*** ia prssaikoT. , j šsiU eicept S.turd.7«. ^sStb ^ Hohd.it. PROSVETA - glasilo slovenske narodne podporne jednote Urvdniiki In apravniiki prostori; 2667 S. UwndaU A v«. Offico of Publication: 2667 South Uwndkle A t*. * ToJophon«, Rockwell 4004 1 ■ EnUr«4 m Mcond-cUM b*U« J«nu»ry 1«, INI, at tka pumffloi t Chtaaaa. UUaato. mm&m U. A« of Con.r« of M.rch l. 1(7«. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. MARCA (MAKI H 22), I»35. Subacriplion $6.00 Ycarly. ftTK V.—N11MIIK R 58 AccopUnco for mailing »t »pecial rat» of posUgo provided for in aiction 1103, Act of Oct. 8, 1017, »uthoriied on Juno 14, 1018. icija apelira na Ligo narodov, naj ukroti zbezljanega Hitlerja Ifcmcija obtožena, da je prelomila versajsko mirovno pogodbo in njena akcija ograža mir. Izredno zasedanje sveta Lige narodov se ima takoj aklicati. Ostra protestna nota poslana v Berlin. Francija je dosegla, da ae jutri vrši v Parizu konferenca treh velesil. Hitler se pa posmehuje vsem tem korakom »ishiniflon, D. C., 21. mar-L_ Ameriška vlada pošlje pro-_ noto Nemčiji zaradi krše-'^paratru' mirovne pogodbe ^Združenimi državami. Besedice je v takem tonu in smi-da Nemčija ine bo mogla »trati, da je vlada Združenih iv na strani svojih bivših ev-^ikih zaveznikov. Berlin. 21. marca. — Nemški »n j i minister baron Neurath f na protestni noti Francije in Jje, ki Sta mu bili dostavlje-danes zjutraj, na kratko od-ovoril, da Nemčija noti ne u-gt<'\a. Neurath je rekel, da Francija in Italija prezrli Aktualno stanje". Francija in ilija pravita v protestu, da ne riznavata oborožene Nemčije, jrath je pa pripomnil: "Pri-ijteali ne priznajte — oboro-mj<- je izvršeno!" Minister propagande, dr. Paul loseph Goehbels, je pa rekel, da "papirnati" protest Francije Italije prišel — dve leti presno. Pariz. 21. marca.—Francoska toda je voeifij storila tri kora-! proti nacijski Nemčiji. Prvič je poslala ostro protest-i noto v Berlin. Drujrie je apelirala na tajni- tvo Lijre narodov v Ženevi, naj ikoj skliče izredno zasedanje eta Lige in obtoži Nemčijo lienja versajske mirovne po-jodbf. To se naj izvrši na te-Nlju XI. člena Ligine astave, idoloča, da članice Društva na-odov lahko vsak čas opozore kopsčino ali svet Društva naletov o vsaki mednarodni zade-^ ki ograža mednarodni mir. Tmii. je dosegla, da je An-fo* privolila v konferenco v Vizu, ki se vrši v soboto. Kon-hirali bodo francoski zunanji lni^r Lav al, angleški odpo-pi Anthony Eden in italijan-»Nminister zunanjih zadev Franciji ni prav, ker ne v Pariz angleški zunanji •""Mer Sir John Simon, doseg-■ fia J< da Simon, ki pojde v ",i,1|elt v Berlin na konferen-» Hitlerjem, ne bo zastopal Aajdijf, temveč tudi Fran-m Italijo. Tri glavne vele-morajo nastopiti enotno P "" it- V koliko se bo h,k,razumela .s Francijo i -J«' odvisno od pariške mb-r, . , J. )aki premier Flandin je DLV znatni zbornici stra-nacijsko Nemčijo. , J" Pov.dal, da je "' •'»formirala Hit-' da Francija ne bo Kt> "••itn«« kršitve ver-Francija je do-lahko nama ;'r' !" v"jne — je re-'•da to ne bo po-' *ra'«na ima dobre c ' '»''mi nanslj. , f4. ",r"ica, (»odžgana /,'riihih naciona-'r;«< i j. je dala * "1 proti 21 t. , 1,1 vladi, da S "(»vezno mrtitn m , ' ' <]vr »■ ' — V urad- r» '' i režima a ignori- "ni h r ;'J kar gre- • > ... ( / predstav- " i., .. '' "mi ne "i;,nj pa v ''o nofx*. Kljub zaničljivim in posmeho-valnim izjavam glede Lige narodov se opaža v nemškem zunanjem uradu nekakšna nervoz-nost. Vest, da je Anglija privolila v konferenco v Parizu predno odide njen zunanji minister v Berlin, je poparila na-cijske glavarje. Računali so, da bo Anglija enkrat vendarle nastopila samostojno in morda bi se dala pridobiti za ožji sporazum s Hitlerjem, zdaj pa kaže, da se bo ta račun izjalovil. Čehi pridejo na delavsko olimpiado Praga. — Najmanj 20 najboljših čeških delavskih atletov obeh spolov se udeleži ameriške delavske olimpiade leta 1936. Tako je zaključil osrednji odbor Češkoslovaške delavske telovadne zveze, ki ima 200,000 članov. Ta odbor se je obrnil na delavske telovadne skupine tudi v drugih državah in je možnost, da prihodnje leto obišče Ameriko več sto delavskih športnikov iz Evrope. Olimpiada se Ibo vršila v Cle-velandu v juliju 19&6. Glavni sponsor Je češka delavska telovadna organizacija DTJ. Za A-meriko bo to vsekakor nekaj novega. Češka skupina bo obiskala na svojih turnejih tudi več drugih večjih mest v Ameriki. Vlada umaknila omejitev pse nič ne setve VVashington, D. C. — Henry A. VVallace, upravitelj A A A, je naznanil, da letošnja setev pomladanske pšenice ne bo omejena. Farmarji lahko posejejo kolikor hočejo. Omejitev je opuščena, ker se vlada boji, da bi nastalo pomanjkanje pšenice. Rezerve ameriške pšenice so se zelo znižale zaradi velike suše v lanskem poletju. < lovit« ijiro. ltrj< i". Ki lih. Nemčija na robu silnega poloma? Roosevelt je dobil zaupno poročilo Pariz, 21. marca. — Parttki list "Jour" je dane« objavil splošen izvleček zaupnega poročila, ki so ga trije ameriški diplomatski atašeji v Nemčiji poslali predsedniku Rooseveltu. IJst piše, da je to poročilo avtentično. Roosevelt je pred več meseci naprosil ameriško poslaništvo, naj mu preskrbi zaupno poročilo o finančnem in ekonomskem položaju Nemčije. To poročilo je zdaj dobil in na neki nepojasnjen način je kopija tega poročila prišla v roke omenjenemu pariškemu listu. To poročilo se v jedru glasi, da je Nemčija na robu finančnega in ekonomskega poloma. Vojna v centralni Evropi je neizbežna. kajti Hitler mora nekaj početi, da odvrne nemško ljudstvo od skrajne obupnosti. V aprilu bodo izčrpane vse zaloge sirovin v Nemčiji in vlada bo kaj kmalu primorana zapleniti ves industrijski kapital. A-meriški /tašejf svetujejo ameriškim trgovcem, ki imajo kredit Domače vesti - Obisk Chicago. — Gl. urad SNPJ je obiskal Frank Hrastar iz Los Angelesa, Calif. Nov grob v starem kraju Mihvau-kee. — Valentin Maci je prejel žalostno vest, da je v starem kraju (kje?) umrl njegov oče (ime očeta?) v starosti 88 let. V Ameriki zapušča tri sinove, namreč Valentina tu, Franka v West Allisu, Wis. in Mihaela v Mehiki. Kmalu potem je umrla tudi Rotija Maci (mati ali kaj?), po domače pri Pelcu, v Podgradu pri Ljubljani. Novi grobovi v Clevelandu Cleveland; —' Umrl je eden izmed pionirjev Jurij Morela, star 68 let in doma iz Kresniških Poljan pri Litiji. V Ameriki je živel 33 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. Bil je 14 let pohabljen, ko ga je povozil avto. — Pokojni John ftkerl je bil star 65 let in doma iz Begunj pri Cerknici. V Ameriki je bil 38 let in tu zapudča štiri sinove in štiri hčere. Bil je tudi član društva 53 SNPJ. Nagla smrt v Barbertonu Barberton, O. — Nagle smrti je umrl rojak Anton Belovec, ki je bil doma iz Gornje Koša-ne pri Št. Petru na Krasu. Tu zapušča ženo in hčerko, v Clevelandu brata in v starem kraju sestro. Ogrski zandarji ubiti sedem oseb na volilnem shodu > Budimpešta, 21. marca__Sedem oseb, šest moških in ena ženska, je bilo včeraj ustreljenih na volilnem shodu v Endro-zu. Kmetje so sklicali shod in ko so žandarji prepovedali zborovanje, so se kmetje uprli. Nato so žandarji streljali v množico. Voditelj shoda je pobegnil. SOCIALNA ZAKONODAJA V C ALI F ORNI J l Sac ramen to, Cal. — (FP) — Nad tristo delegatov se je udeležilo državne konvencije, ki je bila sklicana z namenom, da podpre zakonski načrt državnega socialnega zavarovanja, ki je bil sestavljen po vsorcu Lundee-novega osnutka, ki je sedaj pred kongresom. Delegat je so zastopali Sinclairjeve "epične" gru-je, delavske unije in druge organizacije. Delegacija, ki je bila poslana v državno zbornico, je uspela, da je bila sklicana skupna seja Članov obeh zbornic. Delegatje so potem zasedli vse sedeže na galeriji in sledili raspravam. Tukajšnji meščanski list je skušal ustvariti antiradikalno histerijo s hujskajočimi članki. O delegatih je' pisal, da so nevarni prekueuhi, katere naj policija izžene iz mesta. Posledica tega hujskanja je bila, da so vojaki in policaji zastraiili poslopje državne zbornice, toda nemirov ni bilo, ker so bili delegatje že prej poavarjeni, naj i-gnorirajo provokacije. Na konvenciji sta govorila tudi člana spodnje zbornice Ri-chie in Pelletier, avtorja nači^ ta državnega socialnega zavarovanja. Delegatom sta povedala, da sta pridobila veliko članov državne zbornice za svoj načrt in da bo najbrž prodrl. Dodatek proti manjšinskim strankam v Detroitu Detroit. — Tukajšnji komunisti in socialisti se mogoče združijo v skupni akciji za kampanjo proti čarterskemu dodatku mestnega sveta, po katerem bi manjšinske stranke n« mogle nominirati kandidatov h peticijo, ampak z založitvijo visoke vsote denarja. Cerkev "fathra" Coxa zgorela v Pittsburghu Pittsburgh, Pa. — Katoliška cerkev sv. Patricka, Penn ave. in 17th st., stara stavba, v kateri je pastiroval znani "father" James R. Cox — ki je svoječas-no vodil armado brcz|H>Melnih delavcev v VVashington in ki na-lik Coughlinu večkrat grmi v radio — Je v četrtek zjutraj zgorela do tal. Stavka radiodelavcev New York.—Pri Dejur-Ams-co korporaciji, ki izdfluje radio-aparate, je pod vodstvom Me-chanic« Kdueational Soriety za-stavkalo nad 300 delavcev. Zahtevajo zvišanje plač ml 10 do 25'/t in zaprto delavnico, 25'* za najnižje plačane delavke tn 10'/ za strojnike in ključavničarje. Nacijska propaganda v Avstraliji 8idney, Avstralija. — Kakor v drugih državah, tako tudi v Avstraliji riemAki konzuli razšir> j a jo rwe ij«ko propagando in v Nemčiji, naj vzamejo le zem-lzivajo na boj proti Židom. Na IjiAča za dolgove. Zemljiiča ao j zahtevo delavskih unij j<* * Ms ** edina vrednost in teh se Hit-' odredila preiskavo nacij*kih ak-ler ne bo upal konfiscirsti. Iti most i nemških konzulov. Socialisti ubili nakupni davek V dveh tednih zbrali 10,000 ppdpiaov v IiuJiarii Terre Haute, Ind. — Država Indiana je za enkrat rešena nakupnega davka, katerega je nameravala sprejeti legislatura na pravkar zaključenem zasedanju. Ce bi ne bilo socialistov, ki so organizirali protestno akcijo in v dveh tednih s pomočjo drugih organizacij, predvsem unij, dobili deset tisoč podpisov, bi tudi ta država zdaj že sigurno imela "davek na revne ljudi". Spontani protest delavstva je bil pa preveč za demokrate, ki kontrolirajo zbornico. Načrt za nakupni davek so položili na polico in te dni odšli — domov. Davčno vprašanje je ostalo kaotično kakor prej. Nevarnost pred nakupnim davkom sicer še ni minila, ker je governer Paul Me-Nutt že namignil, da bo sklical legislaturo k izrednemu zasedanju za rešitev davčnega vprašanja. Socialisti zahtevajo uvedenje dohodninskega davka namesto nakupnega. Ta zakon je bil sprejet na referendumu že leta HKEi, toda governer ga noče uveljaviti z oficielno proklamacijo. Socialisti so naznanili, da bodo tudi v bodoče stali na straži proti nakupnemu davku. Akcija proti temu davku je bila organizirana 22. februarja na socialističnem shodu v I rt < 1 i -anapolisu. Strankin organizator John Monarch je šel med rudarje, tajnik F. S. Rog« 'rs je pa pridobil državno delavsko federacijo in železničarje bratovščine. Rezultat Je bil, da je bilo dva tedna pofeneje predloženih zbornici 10,000 podpisov na protestni |H'ticiJi. Dentistični delavci zastavkali N«w Vork. — V 764 denti-stičnih laboratorijih so zastav-1 kali delavci, približno 2000 pri številu. Zahtevajo novo pogodbo s »krajšanjem delovnika na 30 ur na teden in zvišanje pla/' na povprečno $35 na teden — »edaj znašajo $22. Piketiranje »e vrši pred vsemi lakira torij i. Stavka je ffpktivna in unija pričakuje kapitulacijo delodajal- TEKSTILNA UNIJA OBETA NOVO SPLOŠNO STAVKO Delavci rebelirajo proti novemu priganjastvu in redukcijam plač NRA JE LE "NATIO-NAL-RUN-AROUND" VVanhington. — Vse izgleda, da bo v tekstilni industriji prišlo do nove in še bolj srdite splošne stavke kakor je bila zadnja lansko jesen. To dni se sestane na izrednem zasedanju glavni odbor United Textile VVorkers u-nije, ki bo razpravi j al o situaciji in določil smernice boja proti novemu priganjaštvu in redukcijam. Francis J. Gorman, podpredsednik unije in glavni voditelj zadnje stavke, je naznanil, da u-nija ne misli odnehati in bo šla v novo generalno stavko, če bo potrebno. V mislih je imel stavko pri Oalloway Mills kompani-ji v Georgiji, kjer je že dalj časa na stavki 3000 delavcev v treh mestih. In kakor znano, jti governer takoj poslal milico proti stavkarjem in v stavkovnem okolišu proglasil vojno stanje. Gorman pravi, da je bila ta družba izbrana po zvezi tekatil-nih magnatov kot prednja straža za zdrobitev unije in za novo priganjaštvo ter nove redukcije že itak nizkih plač. Druiba je v svojih tovarnah namreč de-kretirala uvedbo tako zvanega "Bedeauxovega" ilriganjaškega sistema — delavci mu pravijo "streteh-out" ali natezalnl sistem. Obenem Je odredila tudi drastične redukcije plač, od pri bližno 15 do 25 odstotkov, kar je odvisno od dela. Najvišja plača, ki jo na primer dobivajo popravljale! strojev, najbolj izvež-bana stroka, bi bila 45 centov na uro. V boj proti unfji je bila ta družba |M»slana, ker ima Callo-way baje velik "pul" v Beli hiši in je oseben prijatelj predsednika Roosevelta. Ce podjetniki zdrobe unijo pri tej družbi, kar pomeni prosto pot do Ae v« < jr ga priganjaštva in izkoriščanja, bodo slično taktiko zavzeli tudi drugje. Organizacijo nameravajo zdrobiti po malem In smo-treno. "Odvisno je povsem od industrije in tekstilnega delavskega odbora", pravi Gorman, "če bo ta stavka izravnava tam, kjer je, ali pa na širših poljanah. A-ko bomo prisiljeni ta boj raztegniti na vso industrijo, bomo to storili in tudi zmagali". NRA se je tudi za tekstilne delavce izkazala v vidiki meri nič drugega kot "natlonal-run-around". Poleg tekstilnega delavskega odbora je :RooNev<|1 imenoval več drugih tribunalov za "civiliziranje" industrije. K-den teh tribunalov, odgo o mezdah, namreč koliko jih je mogoče zvišati. i) tem vprašanju, o zaslužku in profitib, je biro za delavsko Ntatistiko v januarju res poročal-M svojo posebno preiskavo Je do gnal, da se je delavčev zaulužek pod "novim dealom" le malo zvi al v tej iridufttriji. Povprečno znaša okrog devet dolarjev iin teden kor pred kodificirarij«'m Induatrl je. V*e l/olje J«» pa s prof iti. (M prihoda "new deala" In do lanske Mplo«tn<' Ntavkc »o tekstilni magriatje naredili nad sto milijonov več profila kakor v isti dobi pred "national-rurvaropn-dom". Tekstilni delavski '»dbor {•# tudi nima ddsti več ^»kazati ka kor na primer *llč*n odbor v j«»klar»ki induntriji. Kolikor vprašanj je rešil ugodno ra u-ni jo, no njegovi ukrepi ontali ve. (Dalj« na S. «trtiW.) PLANTA2NIKI NAPODILI NORMANA T H O M AS A Hlrdming, Ark. — Vse, kar je Norman Thomas govoril o "bu-tlegarski suinosti" v bombažnem pasu, o terorizmu in silni revščini med najemninskimi farmarji, so plantainiki sami poti^ dili, ko so mu tukaj razbili shod, ga posadili v avto s kolegi vred in vse skupaj zapodili iz okraja Mississippi. Thomasa je tukaj prkMo poslušat okrog 300 zamorskih najemninskih "farmarjev" (prebivalstvo je skoraj izključno zamorsko, izjema so le gospodarji). Shod je "obiskalo" tudi do 150 belopoltcev, plantažnikov, ki so ob Thomasovem nastopu pričeli v cerkvi, kjer se je shod vršil, tak vrišč in nemir, da je Thomas ukazal shod zaključiti. Plantainiki, na Čelu jim neki deputišerif, so nato obkolili Thomasa. premikaMtili Johna Ber-linga, organizatorja unije najemninskih farmarjev, ter oba i dvema drugima spremljevalca* ma vred posadili v avto in neljube obiskovalce "spremili" do okrajne meje. Thomas je prej imel shode v Little Rocku, Parkirni, Markcd Treeju, Trumanu, l^opantu ln Memphisu. Na teh shodih je I-mel od sedem do osem tisoč |h>-slušalcev. Bil Je tudi pri guvernerju države Arkansas, J. M. Tutrollu, od katerega je zahteval vladno preiskavo "butlegar-ske sudtnosti". Tutrell mu Je odgovoril: "Ce hočeš imeti preiskavo, sam zanjo plačaj I" Thomas je prišel v ta kraj, da prisostvuje obravnavi War-da Rodgersa, ki je bil vložil pri-ziv proti prvotni obsodbi radi "anarhizma", namroč organiziranja najemninskih farmarjev. Ker plantainiki ne marajo neljube publicitete, je bila obravnava odložena do oktobra. Med tem upajo zadušiti farmarsko u nijo s svojo novo kompanljsko unijo in tudi drugače. Beda naraiča v fašistični Avstriji Dunaj. — Število brez|>osel nih, ki so odvisni od Javne podpore, je v februarju poskočilo na 337,333. Kri a petina dunajskih prebivalcev Je na relifni listi; v drugih avstrijskih mestih nI situacija nič boljša. Iz uradnega imročila je razvidno, da je na Dunaju 51,000 dru4in, ki predstavljajo 130,000 oseb in vsaka teh družin ima le20 šilingov mesečnih dohodkov. Zaeno se opaža zmanjšanje aktivnosti v vseh industrijah razen v orožni. L. 103.3 je poraba premoga znašala 6,-871.000 ton, preteklo loto pa samo 5,765,900, 62,000 nesreč na sovjetskih progah Vse te nesreče so bile v enem letu Mo«kva, 21 marca. - Lazar Kaganovič, novi žele/.niški komisar v sovjeUki vladi, Je vče* raj |»oročal, da je bilo v pretek lem letu «2,000 m,-sreč na ruskih Železnicah. Kaganovič Je ostro kritiziral sistem železniške u-prave v pronta .,„ ....... ............ /'^J^.a.rlmki Teh nesreč, ki so le neka | centov več ka- ** . u . . ' •trarnota za Sovjetsko unijo, mora biti konec!. Kaganovič pravi v svojem poročilu, da Je pri teb nesrečah v prejšnjem letu.na stotine |>otriJ-kov izgubilo življenje in na stotine drugih je bilo trajno^po-habljenih. Poleg tega Je bilo u-ničenih ali pokvarjenih 7000 lokomotiv in 64,000 vagonov. To Je ogromna škoda za rusko Ijnd-j stvo. Skoda Je toliko večja, ker , je bilo lani zgrajenih in izročenih prometu le —- 111.000 novih I železniških vozev. BOJ V KONGRESU ZBUM DELAVCE, FARAMARJF Farmarska unija podprla organizirano delavstvo na vsej črti PORAZ JE GRENAK / _ _ Waahington, I). C. — Boj za "obstoječe" ali običajne mezde, ki se je vršil dalj časa v kongresu za kulisami in odprto v zvezi z rellfnlm programom, je zdaj te del zgodovine. Ne bo pa pozabljen med delavstvom. Tudi je sigurno, da bo v eni ali drugI formi še privrel na dan, In to posebno še, če se uresničijo bojazni zagovornikov "obstoječih" plač in se bodo zmagoviti "openšaparji" s pcedsednikom Rooseveltom na čelu zatekli k novim redukcijam. . V zvezi s tem bojem Je značil-no stališče, ki ga je zavzela najmočnejša farmarska organizacija, National Farmers Union. Ni le viela sa)>e kapitalističnim "Aajsterjem", ki radi trdijo, da so interesi farmarjev In delavcev v navzkrižju, ampak Je podprla boj organiziranega delavstva na vsej črti in obenem potegnila masko z obraza administracije. t V tem je bila Farmarska u-nija sicer poražena z Ameriško delavsko federacijo vred, NI pa bil ta boj brez uspeha, ker je de-finitivno zbližal izkoriščane farmarje In izkoriščano delavstvo. V svoji zgodovinski deklaraciji pravi: \ "Stališče administracija, da ae iz predlaganih štirih milijard 800 milijonov dolarjev za projektirana relifna dela plačajo menjalcem denarja običajne obresti in tovarnarjem za material obstoječe cene, delavcem pa manj ko obstoječe mezde, Je prav tako nebranljlvo (indefen-sihle) in neameriško kakor Je vladno siljenje farmarjev skozi AAA, da prodiicirajo živež in, tkivo za manj kakor znašajo produkcijski stroški. Oboje je destruktivno za a-meriški življcnski standard. O-boje pomeni zastoj okrevanja. Interesi farmarjev in delavcev so nerazdrutžljlvl. Ameriški farmar, dobivajoč produkcijske cene za svoje pridelke, je |>oton-cialno najboljši delavski odje. malee, in delavec, ki prejema "življensko plačo", J« potencialno najboljši farmarski odjemalec Kadar farmarji prejemajo za svoje pridelke manj kakor produkcijske cene, je kaznovano delavstvo z brezposelnostjo in nizkimi mezdami, ker Je uničen domači trg za njih produkte. In kadar delavstvo ne dobiva življenjske plače ali je pa brez dela, je pa uničen trg za isdjcdelske produkte In farmarji so kaznovani t nizkimi cenami. Takozvane "paritetne cene" za farmarje in $50 mesečne pla-če za delavstvo je oboje v isti kategoriji 'podeksistenčnih plač'. Obe propozicijl |s»menita nezadostne plače. FaTOLUDlk« unija Je proti vsa. ki redukciji življenskega stan-dafda ameriških farmarjev in delavcev Farmarska unija je za McCarranov ameiidment ad m I • »list raci Jskega relifm>ga prog rs« ma, Farmarska unija Je za plačevanje obstoječih rnezd pri javnih delih". V zvezi s tem bojem za Me* Carranov arnendment sta igrala čudno vlogo senatorja La Kol-let te in Wagner, oba priznana delavska "prijatelja". Pri zadnjem glasovanju sta oba glasovala proti. I.a Follette Je pojasnil, dM Je svoj* stališče spremenil v sled tega, ker bi bil v nasprotnem slučaju, če bi bil upre-jrt McCarranov dodatek, v ne-(Ifeljc n« 9. »trsni.) PROSVETA THE KNMCHTENMENT olasilo in lastnima »m»kn«b nabodni jkonotb Oi*aa a« mm4 »aMka*«4 br Nutlilaa: aa Zrfrta*« 0»»«a CfcUaca) Is I«m4* $4 »0 M Uto. MM M p«4 Uri«. II M M MU« UUi M CkUa««. IS Cl~r« |7 M m sb »»H m »al l»U, m I« m «■■!*• HM. •uWrlptiwi rti« t'.r ;U«Ma< Sl«l— (•«"=»>« <**««•> m4 <«r>«d« M ••' f t.«a«a ««4 C Karu |1U l^r fm*. («•*mmium W«« l«f Om Ufhu, po Im------- IUAm^M 4a»lM* Is a»aar«»4«alfc #Ui.fcv* •« M tt"k"t'M l l»r»rM v«afclaa I trU—. pa- ••»«1. dr*/»'. in—■ iU i m jtif r«ua a« nf1 Maaaarrlala of cum*usI> miimS »m ■o*><0«iUhl jrtttUa »III M b».raturaaa. OiHa# fmmeriiiU aa pl«r«. aaaa*. »t«, «111 U r«turn«d fc, a»n4> r «sly »Ikra .«1 l»r — •• kar Im« atik t U 1'KOMVBTA tAl7'M S« l*«»4*U A*«.. eblra««. Illlaate. MKNHKN <»r TML CII>W4TlO rBBHS Hitlerjeva velika armada Adolf Hitler ni zadovoljen le * sekiro, « ka-lero seka kIuvi* dam^m in marksistom. On mora imeti tudi topove^"T>ojna letela, tanke in dojiti atrojnic. Vse to ie ima (naivni diplomati lahko verjamejo, od pretvezi reparacij vse. kar j« A«* oatalo «m1 uničenja med vojno. Nameato da bi |H»magali in dali, ao le jemali! Namesto dii bi nemško re-t obliko utrdili od ruttaj in ji zavarovali oliatoj, da bi mogla čim prej premagati notranji teia-ve, »•» lajali vanjo dan in ikm^ kakor ntekli pai. A nt u liti« ni hotela potegniti črte med nem- i mi delav«i in kmeti, ki no hoteli zgraditi demokratično republiko, |ta med IdvAo reakcijo, ki j« jokala za cesarjem In militarintl. Prvim ie zvezala roke in zadnjim je dajala jaituho. 8katutaU*zni |»rt «t krivde zn vojno Je morala no*iti demokratična vlada republike, dani ni bila čM • nič odt,'<»\orna ta vojno. Ni čudnega potem, da je neuka nemAka ma-TtiMis rafiln lantno vlado, demokracijo In republiko, ki ni mogla nikamor pod Aikanami antanti*; nič čudnega, da je \ takih rasm«*rah demIliMer na^el ugialna tla za avoje gi banje Ni ren, da Je nemAko Ijudntvo "jmi na-turi" milMari-tičn.i in da so >mu "v krvi" vo-ja4ke parade To je v krvi Vajaerjevcav, ki ni-*«» mogli, pohabiti |M»lnih loncev v predvojnih < a«ih in zabiti zavezniki m* dali iieniAkim Glasovi iz naselbin je Bose Hren iz Hendrena dobi- j drugič, prodajalne živeža in me-la * popolno ločitev zekona od m, ki »o po dveh tednih gtavke Zanimive beležke Važne veati iz Hrldgeporta llrldgeport. O,—NaAi pogovori ae tukaj aučejo v glavnem o rudarnki stavki, ki preti pričeti a 1. aprilom, ako ne baroni pre- moga prej ne pobotajo in ne Hkoff in Florian 1'lahek, ae je podpiAejo pogodbe z zastopniki U. M. W. of A. Upajmo, da se bodo podali ter da bodo v Wa«h-ingtonu sprejeli zakon, nazvan Guffy Bili, za začniU> premogar-nke industrije. Ko to piAem, tukajšnje jek-larne, tako tulno paro, ampak Ae nihče odslovljenih ni dobil dela. Mislim. da bodo obratovale Ie začasno. Na seji kluba it. 11 JSZ dne 17. marca je bilg sprejetih več važnih zaključkov, naročenega večje Atevilo Majskega Glasa in izvoljen je bil odbor za združeno soc. kampanjo. Na prihodnji seji se bo sklenilo glede članske zabave s proslavo 1, mejnika. "Javornik" želim obilo uspeha pri njihovem koncertu. Osebno poznam par njihovih članov in vem, da so navduAeni pevci. Kot poročata nobrata Joseph društvo At. 425 HN»'J v Triadel-phiji, W. Va., pridružilo Prosvetni matici. Br. Nick GlogovAek, tajnik druAtva At. 888 HNPJ, je Ae ve/i-no bolan, a se mu zdravje počani olirača ua bolje. Tako je tudi z br. Tonyjem Strausom, predsednikom druAtva At. 640 SNPJ, ki je bil zelo bolan, nedaj pa Ae tudi njegovo ntanje obrača na bolje. Želim obema *korajAnjeya okrevanja. Jceteph Snoy, 18. Ovnov ahoznanju iu zaVedno-nti, da ne bo znalo bojevati za svoje pravice. V ta namen je a-ranžiran shod pri nas, ki se bo vrAil dne 2«. marca ob 7. zvečer. Govornik bo JoAko Oven iz Franka Hrena, živečega istotam. Tožbo za ločitev je vložil mož, medtem ko je žena v proti tožb i zahtevala popolno ločitev zako« na. Okrog 150 prijateljev in so* sedov se je udeležilo obravnave* in rnnogo izmed njih je bilo zaslišanih kot priče obeh strank. SodiAče jima je dovolilo, da s« pogovorita, kateri prevzame farmo, nevkijučivAi pohiAtva, in se obveže, da plača vsoto $2,500. Po privatnem dogovoru med o-bernu strankama in njih advokatoma je mr. Hren pristal, da bo plačal svoji ločeni ženi označeno vsoto, ona pa ostane ua farmi toliko časa. dokler ne bo plačana nukupna vsota. F. Hrena je zastopal na sodišču A. L. Devon, mrs. Hrenovo pa Hugh G. Haight." Ronie llelle, bivAa mrs. Hren. katerimi je tudi Martin Luport-(Chitu„u> 0n je ie bil pri nas nik, blagajnik druAtva št. 888 Jn mnoglm je znan koi dober SNPJ v Blainu, 0. Izvoljen Je bil tudi odbofrza to postojanko; govornik. Ne zamudite te prilike, ki ne vam nudi v četrtek podpinani Je predsednik. Kdor 2& marca! Oven zna povedati želi kakAno pojasnilo glede za- marnikaj zanimivega tako, da druge, naj se obrne na jxxlpisa- Človeku neže do srca, zraven p« neira, ki mu ga bo dal z vese- doda dovolj humorja, da ie ob-IJem. činntvo od srca tiunmeji. Ko ga Seje naAe zadruge se bodo v boste slišali enkrat, mu boste prihodnjih petih mesecih vrAlle nledlli iz naselbine v naselbino, vnak 3. četrtek v mesecu ob 7. tla ga boste Ae slišali, zvečer v OeAki dvorani. Popre- Pohitimo vsi na O v nove sho-teku petih mesecev pa se bodo de! Pokaiimo, da nmo zavedni, seje sicer vrAile ob intih datii- da želimo in hrepenimo po znan-mih, ampak v Slovenski druAtve- ju, ki je vsakemu delavcu nemili dvorani na Bovdsvillu. hotlno |>otrebno. ker znanjo je V nedeljo 21. aprila ob 2. |X> najboljše orožji, proti poldne se bo vrAil shod in pretla- 1,1 i>roti izkoriščanju, olie-vanje o zaikuinem gibanju v nem pa mu kaže pot k osvobo-Domu druAtva At. 883 na Blai- dltv1i- ''"^»/»o Ovnovu preda- nu. Predavatelj bo vnem znani VU"J" ,v v<*lik,'m A1t4'N1i,u Ceh Frank Udvlnka Dan pred dvoraiie. v katerih bo on shodom IkhIo obveščeni vni tam- ^^Ai V"!^' ' kaj An Ji Slovenci ustmemi, da se ^ Pr ^ P^^at (Hna ki si zna , . ... . . »iii osvojiti nak onjenost udeležijo tega važnega^uda in v„ak{,nui! predavanja. Ze swlaj pa ne o|s»-j |JvU||M|:|1 zarjajo vsi tamkajšnji rojaki iu ^ Rum|! rojakinje, da- bodo na nhiKlu gotovo navzoči. Po programu ne bo nerviral prigrizek n pijačo brezplačno. Kot Je razvidno it poročil Iz vseh! - 2H4 ntarea na J. Jerala, (HH). Malo pojasnila Neilluvllle. NMm. — Da ne izve Wanhlngt(,'na. je rellfni adminl- v Zm,,'vi riiz|K,ro- ke, ielim tu navesti tleintva, ki no se.odigrala ua okrožnem so- dMču. Zadevna vest, priobčena v listu Marnhfield Herald, se v militari za vertnkov twr «rai a ne n k d« Ii ta d« n priliki jfAltr in je dane >f ao iAka rej ot rrnu I |M»kl i», da a«> okrevali in |Minovno it m uči oe nemške maae, • v Nerit' i ji, v svoji Zabit »ublika Vao \ stH.r i m ra ■ ilelo bivših ti minliU, da io vi^ihm( pri\*rta-n da mora vao la^ ia inc. prviAnje ee- »ar«i Naj ai - t do Hitler)« Hitler dan« pakt ?»red ^ a rti ar Ki - a j nič ne « udi jo f t Mu no |M»mogli e /ma/r- in i »t«• prav je, e oale in trga v koao v« r~aj»ki Jihovim idmur, To naj pripiaejo ampak tega ne Ualo atorili, ker ao n ' k o n: i zabiti. ntrator Hopkins pnivzel v svoje roke ven relifni aparat v tlriavi Ohio. Državnemu guvernerju Daveyju laMtaJOi da zapravlja in troAi relifni denar v svoje (Mili-lične namene, da si utrdi svoje Aance iu karijero. Sevetla, on je demokrat in vse je okej, toda v tem pa no Ali gon|n»djr vsekakor predaleč, zasmrdelo je do NVashingtona tako, da je morala zvezna adminintran ja poseči ' vmes. Dr uga v gre v Ohiju vse |h> navadi: brezposelni in oni, kij no le delno zaiamleni, čakalo,' • « J tijmio in tarnajo, ampak v vrste i zavi -litih delavcev jih ni mogoče dobiti. V nedeljo 17. marea nmo |h»-sli.sali rodioprogram iz t'lev e- ' lattda. IVvski zUir ''Javornik" iz Hsrbertona Jr tn\* \ pat lepih l»esmi akupno V mešanem zlat-tu. tako t ud i moški in dekleta poaametno. Koliko več užitka! dajo |irograml z ilairi, mnogo \ eč ko prei, ko imi naatapab le IMt^amezniki. In oglaševalci V j programu bi 1 ib gotovo tudi ne-i jtadovoljni, če bi vedeli, >la pret mnogo ljudi nploh m |m.*|usM|o programa, ker ao bili i njim zelo ! netJilovolini. Kot sjairočdi 1"» raroti meni in moji ženi izjalovila, in sploh ni imel nikakih dokazov za stvarj, s katerimi je rrručil Kenmorčane zadnjih par let. Torej je v veljavi Ae vedno rek, ki se glasi: Poštenost več velja ko sto orulov »veta. . - Br. Bregarju se zahvaljujem, ker je to zadevo spravil v javnost in s tem pripomogel, da sem dobil zopet večino Kenmorčanov nazaj kot ntare nekdanje prijatelje, to je tiste, ki no bili v dvomu radi moje poštenosti. Nekateri bodo morda misHIi, da je prostor v Prosveti predragocen ia take stvari, ali poštenost je tudi dragocena, akti se komu predbaciva nejMištonje. Nadulje je dokaz, tla je br. Bregar zgubil bitko, že to, ker ■ie ni oglasil javno o izidu de-J bate, a bi se moral. Ker tega ni bov imajo. ustavile ves kredit, po navodilu Glen Alden Coal kompanije, da tako ljudstvo izstradajo in da se potem rudarji vrnejo na delo, kar pa se jim ni posrečilo, kajti stavka ttaja že od 4. feb. in od 16. feb. nam je ustavljen ves kredit, a rudarji so še vedno na stavki, ne vsi, nekaj se jih je pridružilo skebom. Tretji faktor pa je stara rudarska u« nija l'MW of A, ki pridno pri-važa skebe z vseh strani, samo da zlomi moč nove unije. Gornjim trem pa pomaga lu-zerniško okrajno sodišče, ki je 100% proti novi rudarski uniji. Dokaz temu je to, da so bili 4. marca vsi unijski voditelji poklicani pred sodnika, da povedo, zakaj nočejo stavke preklicati. Pred sodiščem se je zbralo do 15 tisoč rudarjev in njih žen. In kaj se je zgodilo? Navalilo je najmanj 800 državnih kozakov ali truperjev, nekateri na konjih, ostali pa peš, in se zakadili v mirno ljudstvo. Pričela se je prava vojna. Sedem o-seb je bilo odpeljanih v bolnišnico, veliko število pa je bilo lahko ranjenih. Sedaj pa še to. Oseba, ki je do smrti ustrelila Franka Pe-traško, je bila izpuščena iz zapora pod kavcijo $2,500. Medtem pa je sodišče postavilo za osebe, ki so obdolžene, da so z dinamitom bombardirale skeb-ske hiše (o čemer pa nimajo dokazov), izredno visoko kavcijo $10,000. Nekateri se Ae vedno nahajajo v zaporu, ker niso mogli postaviti pretirane kavcije. Torej" za osebo, ki je ubila človeka, je dovolj $2,500 poroštva, a za one, ki niso sploh nikogar ranili, pa je treba kar $10,000. To je tudi lepa pristranost. Upam, da bodo skebi kmalu siti svojega dela. Kden rudar, ki Je delal U dni, Je obil $13 na plačilni dan in je takoj delo pustil. Sedaj delajo vsi rovi Glen Alden Coal Co. vsak drugi dan. To pa zato, ker se ne izplača obratovati brekerja. Ker ni dovolj premoga na dan, ko.se ne dela, gredo vsi rudarji na delo, da do zadnjega vozička naložijo s premogom, ^ni nasletfnji dan, ko obratuje breker, privlečejo dovolj premoga iz rova, le da pokažejo, češ, koliko premoga so naložili v enem dnevu. Menda ne vedo, da je tisti premog delo dveh dni. S tem hočejo seveda ljudstvo preblufatl, koliko ske itoril, je to znak poruza. Vse či-tatelje Prosvete prosim, da mi oproste, ker nem prišel v javnost n to zadevo; v enakih slučajih bom tudi jaz oprostil. Martin Bolha. 535. Michael Ferlin. 447. Lepo priznanje Prosveti Oregon Clty, Oreg.—Prigib-no pošiljam celoletno naročnino za dnevnik Prosveto, kajti brez tega lista ne bi mogel živeti tako popolno življenje kot ga njim. Na dnevnik Prosveto sem naročen od vsega začetka, od prvega dne njegovega izhajanja, pa tudi mislim, da bom do zad njega, dokler bom mogel plačevati naročnino. Mislim, da bi bil rajAi brez kruha kakor brez dnevnika Prosvete. Kar Prosveta piše. tako se ni tukajšnjega delavstva se niso 1 gotovo vse zgisii; kar ona piAe tako organizirali v tej okolici,] dve leti vnaprej, se vselej ures-da zdrobijo stavko kot so se baš^ Prosvetna je izredne pod-sedaj."(ilavnl faktorji proti nam u^jive vrednosti za delavce. yo: | Križ je, da so ljudje v veliki ve- Pivlč, stavkokazi, ki ne mo-|^nJ za interes i ran i v zavajaine Poročilo o stavki Nanticoke, II. — Zadnjič sem poročal, da se stavka rudarjev nadaljuje, pruv tako se še nadaljuje sedaj, ko to pišem 15. marea. Kdaj bo te stavke konec, je teiko povedati, kajti sedaj je sploh vse proti naAi stavki oziroma proti naši novi rudarski uniji. Še nikdar prej v zgodovi- na okrož- rejo živeti brez tega grdega de- kapitalistične Uste. katerim ver-popoldne, lajmed njimi |j«. h ni, predeluje avoje hranivo, na svoj način ha in umre kakor kakšen sesalec ali žuželk mu zmanjka kisika. „ V resnici pa je tudi čedalje tež je p,,^] odločilne razlike med tako zvano "žj\,/ "mrtvo" naravo. Nimamo prav za prav benega neoporečnega razloga, da bi smatl košček radija, v katerem vršijo najsilnejij balni dogodljaji, kar jih poznamo v naravi manj živo stvar nego kakšno algo, ki živya tja v en dan brez posebno opaznih znakov i ljenjske sile. Tako zvane mrtve stvari rud ne, vsebujejo v resnici najbolj Žilavo jn R daljše življenje. 2500 let mora preiti, da seže zadnji atom v koščku radija usoda "izdihne" za vedno s svojim zadnjim žarki alfa. Mnogi sorodniki radija imajo se h žilavo življenje. Metuzalem med tako ime vanimi radioaktivnimi prvinami je torij potrebuje okrog 40 milijard let, da odda svojo žarečo energijo, avojo življenjsko silo. novejša raziskovanja staja življenjska lestvica Čedalje <4 Od kar je ugasnil eijaj faraonov ob Nilu, prešlo 20 pokolenj krokodilov, človeških H lenj pa skoraj sto. Krokodili žive nantt okrog 200 |««t. Papiga baje učaka k manj. A čeprav se človek s svojo <5oTgoživToi jo ne more meriti s takšnimi živalmi, je vt dar pravi časovni Krez proti konjem, ki red prenesejo tri desetletja, ali proti žabam, dosežejo 10 let. O enodnevnicah niti ne K»v rimo. A vendar so celo te žuželke |*> i« prave rekorderke proti raznim praživalicu ki žive okrog 40 minut, ali celo proti Haktei jam, ki žive individualno življenje komaj koliko sekund ... Dona M, N Kirhherg (drsno) na f*ftliMa%pnJu prrd člani «*nat< nega finančnega «td*rka zmiraj huje. Tukaj se sedaj dela vnak dan. toda narediti moraš v šestih u-rah za dva delavca. Ko greš z dela domov, ai tako utrujen, da Ae spati ne moreš. To seveda ne koristi nikomur. V kratkem je tukaj smrt vzela dva Slovenca. John Derčar je. umrl dne 21. feb. Bil je delj časa bolan ZapuAča žalujočo soprogo in sina Andreja. Dne 21. j februarja Je bil oj»eriran na ie-1 Iodcu Josip Setina. dne 27. feb. ' pa je po teikih mukah v b/>lniA-i niči umil. Zapušča sestro Marijo Kmetic in brata Johna Se-' Ifno. Bil je dolgoletni tajnik in blagajnik društva *t. 34 SSPZ in član društva "W e » t v r n S|iarkleraM at, 6.T7 SNPJ, ki sta mu priredila zelo lep jaigreli«^ Pok..; an 'Je na narodnem pokopališču v Oregon ntyju. Pokoj-] i nik je bil blaga duAa. vsakemu , je laivnagal. če Je le mogel, kar je pričal tudi njegov (Nigreb. ' Bil je naprednjak v v*eh ozirih 1 Valentin Kmetk. Govorjenje brez jezika Raziskovalci so v zadnjem času napravili« nimive poskuse, kako bi bilo z govorjenj« brez jezika. Ugotovili so, da se dado ifl*o j), b, m, f. v tvoriti brez škode tudi br.z W organa, into tako samoglasniki a, o, u. Szii glasnika i in e se glasita s primernim drŽanj« ustnic tudi zadovoljivo in če ostane ■ jezika, spravimo Iz sebe tudi glasove k. f. i h. Glasove t. d, n, ki jih tvorimo > -pr^'" koncem jezika, dosežemo tudi tako. dn l"** vimo spodnjo ustnico za zgornjo vrste *>*> na ta način nekako nadomestimo kone< Marsikateri poškodovanec spravi !/. - '• ' ozkim razporom med obema vrstama i"1' sik torej ni baš brezpogojno potreben « vorice. Čudež "afriških ^apoznavakev". k« jim v 5. st. na Hunerichovo povelje ud "i jezike, a so vendarle Ae dalje pridigovali. « dam s ne more več veljati za verski čuil«*«. pa za enega velikih naravnih čude*e\. Posrečena operacija "aiam»k,h dvojčic" Moskovski kirurri tf dni oprr * cionulno in uspešno i^racijo. ' skupaj zraščeni deklici, ki sta pri«1 w pred mesecem dni. Deklici *ta bili ' ^ upodnjfm delu života. F.nn izmed dvojčic" je bila popolnoma norrru ...... druga pa je imela vne organe n • Opera Ija Je uspela in norma In* u h* dve uri |hi kirurškem poaeiau ^ niro z mlekom ter je čvrsto "' ^ katerim je normalna dvojčica Izjavljajo, da bo otrok živel. .jjnWffffrp****»*****prrfrffrffrrrrin » Vesti iz Jugoslavije brez dela in zaslužka. Ko reišnji mesec legla na trač-dabi jo povozil vlak in jo M fant rešil, s«, jo prepeljala policijo. kjer pa je izjavila: Zm : V Šiški mesarjeva (n» Elizabeta Velkavrh, v Spod- Ijfo Gorčah trgovec Konrad nik, v Ljubljani Natalija Gri-„eva, v Kranju Alojzij Zajec, vši trgovec v (Jorici, v Ljub-vdova Frančiška Cuček- lek. Brezposelna služkinja in otrok. Pred nekaj dnevi je cerkov-I cprkve Srca Jezusovega v lubljani našel oj)oldne v cčr-i v klopi komaj kakšen teden Btarega-otroka, zavitega v bedni plenici. Nobenega list-ira\en, ne imena, nič. Pokli-je stražnika in otrok je bil Idan v banovinski I>ečji dom. im so takoj spoznali otroka, tf ga je dve uri poprej prine-tja njegova mati, brezposel-»lužkinja, ter prosila, naj ga H»ejo v Dom, saj sama zanj rbeti ne more in nima niti to-10, da bi ga ovila in bi mu bilo nolj toplo. Toda Dečji dom je klonil, ker je dom prenatrpan. rto ga je mati zanesla v cer-Policija je začela iskati ma-'. ki pa se je naslednji dan sa-1 glasila pri mežnarju ter n*ala, kje je njen otrok. Cer-Anikjoje napotil v Dečji dom. w>;.|H.vedala, da jo peče vest ^ naj ji otroka vrnejo. Niso fldali, par pa j«. |>olicija ma-r aretirala. .1». brezposelna ■Na, fant j„ j,. put,tjI( k() *"H-osem dni v porodni *'M*v*tI dan pa je zavila ' plenici otroka * ^Mla na cesto. Zglasila uL\ r V'Ul domu' n*J Ji vza-.T*«. ker niso hoteli, ga K V n:vkvl m Ji • ' « zaporu in bo Z^z nekaj m<>- V h,'(,i ^iski ^ ,^ka v cerkvi, kjer ,, 'T* r"k<'- ,n to •!l!ia kazen' • djvirn« poročila i* Jugoslavije.) rodu iz Leskovca pri Mariboru, stara 28 let. Služila je pri inženirju Chvali in usodnega dne zvečer likala perilo. Njena gospodinja ji je rekla, naj preneha z likanjem ob p. zvečer ter gre spat, ker mora zjutraj zgodaj vstati. Toda služkinja je likala dalje. Ko se je gospodinja ob 1. ponoči prebudila, je opazila, da je v kuhinji še luč ter je znova rekla Sobovi, naj neha z likanjem. Sobova je šla spat, zjutraj pa je Chvalovo ženo prebijdil oster duh po plinu. Slutila je nesrečo, pohitela v sobo k služkinji in res našla sobo polno plina, služkinjo nepremično na postelji.'Brž je odprla okno in poklicala zdravnika. A poma- „ sluikinje- - P« Z* p" , j nekaj dnevi skou- kr£e kaJz železpiške v Savo. Ljudje so jo se je vzpela na most, JKJ strmoglavila v Sa-»^ju Save je pusti a 1 in čevlje, truplo pa je živila in ga še niso na-S ugotovila, da gre ?zZ u 16 letno služki--SVbevčevo, ki je slu- f^rebuza služkinjo, a Je ; rodu iz Podsela pn Ce-fc nekaj dni poprej J* h<>" ;Jiti pod vlak in se poti je že dvakrat poizkušala iz-0 samomor. Bila je že dalj dva, tri dni lepo vreme, kakor ikmora biti tik pred pomladjo: dnevi solnčni, topli, noči hladne, zjutraj slana. Ce to vreme vzdrži, 'bo hripe kmalu konec. Smrtnih slučajev ta kužna bolezen pri nas še ni zahtevala, pač pa je zahtevala precej žrtev v Nemčiji (nad 200). Mnogo izbere bo. — Volivc bodo imeli pri majskih volitvah veliko izbero: doslej je gotovo,-da bosta dve državni volivni IU sti: prva lista vladnega predsednika Jevtiča, druga lista pa Jugoslovanske narodne stranke. Vladni predsednik Jevtič nima stranke, toda kandidatov ima dovolj. Baje se je doslej že okrog 7000 ljudi prijavilo njemu, da bi jih vzel na kandidatno listo. Ce bi hotel Jevtič sprejeti vse, bi moral razširiti Jugoslavijo čez vso Evropo. Kar po pet, šest se jih prijavi iz vsakega okrasja, in kar je najbolj smešno, vsi ti so povečini člani Jugosl. naci PttOSVETA Delavsko zavarovanje v New Yorku "Bizniska digniteta" in socialno zavarovanje ne gresta skupaj gati ni bilo več mogoče: Sobo-1 0naHne stranke, ki ji je Jevtič va je bila mrtva. Pustila je pi- vzel vlado in režim iz rok, pa smo, kjer je zapisala, da gre v|so njeni pristaši kar čez noč na smrt zato, ker jo je gospodinja podila od likanja spat. Verjetno pa je, da bo vzrok najbrže drugačen, a je bil ta dogodek z likanjem le povod, da je šla služkinja v smrt. Inženirjeva žena trdi, da ji je lepo prigovarjala, naj gre spat, in da to po njenem ne more biti vzrok samomora. Sumi, da gre morda za nesrečno ljubezen. 250,000 Din zadel. — Pri državni razredni loteriji je z^del glavni dobitek pogodbeni poštar Lavrič iz Nove vasi na Blokah. Kupil je bil le četrtinko srečke. Ce bi imel celo, bi zadel milijon. Možakar je seveda takoj vzel dopust ter se odpeljal v Zagreb, da dvigne tisočake. Smrtni padec. —'Dne 17. februarja je padel v hiši, kjer je stanoval, po stopnicah 75 letni brezposelni krojač Anton Sotlar. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe. Deset dni so ga zdravili, a ni pomagalo. 1. marca je umrl. vdušeni za Jevtiča in želijo kan didirati pod njegovim okriljem. Smrtna nesreča na ptujski postaji. — Dne 1. marca se je pri petiia huda nesreča na ptujski postaji. Ko je pripeljal na postajo tovorni vlak iz Cakovca, je skočil iz vlaka, še preden se je ta ustavil, zavirač Avguštin Zoreč. Pri skoku pa se je s plaščem zataknil na vrata in to ga je vrglo naravnost pod vlak nazaj. Skuša! se je izmotati izpod vlaka, a naslednji hip so šla čezenj kolesa: zdrobilo mu je hrbtenico, odtrgalo roke in noge ter razbilo glavo. Zapustil je vdovo in dva mala otroka. Po rodu je bil iz Poljan pri Kresnicah, star 29 let. Ubit in nato obešen? — V U- tiku pri Vodicah so že več dni pogrešali Franceta Rožmana, zdaj pa so ga našli na podstrešju hiše, ki jo je oddajal v najem, vendar pa je mrliški oglednik izrazil domnevo, da se Rož-man ni obesil sam. Rožman i-ma namreč na glavi mnogo težkih poškodb in domnevajo, da ge je najbrže kdo napadel in Ko^je pred desetimi dnevi na|u*»b nato l>a <£eail da bi s tem nekaj mrzlih dni sledilo južno vreme z dežjem, je ta nagli pre- Hripa razsaja po vsej državi. *> vzeli «a;ii obrat prinesel v državo hripo. Skoraj da je ni hiše v Ljubljani, da ne bi bil v nji kdo bolan za hripo in posebno se je razširila med mladino. Se več obolenj za hrip(f pa imajo v Zagrebu in Beogradu, kjer so morale oblasti zaradi te epidemije zapreti vse šole. Tudi v Ljubljani so morali zdaj zapreti mnoge razrede, ker je mnogo učencev manjkalo. Ce se vreme ne zboljša, bodo morali tudi v Ljubljani zapreti vse šole. Upati pa je, da bo hri« pa ponehala, če vztraja vreme, kakor je zadnja dva dni. Prej smo imeli dež in kar soparno dušeče je bilo ozračje. Tako je bilo po vsej Evropi in tudi vsa E-vropa se je znašla v hripi, po nekaterih državah se je razširila v obliki epidemije, tako tudi v Jugoslaviji. Zdaj pa imamo že 'prikril umor. Sodna komisija iz Kamnika bo pregledala truplo, orožniki pa so že aretirali nekoga, ki je osumljen umora. Najprej bo sevfda treba dognati, odkod poškodbe na Rožmanovi glavi. Uboj v pustnem norenju. — V tujski okolici je pustno nore-nje zahtevalo smrtno žrtev. Ljudje se našemijo v maškerade, privoščijo si vina in skoraj ga Albany, N. Y. — Pred držav no zbornico New Yorka se bije hud boj med zagovorniki in na sprotniki zakonskega osnutka za brezposelnostno zavarovanje Zaslišanje o predlogu vodi skup* ni odbor obeh zbornic. Kaj se bo zgodilo z njim, za enkrat še ni znano. Pred odsek sta prišli obe stranki, to je or ganizirano delavstvo in podjet niki, v velikem Številu in dobro organizirani. Podjetniška zveza je najela e-nega najprominentnejših odvet nikov, Bainbridge Colbyja, je bil svoj Čas državni tajnik Združenih, držav. Osnutek je pobijal zelo spretno. Njegova glav na argumenta sta bila, da sprejetje pomenilo zastanek gospodarskega okrevanja in vme Šavanje v biznia, on je pa s svojimi klijenti vred za Čim hitre: šo vrnitev dobrih časov in z ohranitev "dignitete biznisa' Drugič naj država počaka s to zakonodajo, dokler kongres ne odobri brezpooelnostnega zava rovanja. Njegov glavni nasprotnik je bil Louis Waldman, ki je pred odsekom zastopal socialistično stranko In razne unije. Colbyje-vo "digniteto biznisa" je pobi Jal z "delavsko digniteto", s pra vlcami delavstva. Rekel je, da podjetja redno plačujejo obresj od izposojenega denarja (bon dov), s katerim so bili kuplje ni stroji, čeprav so ti stroji lah ko "brezposelni". In digniteta delavstva bi morala biti vsaj e naka "digniteti biznisa", to je da brezposelni delavci prav ta ko prejemajo odškodnino kakor nerabljeni stroji. Waldman je priznal, da osnutek ni perfekten, ampak po manjMjiv. V principu je zdrav in tudi zakon bi bilo lahko na glo izboljšati, kjer bi se izkaza pomanjkljivega. Toda odgovor nost za brezposelnost mora no siti industrija. Osnutek pokriva vse dcloda jalce, ki uposlujejo več ko Atir delavce. V sklad bi delodajalc prispevali 8% od mezdnih izplačil. Delavski zastopniki so argumentirali, naj se ta postavka zviša na 6%. Podpora bi se pričela dve leti po pridetku plačevanja v sklad in bi znašala fl07> plače ali od pet do $15 na teden. Boj v kongresu zbližal delavce, farmarje (Nadaljevanjt i 1. strani.) varnosti ves relifni program. Roosevelt bi ga namreč v nobenem oziru ne hotel sprejeti in je bil pripravljen raje zavreči ves program. Slično se je opravičeval tudi senator VVagner, ki je šel tik preti dvanajsto uro za predsednika v Žerjavico po kostanj. Ves ta boj le pokazuje, da je bolje imeti odprtega sovražnika kakor pa hlinjenega "prijatelja", ki ti v kritičnem momentu zasadi nož v hrbet. To je storil predsednik Roosevelt z organiziranim delavstvom. Sicer to "izdajstvo" ni bilo prvo, ker ga je izigral še v vsakem kritičnem momentu, na primer avtne in tekstilne delavce. Predno bo zapustil Belo hišo, bo imel tudi najbolj naiven delavec priliko spoznati, da je bilo še malo predsednikov tako slabih "delavskih prijateljev" kakor je Roosevelt. Slovenska Narodna U»UnovU«Mk t. tprtU 1004 Podporna Jidnoti Inkorp. 17 junU* 1007 * dritvi Illinois Tri. Korkwrll 4M4 ni pusta, da ne bi bila kakšna Deležen bi jo bil le tisti delavec maškara zaklana. Tako se je zgodilo Janezu Horvatu v Spuh-lji. Tja je prišel v Kurenta našemljen posestniški sin Franc Janžekovič, Horvat pa ga je u-stavil, hoteč mu strgati masko z obraza. Sprijela sta se in Janžekovič je potegnil nož. Kmalu nato se je zvrnil Horvat v ob-ce«tni jarek ter v njem izkrvavel. Janžekovič se je sam prijavil oblasti. ----- ali delavka, ki je bila v prejšnjem letu uposiena vsaj 90 dni ali 130 dni skozi prejšnji dve leti. Vesti iz Primorja Abesinija in Jugoslovani Pariz, 23. februarja. — Poročila, da hoče Italija uporabiti za vojno proti Abesiniji v prvi vrsti Slovence in Hrvate iz Julijske Krajine, kar pomeni gnati mladeniče narodne manjšine v klavnico, so vzbudile med tukajšnjo emigracijo in protifašističnimi organizacijami silno o-gorčenje. Iz zanesljivega vira se Izve, da to ogorčenje ni ostalo samo pri besedah, ampak so se storili tudi že primerni koraki, da se slovenski In hrvaški vojaki iz Julijske Krajine zaščitijo. Dobile so se že zveze z abesinsko vlado, ki je bila obveščena, da se bodo borili v prvih vrstah itull-janske vojske vojaki, ki niso italijanske narodnosti, ampak pripadajo zatirani narodni manjšini. — Abesinska vladil je bila zaradi tega naprošena, Ida to upošteva. Preskrbljeno je tudi, da bodo vladi v Adis Abebi In abesinski vojski na razpolago slovenski eksperti ter tolmači. V ta namen se bo pri vojnem ministrstvu v Adis Abebi ustanovil poseben oddelek, katerega namen bo v glavnem z letaki iz letal opozarjati slovenske in hrvaške vojake, naj se ne boje u-jetnlštva, ker bodo v Abesiniji sprejeti kot prijatelji. Dekan Alojzij KraAevec dobil policijski opomin Reka. februarja 1935. — Kot poročajo, je dobil župnik in dekan v Hrušici pri Podgradu (re- 2657-59 LawndaU A**., Chlcafo, III. GLAVNI ODliOK S. N. P. J. UPRAVNI ODMKK: * * VINCRNT CAINKAR. prrdurdnlk... .2067 S. Lafrmlal« A ve., Chlc«fo, III. FRED A. VIDER, fl., tajnik.... v .2057 S. Uwnd«U> Av«., CMo.go. III. LAVVRKNCK GRADISHKK, taj.bol.ud«l« Avr., Chicago, 11». FIMP GODINA, upravitelj gladila... .2057 8. Uwndalr Ave., Chicago, lil. JOHN MOLKK, urednik glatlla......2067 S. Uwndale Ave.. Chicago, III. OhkiORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podprrdiednik.....OM E. 74th St., Clevi-land, O. JOHN E. LOKA K JR., dmgl podpmlsudnlk.llDS K. 170tb Si., Clevtland, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVIČ H, pred»»dnlk............m E. 140th St., Clrvrland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............983 Seneca Ave., Hrouklyn, N. Y. JOHN OLIP....................149 S. Proupect Ave., Clarundon Hllli, lil. . POROTNI ODSRK: JOHN GOR&EK, predtednik..............414 W. Hay St., Sprlngfleld, 111. ANTON SULAR...................................Box 27, Arma, Kana. JOHN TRCELJ...................................Hox 257, Htrahane, Pa. FRANK PODBOJ..................................Ho* 61, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH..................inoio Parkgrove Ave.. Clrveland, O. NADZORNI ODSRKi FRANK ZAITK, predsednik..............,.8019 W. Mih Rt., Chicago, III. FRED M ALG Al..............................25 Central Park, Paru, 111. JACOB AMBROZICH......................418 Plerce St., Evrloth, Mlnn. I i ^ poaoai—K*tWMH4«n«e • glavnimi Mll»intlkl, ki feuj« » «1. aru«, m »rti Ukalai VHA rilMA. ki m hhIiIi n« »mU «1. »raJaMUlk«, naj m n« immU«|„Oi»«. VSB DKNASNS eatlUal*« Im alvarl, ki aa lltOa «1. m»ravn„«a Mlaak« In j«lii«u ,.M« aaj M MillJaJa m «1. UjnUlva. Vaa M4a«a, tlkajata aa balnllka emleai-a. naj aa prllljaj« na kal. tajnlltv«. ■ NMaJ»Ufcla»l P—K. aaj aa M*IIJaJa »a klaiajalll««. VSB eaiTOZaa aU4a Malavania » «1. naravnam mikam naj a* »aliljaja Frank Baba. »ra4aa4nlka nataam««« a4Wra. VSI eailivi na «1. parami mlMk aa naj pallllajr aa J«kn Uartka. »r**»tfntka Mr«i-naga *4aaka. V6I DOPISI In 4r«|l mM. Miaanila. arfaal. naralnlna In a»lak vaa. kar fa ? »raal • flaallam ja4nata. na| aa »atilJa na "PBOBVBTO," »UT a. UvnSala Ara.. Cklaaaa, III. NOTI i TarraaeanSanaa wllh Hm a^ram* »Ulaa alianM ka aMraaaa«! aa Udava i Lammunlcallana far tka aaprama »raaManl akaaM ka aMraaaml la Mm. « *f kaalnaaa cnrarnln« M«a* .ihI mamkara .(kar Uma tlak kanafll aKatiU ka a44raaaa4 la aacr.larr a aOIra. Mallara af alak kanafll akaaM ka aMraaa* la tka aaalalanl aaaralarr. wllk SIT M>WlW 0*r ,,,rU,,"tU" Iranaarar a aOlaa .h.«U ka Ukan .p • •»»• aC Ika aiaaallve kaarS akaaM ka .44raaaa4 «a Prank ZalU. akalrman af ika IIvara af Sanarvlaara. m mlUaa** r*">UUU U »• "'»ak. rkalrman, j«4l»lal ška pokrajina) Alojzij Kraševec policijski opomin (diffido). Vzroki, ki so dovedli do tega ukrepa, niso znhni. Lazariat Klančnik l/.gnan čez mejo Oorica, 24. februarja 1935.— Kot smo že poročali, so vse misijonarje iz Mirenskega gradu a-retirali in zaprli. Pred dnevi so lazariata Klančnika, ki je jugoslovanski državljan, doma nekje iz fttajerske, izgnali čez mejo. Dva Klančnikova sobrata čakata še vedno v zaporu na svojo cent išče že razširili, preuredili mostove, pod/idali Itd., vendar cesta še ni (Hipolnomu preurejena. Tako so letos napovedali, da bodo razširili cestišče pod Premom, da bodo naredili nekaj podsidkov tam, kjer Je cesta v neposredni bližtoi rečlne struge. Na delu čukajo naši ljudje, brez razlike na položaj v u-panju, da bodo nekaj zaslužili vsaj za najnujnejše fKitrebščine. Število konkurzov v Italiji na-ralča .. ... ..j., i Trst, februarja 1935. —- V de-usodo, eden je konfiniran, kot cembru I. 1934 Je znašalo število smo že poročali. Na gradu je o- konkurzov 958, v januarju 1935 stal le najstarejši misijonar, ki l»a J149, vendar pn ni doseglo upravlja vso lastnino. števila konkurzov v januarju n ,„ .. „ , , lanskega leta, ki Je znašalo 1337. Popra v Ha na cesti Heka-Tral Nur|||(|o ^ J|4 ^ ^^ mer-VnaV, d« je 1 i !►♦» oprav-' je zglasilu '•'•«l« ni, kjer "i j<* pri-" "č pijače, i' "topil® ™ »ilno. Ta-" •» in utr-'»Ka, Ha v i t..r u- •bi/k »i le. •br (Nadaljevanja n 1. utrani.) Činoma le na papirju, ker ao Jih tekstilni magnatje enostavno i-gnorirali. Sploh se je dobila e n« samcata družba v vsej tekstilni industriji, ki je sprejela odborov odlok. In njegov rekord kot tak j< vse kaj drugega ko impresiven. Z delavskega stališča je bil pr<«d stavko prava farsa In ni dosti bolji po stavki. Podjetniki ao l< tam nekoliko "civilizirani", kjer je unija dovolj močna, da jo u-poštevajo. Kjer pa nI, pa tudi vsi apeli do delavskega odbora nič ne zaležejo. To je približna slika situacije tekstilnih delavcev. Lanska splošna stavka je bila en*i najbolj dramatičnih v zgodovini delavskih bojev v Ameriki. Takrat so tekstilni delavci popolnoma za upali v Koosevelta in smatrali, da Imajo administracijo na svoji strani. Naivno ao bili uverje-nl, da se bore za njeg #v In svoj "new deal". V tem oziru Je dsnes rltuacl-ja dokaj drugačna. Iluc'fe t. "novem dealu" so Izginile. Unija Je bila po administraciji p organi* zaeije sam«« tiče. Tiaoče najboljših unionistov j v bilo po zadnji I Htavki viktimiziranih. In č«> pri-de do novega boju v tej indu-| J ftriji, bodo šli delavci na stavko zgolj radi despiratne sitna-i cije, v kateri se nahajajo. Odpravite nadlego gretja vode prepustite to PLINU <1 TAKOJ, drugo v 12 mesečnih obrokih # Z gretjem vode, kadar Jo rabite, Imate mnogo neprilik, ako je gretje inivisno eč za gretji' vodi* v vašem domu proti $1 prvega vplačila in preoatanek pa na male obroke skozi leto zaerto z vašim, računom za plin. Obiščite eno Izmed na*ih trgovin la danes in Informirajte si* o ti*J liberalni ponudbi. r*«e fir<«ltirrrlieli na Kreti slreljajn na vladna iMijna letala. Ali «te nsro^eni ns dnevnik MProavetoM? Podpira JU svoj list.! ptu* m /#» »pfUmm.n »14 tm A/m^ pmimi»M TtUtt^f-m »aaorfnnra^iiiaiimiii, mm4 M* ■»a-niele lapaiil, »tavil: - To |*»t nam \aaj.Tle Imi um*I! . . , Kaj pa h(h ei a tem reč)? — ga je \ praAal Haniele, ki se •i i m < «-!<< |M,nti a< ti««. — Il«*em -am«» rWi, da naiu t*> i»ot ne \hj u*H t . . • v tiskarsko obrt spadajoča dela Ti«ka vabila za veselice in «hode, viiitnice, (tri knjige, koledarje, letake itd. v ilovenakem, hrvitiH ■lovaškem, deškem, nemAkem, angleikem jeziku in d m VODSTVO TISKARNE APKIJRA NA ClAS* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAHOCA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cena raerao, umjsko delo prve vrste PUito po informacij« na naslov 2657-59 SO. LAWNDALK AVENV® Telefon Rockwell 4*>< CHICAGO, ILU ■ m dobo aa Aolio n*dj eao ——as