v Mariboru, Celju ali Ptuju, povsod se je gospodarilo skrajno slabo, to nam priča samo pogled pO ulicah, nam priča vedno rastoča draginja, nam priča pa najbolj stanovanjska beda. Tako ne more iti več dalje, ako nočemo, da bodo naša mesta propadla, ako nočemo, da bode delavno ljudstvo še bolj trpelo, kakor je trpelo do sedaj. Da se napravi red, je pa. potrebno, da pridejo v občinske zastope možje katerim jc dobrobit delavnega ljudstva pri srcu, kateri imajo resno voljo delati v prid delavnega ljudstva. Ptujskemu listu zopet ne da miru, njegova nervozna in sofistična žilica. Odkrito laže, češ, obe socijalistični stranki ste lovili kandidate na svoje liste, medtem ko pač vsakdo ve, da imata ravno ti dve stranki za seboj tričetrtino od vseh volilcev. Primorani smo povedati javno, da je ravno JDS tista stranka, ki je z veliko težavo spravila na listo zadostno število kandidatov. Prosjačili so tudi pri odbornikih naše krajevne organizacije za podpise in to z uradno tiskovino cel teden poprej, predno so jo smele dobiti socijalistične stranke! Med .[DS prisiljenimi kandidati se najiaja-ta tudi dva učitelja, o katerih ni dvomiti, da bj ne poznala našega programa, ki sta ga svoječasno podpisala popolnoma prostovoljno. JDS ima na listi tudi dva kandidata, ki sta še pod očetovsko oskrbo, eden nima niti predpisane starosti 24 let, ki jo bo dovršit še le 17. okt. 1921. Kako bodo pač tl „pobi" gospodarili, naj premišljajo volilci, dokler je še čas. Med kandidati se nahaja tudi gim. sluga, ki ni bit nikoli pristaš JDS in tudi ne pričakuje kakšnega poverjeniškega mesta, kakor tisti, ki ga je prisilil k temu koraku. Mi vstajamo, a vas je strah! Volilci naša skrinjica je druga! Stranke, ki so gospodarile do sedaj,--tiste stranke, bodo stopile zopet pred volilce in jih skušale z vsemi mogočnimi stvarmi premamiti, da bi jih ljudstvo zopet volilo. Res precej drznosti je potrebno, da si upajo te buržuazne stranke, ki za ljudstvo niso ničesar napravile stopati sedaj, ko se imajo vršiti volitve zopet pred delavno ljudstvo. To je dokaz, da buržu-aznih strank ni ničesar sram, ko bi imele te stranke količkaj poštenja v sebi, bi se morale zariti globoko v zemljo in izginiti. Ko so bile na vladi niso napravile ničesar, pač. pa napravile so vse, da so imeli bogatini vse pravice, delavno ljudstvo pa je moralo molčati iti plačevati. Ali je mogoče, da bode podpiral pri sedanjih občinskih volitvah še en delavni človek, bodisi uradnik, obrtnik ali delavec demokratsko stranko? Ta stranka temelji na starem libera^ lizmu, ki pojmuje svobodo tako, da močnejši lahko tlači slabejšega. Liberalizma glavno geslo . je: Glavna stvar je denar, vsejedno pa je, kako ga dobite. Liberaliz.em zaničuje vsar ko moralo, država mu je le navadni policist, ki ima nalogo, da varujejo one, ki so postali bogati. Ta nauk liberalizma je kriv, da je nastalo veriž-ništvo in koristolovstvo, ki bode uničilo celokupen narod, ako pravočasno Slovenija. Občinske volitve. Po svetu. Napoleonova stanovanja. (Napoleon u filmu. — Od podstrežja do kraljevske palače. — Napoleonova zmernost. — Cesarjeva najlubša jed.) iV Parizu vse tekmuje, kako bi proslavili 100 letnico Napoleonove smrti. Sedaj se dela film, kateri bo prikazal Napoleona v celi njegovi slavi. Toda kaj vse naj bi vseboval film o tem sc razpravljajo. „Excelsior“ predlaga naj se nikar ne pozabi uvrstiti 14 Napoleonovih stanovanj. Dalje predlaga „Excesior“, da bi dobil film smer do-godljajev. On tudi pove, kako sc naj to izvede. Prvo Napoleonovo stanovanje bj moralo predstavljati malo spalnico v vojaški šoli, kjer je spaval Napoleon na jako slabi postelji. Dokler je bil na vojaški šoli, se ni mogel naučiti, kar j c predaval učitelj plesa. Pa tudi pozneje se nikakor ni mogel naučiti pravil o lepem .vedenju. Ko je postal cesar, so ga morali učiti, kako naj se obnaša pri javnih nastopih in ceremonijah. Drugo Napoleonovo stanovanje je bilo v nekem podstrešju na obrežju Conti. Pozneje sc je preselil v ulico Mail, kjer je imel v najem malo sobico brez pravega okna. Četrto stanovanje je bilo enostavno, pa vendar dostojno. V me des Fosses - Montmartre je stano- val že v prav udobnem kotičku, pozneje pa v posebni hotelski sobi. vo sc je zaljubil v Jožefino (njegovo bodočo ženo) in postal zmagoviti general jc imel že tako stanovanje, da jc s ponosom sprejemal obiske ju male družbe, Kot konzul si je izgovoril palačo Luxemberg, od tu se jc preselit v Tuileries — v blesk sijajnega cesarskega dvora. To je bilo deseto stanovanjc. Kot cesar je razpolagal z Malmaison-om, dvortima Fontaine-bleau in Compičgne, kjer jc prebival v poletnih mesecih. Na koncu je prispel v FJys.se, kjer je podpisal svoj odstop. Jako zanimiv film. ]Wnogo dogodkov, kateri bodo dirnili ljudstvo do solz. Napoleon sam pripoveduje kako je živel: „Veste kako sem živel? Nikdar nisem bil v kavarni, nikoli v kaki družbi. Suh kruh sem jedel in sam sem si šival svojo obleko. “ V Metzu ga je vrgel gostilničar iz sobe, ker ni mogel plačati stanovanja več tednov. Sedaj se pa tepejo za ključ in komadič sveče, ki jo-je rabil Napoleon. — Napoleon je bil vedno jako zmeren. Ko je stanoval v palači Lu-xemberg je odklanjal vsa cesarska jedila ter ostal pri svojih omiljenih jajcali, grahu in salati. Clemenceau je izvrsten časnikar. Danes pa pravi, da o časopisju noče ničesar več slišati, Kadar ga skuša iz- praševati kak časnikar, ga hitro odpravi s kako smešnico ali pa mu tudi zabrusi kako „gorko“, kakor je pač „tiger“ razpoložen. Ih tigri niso vedno dobre volje, to vemo vsi, zakaj bi bil potem francoski „tiger‘‘ drugačen. Leta 1906 je nahrulil „tiger“ nekega nemškega poročevalca, ki mu je ponudil za odgovor lepo svotico denarja takole: ,,Naj nam Nemci povrnejo naših pet miljard ter Alzacijo in Loreno, pa bodem vam dkl odgovor zastonj." Miljonarji v Ameriki. V deželi dolarjev je veliko ljudi, ki imajo toliko denarja, da bi se ga moglo kidati kar z lopatami. V Ameriki je 28.226 mi-ljonarjev. Deset teh moljonarjev ima nad 5 miljonov dolarjev letnega dohodka, devet nad 4 miljone, 14 nad 3 miljone 34 nad 2 miljona. Umevno je, da plačujejo ti gospodje tudi primerne državne davke. Rockfeler je plačal zadnje leto 33 miljonov dolarjev davka. Japonska vojna mornarica. Japonska ima sedaj razun Anglije in Amerike, najmočnejšo vojno mornarico na svetu. Toda Japonska povečuje svojo vojno mornarico še dalje. Program, ki mora biti izvršen do leta 1927 prevideva 8hiperdretnotov s skupno 1256.000 tonami, 8 velikih križark s 1240.000 tonami, 30 lahkih kri- žark, 64 torpedov in 80 podmorskih čolnov. Angleška ima 16 modernih’ vojnih ladij s 38 cm topovi. Amerika ravnotako 16, od katerih pa je opremljeno 6 samo s 30.5 cm topov. Mjljonar, ki pije do nezavesti. Na Angleškem in v Ameriki so tožbe za ločitev zakona na dnevnem redu, Kajpa‘da, da prinašajo časopisi vse vesti, ki se tičejo ločitev zakonov, kajti skoraj pri vsaki ločitvi sc zve kaj interesantnega. Seveda posebne intere-santnosti pridejo na dan pri ločitvah’ lepih, bogatih in znanih gospeh. Tako je vladala velika radovednost, ko sta sc ločila gospod in gospa Hanna iz Piettsfielda v Massachsettsu. Gospa je dobila odpravnino v iznosu 500.000 dolarjev, to je 70 miljonov naših kron, razun tega pa še veliko posestvo, katero njej je podaril mož o priliki poroke. Kot vzrok ločitve je navedla ona, da njen mož strašno veliko pije. Včasih se napije tako, da pride še-le po 3 tednih do zavesti Miljonar je bil z ločitvijo zadovoljen, češ sedaj ga ne bode nihče več kon-triral kedaj in koliko bo pil. Bog mu požegnaj! Častna dolžnost krajevnih organizacij je, da skrbijo, da je v njihovem področju vsak pošten in pravičen Slovenec naročen na „Novo Pravdo“. ( nc zatremo ves liberalizem. In naši demokrati so čistokrvni liberalci, imenujejo se demokrate le, ker jih je sram, da bi ljudje vedeli, da so liberalci. Ni mogoče, da bi se našel med našim narodom še en človek, ki živi . Hranilnica In posojilnica v Ptuju. Kakor v Celju so ustanovili naši somišljeniki tudi v Ptuju preteklo nedeljo ,,Jugoslovansko hranilnico in posojilnico". Ustanovnemu občnemu zborovanju je predsedoval Hinko Perne, v upravni svet pa so bili izvoljeni: predsednik Vinko Šerona; odborniki: Tušek, Mlaikar, Mikuletič, Kleček, Pavelka in Haladea; v nadzorstvo: dr., Jenko, Wagrandl, Žve- glič in Pesek,, Je to veselo znamenje naše žila-vosti in dokaz, da gremo smotreno pot zmagi naše ideje nasproti, Socijalno in gospodarsko gibanje. Kočevje. NSZ. Oživljena strokovna organizacija bode tekom meseca maja priredila vrsto predavanj, na katerih se bode članom in somišljenikom razložilo pomen in smoter stanovskih organizacij, razložilo sedaj veljavni delavni red in mezdne pogodbe ter ustanovilo odseke, v katerih sc bodo strok, zadeve prouča-vale in zastopale. — To je potrebno, ako hočemo, da bodo naši tovariši razumevali naše delo. Doba brezplodnega zabavljanja mora prenehati in nastopiti mora doba stvarnega dela. Zato je potrebno, da delavstvo v prvi vrsti spozna svoje pravice — pa tudi dolžnosti. Le takrat bode presojalo svoj položaj pravilno in spoznalo, kje je potreba odpomoči in zboljšanja. Opozarjamo naše tovariše na ta predavanja, katerih razvrstitev še pravočasno objavimo. Ustanovni zbor kr. org. NSS za Zalog-Kašelj se je vršil v sredo v Gornjem Kašlju pri Devici Mariji v Polju. Zborovanje je bilo jako dobro obiskovano. Predsedoval mu je tov. Černe, referirala pa sta tov. Rupnik o zgodovini NSS in tov. Juvan o delovanju konstituante, splošnem političnem položaju in občinskih volitvah. Izvolil se je odbor, katerega objavimo pozneje’ Prosveta. Gledališka predstava za polovično ceno. Narodno socialna zveza in Zveza jugoslov. železničarjev sta dobili od uprave gledališča za r. maj na razpolago dramsko gledališče. Igrala se bo „Borba“. Predstava je namenjena predvsem za delavske in uradniške sloje in sedobe vstopnice za polovično ceno vsak dan v tajništvu Nar. soc, zveze v Narodnem domu od n.—12. in od 17.—19. ure. S tem je zopet napravljen nov korak k uresničenju našega izobraževalnega programa. Tamburaški odsek „Bratstva‘‘ vabi vse prijatelje glasbe, ki imajo^ veselje do tamburanja, da se zglase v tajništvu odseka. Ravnotako se sprejme tudi tamburaše gojence za katere se bo pričel poseben tečaj v slučaju, da se jih zglasi zadostno število. Re-flektanti naj se zglase v tajništvu ,,Bratstva“, Gradišče št. 7, pritličje levo, vsaki dan dopoldne od 8.—12, in od 2.—6. ure dopoldne. Glavno zborovanje NSS Govor dr. Rybara na zboru zaupnikov NSS. Nadaljevanje, Ves čas je bilo to ministrstvo prepuščeno drugim resortnim ministrom, ki so se omejevali na podpi-savanje prizravljenih spisov, in pomočnikom, k‘ niso mogli in niso smeli inicijativno nastopati. Vsled tega tud» v našem jugoslovanskem parlamentu, razven razprav o ratifikaciji mirovnih ‘ pogodb, nismo imeli pravzaprav nobene debate o zunanji politiki. Zlasti pa nam ni noben minister za zunanje stvari podal ekspozeja o našem položaju in še manj o smernicah, ki naj bodo merodajne za našo zunanjo politiko, kajti neprestano naglaševanje, da dolgujemo mnogo hvaležnosti vsem velikim zaveznikom, torej tudi Ttaliji, lahko tvor« vsebino kake laskajoče napitnice ob penečem šampanjcu, ne more pa služiti kot resen in dostojen program za našo orientacijo ki je *z razlogov zunanje in notr. politike neobhodno potrebna. Oglejmo si le svoj mednarodni položaj. Obdani smo od sedem držav, med katerimi nam samo ena ni bila sovražna, namreč Grška, ki je b»la naša formelna zaveznica »n kolikor toliko prijateljica, dokler je državno krmilo držal v svojih rokah Venizelos. Z njegovim zrušenjem in vrnitvijo izgnanega kralja Konstantina, svaka nem, 'cesarja, je vrednost tega zavezništva postala precej dvomljiva: saj so Srbi v svetovni vojni že enkrat morali izkusit*, da je „Graeca fides nulla fides“ (grška zvestoba ni nikaka zvestoba). Zelo verjetno je, da bi mi v slučaju konflikta med Grško >n Bolgarsko, proti kateri je zveza v prvi vrsti naperjena, morali pač priskočiti Grkom na pomoč, da bi pa Grki zopet ostali pasivni, ako bi se mi zapletli v kak spor. Najbolj tragično pri tem bi pa bilo to, da bi mi morali proti slovan- skim bratom na vzhodu pomagati Grkom, da še naprej obdržijo pod svojim gospodstvom več stotisoč Slovanov v južni Makedoniji in Trakiji, kakor tudi Solun, k> ima za našo državo največjo važnost kot naš edini izhod na egejsko morje, dočim Grški nikakor ni potreben. Pri taki zvezi je skoraj vsa korist le na strani Grške. Treba bo torej naše odnošaje do drugih sosednih držav, zlasti pa do Bolgarske, urditi tako, da nam te zveze ne bo treba. To nas vodi do naših odnošajev napram drugim našim sosedom, na pram Bolgarom. Ti odnošaji žalibog niso dobri in to po izključni krivd* Bolgarov. Odkar so nad vzhodnim* balkanskimi Jugoslovan* zagospodovali finski Bolgari in se ž njim* pome šali, podavš* jim svoje ime, a spre-jemš* njihov jezik, je balkanska zgodovina napolnjena od neprestanih vojn med Srb* in Bolgar*, od vojn, ki so se zlasti od strani Bolgarov vodile z največjim fanatizmom in krutostjo Po končni ustvaritvi samostojne bolgarske države na berlinskem kongresu je bil glavni predmet bolgar-sko-srbskim krvavim sporom makedonsko vprašanje. Strašne so bile borbe radi te jugoslovanske pokrajine; zlast* v zadnji, v svetovni vojn* so bolgarske grozovitosti prekosile vse, kar so do tedaj pretrpeli Srbi. Ni tedaj čudo, ako Srb* po veliki večini nočejo nič slišati o kaki spravi z Bolgari, ako ravno se Bolgarska vlada, zlast* pa ministrski predsednik Stam-boliski na videz zelo trudi, da b* prišlo do take sprave in celo do tesnejše zveze med našo državo *n Bolgarsko. In ta sprava je vkljub vsej antipatij* s srbske strani potrebna, ako si hoče naša država zavarovati hrbet *n biti pripravljena za tisti moment, ko bo morala obračunat* s tisto državo, k* nas je največ ponižala, k* nam je odvzela najnaravnejše izhode na morje m ki bi nas hotela politično in gospodarsko podjarmiti. Makedonsko vprašanje je definitivno rešeno. S tesno zvezo z Bolgarsko bo Makedonija srbska in bolgarska, ker bo jugoslovanska v najširšem smislu; vrhu tega postane naša država prva moč na Balkanu, se omogoči konečna likvidacija turškega problema v Evropi in se raztegne moč Jugoslovanstva na tri morja. T* cilji, k* nikakor niso nedosegljivi, so pač vredni, da se spravna akcija ne odbije a lunine* Ali niso bili tudi Francozi in Angleži skozi stoletja ki"vavi sovražniki, ki so se vendar sedaj sporazumeli in si s tem zagotovili zmago nad sovražnikom, ki je bil smatrati nepremagljivim? Tretji sosed je Romunija. Tud* ona je med vojno igrala nekaj časa zelo dvomljivo vlogo, a na konferenc* je pod Bratianom nastopala naravnost sovražno, zahtevaje ves Banat do prek samega Beograda. Še danes obstoji v tej - držav* močna imperialistična, nam sovražna struja. Veže pa jo na našo državo potreba skupne obrambe prot* restavrac. poželjenjem Madžarske in skrb za Dobrudžo, Vrhu tega si žel* naše podpore tudi nasproti Rusiji, kateri je na zavraten način odvzela Besarabijo. Mi pa nimamo nikakega interesa, da podpiramo njen imperializem v Dorudži in v Besarabiji in zato se ž njo pač lahko sporazumimo glede skupnega nastopa proti Madjarom, v ostalem pa si mo-amo ohranit* slobodne roke. Neprijetni sosedje so tudi Mad* jari. Trianonski mir je sicer njihovemu šovinizmu in njihovi oholnosti zadal hud udarec; 110 to bojevito pleme se nikdar ne odpove ideji maščevanja. T11 nas. ne more braniti nikak pacifizem, nikako društvo narodov (saj smo videli njegovo obnemoglost napram boljševiškemu napadu na Poljsko); tu nas more obvarovati le lastni meč in naši češki bratje na severu, s katerimi se je ravno v to svrho sklenila defenzivna zveza, ,,mala antanta",_ Z njim* nas vežejo ista kri in mnogo enakih interesov. Zato pa tud* noben korak naše vlade ni našel tako splošnega odobrenja, da navdušenja med našim narodom, kakor ta zveza, Na severu mej* naša država še na Avstrijo. To pa ni več tista Avstrija, ki je skozi toliko stoletij diktirala svojo voljo nam Jugslvanom; to je mala, komaj šestmiljonska, politično in gospodarsko bankrotna državica, k* je nesposobna in samostojno življenje. O problemu te države se ravno v teh dneh razpravlja v Londonu. Velik* za* vezniki, ki so ji zabranili združitev z Nemčijo, bi ji radi pomagali. Znamenja kažejo pa, da se nima to zgoditi na njihove, temveč na naše stroške, oziroma, na stroške vseh nasledstvenih držav. Znani so projekti donavske konfederacije, gospodarske in celo *i-nancijelne skupnosti oziroma gospodarske podpore. Govori se tudi o tem da se antanta odpove vsaki reparaciji s strani Avstrije, da pa bode vse enako zahtevala prhiosa nasledstvenih' držav za oslobojenje, kar ni nič dru-zega nego vojna odškodnina na našo škodo. Zgodilo bi se potem, da naša država, ki je toliko od vojne trpela (pomislimo le na Srbijo, Orno goro, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo!) ne samo ne dobi nikake reparacije, ampak da jo bo morala še plačat* ,,ubog*“ Angliji in Franciji. Napram vsem takim poskusom bode morala vlada ostati nevpogliva. Šport samostojne Avstrije naj si antanta; sama plača. Kar sc pa sicer naših odnošajev do Avstrije tiče, bode treba najprej rešiti koroško vprašanje. To vprašanje za nas vkljub sleparskemu plebiscitu ni rešeno m ne more biti rešeno, dokler ostanejo naši koroški bratje pod nemško peto. Jaz za svojo osebo sem za dobre odnošaje z Nemci (in tu mislim na vse Nemce, in to tem bolj, ker je zame združitev Avstrije z Neme* le vprašanje časa); no v interesu takih odnošajev je, da se Nemci odpovejo temu, kar so po krivici dobili, in kar ni njihovo, temveč naše po krvi in po jeziku. Naše meje ne morejo ostati na Karavankah., Dalje prihodnjič, Listnica uredništva: Dopise je pošiljati izključno na naslov: Uredništvo ,,Nove Pravde", Ljubljana, Narodni dom. Tajništvo NSS. — S svinčnikom pisani dopisi bodo brezobzirno romali v koš. Anonimni dopisi se absolutno ne bodo priobčevali. Tovariš, si li dob»l „Novi Pravdi" vsaj enega naročnika, ako ne, potrudi se. Vedi, da je „Nova Pravda" edini l*st, ki zastopa interese slovenskega delavnega ljudstva. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubi jan*, Odgovorni urednik: H. Sever, Izdaja konzorcij „Nove Pravde1« Naznanjamo našim prijateljem in znancem, da se je ženitev naše hčerke Evlalije s slikarjem Mazačem razdrla ker je skril on sliko moje žene in razen tega ni uredil svojih umazanih čevljev, — čeravno večkrat opominjan — s slavnim terpentinovim čistilom „Erdal8-om. Zasebnik: Trbuhovic in soproga. Franc Brumat Ljubljana 6—12 Mestni trg štev. 25, I. n. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne =Tf!,"-"r 5 edino le na domačo tvrdko ^aa Tone Malgaj 13~14 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—15 M. »OSTRIH Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podružnica: Maribor Jurčičeva ulica St. 9. Somišljenihi! Prispevajte za tiskovni sklad!