glasilo slovenskega elektrogospodarstva /september 2003 PRVA JAVNA PREDSTAVITEV NEP V BOSTANJU DEJAVNO TUDI POLETI ________ :t18 u 2Energetski trg potrebuje moËne regulatorje V Mariboru je sredi septembra potekala mednarodna konferenca o trgu z elektriËno energijo, ki jo je uspepno pripravila Agencija za energijo. SreËanje je potekalo v Ëasu intenzivnih razprav o predlogu NEP. Ta stratepki dokument doloËa temelje za zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z elektriËno energijo, kar sodi med najpomembnejpe naloge energetskih regulatorjev v dræavah EU. 16Uveljavljeni bodo træni mehanizmi Predlog NEP je v javnosti zbudil veliko pozornost. Med drugim se je pojavila tudi trditev, da naj bi v prihodnje zagotavljali konkurenËnost slovenskega elektrogospodarstva z omejevanjem konkurence. Vlada naj bi delila pravico do izvoza oziroma uvoza elektriËne energije po svoji presoji. Mag. Æebeljan je to trditev odloËno zanikal in pojasnil, da bodo uveljavljeni træni mehanizmi. 18Prva javna predstavitev NEP Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v sodelovanju z zdruæenjem za energetiko v zaËetku septembra pripravilo prvo javno predstavitev predloga Nacionalnega energetskega programa. Udeleæenci so bili s slipanim veËidel zadovoljni. Minister mag. Janez KopaË je dejal, da bodo po zbranih pripombah konec septembra dokonËni predlog tega dokumenta poslali v nadaljnjo proceduro, tako da bi ga parlament lahko sprejel pe letos. 28RTP DivaËa dobiva novo podobo V RTP DivaËa so se dela po uradnem odprtju gradbipËa sredi julija intenzivno nadaljevala, tako da je na prostoru prihodnjega novega dela 400 kV stikalipËa videti æe marsikaj novega. V zaËetku oktobra pa v DivaËi priËakujejo tudi prihod najpo-membnejpega elementa, transformatorja 400/110 kV, ki so ga izdelali v zagrebpkem KonËarju. Izjemno zahteven prevoz 442 ton teæke kompozicije bo trajal kar nekaj dni. 44Nov direktor, novi cilji TET Na Ëelo termoelektrarne Trbovlje je sredi julija pripel Marko Agreæ, ki je sprva opravljal funkcijo vrpilca dolænosti, septembra pa bil imenovan tudi za direktorja TET za naslednje ptiri-letno obdobje. Izkupnje, ki si jih je pred tem nabral kot direktor zasebnega podjetja in namestnik direktorja ljubljanske toplarne, mu bodo zagotovo v dragoceno pomoË pri zahtevnih nalogah, povezanih z nadaljnjo usodo trboveljske elektrarne. V Boptanju dejavno tudi poleti Septembra je vlada sprejela program infrastrukturnih ureditev hidroelektrarn. Kot so povedali predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), razpisi in dela pri uresniËevanju projekta za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi potekajo v predvidenih rokih. Trenutno ni nobenih veËjih ovir, da HE Boptanj ne bi bila zgrajena v zastavljenem roku, to je do aprila 2006. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 30. oktobra 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 20. oktobra 2003. naslovnica foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Mala pola energetike Letopnje poletje smo bili tisti, ki podrobneje spremljamo dogajanja v energetiki, priËa kar nekaj zanimivim dogodkom, iz katerih bi se vsi morali nekaj nau-Ëiti. PrviË, da je narava, za katero se nam velikokrat zdi, da jo æe povsem obvladujemo, pe vedno zgolj nepredvidljiva trmoglavka, ki nam je verjetno nikoli ne bo uspelo povsem ukrotiti. Tako so se nam letos na eni strani dogajale rekordne vroËine, z njimi povezana neutolaæljiva æelja po umetnem hlajenju in skokovita poraba, na drugi izjemno dolga obdobja brez omembe vrednih padavin in presupena reËna korita ter poslediËno tudi nepriËakovan izpad tiste najdra-gocenejpe obnovljive energije. Skratka, vrsta opozoril, da bomo morali napa dolgoroËna priËakovanja tako na porabnipki kot proizvodni strani vsaj dopolniti, Ëe ne æe povsem spremeniti. DrugiË, da so tudi dovrpeni ekonomski in tehniËni sistemi, kakrpen je denimo elektroenergetski, kljub vsemu ranljivi in da je zato treba biti pri njihovem vzdræevanju in naËrtovanju pe posebej previden. Znova smo namreË doæiveli veËurni razpad elektroenergetskega sistema v eni najrazvitejpih svetovnih dræav, precejpnje teæave pri zagotavljanju nemotene oskrbe pa je imelo tudi kar nekaj Ëlanic Evropske unije. TretjiË. Spet se je potrdilo, da elektriËna energija vendarle ni navadno blago, temveË bolj sodi v skupino tistih sila obËutljivih, za katere je nujno treba izdelati posebna pravila, pe zlasti, Ëe se æelimo izogniti dolgoroËnim in zelo dragim posledicam napaËnega ravnanja. V zvezi s slednjim pe velja, da je æal bolj pravilo kot izjema, da se prave neprecenljivosti energije zavemo pele tedaj, ko brez nje ostanemo. In Ëe skupamo navedene ugotovitve povezati z dosedanjo slovensko prakso, bi lahko dejali, da smo kljub nekaterim slabpim ocenam pri posameznih predmetih, na pravi poti, da uspepno konËamo prvi razred. Dobro zagotovilo je tudi aktualni predlog nacionalnega energetskega programa, ki se mu seveda da pe marsikaj oËitati, a je vendarle sprejemljiva podlaga za utrditev prave poti. Nedvomno pa jo bomo laæje napli, Ëe bomo upoptevali tudi uËne lekcije letopnjega poletja. NERGETSKI TRG POTREBUJE MO»NE REGULATORJE Pod okriljem Agencije za energijo je septembra v Mariboru potekala odmevna mednarodna konferenca o trgu z elektriËno energijo, na kateri je pribliæno 150 udeleæencev poslupalo predavanja domaËih energetskih strokovnjakov in gostov iz tujine - predstavnikov Evropske komisije, strokovnih zdruæenj in organizacij s podroËja elektriËne energije. Trenutek konference je bil posreËeno izbran, saj se je zgodil ravno v Ëasu, ko se ob uvajanju novih direktiv Evropske unije porajajo ptevilna vprapanja, povezana z zagotavljanjem zanesljive in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo. 2 Na mednarodni konferenci o trgu z elektri-Ëno energijo so namenili pozornost energetski politiki v Evropski uniji in Sloveniji, reguliranju trga z elektriËno energijo, vplivu enotnega trga na oblikovanje cen elektriËne energije ter oskrbi odjemalcev v razmerah odprtega trga. DomaËi in tuji predavatelji so skupali odgovoriti na vrsto aktualnih vpra-panj: kakpni so interesi udeleæen-cev trga, kako zagotoviti ravnote-æje med trænimi zakonitostmi in potrebo po zanesljivi oskrbi, kakpna naj bo vloga regulativnih organov itd. Na sreËanju so veliko pozornosti namenili pe zlasti novi direktivi za elektriËno energijo in plin, ki bo zaËela veljati junija 2004. Dr. Stefan Gewaltig, ki je v generalnem direktoratu Evropske komisije za transport in energijo med drugim odgovoren tudi za Slovenijo, je predstavil glavne usmeritve Evropske unije na po-droËju elektriËne energije in na podroËju oblikovanja enotnega trga. Kot je med drugim povedal, ta konferenca poteka v zanimi- vem Ëasu, in sicer le nekaj mesecev pred pridruæitvijo Slovenije k Evropski uniji in samo tri mesece po sprejemu okvirne evropske zakonodaje na podroËju elek-triËne energije in plina. Kot je znano, je zaËela junija veljati nova direktiva, ki jo bodo morale uporabljati vse dræave Ëlanice, od 1. julija 2004 pa tudi pristopne dræave. To v Evropski uniji pomeni konËanje ureditve notranjega trga z elektriËno energijo na obmoËju EU. ˜Novi zakonodajni okvir pomeni velik korak v smeri popolnega delovanja trga z elektriËno energijo. Najbolj pomembno je, da nova zakonodaja zavezuje vse dræave Ëlanice k popolnemu odpiranju trga z elektriËno energijo, kar bo seveda veljalo tudi za nove Ëlanice. Trg naj bi se popolnoma odprl za vse odjemalce do leta 2007. Poleg zakonodajnega okvira smo sprejeli tudi ustrezne strukturne ukrepe, ki bodo zagotovili uveljavljanje in izvajanje te zakonodaje v praksi,« je med drugim dejal dr. Gewaltig. Dr. Jacques-Andre Troesch, Ëlan komisije CREG in predstavnik CEER (sveta regulatorjev dræav EU) je predstavil glavne usmeritve Zdruæenja evropskih regulatorjev v procesu popolnega odpiranja trga z elektriËno energijo. Poudaril je, da nova direktiva Evropske unije pomeni velik napredek, pe zlasti glede vloge in pristojnosti regulatorjev. EU je prviË sprejela tak dokument, ki opredeljuje tudi minimalne pristojnosti vseh regulatorjev. Da bi zagotovili konkurenËnost trgov v vseh dræavah Ëlanicah, naj bi regulatorji imeli vrsto pristojnosti, in sicer na podroËju spremljanja same konkurence, pri nadzoru nad razdeljevanjem prenosnih zmogljivosti, pri nadzoru tako imenovanih loËenih raËunov za posamezne dejavnosti, pri nadzoru nad proizvodnjo in oskrbo z elektriËno energijo itd. Poleg tega je poudaril, da je treba na evropski ravni poveËati tudi uËinkovitost Ëezmejnega trgovanja z elektriËno energijo. Evropska komisija je namreË priporoËila, da naj bi vsaka dræava uvozila vsaj deset odstotkov vse porabljene energije. Kot je pe dodal, Slovenija æe ima moËnega regulatorja, to je Agencijo za energijo, ki deluje predvsem v skladu z novo direktivo. Mag. Djordje Žebeljan, dræavni sekretar za energetiko, je najveË pozornosti namenil predlogu Nacionalnega energetskega programa (NEP) in aktualnim nalogam dræave pri odpiranju trga z elektriËno energijo. Med drugim je poudaril, da moramo biti pri odpiranju trga z elektriËno energijo previdni. »e evropski trg ne bo zaæivel tako hitro kakor priËakujemo, se lahko zgodi, da bomo ostali sami. Teæave bodo gotovo nastopile, Ëe se energetski trg v sosednjih dræavah ne bo odprl enako liberalno kot v Sloveniji, in Ëe upraviËeni odjemalci ne bodo imeli enakopravnega dostopa do energetskega trga, to je v primeru diskriminacije. Ta problematika pa je tesno povezana tudi s cenami in moænostmi investiranja. »e se bo energetski trg normalno odprl, potem bodo tudi vlaganja moæna tam, kjer bo zagotovljena najveËja uËinkovitost. Prof. dr. Joæe Koprivnikar, direktor Agencije za energijo, je predstavil prihodnje naloge agencije. Pri tem je poudaril, da pe posebno pozornost namenjajo obvepËanju javnosti, pe posebej strokovne, Ëemur je namenjena tudi ta konferenca. ˜Agencija bo pri izpolnjevanju svojega poslanstva lahko uspepna le, Ëe bomo znali pravilno opredeliti skupni interes dræave, energetskih podjetij in odjemalcev, in Ëe bomo dobro poznali pasti, ki nas na poti odpiranja trga z elektriËno energijo pe Ëakajo. Izkupnje kolegov iz dræav Evropske unije so nam pri tem v veliko pomoË, prav tako pa tudi informacije udele-æencev napega trga z elektriËno energijo.« Dodatne evropske zahteve za regulatorje Kot æe reËeno, je bil osrednji del konference namenjen predvsem sedanji in prihodnji vlogi regulatorja, pri Ëemer je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË uvodoma pojasnil, da smo v Sloveniji vlogo regulatorja precej jasno in v duhu nove evropske direktive dokaj dobro obdelali æe v energetskem zakonu, tako da bo treba naloge nape agencije za energijo le pe dopolniti. Dopolnitve naj bi se nanapale predvsem na njeno vlogo pri Ëe-zmejnem trgovanju, opredelili pa naj bi tudi dejavnosti regulatorja v zvezi s trgom s plinom. Po Ko-paËevih besedah je Slovenija sploh ena redkih dræav, ki je del zakonodaje, namenjene regula- Prihaja evropski trg Temeljni dejavniki, ki v tem trenutku odloËilno vplivajo na razvoj slovenske energetike, so energetski zakon (zaradi novih direktiv EU so potrebne ustrezne spremembe), nacionalni energetski program (predlog NEP naj bi kmalu pel v parlamentarno proceduro), odpiranje trga z elektriËno energijo (junija 2004 bo zaËela veljati nova direktiva za elektriËno energijo in plin), prestrukturiranje elektroenergetskega sektorja (distribucijska podjetja ipËejo nov organizacijski model) ter privatizacija dela distribucije (ta proces je zaradi nalog pri uveljavitvi novih direktiv EU preloæen). Kot drugo, je treba omeniti znane dogodke, ki smo jim bili pred kratkim priËa tako v svetu kot doma - to je elektro mrk v ZDA in domaËe teæave pri zagotavljanju elektrike. To dogajanje je na dramatiËen naËin opozorilo, da je treba o problematiki odpiranja trga z elektriËno energijo skrbno razmipljati v povezavi z zagotavljanjem zanesljive in kakovostne elektriËne energije. Gre torej za bistveno vprapanje, kako zagotoviti ravnoteæje med trænimi zakonitostmi in potrebo odjemalcev po zanesljivi in kakovostni oskrbi. O teh in drugih vprapanjih so se strokovnjaki pogovarjali na mednarodni konferenci o odpiranju trga z elektriËno energijo, in to ravno v pravem trenutku, ko se Slovenija intenzivno pripravlja na skorajpnji vstop v EU. Pri tem so predstavniki ustanov EU izrekli veË pohvalnih besed na raËun Slovenije, saj se uspepno prebija v smeri popolnega odprtja z elektriËno energijo in je v doloËe-nih pogledih celo v ospredju v primerjavi z drugimi dræavami. Po drugi strani pa je eno od temeljnih sporoËil mednarodne konference v tem, da mora Slovenija ob novih direktivah EU poskrbeti za ustrezne spremembe v svoji energetski zakonodaji in tudi dejansko uveljaviti zahtevane strukturne ukrepe. V tem smislu bosta morali vlada in Agencija za energijo kot regulator pe krepko zavihati rokave, pred velikimi izzivi pa se seveda nahajajo tudi vsa elektroenergetska podjetja. HoËep ali noËep, bo treba pe bolj kakor doslej uveljaviti tako delovanje, ki bo upoptevalo æelje in potrebe odjemalcev elektriËne energije, pa tudi zahteve po varstvu okolja. Sicer pa se bomo v prihodnjem obdobju vse bolj ubadali z vprapanjem o preæivetju na evropskem energetskem trgu. NiË ne bo zastonj! Miro Jakomin 3 4 torju trga, æe prenesla v svoj pravni red in jo tudi æe izvaja. Tako imamo neodvisnega regulatorja æe od samega odprtja trga, njegova vloga je jasno opredeljena in svoje dejavnosti tudi ves Ëas uspepno opravlja, zelo dobro pa je tudi njegovo sodelovanje z drugimi akterji na trgu z elektriË-no energijo. Pri tem ne gre pozabiti, je dejal mag. Janez Ko-paË, da ima vlada pri tem drugaË-no vlogo, saj mora na probleme gledati pirpe in upoptevati tudi na-rodno-ekonomske in okoljevar-stvene interese, pa tudi mednarodne obveznosti nape dræave. In ravno usklajevanje vseh teh po-droËij je politika v najpirpem pomenu, pri Ëemer je naloga vlade ne samo, da pripravi energetsko politiko, temveË da jo potem tudi izvaja. To pa dræava poËne s sprejemanjem odloËitev in preko lastniptva dræavnega premoæe-nja, pri Ëemer naj bi bil energetski zakon nek okvir, NEP pa bolj specifiËen razlagalec politike vlade na energetskem podroËju. Po besedah ministra KopaËa naj bi zaradi nekaterih novih zahtev Evropske unije do konca leta energetski zakon dopolnili, v njem pa bodo zapisane tudi nove dolænosti regulatorja. Podpora popolnemu odprtju trga Zanimive so bile tudi misli Ëlana Evropske komisije oziroma generalnega direktorata za energetiko in promet Stefana Gewaltiga, ki je poudaril, da je bilo na ravni Evropske unije pred kratkim dogovorjeno nekaj pomembnih mejnikov, s katerimi naj bi zagotovili pe veËjo zanesljivost, pa tudi konkurenËnost oskrbe. Tako naj bi za upraviËene odjemalce trg v celoti odprli æe julija prihodnje leto, za gospodinjstva pa do julija 2007. Prav tako naj bi vsi dræavljani imeli pravico do oskrbe z elektriËno energijo, slednjo pa naj bi tudi ustrezno ˜obarva-li«, tako da bo porabnik lahko razbral, iz katerega vira prihaja, in se lahko po svoji vesti tudi odloËal, katere vire energije bo podprl. Do julija 2004 naj bi se v vseh evropskih dræavah tudi kon-Ëal proces razmejevanja med la-stniptvom in upravljanjem prenosnega omreæja, ki naj bi zagotavljal enakost dostopa vsem, ter najpozneje do leta 2007 tudi za distribucijska omreæja. Z novo direktivo pa so tudi jasneje dolo-Ëene minimalne pristojnosti regulatorjev in pravila Ëezmejnega trgovanja, ki naj bi potekalo po na-Ëelih nediskriminatornosti, zdrave konkurenËnosti in oblikovanja enotnega evropskega energetskega trga. Zaradi razliËnosti med posameznimi dræavami naj bi v prvi fazi spodbujali tudi ustanovitev ve-Ëjih regionalnih trgov z elektri-Ëno energijo, pri Ëemer je bistvenega pomena odprava prenosnih zamapkov med dræavami in pove-Ëanje ptevila meddræavnih povezav. Dosedanje izkupnje avstrijskega regulatorja trga pa je povzel njegov direktor za omreæja in tehnologijo dr. Tahir Kapeta-novic, ki je poudaril, da je Avstrija s sosedami sorazmerno dobro povezana, pe najveË teæav pa ima z nedokonËano domaËo 400 kV povezavo med severnim in juæ-nim delom oziroma juæno zanko do Kainachtala, ki je zelo zanimiva tudi za Slovenijo in jo æe veË let nestrpno priËakujemo. Kot je dejal, so se zadeve pri ureditvi prostorske problematike vendarle zaËele premikati, in ob tem izrazil upanje, da bo ta povezava v treh do ptirih letih tudi dejansko dokonËana. DrugaËe pa je Avstrija trg popolnoma odprla æe oktobra 2001, poraba elektriËne energije na letni ravni se giblje okrog 60,3 TWh, skupna inptali-rana moË elektrarn, kjer prevladujejo hidroobjekti, pa je 16.800 MW. V Avstriji je zelo urejen tudi sistem nadzora nad energetskim trgom, pri Ëemer so pristojnosti ministrstva in regulatorja jasno razmejene. Kot zanimivost naj omenimo, da ima slednji tudi posvetovalni organ za elektriËno energijo, v katerem so vse zainteresirane strani in v okviru katerega nato usklajujejo svoje interese. DrugaËe pa je avstrijski E-control neprofitna organizacija s sedeæem na Dunaju in s sedmimi pododdelki z zelo piroko dejavnostjo s podroËja doloËanja tarif, trænih pogodb in postavljanja energetske zakonodaje. Sicer pa je z odprtjem trga v Avstriji pri-plo do precejpnjih sprememb, pri Ëemer se je pojavilo 6 do 7 novih dobaviteljev, ki pa so skupaj z drugimi ostali lokalno usmerjeni. Med velikimi podjetji se je po odprtju trga za zamenjavo doba- vitelja odloËilo 65 odstotkov odjemalcev, med srednjimi in majhnimi podjetji 40 odstotkov in med gospodinjstvi le 3 odstotke, cene pa so se v povpreËju zniæale za 12 odstotkov. Na izkupnje avstrijskih kolegov se je navezal tudi direktor slovenske Agencije za energijo dr. Joæe Koprivnikar, ki je podrobneje predstavil dosedanje pristojnosti agencije in priËakovanja s spremembami energetskega zakona, pri Ëemer je poudaril, da skupa agencija ves Ëas slediti zakonskim nalogam in vsem udeleæencem zagotoviti pregledno in nepristransko delovanje energetskega trga. Z nadzorom cen za uporabo omreæij pa skupajo tudi podjetjem, ki izvajajo regulirane dejavnosti, zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter jih spodbujati k zmanjpevanju in obvladovanju lastnih stropkov. Bremena preteklosti in novi trgi Da so v agenciji z doloËitvijo prvega regulatornega obdobja oziroma ustrezno omreænino æeleli zagotoviti predvsem kakovost storitev in zanesljivost oskrbe, spodbuditi razvoj in uporabo novih tehnologij ter zagotoviti dolgoroËno naloæbeno sposobnost podjetij, ki opravljajo javne gospodarske sluæbe, je v nadaljevanju poudarila tudi Majda Paripo-viË, vodja ekonomske sluæbe v agenciji. Ob tem je pe dodala, da so skupali izdelati Ëim bolj praviËen model oblikovanja omreæni-ne, pri Ëemer pa je za Slovenijo problem, ker v minulih letih nismo zagotavljali pokrivanja vseh stropkov elektroenergetskega sektorja in bo treba zamude na doloËenih podroËjih pele nadoknaditi. Vsekakor pa so v Agenciji izhajali iz primerljivih evropskih okvirov in bodo tudi v prihodnje v svoje delo skupali Ëim bolj vkljuËevati zahteve evropskih direktiv oziroma zagotavljati ekonomske okvire za njihovo uresniËevanje. O nastajajoËem novem evropskem energetskem trgu je v svoji predstavitvi govoril tudi direktor Elesa mag. Vekoslav Koropec, ki je opozoril na nekatere tehniËne vidike tega trga. Z razpadom jugoslovanskega elektroenergetskega omreæja je na obmoËju JV Evrope namreË priplo do spremenjenih obratovalnih razmer, ev- Foto Brane JanjiÊ ropska prizadevanja pa potekajo v smeri ponovne sinhronizacije UCTE z drugo sinhrono cono. Ta naj bi bila po uspešni obnovi poškodovanih razdelilno transformatorskih postaj in daljnovodov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini opravljena v drugi polovici prihodnjega leta oziroma na zacetku leta 2005, ko naj bi prišlo tudi do odprtja tega regionalnega trga. V teh procesih je kljucna tudi vloga Slovenije, ki je uspešno sodelovala že pri vkljucevanju Bolgarije in Romunije. Pri tem je, kot je poudaril mag. Vekoslav Korošec, naša težnja, da bi Slovenija še naprej bila nosilec obratovalnega bloka Slovenija, Hrvaška, BiH, saj je to poslanstvo uspešno opravljala že doslej. Izkupnje trgovcev in perspektive trgovanja Osrednja misel, s katero se ukvarjajo ta hip v evropskem zdruæenju elektroenergetskih gospodarskih subjektov EFET, je po besedah Ëlana uprave Petra Stylesa predvsem, kako zagotovi Ëim veËjo svobodo trgovskim procesom in spodbuditi trgovanje z energijo med dræavami. Pri tem naj bi bile osrednje ovire nezadostna harmonizacija pravil trgovanja, pomanjkanje ustreznih tr-ænih informacij o dejanskih stro-pkih Ëezmejnega trgovanja ter dolgoroËne pogodbe, ki zmanjpu-jejo manevrski prostor. O problemu likvidnosti kot ovire veËje-mu trgovanju in pretiranemu nihanju cen v primeru nenadnih sprememb na trgu je v nadaljevanju govoril tudi direktor Borzena Damjan Stanek, ki je uvodoma predstavil temeljne znaËilnosti delovanja slovenskega organizatorja trga in pojasnil dogajanja na slovenskem trgu v prvi polovici tega leta. Kot smo lahko slipali, so se razmere po 15. aprilu, ko je polovico proizvedene elektriËne energije v NEK znova zaËelo odhajati na Hrvapko, bistveno spremenile, saj je promet na organiziranem trgu padel za polovico, cene pa so se strmo dvignile. Nasploh je obseg prometa kljuËni element za prihodnost Borzena, ki si æeli poveËati likvidnost trga ne samo s poveËanjem ptevila udele-æencev, temveË tudi z vkljuËeva-njem manjpih podjetij, s spodbujanjem regionalnih povezav ter uvajanjem novih storitev in segmentov trga. Prav tako pa na pi-ritev obsega svojega delovanja raËunajo tudi v Holdingu Slovenske elektrarne. Mag. Drago Fabi-jan je tako uvodoma opozoril, da evropski trg obvladuje pepËica velikih, pri Ëemer se teænje po zdruæevanju in prevzemih pe nadaljujejo. Prav tako se postopoma spreminjajo razmere na po-droËju ponudbe, saj se nove pro- 5 izvodne zmogljivosti naËrtno praktiËno ne gradijo veË, v strukturi pa se poveËuje predvsem de-leæ plinskih elektrarn. Na drugi strani pa smo priËa rasti porabe, saj naj bi po nekaterih ocenah Euroelectrica do leta 2030 za zadostitev vseh potreb v Evropi potrebovali kar 607 tisoË MW novih zmogljivosti. Pred novim investicijskim ciklusom je tudi Slovenija, kjer poraba prav tako skokovito narapËa. Holding Slovenske elektrarne bo aktualna dogajanja v evropskem energetskem prostoru pe naprej pozorno spremljal, po ocenah pa bo za obstoj na evropskem trgu potreben minimalen obseg trgovanja 20 TWh, pri Ëemer je HSE leta 2002 uresniËil 9 TWh. Med poglavitnimi stratepkimi cilji Holdinga pa so po besedah njegovega direktorja mag. Draga Fabijana pove-Ëanje lastnih virov proizvodnje in razprpitev energentov, internacionalizacija poslovanja in pi-ritev na tuje trge ter tudi razpiri-tev ponudbe z vkljuËitvijo novih dejavnosti. Odjemalci in odprti trg »etrti tematski sklop,v katerem so avtorji referatov govorili o oskrbi odjemalcev v razmerah odprtega trga, je zaËela Mojca »ernelË, generalna sekretarka Agencije za energijo RS, ki je govorila o vlogi regulatorja z vidika oskrbe odjemalca. Med drugim je dejala, da je agencija podelila do konca leta 2002 26 licenc za dobavo elektriËne energije tarifnim odjemalcem, med njimi je pet javnih distribucijskih podjetij in 21 drugih imetnikov, ki pa bi si morali pridobiti koncesijo. Za dobavo upraviËenim odjemalcem je bilo podeljenih 69 licenc, dejansko pa jo dobavlja sedem podjetij: pet distribucij, HSE in Elektroprodaja. Lani je bilo pri nas 6984 upraviËenih odjemalcev na distribucijskem omreæju, med njimi jih je 138 ali dva odstotka zamenjalo dobavitelja, ni pa mo-goËe izmeriti, koliko od teh je doseglo boljpe pogoje dobave. Glavna dobavitelja elektriËne energije v minulem letu sta bila HSE in NE, ki sta distribuciji dobavila veË kakor 80 odstotkov potrebne energije. Dobro polovico le-te so porabili upraviËeni odjemalci in pribliæno 45 odstotkov tarifni odjemalci. V nadaljevanju je predstavila vlogo agencije, povedala, kaj je ta æe opravila doslej in kakpna je njena naloga z vidika odjemalcev: kakovost izbire, zadostnost ponudbe in prosta izbira dobavitelja. Z vidika uporabnika je zelo pomembna pozitivna zakonodaja, ki jo prinapa tako energetski zakon kot zakon o varstvu potro-pnikov ter zakon o prepreËevanju omejevanja konkurence in dostopu do informacij javnega znaËa-ja. Prva dva vsebujeta vrsto Ële-nov, ki imajo daljnoseæne posledice za podjetja. Najnovejpi iz tako imenovane pozitivne zakonodaje, to je zakon o dostopu do informacij javnega znaËaja, ki je pripel k nam po pvedskem vzoru, zagotavlja javnosti enake moæno-sti dostopnosti do javnih informacij. Celo veË, organi si morajo "5~ Foto Brane JanjiÊ prizadevati, da doseæejo Ëim ve-Ëjo obvepËenost javnosti o svojem delovanju. Pri tem pa je »erneli-Ëeva opozorila, da bi morala vlada doloËiti katalog informacij javnega znaËaja, ki bi tako bil enoten za vse. Ob koncu je navedla tudi vidike obveznosti pozitivne zakonodaje, ki jih prinapa letos poleti sprejeta direktiva EU. Omenila je zapËito ogroæenih odjemalcev, ukrepe za varstvo potropnikov. Po tej direktivi je regulativni organ odgovoren vsaj za zagotavljanje nedi-skriminativnosti, uËinkovite konkurence in uËinkovitega delovanja trga. V ta namen med drugim nadzoruje pravila upravljanja in delovanja zmogljivosti Ëezmejnih povezav skupaj z regulativnim organom sosednje dræave Ëlani-ce, vse mehanizme za repevanje zamapitev znotraj nacionalnega sistema, potreben Ëas za priklju-Ëitev prenosnih in distribucijskih naprav, javno objavljanje primernih informacij sistemskih operaterjev, ki se nanapajo na Ëe-zmejne povezave, uporabo omre-æij, dodeljevanje zmogljivosti, uËinkovito loËitev raËunov med dejavnostmi ter pogoje in tarife za prikljuËitev novih proizvajalcev. Posamezna podroËja varstva odjemalcev iz pozitivne zakonodaje so æe urejena in jih Agencija za energijo RS, Urad za varstvo potropnikov in Urad za varstvo konkurence æe izvajajo. Konkretne mehanizme, ki so potrebni za zapËito odjemalcev ob popolnem odprtju trga, kot so zapËita pred izgubo napajanja, Ëe se ne uredijo pogodbeni odnosi, Ëe dobavitelj preneha obstajati ali iz drugih razlogov ne dobavlja energije, in zapËito ranljivih odjemalcev, ki ne morejo plaËevati energije, pa bo treba pe ustrezno urediti. ˜Vse z namenom, da bo odpiranje trga prineslo konkurenco v zadovoljstvo strank in kreiralo nove poslovne priloænosti, kajti Ëe ni skupnega cilja, si postavi vsak lastnega,« je povzela Mojca »erneliË. Obramba ali napad distribucije Bojan Horvat, Matjaæ Jaupkovec in Natalia FrankoviË iz sektorja za træenje Elektro Maribor so podali nekaj izkupenj distribucijskega podjetja in nakazali perspektive træenja elektriËne energi- je. Bojan Horvat, direktor sektorja za trženje, je obnovil zgodovino odpiranja pri nas in poudaril novo vlogo distribucije pri tem in njene organizacijske spremembe. Uspeh na liberaliziranem trgu zagotavlja le tržna naravnanost vseh dejavnosti podjetja, tudi reguliranih, poleg tega sta za uspeh zelo pomembna dejavnika financna moc podjetja in njegov izhodišcni tržni položaj. Prehoda na trg ni moc izvesti cez noc, pri tem pa lahko izbiramo med dvema strategijama: obrambo ali napadom. Novinci na trgu se morajo odlocati za napad, obstojeca podjetja pa lahko kombinirajo. Pri izbiri je najpomembnejša realna ocena lastnih zmožnosti in prednosti, ki jih podjetje za nastop na trgu ima. Pri Elektru Maribor niso izbrali ne ene ne druge strategije, ker so upoštevali strateške razsežnosti obeh. Matjaž Jauškovec je med drugim poudaril, da so se v novih razmerah v svoji tržni dejavnosti usmerili na nov segment trga - poslovno sodelovanje z upravicenimi odjemalci, ki se vse bolj zavedajo, da imajo možnost izbire dobavitelja. V ta namen so veliko truda vložili v organiziranje kakovostnega informacijskega sistema. Velika sprememba zanje je bil tudi prehod z mesecne napovedi porabe na kratkorocne napovedi, ki jih napovedujejo nekaj dni pred dnevom dobave, ko lahko že upoštevajo vremenske vplive in druge spremembe odjema elektricne energije. Zal pa ugotavljajo, da porabe elektricne energije ni mogoce natancno napovedati ali vcasih tudi zagotoviti, zato v ta namen uporabljajo izravnalni trg. Pri Elektro Mariboru so prepricani, da imajo kar nekaj prednosti za uspešen nastop v spremenjenih tržnih razmerah. Med njimi poudarjajo izkušnje, znanje in tradicijo, poznavanje trga, dolgoletne stike z odjemalci, poznavanje zakonodaje, sledenje tehnološkemu razvoju. So relativno velik kupec elektricne energije in relativno neodvisni pri njeni nabavi in imajo razvito ponudbo specificnih storitev. Kot je poudarila Natalia Frankovic, so za prihodnost okrepljeni z znanjem in izkušnjami, imajo odjemalce, ki jih poznajo in jim zaupajo.Iz raziskave 210 zajetih odjemalcev je razbrati, da jih je kar 80 odstotkov zadovoljnih z njihovo oskrbo z elektricno energijo, 12,4 zelo zadovoljnih in le pet odstotkov nezadovoljnih. Njihovo vodilo je zanesljiva in kakovostna dobava elektricne energije in široka ponudba konkurencnih storitev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Vidijo pa tudi nove možnosti razlicnih poslovnih povezav, ki bodo prinesle prednosti tako odjemalcem kot dobaviteljem. Vprašljiva javnost podatkov Razmer, pricakovanj in dilem upravicenih odjemalcev se je dotaknil mag. Tomaž Fatur, vodja Centra za energetsko ucinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan. Pojasnil je spremembe, ki jih trg prinaša za to kategorijo odjemalcev, ki so bile priložnost za precejšnje število odjemalcev, da ukrepajo. Kljucno pri tem pa je merjenje energije, da sploh lahko postavijo dobavitelju zahteve. Zal so bile lani in letos administrativne omejitve, ki so dale velikim porabnikom prednost pri cez-mejnem uvozu energije. Ker je prvi signal odjemalca cena in šele nato storitev, cena pa je v tržni dejavnosti tajna, je izbira dobavitelja samo po tem kriteriju težka. Tudi zato so lani na Inštitutu Jožef Stefan združili skupino 15 odjemalcev za skupen nastop na trgu, ki je bila enkratna priložnost za izmenjavo informacij in izkušenj. Skupen je bil tudi javni razpis zdravstvenih zavodov Slovenije. Dosegli so ceno devet tolarjev za KWh, kar je za dva tolarja nižja cena, kot so jo ti zavodi placevali leto prej. V nadaljevanju se je Fatur med drugim dotaknil razlicnih nabavnih cen kWh, konicne obremenitve, ki v pravih tržnih razmerah dobiva vse vecji pomen, pa tudi zakonodajnih vprašanj. Med slednjimi so zlasti vprašljive informacije javnega znacaja, kdo in do kakšnih informacij in podatkov ima dostop. O konkretnih izkušnjah in pogledih upravicenega odjemalca je govoril Silvo Balant yl novomeškega Revoza. Slednji porabi na leto okrog 51 GWh elektricne energije, kar pomeni na vsakega proizvedenega Clia 400 kWh, oziroma 23 evrov na vozilo. Teh proizvedejo v Novem mestu na le- 7 8 to 126.000. Odprti trg elektriËne energije je povzroËil, da v tovarni rezanje konice ni veË tako aktualno, da omreænina ne spodbuja dovolj zmanjpevanja konice in da nova pravila ne spodbujajo prekompenzacije sistema. Revoz kot obËutljiv odjemalec v prvi vrsti priËakuje od dobavitelja neprekinjenost dobav in kakovost napetosti, ker vsak izpad ali nihanje napetosti povzroËi izpad proizvodnje. Balant mora za vsak izpad poroËati vodstvu, zakaj je priplo do njega in kaj so dobavitelji storili, da se to ne bo veË ponovilo. Do nihanja napetosti je priplo tudi v Ëasu konference v Mariboru in 15-minutni zastoj v lakirnici je pomenil izpad proizvodnje desetih avtomobilov. Ob odpiranju trga so se v Revozu na podlagi analiz ponudb odloËili, da so zamenjali dobavitelja elek-triËne energije in zamenjali bi-lanËno skupino. So pa bili tudi dejavni udeleæenci pri snovanju pravil o dobavi elektriËne energije, ki bo zanje tudi v prihodnje izredno pomemben energent, saj naËrtujejo v dveh letih poveËati ptevilo proizvedenih avtomobilov za 80.000. RazliËni trgi v Evropski uniji Dr. Hans Haider, predsednik Eu-roelectrica in Ëlan uprave avstrijske zveze elektroenergetskih javnih sluæb, se je dotaknil pogojev oblikovanja skupnega evropskega trga. Pojasnil je razlike reguliranih sistemov v preteklosti in liberaliziranih v sedanjosti in prihodnosti. Dotaknil se je odprtosti trga med 15 sedanjimi in prihodnjimi Ëlanicami EU. Slovenija je s formalno 66-odstotnim odprtjem trga takoj za Avstrijo, Dansko, Finsko, ©vedsko, ©panijo in Veliko Britanijo pri stopnji odprtosti. Navedel je tudi vprapanja, o katerih razpravljajo v Euro-electricu v povezavi z odpiranjem trga, in nakazal vse evropske perspektive elektriËnega trga. Dejal je, da ni potrebno, da se razpad sistema, ki se je zgodil letos v Ameriki, ponovi tudi v Evropi. Omreæja v Evropi so zanesljivo boljpa. Tudi zato je potreben postopen prehod na odprt trg. ˜Popolnega trga z elektriËno energijo ni, obstajajo le pribliæ-ki,« je zaËel sklepne misli Medna- rodne konference o trgu z elektriË-no energijo Marko SenËar, pomoË-nik direktorja Agencije za energijo RS. Nadaljeval je s posebnostmi, ki jih ima vsak trg po posameznih deæelah. Na posebnosti vplivajo cene ob odprtju trga, struktura proizvodnih virov in podjetij, izgrajenost omreæja, obveznosti do dobaviteljev in struktura ter znaËilnost odjema. Poleg pravil EU pa so skupni vsem trgom korektivni mehanizmi za zapËito potropnika in za-pËito okolij, reguliranje cen za uporabo omreæij in nadzor nad izvajanjem mehanizmov in odkrivanje morebitnih nepravilnosti. Marko SenËar je v nadaljevanju navedel nekaj priËakovanj ob odprtju trga, ki pa jih je realnost ovrgla. Nerealna so priËako-vanja, da bo veËje odpiranje prineslo niæje cene, ker je raven cen ob odpiranju visoka in je na voljo veliko energije. Nerealna so bila priËakovanja o aktiviranju neuporabljenih ali malo uporabljanih rezerv ter priËakovanja, da bodo træni mehanizmi signali za naloæbe v proizvodnjo in omreæje itd. Pri odpiranju trga se pokaæe nujnost po novih mehanizmih in zahtevah na trgu, kot so dodatna za-pËita ranljivih odjemalcev, pri-vzetost odjemalcev v primeru neurejenega razmerja z dobaviteljem ali ob prenehanju dobav, cena odstopanj in vloga bilanËnih skupin, predpisan in avtomatiziran postopek zamenjave dobavitelja ter korektivni mehanizmi za zapËito okolja. Pri nas del teh mehanizmov æe obstaja in jih je treba le izpopolniti. VeË dela pa Ëa-ka agencijo drugo leto, ko se pri-Ëakujejo spremembe energetskega zakona in prilagoditev sedanjih repitev novim evropskim direktivam. Pri tem Agencija za energijo RS predlaga, da se pri nas upoptevajo posebnosti malih trgov in sistemov. Miro Jakomin Brane JanjiÊ Minka Skubic Foto Dušan Jež LJUB POLETJU PORABA NAVZGO Izjemno visoke poletne vroËine, ki nas vse bolj silijo k ustvarjanju prijetnejpega umetnega delovnega in bivalnega okolja, ter vse manjpe ptevilo podjetij, ki se zatekajo h kolektivnim dopustom, sta verjetno najveËja krivca, da je poraba elektriËne energije tudi julija in avgusta bila precej veËja kakor v istem Ëasu lani. Tako smo julija v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli 999,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 4,2 odstotka veË kakor isti mesec lani. Avgustovski odjem pa je dosegel 950,5 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegel za 5,3 odstotka. Poraba se je zvipala pri obeh spremljanih skupinah odjemalcev. ©e zlasti velik skok porabe je bilo pri distribucijskih podjetjih zaznati avgusta, ko smo lanske rezultate presegli kar za 7,1 odstotka, Ëeprav je bila tudi julija rast porabe v tej skupini 4-od-stotna. GWh 1200 1000 800 600 400 200 avgust 2002 avgust 2003 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ O* « .** KR m BERA IZ HIDROELEKTRAR Izjemno dolgo supno obdobje je terjalo svoj davek tudi v proizvodnji hidroelektrarn, tako da nam je julija iz teh virov uspelo zagotoviti le 224,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 12,3 odstotka manj kakor v istem Ëasu lani. ©e slabpe razmere pa so veljale avgusta, ko smo iz elektrarn na Savi, SoËi in Dravi dobili 172,5 milijona kilovatnih ur oziroma skoraj za polovico manj kakor avgusta lani. Na drugi strani so bile zato bistveno bolj obremenjene druge slovenske elektrarne, kjer imata kljuËno vlogo pe zlasti termoelektrarna ©optanj in jedrska elektrarna Krpko.Tako je denimo samo TE ©optanj avgusta v omreæje poslala 231,3 milijona kilovatnih ur (za 41,7 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani). V jedrski elektrarni Krpko, ki se je otepala s teæavami zaradi hlajenja oziroma pregretja Save, pa smo pridobili 361,8 milijona kilovatnih ur (za skoraj 27 odstotkov manj kakor avgusta lani). * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 fl i±± DEM SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB D avgust 2002 D avgust 2003 PORABA VSE BLIÆJE ©ESTIM ODSTOTKOM Zdaj lahko skoraj æe z gotovostjo trdimo, da se bo tudi letopnja rast porabe zapisala med najveËje v zgodovini, saj poËasi prehajamo v jesensko oziroma zimsko obdobje, ki sta æe tradicionalno med energetsko potratnejpimi. Sicer pa podatki o porabi v prvih letopnjih osmih mesecih kaæejo, da se je poraba v Sloveniji v primerjavi z istim lanskim obdobjem poveËala za 5,5 odstotka. Skupna proizvodnja v tem Ëasu je dosegla 7 milijard 971,1 milijona kilovatnih ur (za 3,5-odstot-ka manj), od tega so hidroelektrarne prispevale milijardo 683,5 milijona kilovatnih ur (4,2-odstotno zmanjpanje), jedrska elektrarna Krpko in drugi proizvodni termo objekti pa 6 milijard 287,6 milijona kilovatnih ur. Zanimivo je pe, da sta se v tem obdobju uvoz in izvoz elektriËne energije precej pribliæala, saj smo na tujem zagotovili 2 milijarde 75,7 milijona kilovatnih ur, v tuje sisteme pa poslali 2 milijardi 7,8 milijona kilovatnih ur. GWh 1200 900 600 300 avgust 2002 avgust 2003 H PROIZVODNJA O PORABA [JuVOZ [J IZVOZ PREMEMBA ZAKONA O SPODNJI SAVI Vlada je na seji 18. septembra sprejela zakon o spremembi zakona o pogojih koncesije za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save, ki ga bo posredovala državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. Glavni namen obstojecega zakona je bil dolociti in regulirati pogoje za podelitev koncesije za izkorišcanje vodnega energetskega potenciala Save na obmocju spodnje Save od Suhadola do državne meje s Hrvaško ter dolociti pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pri nacrtovanju in gradnji objektov za izvajanje koncesije. Zakon v svoji prvotni obliki nalaga koncesionarju, da tudi kot pooblašceni investitor države zagotovi zgraditev vodne infrastrukture in lokalne ter druge državne infrastrukture na vplivnem obmocju izkorišcanja Spodnje Save za energetske namene. Obstojeci zakon predvideva placilo koncesionarju za te storitve iz proracuna ter možnost najetja tudi kreditov za to gradnjo, za katere daje država poroštvo. Zakon posebej poudarja, da se ti krediti ne morejo uporabiti za gradnjo energetske infrastrukture, to je energetskih objektov za proizvodnjo elektrike, za zgraditev katerih mora koncesionar sam pridobiti sredstva. S spremembo zakona pa je zaradi operativnosti pridobivanja kreditov na podlagi državnih poroštev in vecje preglednosti pri porabi javnih sredstev vlada pripravila predlog, po katerem se tiste dejavnosti koncesionarja v povezavi z državnimi in lokalnimi infrastrukturnimi objekti, ki so povezane s kreditom in poroštvom države, prenesejo s koncesionarja na novo javno podjetje. To javno podjetje bo ustanovila država kot podjetje za izvajanje državne gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem obmocju energetskega izkorišcanja Spodnje Save. S spremembo zakona so podrobneje doloceni pogoji, pod katerimi država zagotavlja poroštvo javnemu podjetju za izgradnjo vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem obmocju za vse elektrarne na Spodnji Savi. Urad vlade za informiranje NOVO VODSTVO ENERGETSKEGA ZDRUÆENJA Kot je æe znano, so bile tik pred letopnjim poletjem opravljene volitve v organih Gospodarske zbornice Slovenije, ustanovljen pa je bil tudi nov upravni odbor Zdruæenja za energetiko. Vodi ga dr. Milan Medved iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), delo sekretarja pa bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju opravljal Niko Martinec. No- Foto Miro Jakomin vo vodstvo energetskega zdruæenja se je takoj po izvolitvi lotilo pereËih nalog, ki za slovenski energetski prostor pomenijo velik, vendar ne nepremagljiv izziv. Med trenutno najpomembnejpimi zadevami je dr. Medved omenil naloge pri odpiranju trga z elektriËno energijo, obravnavo predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP), posredovanje pripomb na ta dokument, analizo operativnega naËrta uresniËevanja doloËil Kjotskega protokola itd. Glede priprave NEP je poudaril, da je razprava na Gospodarski zbornici Slovenije pokazala, da gre za resniËno zanimiv in potreben nacionalni energetski dokument, ki doloËa okvire na podlagi minulih izkupenj, sedanjih dogodkov in projekcij o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnjem obdobju. ˜Energija je namreË zelo pomemben segment Ëlovepkega æivljenja, ki zadeva vse ljudi; zato se o njej splaËa globoko razmipljati in narediti temeljite analize.« Miro Jakomin SPREMEMBE UREDBE O ENERGETSKI INFRASTRUKTURI Vlada je na seji 4. septembra sprejela spremembe uredbe o energetski infrastrukturi, ki med drugim doloËa objekte, naprave in omreæja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos elektriËne energije in zemeljskega plina ter za distribucijo elektriËne energije. Spremembe uredbe se nanapajo na natanËnejpe razumevanje uredbe oziroma skladnost njenih doloËb z zakonoma o graditvi objektov in urejanju prostora. Zakon o graditvi objektov namreË med drugim doloËa, da zemljipËa, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inæenirskimi objekti, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljipËa, na katerih se je na podlagi dokon- Dr. Milan Medved, novi predsednik upravnega odbora Zdruæenja za pri GZS. Ënega gradbenega dovoljenja zaËela gradnja omenjenih stavb in objektov, niso zazidana oziroma nezazidana stavbna zemljipËa, za katera se odmeri nadomestilo za uporabo. Zakon o urejanju prostora pa med drugim doloËa, da so omreæja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih sluæb s podroËja energetike, gospodarska javna infrastruktura. Za zemljipËa, na katerih je energetska infrastruktura, kakor je doloËena v uredbi, se torej nadomestilo za uporabo tako ne odmeri. Uredba torej ni v nasprotju z doloËbami navedenih zakonov, ki se nanapajo na gospodarsko javno infrastrukturo, njene spremembe pa so potrebne zaradi izognitve morebitnim sporom, predvsem v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljipË. Spremembe uredbe so tako oblikovane z namenom natanËnosti tolmaËenja njenih navedb in veËje jasnosti njene skladnosti z omenjenima prostorskima zakonoma. Služba za odnose z javnostmi MOPE PODPISAN SPORAZUM O GRADNJI DALJNOVODNE POVEZAVE Z MADÆARSKO V madæarskem Hevizu sta 9. septembra direktorja Elektro-Slovenije, d. o. o. mag. Vekoslav Koropec in madæarskega prenosnega podjetja Magyar Vil-lamos Müvek Laszlo Pal podpisala sporazum o gradnji 400 kV daljnovodne povezave med Slovenijo in Madæarsko. To bo nap prvi daljnovod s to sosednjo dræavo. Gre za zelo pomembno mednarodno povezavo, ki bo bistveno prispevala k poveËa-nju zanesljivosti obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in dvigu kakovosti napajanja v tem delu dræave, hkrati pa bo slovenskim odje- Foto arhiv ELES malcem omogoËila dostop na cenovno zanimive vzhodnoevropske trge z elektriËno energijo. Sporazum podrobneje doloËa obveznosti investitorjev za gradnjo. Poleg tega doloËa tudi temeljne tehniËne znaËilnosti daljnovoda in pripadajoËih visokonapetostnih naprav, medtem ko bodo pravila obratovanja doloËena ob koncu gradnje. Ma-dæarska je svoj del æe zgradila, Slovenija pa mora zgraditi pe pribliæno 80 kilometrov tega 400 kV daljnovoda, ki bo opremljen tudi z optiËnimi kabli. Predvidena mejna toËka na madæarski strani je pri kraju Tornyiszentimiklós, od tam pa naj bi se daljnovod prikljuËil na novo 400 kV razdelilno postajo Cirkovce. Sicer pa naj bi bil omenjeni daljnovod predvidoma dokonËan do konca leta 2007. Brane JanjiÊ BISK RUSKE DELGACIJE Eles je 18. septembra obiskala ruska delegacija na Ëelu z Anatolyjem Trynko-vim, namestnikom predsednika zdruæe-nih ruskih energetskih sistemov, RAO. Obisk je bil informativne narave in povezan z napovedanim potovanjem predsednika slovenske vlade v Moskvo ter pogovori o naËinu vraËila klirinpkega dolga. Ruske goste je zanimala moænost investiranja v slovenski elektroenergetski sistem, zato jim je vodstvo Elesa podrobneje predstavilo naËrt zgraditve prenosnih projektov (gradnja 400 kV daljnovodov proti Madæarski in Italiji ter daljnovoda BeriËevo-Krpko). Gradnja prenosnega omreæja je v Rusiji dobro razvita, njihova oprema je zdruælji-va z napo, zato bi bilo sodelovanje z RAO za Eles sprejemljivo. Lucija GoriËki 11 12 E KRŠKO AUSTAVITEV ZARADI NAPAKE NA VENTILU Nuklearna elektrarna Krpko je avgusta proizvedla 387.515 MWh elektriËne energije, kar je za skoraj 17 odstotkov manj, kakor so naËrtovali za minuli mesec. Elektrarna je bila avgusta razpoloæljiva 97,5-odstotno in izkoripËena 74-odstotno. Med razlogi za manjpo izkoripËenost je bila nizka gladina reke Save, ki ni dovoljevala obratovanja na polni moËi, svoj deleæ pa ima tudi samodejna zaustavitev elektrarne v sredo, 27. avgusta. Elektrarna se je ustavila zaradi nepravilnega delovanja izolacijskega ventila na glavnem parovodu pte-vilka 2, ko so na njem opravljali njegovo redno napovedano trimeseËno testiranje. Ugotovili so, da je nepravilno delovanje izolacijskega ventila po-vzroËila manjpa napaka v krmilnem krogu ventila. Napako so natanËno ugotovili in hitro odpravili, tako so elektrarno æe naslednji dan postopno vkljuËili v omreæje, vendar æal le do 80-odstotne moËi. Slednja je bila konec avgusta tudi najveËja moË elektrarne, ki jo je omogoËal tako majhen pretok Save. Minka Skubic ISTRABENZ BO NOV DOBAVITELJ PREMOGA V TE-TOL so sredi septembra prejeli sklep Dr-æavne revizijske komisije, ki je odloËala o revizijskem postopku glede izbire dobavitelja premoga. Revizijski postopek je zahteval neizbrani ponudnik Gorenje GTI s konzorcionalnim partnerjem, Dræavna revizijska komisija pa ga je v celoti zavrnila kot neutemeljenega. Kot smo pisali, je bil razpis za dobavo premoga objavljen maja letos, razpisna komisija je sredi junija izbrala najugodnejpega ponudnika in vse ponudnike obvestila o izbiri. Na podlagi objavljenih meril za vrednotenje ponudb je bil izbran Istrabenz. Gorenje kot neizbrani ponudnik je v zaËetku julija vloæilo prvi zahtevek termoelektrarni, ki pa ga je ta zavrnila. Dræavna revizijska komisija kot drugostopenjski organ je Gorenju dala moænost vpogleda v spis javnega naroËila in ponudbo izbranega ponudnika. To neizbranega ponudnika ni zadovoljilo in je sredi avgusta vloæil drugi revizijski zahtevek, ki je bil najprej zavrnjen v TE-TOL in sredi septembra tudi na Dræav-ni revizijski komisiji. To pomeni, da je prvotno obvestilo o izbiri ponudnika iz junija postalo pravnomoËno in Istrabenz novi dobavitelj uvoæe-nega ekolopko sprejemljivega premoga. Po besedah direktorja Aleksandra Mervarja so v TE-TOL veseli, da je izbira dobavitelja konËana, pe posebej zato, ker so se v Ëasu od objave razpisa do srede septembra cene primerljivih premogov in ladijskih prevozov na prostem trgu povipale za povpreËno pet dolarjev za tono. Tako je sedaj cena na prostem trgu vipja, kakor je cena v ponudbi izbranega dobavitelja. Hkrati pa s sedanjim razpisom pridobljena cena pomeni za okrog 3 milijarde niæje nabavne stropke premoga za TE-TOL v primerjavi s sedanjo nabavno ceno premoga, lupkimi stropki in transportnimi stropki. Hkrati pa v TE-TOL ne zanikajo tudi dejstva, da je sedanji dobavitelj Gorenje GTI, ki je dobavljal indonezijski premog v minulih petih letih, pogodbene obveznosti dosledno izpolnjeval in ostaja tudi v prihodnje potencialni ponudnik dobave premoga za potrebe TE-TOL. Minka Skubic VDIVA»I OBNOVLJENA ©E DVA 400 kV DALJNOVODNA POLJA V RTP DivaËa se je tudi letos nadaljevala obnova 400 kV dela stikalipËa, in sicer sta bila v celoti obnovljeni pe dve 400 kV daljnovodni polji BeriËe-vo in Redipuglia. Kot nam je povedal vodja EP Primorska Marjan KavËiË, so obnovitvena dela, ki so jih konËali konec avgusta, potekala brez ve-Ëjih zapletov, vsem vpletenim pa so pe najveË te-æav povzroËale izjemno visoke poletne temperature, saj je veËina del potekala na prostem pod ægo-Ëim soncem. V naËrtu oziroma v okviru nabavnih pogodb je bila vkljuËena pe prenova polja proti hrvapki Melini, ki pa jo bodo v DivaËi opravili prihodnjo pomlad. Delavci EP Primorska so nam-reË vsa elektromontaæna dela, povezana z obnovo omenjenih daljnovodnih polj, tokrat opravili kar sami in ker je plo za precejpen obseg del, so porabili veliko Ëasa, do konca leta pa morajo opraviti Foto Tomaž Sajevic Delovni obisk ministra in sekretarja v TE©. pe nekaj drugih nujnih vzdræevalnih del. Kot je dejal Marjan KavËiË, pa bo prenova 400 kV dela stikalipËa v RTP DivaËa zagotovo dokonËana do tedaj, ko bo na tej lokaciji zaËel obratovati nov transformator oziroma natanËneje do konca aprila prihodnje leto. Z dokonËanjem dograditve transformacije 400/110 kV in obnovo pe zadnjega 400 kV polja bo tako RTP DivaËa v celoti prenovljena, saj je obnova 110 in 220 kV dela stikalipËa bila izpeljana æe v minulih letih. Sicer pa je bila v daljnovodnem polju BeriËevo letos zamenjana vsa visokonapetostna oprema -odklopnik, loËilnik in merilne naprave, zamenjani pa so bili tudi vsi krmilni kabli in dograjen je bil sistem zapËite. Podobna dela so potekala tudi na polju Redipuglia, le da se tu niso lotili zamenjave odklopnika, saj je bil obstojeËi pe v dobrem stanju. Poleg delavcev EP Primorska in sodelavcev iz GJS Upravljanje prenosnega omreæja so pri prenovi sodelovali pe gradbeno podjetje Marc, æelezne konstrukcije je dobavilo podjetje Elektroservisi iz Ljubljane, antikoro-zijsko zapËito je izvedlo podjetje Final iz Lapkega, vodja celotnega projekta pa je bil Alep BrenËiË. Brane JanjiÊ E SOSTA INISTER POHVALIL DELAVCE TEŠ Drugi petek v septembru sta bila na delovnem obisku v Šoštanjski termoelektrarni minister mag. Janez Kopac in državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljan. Ob tej priložnosti sta si ogledala proizvodnjo in se zadržala na krajšem delovnem srecanju. Predstavniki elektrarne so gosta seznanili z opravljenim delom med remontom in z letošnjimi proizvodnimi rezultati ter jima predstavili možne razvojne nacrte TES-a v okviru skupine i Foto arhiv TE© RZAVNA KOMISIJA ZA NE Opripravi PROGRAMA ZA RAZGRADNJO V zaËetku septembra se je v prostorih NE Krpko tretjiË sestala meddræavna komisija za spremljanje uresniËevanja meddræavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoripËanjem in razgradnjo. Na sestanku je slovensko stran vodil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË, hrvapko pa minister za gospodarstvo dr. Ljubo JurËiÊ. »lani meddræavne komisije so na sestanku, ki ga je tokrat sklicala slovenska stran, uvodoma ocenili, da delo projektne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki Agencije za radioaktivne odpadke na slovenski in Agencije za posebni odpad na hrvapki strani, pri pripravi programa razgradnje in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva iz NEK poteka po predvidenem Ëasovnem naËrtu. Strokovni svet za pripravo programa razgradnje je potrdil projektno nalogo (Terms of Reference), ki jo sestavljajo poslovnik strokovnega sveta, priroËnik projektne skupine, podrobna vsebina programa, popisi predpisov in strokovnih podlag ter Ëasovni naËrt izdelave programa, po katerem naj bi se program razgradnje pripravil do marca prihodnje leto. Udeleæenci sestanka so obravnavali tudi pregled dejavnosti pri uresniËevanju doloËil Priloge 3 k meddræavni pogodbi, ki se na-napajo na urejanje denarnih vprapanj iz preteklosti. Sklenili so, da bodo do prihodnjega datno obrazloæitev preostalih nerepenih spornih vprapanj iz te priloge. »lani meddræavne komisije sicer menijo, da nerepeni finanËni odnosi iz preteklosti ne smejo vplivati na sedanje in prihodnje poslovanje NEK-a. Dotaknili so se tudi vprapanja mirnega repevanja spora glede nadomestila za nedobav-ljeno elektriËno energijo hrvapki strani, ki ga bodo obravnavali na naslednji seji. Naslednji sestanek meddræavne komisije bo predvidoma v zaËetku oktobra. MOPE, Služba za odnose z javnostmi 13 14 HSE. Minister KopaË je izrazil priznanje celotnemu kolektivu za odliËno opravljeno delo, pe posebno v minulih poletnih mesecih, ko je termoelektrarna praktiËno ves Ëas obratovala na vrhuncu svojih zmogljivosti. Ob tem je posebej poudaril dejstvo, da gre za do okolja prijazno elektrarno, kar dokazuje letos prejeti certifikat ISO 14001. Obratovalno pripravljenost poptanjskih blokov pa lahko primerjamo z bloki v boljpih evropskih elektrarnah. V imenu zaposlenih se je ministru za priznanje zahvalil mag. Urop Rotnik, direktor TE©-a. Obljubil mu je, da si bodo v elektrarni pe naprej prizadevali pravoËasno odgovarjati na potrebe uporabnikov ter v okviru Holdinga Slovenske elektrarne tudi v prihodnje izpolnjevati priËako-vanja lastnika. Minka Skubic IE j! LANSKI REZULTATI POSLOVANJA SPODBUDNI V prostorih Elektra Ljubljana, d. d., na Slovenski 58, v Ljubljani je 27. avgusta potekala sedma redna seja skuppËine delniËarjev druæbe Elektro Ljubljana, d. d., na kateri je bilo navzoËih veË kakor 85 odstotkov lastnikov kapitala. NajveËji del-niËar druæbe na dan 31. decembra 2002 je bila Republika Slovenija z 79,50-odstotnim deleæem, druge pravne osebe z 19,84-odstotnim in fiziËne osebe 0,66-odstotnim deleæem. SkuppËina se je seznanila z letnim poroËilom za leto 2002, z mnenjem revizorja in pisnim poroËilom nadzornega sveta skup-pËini o preveritvi letnega poroËila druæbe za leto 2002. Nadzorni svet Elektra Ljubljana, d. d., pod predsedstvom dræavnega sekretarja za energetiko mag. Djordja Æebeljana je v svojem poroËilu dal pozitivno mnenje k letnemu poroËilu za leto 2002 in revizijskemu poroËilu o poslovanju druæbe v letu 2002. Kot je razvidno iz letnega poroËila in po-roËila nadzornega sveta, je druæba poslovala dobro in uspepno, saj je uresniËila zastavljene cilje glede racionalizacije poslovanja in obvladovanja stropkov. Od prvotno naËrtovane izgube v vipini 2.238,8 milijona tolarjev za leto 2002 je znapala dejanska izguba 529,5 milijona tolarjev. Skupno je druæba svojim odjemalcem prodala 3.310,2 GWh elektriËne energije, kar je za dobrih devet odstotkov veË kakor leto prej. Iz naslova prodaje elek-triËne energije je tako Elektro Ljubljana ustvarilo 30.473,8 milijonov tolarjev prihodkov, 36 odstotkov iz prodaje tarifnim ter 64 odstotkov iz prodaje upraviËenim odjemalcem. Lastnikom delnipke druæbe je bil na skuppËini predstavljen sklep vlade RS o sprejetju letnega poroËila delnipke druæbe Elektro Ljubljana, d. d., z mnenjem revizorja in poroËilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poroËila za leto 2002 (28. redna seja vlade RS, 3. julija 2003; na podlagi Zakona o GJD in statuta Elektra Ljubljana). SkuppËina je na seji soglasno podelila tudi razrepnico upravi in Ëlanom nadzornega sveta Elektro Ljubljana, d. d., za leto 2002. Mag. Violeta Irgl TRO MARIBOR SH»ERINSKO DRUÆBO ODPRTE NOVE MOÆNOSTI Elektro Maribor je æe lani ustanovil hËerinsko podjetje za male hidroelektrarne, v okviru katerega obratujejo MHE v Oplotnici (Cezlak), Skomarju, Vitanju, »inæatu in Josipdolu. Skupna proizvodnja vseh elektrarn v povpreËnem hidrolopkem letu znapa okrog 9 milijonov kilovatnih ur, kar pomeni veË kakor 0,5 odstotka letne prodaje elektri-Ëne energije v delnipki druæbi Elektro Maribor. Z ustanovitvijo hËerinskega podjetja je druæba upoptevala doloËbe energetskega zakona o potrebnosti loËitve proizvodnje elektriËne energije od reguliranih dejavnosti. Kot ugotavljajo na upravi druæbe, se hkrati odpirajo bistveno pirpe moænosti za udejanjanje kratkoroËnih ter stratepkih ciljev poslovanja in razvoja podjetja. V tem smislu omenjajo pe zlasti posodobitev in razpiritev zmogljivosti obstojeËih malih hidroelektrarn, zagotavljanje najboljpih moænih rezultatov poslovanja podjetja (na podlagi Uredbe o pravilih za doloËitev cen in za odkup elektriËne energije), poveËevanje vrednosti podjetja z vlaganji v gradnjo novih ekonomsko zanimivih in ekolopko sprejemljivih MHE. Ne nazadnje gre tudi za utrditev poloæaja in ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, s tem pa so povezane tudi moænosti za morebitne nove strate-pke poslovne in kapitalske povezave. V tem okviru naj bi v prihodnje zagotovili tudi vlaganja v ekolo-pko naravnane investicijske projekte s podroËja obnovljivih virov energije. Miro Jakomin ELEKTRO PRIMORSKA TRG ZAHTEVA TUDI KOMERCIALNE DALJNOVODE Kot je znano, se Petrol poleg svojih temeljnih dejavnosti ukvarja tudi s prodajo elektriËne energije in naËrtuje prodajo preseækov elektrike v severovzhodno Italijo. Skupaj s podjetjema Elektro Primorska in HSE sodeluje pri treh projektih v okviru italijanskega razpisa za gradnjo komercialnih medomreænih povezav z visokonapetostnimi vodi. Kot je za Finance (17. julij 2003) povedal Tomaæ ©tokelj iz HSE, je dejansko problem v tem, da gre za enostransko dejanje enega sistemskega operaterja (GRTN), ki brez soglasja drugega sistemskega operaterja (Eles), nima nobene teæe. Poglavitna ovira za uspepno prodajo elektriËne energije v Italiji pa je predvsem v tem, da slovenska zakonodaja pe ne omogoËa gradnje komercialnih daljnovodov. Po besedah Davida ValentinËiËa, direktorja podjetja Elektro Primorska, v tem primeru ne gre samo za enostransko dejanje italijan- 8489 ske strani, saj je projekt zastavljen pirpe. Poudaril je, da je predvideno pospepeno odpiranje trga z elektriËno energijo, ki zahteva vzpostavitev novih komercialnih povezav. Ker je ta zadeva nova, bo treba zakonodajo ustrezno dopolniti. ˜»e so komercialne povezave dobre za Avstrijce, ©vicarje, Francoze, Irce, Tunizijce in druge okoli nas, potem ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi bile dobre tudi za Slovence.« Miro Jakomin ELEKTRO PRIMORSKA PRI VETRNIH ELEKTRARNAH JE ODLO»ILNA CELOTA Doslej sta bili izvedeni æe dve burni prostorski konferenci o spremembah prostorskih naËrtov ob-Ëine Ilirska Bistrica, ki naj bi omogoËile postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri, konec septembra pa sta o tej problematiki sledili tudi dve javni razgrnitvi. Na tovrstnih sreËanjih so doslej sodelovali tako pristapi kot nasprotniki projekta postavitve vetrnih elektrarn na omenjenem obmo-Ëju. Med tistimi, ki gradnji vetrnih elektrarn ostro nasprotujejo, so poleg predstavnikov okoljevar-stvenih organizacij tudi taborniki, lovci in planinci. Æe dalj Ëasa opozarjajo, da bi gradnja omenjenih objektov pomenila grob poseg v æivalski in rastlinski svet - po njihovem prepriËanju v samo osrËje naravnega okolja. Po drugi strani pa ta projekt podpirajo predstavniki sveta krajevne skupnosti Kneæak. Kot je na drugi prostorski konferenci poudaril æupan Anton ©enkinc, bodo o postavitvi vetrnih elektrarn na Volovji rebri odloËali prebivalci obËine Ilirska Bistrica. Povedal je, da ta projekt uæiva podporo v precejpnjem delu pre- Karlo Peršolja, Elektro Primorska. Foto Miro Jakomin bivalstva, saj se zavedajo, da jim bo v primeru uresniËitve odprl nove razvojne moænosti. Pozitiven razplet priËakuje tudi Karlo Perpolja iz podjetja Elektro Primorska. Poudarja, da v bistvu vsak poseg v prostor zahteva natanËno analizo okoljevarstvenih, energetskih, ekonomskih, socialnih in drugih vidikov. Pri konËni odloËitvi pa ne moremo upoptevati samo teh ali onih posameznih vidikov, temveË se je treba osredotoËiti na celoto in se na podlagi tega odloËiti za najprimernejpo lokacijo vetrnih elektrarn. Seveda nobena lokacija ni idealna in je paË treba izbrati tisto, ki je najmanj slaba. Jasno je, da bo Slovenija na tem po-droËju morala nekaj storiti, saj je æe podpisala nekatere dokumente, ki spodbujajo rabo obnovljivih virov energije. Poleg tega je Perpolja ponovno poudaril, da gre v primeru pridobivanja vetrne energije za dodaten proizvodni vir, ki je ekolopko Ëist in lokalnemu prebivalstvu omogoËa dodatne razvojne moænosti. V zvezi s tem je posebej omenil turizem, gostinstvo, zaposlovanje, oæivitev kmetijstva, polske ekskurzije, osvepËanje mladih o pomenu pridobivanja energije iz alternativnih virov in druge tovrstne moænosti. Miro Jakomin SOLARNO PARTNERSTVO V ©MARTNEM OB PAKI V dneh od 15. do 17. septembra 2003 je v ©mar-tnem ob Paki potekalo plodno sreËanje v okviru projekta, imenovanega Solarno partnerstvo. Kot je povedal Andrej Klemenc, tajnik Slovenskega E-foruma, gre za sodelovanje med avstrijsko okolj-sko organizacijo Klimabuendnis Steiermark in Slovenskim E-forumom iz Ljubljane ter Inptitu-tom za ekolopke raziskave ERICo iz Velenja. Dogovorili so se, da bodo v osnovni poli Bratov Leto-nja ©martno ob Paki zgradili solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode. ©ola je za tak naËin priprave tople sanitarne vode nadvse primerna, saj tam tudi poleti porabijo velike koliËine tople vode, ker polske garderobe in sanitarije uporabljajo tudi nogometapi prvoligapa ERA ©martno. Sicer pa je ta projekt zasnovan kot raziskovalni tabor in je pomemben predvsem z vzgojno-izobraæevalnega vidika, saj sledi motu uËenja skozi praktiËno delovanje. Na taboru so sodelovali uËenci ljudske pole Gleisdorf iz Avstrije in osnovnopolci iz ©martnega ob Paki. Ob delu so dobili temeljno znanje o pridobivanju energije in njeni rabi, predvsem pa so spoznali alternativne naËine pridobivanja energije in njeno uËinkovito rabo. Seznanili so se tudi s pridobivanjem elektriËne energije v ©alepki dolini in sanacijo ekolopkih posledic premogovniptva in proizvodnje elektriËne energije. Ob tem seveda ni manjkalo priloænosti za medsebojno druæenje in spoznavanje, je med drugim pe povedal Klemenc. Miro Jakomin 15 UVELJAVLJENI BODO TRÆNI MEHANIZMI! 16 V zadnjem Ëasu je v javnosti zaslediti precejpnje zanimanje glede naj-novejpih direktiv EU, pe posebno glede Uredbe o pogojih za dostop do omreæja za Ëezmejne izmenjave elektriËne energije. Med drugim je bilo v javnosti zaslediti tudi presenetljivo trditev, flda je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo tudi uradno zaprosilo Evropsko unijo za prehodno obdobje, tako da bi lahko vlada kar do leta 2007 po svoji presoji, in ne po trænih mehanizmih, delila pravico do izvoza oziroma uvoza elektriËne energije«. Ali to res dræi? Ali se Slovenija ni odloËila za popolno odprtje trga z elektriËno energijo in za polno uveljavitev tr-ænih mehanizmov? Ker je ta tematika pe posebej aktualna za elektroenergetsko javnost, smo za pojasnilo sredi septembra zaprosili mag. Zebe-Ijana, dræavnega sekretarja za energetiko. Kot je pojasnil, pri omenjeni trditvi dræi samo to, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo tudi uradno zaprosilo Evropsko unijo za prehodno obdobje. Nikakor pa ni res, da naj bi vlada do leta 2007 po svoji presoji delila pravico do izvoza oziroma uvoza elektriËne energije. Mag. Æebeljan je na kratko predstavil dosedanji postopek, ob tem pa tudi stalipËa, ki so jih zavzeli v Ëasu, ko je MOP uradno zaprosilo Evropsko unijo za prehodno obdobje. Postopek sprejemanja Uredbe o pogojih za dostop do omreæja za Ëezmejne izmenjave elektriËne energije se je zaËel æe junija 2001. Ta postopek je pote- kal v paketu z Direktivo o skupnih pravilih za notranji trg z elektriËno energijo in z Direktivo o skupnih pravilih za notranji trg z zemeljskim plinom. Obe direktivi sta bili v nap pravni red æe sprejeti z Energetskim zakonom, ki ga bo sedaj treba spremeniti oziroma dopolniti v skladu z novima direktivama. Uredba o pogojih za dostop do omreæja za Ëe-zmejne izmenjave elektriËne energije pa je nova in napemu elektrogospodarstvu lahko po-vzroËi velike teæave. Za celoten paket je bil uporabljen postopek soodloËanja Sveta in Parlamenta. Potem ko sta v posebnem postopku uskladila svoja stalipËa in je Parlament paket sprejel, se je sestal pe zaËasni komite, kjer so imele pridruæene Ëlanice prilo-ænost izraziti svoje teæave in zahtevati prehodno obdobje. V tem komiteju so napi predstavniki izrazili pomisleke, podali utemeljitev in dosegli zaËetek procedure, v kateri bo Komisija æeljo Slovenije po prehodnem obdobju upoptevala oziroma zavrnila. VeËinoma po sistemu flpro-rata« Zatem je mag. Æebeljan na kratko pojasnil naËin dodelitve Ëe-zmejnih prenosnih zmogljivosti in njegove posledice za slovenski elektroenergetskih sektor in porabnike. Po potrditvi nove evropske uredbe o ureditvi Ëezmej-nega trgovanja z elektriËno energijo bo dodelitev Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti za dræave Ëla-nice Evropske unije od 1. julija 2004 mogoËa le z uporabo trænih metod. »e Sloveniji ne bo odobreno prehodno obdobje, bo kot nova Ëlanica Evropske unije morala prilagoditi Pravilnik o naËi-nu in pogojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. Sicer pa Mag. Djordje Zebeljan, državni sekretar za Foto Miro Jakomin je letos upravljalec prenosnega omreæja z upoptevanjem omenjenega pravilnika dodeljeval Ëe-zmejne prenosne zmogljivosti za trgovanje z elektriËno energijo veËinoma po sistemu ˜pro-rata«. »ezmejne prenosne zmogljivosti za izvoz v Italijo je dodelil preteæno proizvajalcem elektriËne energije, Ëezmejne prenosne zmogljivosti za uvoz elektriËne energije iz Avstrije pa preteæno velikim porabnikom elektriËne energije. Poleg tega je mag. Æebeljan omenil pe problematiko slovenskega proizvodnega sektorja, strukturo porabe elektriËne energije v Sloveniji in sosednje trge. Posebej je opozoril, da so finanËne posledice prehoda na naËin dodeljevanja Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti z avkcijami tako velike, da ogroæajo uspepno sklenitev zadnje faze prestrukturiranja slovenskega proizvodnega sektorja elektriËne energije, pe posebej v sedanjih razmerah, ko pe ni repen problem nasedlih investicij. Tudi veliki porabniki elektriËne energije bodo v primeru spremembe pravil o dodelitvi Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti moËno prizadeti, saj se jim bodo stropki za nakup elektriËne energije (Ëe jih ne bodo subvencionirali proizvajalci) drastiËno poveËali. Ob tem je mag. Æebeljan pe dejal, da bi s prehodnim obdobjem do 1. julija 2007, med katerim bi Slovenija lahko obdræala trenutno veljaven naËin dodeljevanja Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, pridobili tri leta Ëasa za dokonËno prestrukturiranje energetsko intenzivnih industrijskih podjetij, repitev problema nasedlih investicij in uspepno dokonËanje procesa prestrukturiranja elektroenergetskega sektorja. Postopek privatizacije je samo preloæen In kaj se trenutno dogaja na podroËju privatizacije elektrodi-stribucijskih podjetij? V zvezi s tem je mag. Æebeljan povedal, da postopek privatizacije ni ustavljen, temveË je v bistvu samo preloæen, saj morajo v energetski zakon vnesti doloËene spremembe, ki jih zahteva nova evropska zakonodaja na podroËju elektriËne energije in plina. Hkrati pa je razlog tudi v tem, da se je zaradi novih direktiv EU na energet- »e bo sprejeta evropska uredba obveljala brez prehodnega obdobja tudi za Slovenijo in sosednje dræave, bo v praksi edini izvedljiv naËin dodeljevanja Ëezmej-nih prenosnih zmogljivosti preko eksplicitnih avkcij (samostojna avkcija za Ëezmejne prenosne zmogljivosti). V tem primeru bodo slovenski proizvajalci in veliki slovenski porabniki elektriËne energije izgubili prednosti neposredne dodelitve Ëe-zmejnih prenosnih zmogljivosti, kar bo moËno vplivalo na njihove poslovne rezultate, na drugi strani pa se bodo podjetju Eles izredno poveËali prihodki. Naj-moËneje bo prizadeta Termoelektrarna ©optanj in poslediËno tudi Premogovnik Velenje. skem trgu pojavila doloËena negotovost in je povprapevanje po nakupu dela distribucije padlo. V Uradu za energetiko se pe naprej zavzemajo za tak model zdruæevanja elektrodistribucije, ki bo temeljil na ekonomiji obsega in obvladovanju trænega dele-æa. Pri tem so kljuËnega pomena zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo, konkurenËnost in okolje, kar naj bi dosegali s Ëim manjpimi stropki (poveËanje kon-kurenËnosti). Na upravah distribucijskih podjetij je bilo na to stalipËe zaznati pozitiven odziv, sedaj pa se pojavlja vprapanje o izbiri ustrezne taktike pri doseganju strategije. Vsekakor pa bo trgovanje z elektriËno energijo organizirano v mejah, ki jih postavlja Urad za varstvo konkurence. Kot je znano, za zdruæevanje distribucije v primerni organizacij- ski obliki vlada velik interes tudi v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije, s katerim Urad za energetiko po besedah mag. Æebeljana kljub nekaterim oviram dobro sodeluje. V sindikatu omenjeno repitev podpirajo zato, ker v tem okviru vidijo mo-ænosti sistematiËnega, poenotenega in uËinkovitega repevanja problematike delovnih mest. O tej problematiki naj bi se, kot je predvideno, pogovarjali na naslednji seji Ekonomsko socialnega odbora energetike (ESOE). Miro Jakomin 17 RVA JAVNA PREDSTAVITEV NEP Nacionalni energetski program, ki so ga predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo strokovni javnosti podrobneje predstavili 5. septembra, sloni na treh temeljih - zanesljivosti in kon-kurenËnosti oskrbe ob hkratnem upopte-vanju vplivov na okolje. Splopna ocena je bila, da smo dobili kakovosten, Ëe-prav ne povsem popoln dokument. prostorih gospodarske zbornice Slovenije je v petek, 5. septembra, potekla javna predstavitev predloga Nacionalnega energetskega programa, ki naj bi bila hkrati tudi uvod v pirpe zbiranje pripomb. Dokument, ki so ga zlasti v energetskih krogih æe nestrpno priËakovali, si je mogoËe ogledati tudi na spletnih straneh ministrstva, drugaËe pa je po besedah ministra mag. Janeza Kopa-Ëa æelja ministrstva, da bi omenjeni dokument v parlamentu sprejeli pe letos. In kaj pravzaprav prinapa Nacionalni energetski program? Kot je uvodoma poudaril mag. Janez KopaË, gre predvsem za seznam temeljnih ciljev oziroma usmeritev na energetskem podroËju in inptrumen-tov za njihovo uresniËitev, pri Ëe-mer so na ministrstvu izhajali predvsem iz aktualnih izkupenj, evropskih usmeritev in ciljev, ki jim je ministrstvo sledilo æe v dosedanji praksi. Ta je tudi potrdila, da so bili cilji dobro postavljeni, saj je bila Slovenija ob leto-pnjih izjemnih in celo kriznih dogodkih v evropski energetiki us-pepnejpa od sosednjih dræav, tako da slovenski odjemalci v nobe- nem trenutku niso ostali brez elektriËne energije. Sicer pa po KopaËevih besedah predlagani nacionalni energetski program temelji na treh stebrih - zanesljivosti in konkurenËnosti oskrbe ter okoljski sprejemljivosti, pri Ëemer so vsi enako pomembni in bo zato tudi v prihodnje teænja ministrstva, da med njimi ohrani ravnovesje. Med konkretnejpimi cilji, zapisanimi v tem dokumentu, pa je minister mag. Janez Ko-paË izpostavil, da Slovenija æeli najmanj 70 odstotkov celotne porabe pokriti iz domaËih virov, da naj bi iz domaËih elektrarn zagotovili tudi vsaj polovico potrebnih sistemskih rezerv (po novih evropskih direktivah naj bi bil ta odstotek pe vipji, ker se kaæe, da je to pravzaprav edini mehanizem, ki ustreza kriterijem zanesljivosti in delno tudi konkuren-Ënosti glede na evropski pravni red) ter da je predvideno tudi zagotavljanje najmanj 90-dnevnih zalog naftnih derivatov na lokacijah v Sloveniji ter tudi zagotovitev ustreznih zalog zemeljskega plina, kjer pa ustreznih skladipË doma ni. Na sploh je temeljno vodilo celotnega nacionalnega energetskega programa poveËanje zanesljivosti in dvig kakovosti oskrbe odjemalcev, pa tudi uvajanje dodatnih ukrepov za uËinkovitejpo rabo energije, uvajanje obnovljivih virov ter sploh razvoj vseh energetskih omreæij. Do veËje konkurenËnosti postopoma »eprav je trg z elektriËno energijo v Sloveniji formalno æe odprt za dve tretjini upraviËenih odjemalcev in nove evropske smernice predvidevajo za to skupino odjemalcev popolno odprtje trga sredi prihodnjega leta ter za gospodinjstva leta 2007, je mogoËe Razprava o NEP. manj tri milijone ton na leto in tudi proizvodnje elektriËne energije v jedrski elektrarni Krpko, poveËanje deleæa hidroenergije z zgraditvijo verige elektrarn na spodnji in tudi srednji Savi ter postavitvi Ërpalnih elektrarn, ohranitvijo bistvenega lastnipke-ga deleæa v podjetjih javnega pomena, pri Ëemer naj bi Eles ostal v stoodstotni dræavni lasti. Dræa-va naj bi ohranila tudi najmanj 50-odstotni lastnipki deleæ v proizvodnih podjetjih in 75-odstotne-ga v distribucijskih, deleæ v Geo-plinu pa naj bi s sedanjega tre-tjinskega poveËala na veËinski. Predvidenih je tudi pe vrsta dodatnih ukrepov s podroËja ob-davËevanja energije in posameznih energentov v okviru tako imenovane zelene davËne reforme, s pomoËjo katere naj bi tudi zbrali vsa potrebna dodatna denarna sredstva za uresniËevanje NEP-a. Z æe obstojeËimi mehanizmi naj bi se tako zbralo kakpnih 16 milijard tolarjev na leto, kar je po ministrovih besedah povsem dovolj za izpeljavo zastavljenih ciljev, Ëeprav je jasno, da se Foto Miro Jakomin razbrati, da bo Slovenija skupala domaËi trg zapËititi pred popolno konkurenco iz tujine, saj je æe zaprosila za prehodno obdobje, ko naj bi v celoti uveljavili zahteve Evropske unije o Ëezmejnem trgovanju. Po navedbah ministra so poglavitni razlogi za zahtevo po dodatnem premostitvenem Ëa-su nasedlost investicij nekaterih pomembnih proizvajalcev, predvsem termoelektrarne ©optanj, pa tudi nepripravljenost zlasti velikih odjemalcev na popolno odprtost trga. Ali bo Sloveniji s svojo zahtevo tudi uspelo, bo odvisno od premisleka pristojnih organov Evropske unije, izku- pnje pa kaæejo, da se s podobno dilemo o popolnem odprtju energetskega trga otepa veliko evropskih dræav, saj træni mehanizmi niso pe v celoti dogovorjeni in se najustreznejpe repitve pele ipËe-jo. Vsekakor pa je NEP evropsko naravnan, kar drugaËe reËeno pomeni, da bo treba pravila igre, ki veljajo za Ëlanice Evropske unije, v celoti spoptovati. Evropskim prizadevanjem je tako prilagojen tudi okoljevarstveni vidik nacionalnega energetskega programa, v katerem je postavljenih vrsta konkretnih in obvezujoËih ciljev. Tako naj bi do leta 2010 za deset odstotkov poveËali uËinko-vitost rabe energije v industriji, storitvenem sektorju in prometu in za 15 odstotkov v javnem sektorju, v tem Ëasu naj bi tudi podvojili deleæ energije iz soproiz-vodnih objektov ter poveËali de-leæ obnovljivih virov na 12 odstotkov. Sicer pa naj bi za dosego vseh naptetih ciljev uporabili vrsto mehanizmov, med katerimi so dolgoroËna ohranitev proizvodnje lignita v Velenju v vipini naj- 20 bo treba za del teh sredstev pe iz-pogajati v okviru proraËunskih dogovarjanj. Živahna in plodna razprava V drugem delu javne predstavitve NEP je sledila razprava, ki jo je uspepno povezoval dr. Franc Zlahtic z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Na njej so sodelovali mag. Djordje Žebeljan, mag. Hinko Soline, Jadranko Me-dak, drugi sodelavci MOP ter ptevilni strokovnjaki iz energetskih podjetij in drugih ustanov. Kot je uvodoma poudaril dr. ÆlahtiË, so s to razpravo skupali pridobiti strokoven odziv energetske javnosti in pridobiti konkretne pripombe na obstojeËi osnutek NEP-a. V razpravi je prvi nastopil prof. dr. Ferdinand Gubina in opozoril na tisti del, kjer je govor o tem, da bi Slovenija morala proizvesti 70 odstotkov elektriËne energije doma. Menil je, da je treba ta od- stotek poveËati in predlagal vsaj 75 odstotkov, saj se do leta 2015 predvideva uvoz 600 megavatov elektriËne energije. V nasprotnem primeru se utegnejo pojaviti teæave pri oskrbi industrije in odjemalcev. Isto je menil tudi mag. Krešimir Bakic iz Elesa in poudaril, da 70 odstotkov v bistvu pomeni nezanesljivost elektroenergetskega sistema; tudi on je predlagal ustrezno poveËanje omenjenega deleæa. Andrej Klemene iz Slovenskega E-foruma je opozoril, da v NEP-u ni zasledil praktiËno nobene besede o zapËiti potropnikov, ki bodo z odprtjem trga postali najbolj ranljiv in nebogljen del akterjev na trgu. Kot drugo, je opozoril, da ravnanje z energijo v NEP ni dovolj obravnavano, izjema je le zaËetni delu. Poleg tega je zastavil pe nekaj vprapanj glede upoptevanja klimatskih sprememb in zasnove zelene davËne reforme. Jadranko Medakiz MOP je med drugim povedal, da je v novih direktivah EU moËan poudarek na zapËiti potropnikov, kar je treba opredeliti v spremembah energetskega zakona. Mag. Djordje Æebeljan, dræavni sekretar za energetiko, je glede razmerij med Agencijo za energijo in vlado dejal, da prva doloËa izvajalcem gospodarskih javnih sluæb tarife, druga pa odgovarja za kakovost. Te problematike se na MOP dobro zavedajo in jo bodo skupali zadovoljivo repiti s spremembami energetskega zakona. Prof. dr. Maks Babu-der iz Elektroinptituta Milan Vidmar je opozoril na nekatera vprapanja glede problematike razvoja in raziskav ter tehnolopke-ga posodabljanja. Menil je, da je v osnutku NEP premalo poudarka na tehnologijah prenosa in distribucije. Natan Bernot iz Slovenskega komiteja WEC je med drugim poudaril, da energetiki danes pe vedno govorimo o napem trgu, torej slovenskem, drugo leto pa bo to postal evropski trg in nape raziskave ne seæejo Ëez nape Ohranjanje kontinuitete in upravljanje sprememb Po besedah mag. Janeza KopaËa prinapa predlog NEP vrsto sprememb, ki so povezne predvsem z okoljevarstvenimi cilji, hkrati pa tudi pomeni nekakpno kontinuiteto dosedanjih dogajanj na energetskem podroËju, saj gre za sistem, ki je paË takpen, kot je. Pri tem ima Slovenija priloænost, da se vendarle izogne napakam, ki so jih storili v nekaterih drugih tranzicijskih dræavah in s tem onemogoËili lasten razvoj. Slovenski energetski sistem bo po prepriËanju ministra uËinkovito deloval le, Ëe nam bo uspelo ohraniti to, kar æe imamo in k temu dodali pe kaj novega. S tem namenom naj bi vlada tudi pohitela z reorganizacijo distribucije oziroma loËitvijo trænega in upravljalskega dela distribucijskega om-reæja, kar je tudi zahteva Evropske unije, in pe pred prihodom tuje konkurence zagotovila zapËito nacionalnih interesov. Oktobra pa naj bi v sodelovanju z Elesom in Holdin-gom Slovenske elektrarne luË zagledal tudi program konkre-tnejpih naloæb v proizvodne in prenosne objekte elektrogospodarstva, ki je ta hip pe v postopku presoje s tehniËnih, ekonomskih in okoljevarstvenih vidikov. meje. Opozoril je tudi, da v besedilu NEP obstaja doloËen konflikt (ali govorimo o ravnanju z energijo, ali govorimo o energetiki kot sektorju), ki ni samo nap, ampak je tudi konflikt Evropske unije in sveta. Zato so raziskave nujno potrebne, Ëe hoËemo ugotoviti, kaj pomeni notranji trg z elektriËno energijo. Dr. Miha lomstc iz Centra za energetsko uËinkovitost je menil, da so predpostavke, iz katerih NEP izhaja, potrebne ponovne presoje. Opozoril je tudi na nekatere druge zadeve glede uËinkovite rabe energije, ptudij obratovanj elektroenergetskega sistema in potrebe po rednem obnavljanju NEP v naslednjih letih. Mag. Djordje Žebeljan, dræavni sekretar za energetiko, je glede vprapanja o usklajenosti ukrepov za uËinkovito rabo energije pojasnil, da so v vladi pri obravnavi problematike o taksi ogljikovega dioksida æe dosegli kompromis. Poleg tega je opozoril na potrebo po natanËni opredelitvi tranzita elektriËne energije, da bi lahko ustrezno uskladili proizvodne vire z omreæjem. Poudaril je tudi, da zanesljivost oskrbe upraviËenih odjemalcev elektriËne energije nikakor ne sme biti ogroæena zaradi komercialnih interesov. Sicer pa so v razpravi o NEP sodelovali pe Janez Mozina iz Geo-plina (potrdil je æe predstavljene vidike o NEP), Bojan Brumec iz Vipada Krpko (energetiko je treba pribliæati potrebam odjemalcev), Marko Gospodjinacki iz Zveze druptev MHE (zastavil je vprapanja glede razvoja na podroËju MHE in zagotavljanja sredstev) ter pe nekaj drugih predstavnikov energetskih podjetij. Ob koncu je dr. Franc ÆlahtiË pozval vse razpravljalce, naj izraæene pripombe na predlog NEP-a pe dodatno obdelajo in jih v pisni obliki posredujejo na MOP Branejanjic Miro Jctkomin V prvi polovici septembra je bila v Letupu priloænostna slovesnost, s katero so na kmetiji Antona Flereta zaznamovali zaËetek zasebne proizvodnje toplotne in elektri-Ëne energije iz bioplina, ki v Sloveniji pomeni novost. Pilotski projekt je nastajal dve leti, naloæba pa je vredna 85 milijonov tolarjev, od Ëesar je ministrstvo za okolje, prostor in energijo sofinanciralo 25 milijonov tolarjev. Po besedah lastnika tega za zdaj edinstvenega sistema v napi dræavi bodo pridelano toploto porabili za ogrevanje hipe, hleva in dosupevanje krme, veËino elektriËne energije pa bodo oddajali v omreæje. Naloæba naj bi se lastniku povrnila v osmih do desetih letih. Sicer pa naj bi bilo takpnih naloæb v prihodnje pe veË, saj je Slovenija tudi zaradi zahtev Evropske unije dolæna poveËati obseg obnovljivih virov energije. Dnevnik, 13. septembra GEOTERMALNA ENERGIJA IMA ©E PRECEJ MOÆNOSTI V svetu je ta hip izrabljenih komaj desetinka odstotka potencialne geotermalne energije, najveË te pa je v Sloveniji v Prekmurju, na celjsko-rogapko-poptanjskem obmo-Ëju, v Ljubljanski kotlini ter na obmoËju Krpkega, Bre-æic, Lapkega in Zasavja. Po besedah Boæa DukiËa iz kranjskega podjetja Geosonda bi druæinska hipa v izmeri 150 kvadratnih metrov za naloæbo v izkoripËanje geoter-malne energije za ogrevanje in hlajenje potrebovala od dva do tri milijone tolarjev. Ta ptevilka vsebuje tudi vsa gradbena in rudarska dela ter namestitev toplotne Ërpal-ke, lastniku pa naj bi se naloæba povrnila najpozneje v osmih letih. Finance, 16. september JULIJSKA IZPLA»ILA VI©JA Julija zasluæena in avgusta izplaËana bruto plaËa zaposlenih v Sloveniji je dosegla 250.918 tolarjev, kar je bilo za 1,1 odstotka veË kakor junija in za 8,1 odstotka veË kakor julija lani. Podobno razmerje velja tudi za neto izplaËila, saj je povpreËni avgustovski prejemek zaposlenih znapal 157.665 tolarjev, kar je bilo za 8 odstotkov veË kakor v istem Ëasu lani. Zanimiva je tudi primerjava v evrih, po kateri je povpreËni julijski zasluæek v Sloveniji znapal 1069 evrov, pri Ëemer je deleæ prispevkov znapal 397 evrov, Ëiste plaËe pa je bilo za 672 evrov oziroma za skoraj 30 evrov veË kot julija lani. Delo 17. september POCENITVE AVGUSTA ZMAGALE Medtem ko je julija letos statistiËni urad pri cenah æiv-ljenjskih potrebpËin v Sloveniji ugotovil v povpreËju za pol odstotka podraæitev, je nasprotno v avgustu zaznal za skoraj enak deleæ pocenitev, pri Ëemer so se pe zlasti obËutno pocenili obutev, pa tudi sadje in obleka, medtem ko se je najbolj podraæila zelenjava, v povpreËju za 6,6 odstotka. Tako so bile cene æivljenjskih stropkov v Sloveniji avgusta letos za 5,5 odstotka vipje kakor avgusta lani, a za 0,4 odstotka niæje od letopnjih julijskih ter za 3,6 odstotka vipje kakor decembra lani. Sicer pa je slovenska inflacija po julijskih podatkih flle« pe za 3,4 odstotka prekapala povpreËno inflacijo v evropski petnaj-sterici, kar naj bi bilo spodbudno znamenje, da smo na pravi poti. Delo 18. september 2003 Priredil Brane JanjiÊ 21 09653679 VRSTA UKREPOV ZA ZMANJ©ANJE TOPLOGREDNIH PLINOV Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je sredi avgusta predstavilo operativni program zmanjpevanja toplogrednih plinov, ki naj bi prispeval k izpolnitvi obveznosti iz Kjotskega protokola. V Sloveniji do leta 2012 v ozraËje za 11 odstotkov manj toplogrednih plinov. Kot je uvodoma poudaril minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË je operativni program zmanjpevanja to-plogrednih plinov v slovenski parlament pripel v pe posebej aktualnem trenutku, saj smo ravno letos priËa izjemno dolgemu supne-mu obdobju in visokim temperaturam, katerim vzroke gre iskati tudi v podnebnih spremembah. Sicer pa po njegovih besedah delo ministrstva v prvi polovici leta lahko ocenimo kot uspepno, saj je bilo izpeljanih vrsta pomembnih ukrepov, ki pomenijo pozitiven korak v smeri sistemskih sprememb in pe uspepnejpega delovanja ministrstva. V ta namen je bil za obdobje 2001 do 2004 naËrto-van sprejem kar dvanajstih sistemskih zakonov z vseh podroËij delovanja ministrstva in cela kopica podzakonskih aktov, pri Ëe-mer jih je veËina tudi æe bila sprejetih, nekaj pa jih pe bo do konca tega leta. Na energetskem podroËju naj bi v omenjenem obdobju tako doæiveli uspepno reorganizacijo proizvodnje elektriËne energije oziroma ustanovitev Holdinga slovenske elektrarne, pred kratkim je pel v obravnavo tudi dolgo priËakovani predlog Nacionalnega energetskega programa, sprejeti pa so bili tudi zakoni o ekolopkih rezervacijah, restrukturiranju kreditov elek- trogospodarstva, o ratifikaciji meddræavne pogodbe o NEK in o spremembi zakona o gradnji HE na Spodnji Savi. Do konca tega leta naj bi ple v zakonodajni postopek pe nujne spremembe in dopolnitve energetskega zakona in zakona o gospodarskih javnih sluæbah, v kratkem pa nas, kot je podaril mag. Janez KopaË, Ëaka tudi zahtevna reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij. Sicer pa je bila na avgustovski predstavitvi dosedanjega dela ministrstva osrednja pozornost namenjena operativnemu programu zmanjpevanja emisij toplo-grednih plinov, ki je konec julija romal na obravnavo v dræavni zbor. Pri uresniËevanju programa ne bi smelo biti teæav Kot je uvodoma pojasnil dræavni sekretar Radovan Tavzes, Slovenija z uresniËevanjem Kjotskega sporazuma, po katerem naj bi do leta 2012 emisije toplogrednih plinov pri nas zmanjpali za pri-bliæno 11 odstotkov, ne bi smela imeti posebnih teæav. ©e veË, ta cilj naj bi dosegli æe s tem, Ëe bomo dosledno upoptevali predlagane evropske smernice s tega po-droËja, pri Ëemer je ministrstvo v predlog ukrepov vkljuËilo 22 tak-pnih smernic in jih 60 odstotkov æe vkljuËilo v obstojeËi pravni red, preostanek pa naj bi jih do konca prihodnjega leta. Po prvem poskusnem triletnem obdobju bodo te usmeritve znova pro-uËili in jih po potrebi korigirali, pravkar pa po Tavzesovih besedah na ministrstvu prouËujejo pe ptiri pomembne evropske akte, ki naj bi vplivali na dogajanja, povezana z zmanjpevanjem emisij. Tako naj bi se do leta 2010 v celoti odprl evropski trg z elektriËno energijo in plinom, pri Ëemer bo- do prednost dobili tisti viri energije, katerih izraba manj obremenjuje okolje. Prvega januarja 2005 se bo odprl tudi trg emisijskih dovoljenj, kar pomeni, da bodo veËji onesnaæevalci, in teh je po ocenah v Sloveniji okrog 110, morali za svojo proizvodnjo dobiti posebna dovoljenja, ki jih bodo silila v tehnolopko posodabljanje, saj bodo v primeru preseganja emisij prisiljeni dovoljenja drago kupovati na trgu. V Evropi pa se v kratkem obeta tudi sprememba troparinske politike, ki bo obvezujoËa tudi za nas in v okviru katere naj bi obdavËi-li pe elektriËno energijo in premog. V okviru teh novih obdavËi-tev pa naj bi v smeri uvajanja spodbujevalnih ukrepov izvajali selektivno troparinsko politiko, kar pomeni, da naj bi razliËno obdavËevali posamezne segmente industrije, odvisno paË od njihovih vlaganj in prizadevanj za zmanjpevanje emisij toplogred-nih plinov. Izvajanje dodatnih ukrepov za zmanjpanje emisij to-plogrednih plinov je seveda povezano tudi s stropki, ki so, kot je dejal Radovan Tavzes, ocenjeni na 3,4 do 7,9 milijarde tolarjev na leto. To je sicer slipati precej, vendar pa so ti stropki pokriti s prihodki iz naslova taks za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, tako da tudi na finanËnem podroËju ne bi smelo biti veËjih teæav. Skratka, Slovenija ima pripravljen konkreten ekolopki program, ki naj bi v naslednjih letih pomembno prispeval k zmanjpevanju napega deleæa pri onesnaæevanju zemeljskega ozraËja. In kar je pe pomembneje, v celoti in odloËno ga je tudi pripravljena uresniËiti. Brane JanjiÊ Foto Dušan Jež Prednostni namen uvedbe okoljskih dajatev oziroma dajatev za obremenjevanje okolja je vkljuËitev stropkov zagotavljanja varstva okolja, rabe naravnih dobrin ter odprave pko-de obremenjevanja okolja v ceno blaga in storitev, ki povzroËajo obremenjevanje okolja. Vodnim povraËilom, taksi za obremenjevanje voda, taksi za obremenjevanje zraka z emisijami CO2, taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in taksi za obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekoËin je bila pred kratkim dodana pe taksa za obremenjevanje okolja zaradi izrabljenih motornih vozil. Predvidene pa so tudi nove obdavËitve, ki naj bi delovale kot pomemben spodbujevalni instrument. Sicer pa naj bi se po ocenah Ministrstva za finance iz naslova okoljskih dajatev v proraËun lani nateklo za 37,6 milijarde tolarjev, kar pomeni 3,6 odstotka vseh davËnih prihodkov proraËuna in je primerljivo z evropskim povpreËjem. 23 ROGRAM ZAHTEVA U»INKOVITO IN VAR»NO RABO ENERGIJE Operativni program zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov, ki temelji na Nacionalnem energetskem programu (NEP), je v svojem bistvu naravnan k drugaËnemu ra-zmipljanju in smotrnemu ravnanju z energijo. Splopni cilj je seveda v tem, da bi se zadeve na tem podroËju zaËele spreminjati na bolje. Pri tem so osnovni domaËi ukrepi in drugi instrumenti, predvideni s Kjotskim protokolom, naravnani tako, da bi vsi - proizvajalci, distributerji, uporabniki in drugi dejavniki - postali bolj racionalni pri izbiri in porabi energije. na voljo trije kjotski mehanizmi: skupno izvajanje projektov zmanjpevanja emisij, mehanizem Ëistega razvoja in mednarodno trgovanje z emisijami. Vendar naj bi prevladovali domaËi ukrepi. Eden od pomembnih mehanizmov, ki jih predvideva Kjotski protokol, je pe zlasti trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki se bo predvidoma zaËelo 1. januarja 2005 v okviru evropskega prostora. Poglavitni namen trgovanja s pravicami emitiranja to-plogrednih plinov je zmanjpati celotne stropke za zmanjpevanje emisij teh plinov. Razumljivo je, da bodo subjekti, ki bi sicer imeli velike stropke zmanjpevanja, zainteresirani za nakup dodatnih Znano je, da mora Slovenija v okviru Kjot-skega protokola oziroma operativnega programa zmanjpevanja emisij toplogre-dnih plinov v obdobju od leta 2008 do 2012 zmanjpati obstojeËe stanje emisij toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na izhodi-pËno leto 1986. Kateri so osnovni domaËi ukrepi in drugi mehanizmi, predvideni na podlagi Kjot-skega protokola, s katerimi naj bi Slovenija uresniËila omenjeni cilj? Kakpen je njihov pomen? Na kratko omenimo le nekatere pomembnejpe vidike operativnega programa zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov (TGP). Po besedah Alenke Burje, podsekretarke na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, velja obveznost zmanjpevanja emisij po Kjotskem protokolu za pest skupin plinov, in sicer za ogljikov dioksid, metan, didupikov oksid, fluorirane ogljikovodike, perflu-orirane ogljikovodike in æveplov heksafluorid. Kot dopolnilo k do-maËim ukrepom zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov pa so Foto Miro Jakomin ) / \ V. Alenka Burja, podsekretarka na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter strokovna sodelavka skupine za pripravo operativnega programa zmanjpevanja emisij toplo-grednih plinov. V pogovoru je opvr-knila podjetje TE-TO Ljubljana, upravnike stanovanj in lastnike, ki bodo morali postati bolj energetsko varËni. pravic za emitiranje. Po drugi strani pa bodo subjekti, ki zaradi zmanjpevanja ne bodo utrpeli visokih stropkov, take pravice pripravljeni prodati. Za zaËetek je predvideno samo trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida, leta 2004 pa naj bi Evropska komisija prouËila tudi moænosti za trgovanje z drugimi toplogrednimi plini. Trgovanje samo naj ne bi pomenilo zmanj-panja emisij neposredno, temveË le posredno. To naj bi omogoËa-lo, da bo do zmanjpanja emisij to-plogrednih plinov dejansko pri-plo tam, kjer je to najceneje. Odpiranje trga z elektriËno energijo vpliva na emisije toplogre-dnih plinov posredno s spremembo strukture proizvodnje elektri-Ëne energije in zaradi veËje mo-ænosti uvoza elektriËne energije, Ëe lastna proizvodnja ni konku-renËna oziroma ekolopko primerna. Moæen negativni vpliv odpiranja trga z elektriËno energijo je relativna pocenitev in s tem po-veËana poraba in poslediËno veËja proizvodnja. Namenski cilj ustvarjanja notranjega trga z elektriËno energijo je poveËati uËinkovitost sektorja oskrbe z elektriËno energijo in ustvarjanje V operativnem programu zmanjpevanja emisij toplo-grednih plinov je velika pozornost namenjena tudi spodbujanju proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov. Deleæ proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov je leta 2000 v Sloveniji znapal dobrih 33 odstotkov (od tega 92 odstotkov iz velikih HE), vendar bomo morali v prihodnje za dosego postavljenih ciljev proizvodnjo elek-triËne energije iz obnovljivih virov pe poveËevati in vkljuËevati tudi druge obnovljive vire energije. enotnega gospodarskega prostora na tem podroËju, med drugim tudi z zamenjavo manj konkuren-Ënih virov energije z bolj konku-renËnimi. Sicer pa obstaja pe vrsta drugih pomembnih instrumentov za doseganje kjotskih ciljev v Sloveniji. Med njimi so tudi uvajanje troparinskih dajatev na fosilna goriva in elektriËno energijo, spodbujanje soproizvodnje toplote in elektriËne energije, spodbujanje poveËanja rabe obnovljivih virov energije, spodbujanje uËinkovite rabe energije pri porabnikih itd. Poleg tega je Alenka Burja pe pojasnila, da je operativni program zmanjpevanja emisij toplogre-dnih plinov sicer dobro zastavljen, vendar je podobno kot pri vsaki stvari tudi na tem podroËju zelo pomembno dejansko izvajanje. Zato bi poleg instrumentov in ukrepov operativnega programa po sektorjih morali pripraviti pe ustrezne promocijske oziroma ozavepËevalne programe na dr-æavni ravni, da bi bili vsi ljudje dobro obvepËeni, kaj se dogaja s podnebjem in kaj lahko sami storijo, da bi prepreËili oziroma vsaj ublaæili posledice neuËinko-vitega ravnanja z energijo. Kot znaËilen primer nevarËne rabe z energijo je omenila dogajanje v zvezi z daljinskim ogrevanjem v Ljubljani. V stanovanjskih blokih, kjer ni merilcev oziroma regulatorjev temperature, pozimi ljudje odpirajo okna in s tem energijo in denar dobesedno meËejo na cesto. Niti podjetje TE-TO Ljubljana niti upravniki stanovanj niti stanovalci sami pa ne storijo niË konkretnega, da bi v stanovanjskih blokih spodbudili manjpo porabo energije. Seveda to med energetskimi podjetji ni edini primer. In prav sedaj je nastopil Ëas, ko morajo taka podjetja postati energetsko bolj uËinkovita, hkrati pa bodo morala uporabnike tudi obvepËati o tem, na kak naËin lahko zmanj-pajo porabo. Miro Jakomin MANJ©I OBRATOVALNI STRO©KI -VE»JI DOBI»EK Podjetje Snam Rete Gas, ki se ukvarja s prenosom plina, je v drugem letopnjem Ëetr-tletju zasluæilo 132 milijonov evrov in s tem poveËalo dobiËek v primerjavi z istim obdobjem lani za veË kakor Ëetrtino, je spo-roËilo vodstvo omenjene italijanske plinske druæbe. Glavni razlog za takpen uspeh je zmanjpanje obratovalnih stropkov za skoraj polovico. Ti so namreË znapali v drugem Ëetrtletju letos 76 milijonov evrov, v istem obdobju lani pa 119 milijonov. Sicer pa je podjetje v prvih pestih mesecih letos poveËa-lo dobiËek z lanskih 226 milijonov evrov v tem obdobju na 259 milijonov evrov, prav tako veËidel na raËun zmanjpevanja stro-pkov obratovanja, nekaj pa naj bi k boljpe-mu rezultatu prispevali tudi prihranki pri prodaji in storitvah. ENELOVI NA»RTI Za zdaj pe negotovo ozraËje na podroËju urejanja italijanskega elektroenergetskega trga prinapa podjetju Enel, ki je pe vedno v skoraj sedemdesetodstotni lasti dræave, tako koristi kot tudi nevarnosti tveganja. Zaradi liberalizacije bodo brækone padle cene elektriËne energije, s Ëimer se bodo tudi zmanjpali dohodki podjetja, ki so pe v prvi polovici letopnjega leta narasli za skoraj Ëe-trtino. Toda predsednik uprave slednje se menda æe dogovarja za sodelovanje z Elec-tricite de France, pe zlasti pri oskrbi na meji med Italijo in Francijo, poleg tega pa si obeta pe nekoliko blaæji padec zaradi vse veËjega povprapevanja po elektriki na do-maËih tleh - v prvi polovici letopnjega leta je namreË zraslo za skoraj tri odstotke, to je na nekaj manj kot 160 TWh. GAZPROM VLAGA V RAZVOJ Ruski plinski gigant Gazprom je presegel vsa priËakovanja, ko je sredi leta dosegel prihodke v vipini milijarde evrov. Sredstva, ki jih je zasluæil, bo veËidel vloæil v nadgradnjo prenosnega sistema ter v razvoj plinskega polja Zapolyarnoye, je povedal predstavnik podjetja Boris Yurlov. Omenjeno polje je peto najveËje na svetu - lani je podjetje pridobilo na njem kar 37 milijard kubiËnih metrov zemeljskega plina, letos æeli to koliËino poveËati na 65 milijard, prihodnje leto pa na 100 milijard kubiËnih metrov. Prav zato so vlaganja v razvoj nujna. Kot je dejal Yurlov, bo podjetje v letih 2004 in 2005 za to namenilo skoraj milijardo evrov. S poveËanjem koliËine pridobljenega zemeljskega plina na polju Zapol-yarnoye bo Gazprom, ki pokriva 26 odstotkov evropskega trga s plinom, do leta 2010 svoj deleæ poveËal na 30 odstotkov, do leta 2015 pa na 38 odstotkov. Izvoz naj bi se veËidel okrepil predvsem v Skandinavijo in v NemËijo. 25 DE BUDNO SPREMLJA DOGAJANJE V ENERGETIKI Ker je v Evropski uniji priplo do spremenjene zakonodaje na podroËju elektriËne energije in plina in so nujne tudi ustrezne spremembe v energetskem zakonu, bo prej ali slej priplo tudi do veËjih sprememb pri upravljanju in organiziranosti elektrogospodarskih podjetij. Tega se v SDE Slovenije dobro zavedajo in vse dejavnosti naËrtujejo tako, da se bodo pe pra-voËasno pripravili na neizogibne spremembe. Bistveno je, da ima SDE Slovenije, kot zatrjujejo v vodstvu, jasna stalipËa in usmeritve na podroËju ekonomske in socialne varnosti delavcev v energetiki. Od tega nikakor ne misli odstopiti in bo tako kot doslej tudi v prihodnje uresniËil vse potrebne naloge. 26 Sindikalisti so na septembrskih sejah (v okviru konferenc elektrogospodarstva in premogovniptva ter predsedstva SDE) pri obravnavi aktualne problematike ponovno opozorili, da æelijo sodelovati pri vseh tistih postopkih in odloËi-tvah, ki so povezani z ekonomsko in socialno varnostjo delavcev. Za sindikaliste je pe kako pomembno redno in pravoËasno obve-pËanje s strani predstavnikov lastnika o dogajanju v energetskem sistemu. Konec koncev je to eden od poglavitnih pogojev, da bi lahko zagotovili uËinkovito naËrto-vanje in uresniËevanje dejavnosti SDE Slovenije. H temu jih pe posebej zavezujejo sklepi, sprejeti na sindikalnem kongresu v Mariboru. Kot je povedal predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, so odprta doloËena vprapanja glede sodelovanja sindikata v postopkih za imenovanje direktorjev energetskih podjetij, neznanke pa so tu- Glede repevanja izredno napetih elektroenergetskih razmer v poletnih mesecih je Franc Dolar, predsednik SDE Slovenije, povedal naslednje: flMenim, da smo poleti hude teæave pri zagotavljanju oskrbe z elek-triËno energijo repili predvsem zaradi izrednega angaæiranja strokovnjakov in na sploh vseh delavcev, zaposlenih v slovenski energetiki. Zato se ob tej priloænosti zahvaljujem vsem, ki so s svojim delom prispevali k nemoteni oskrbi z elektriËno energijo.« di glede politike plaË, prestrukturiranja elektrodistribucije (ustanavljanje hËerinskih druæb) itd. O tej problematiki se bodo skupa-li temeljito pogovoriti z mag. Æe-beljanom, dræavnim sekretarjem za energetiko, in sicer v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike. V kratkem naj bi se sindikalisti sreËali tudi z direktorji distribucijskih podjetij. Kot smo æe pisali, se v sindikalnem vodstvu zavzemajo, da bi v sodelovanju z Gospodarskim interesnim zdru-æenjem distribucije elektriËne energije pripravili skupen predlog o organiziranju distribucije v obliki holdinga in ga potem sku-pali uveljaviti preko Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Kako v vodstvu SDE Slovenije ocenjujejo najnovejpa razmiplja-nja distributerjev o organizira- Foto Miro Jakomin Foto Dušan Jež nju distribucije? Dolar je kratko odvrnil, da trenutno na to vpra-panje ne more odgovoriti, ker dejavnosti distributerjev pe potekajo, njihovi predlogi pa se spreminjajo tako rekoË iz dneva v dan. ©ele takrat, ko bodo pripravili nek Ëistopis, bo lahko konkretno ocenil njihove pobude in zamisli o reorganizaciji distribucije. Na splopno pa je poudaril, da so iz prvega informativnega pogovora z Davidom ValentinËiËem, predsednikom GIZ distribucije elek-triËne energije, dobili spodbuden vtis. Sicer pa se v SDE Slovenije dobro zavedajo tako prednosti kot nevarnosti, ki jih za zaposlene v energetiki prinapajo nove direktive Evropske unije. V tem smislu je pe posebno drastiËna zahteva po loËitvi trænega dela od reguliranega dela dejavnosti. To po besedah Dolarja pomeni, da bo prej ali slej priplo do korenitih posegov v organiziranosti distribucije. Ob tem opozarja, da se v Ëasu, ko neka evropska direktiva zagleda luË sveta, nekatere zadeve æe tako spremenijo, da doloËen dokument æe nima veË nobene te-æe. Ta problem naj bi predstavniki sindikatov evropskih dræav skupali repiti na skupnih pogovorih z delodajalci in predstavniki Evropskega parlamenta. Ker ne æelijo, da bi se v Evropi na po-droËju oskrbe z elektriËno energijo zgodilo kaj nepredvidenega (kot poleti v ZDA), bi radi Ëim prej ugotovili, v katero smer potuje evropska energetika. Miro Jakomin V zaËetku oktobra bo potekal dvodnevni seminar za Ëlane izvrpilnih odborov sindikatov energetskih podjetij o novostih zakona o delovnih razmerjih ter o usklajevanju podjetnipkih kolektivnih pogodb z zakonom. Proti koncu oktobra pa bo pri nas pod okriljem Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije potekalo mednarodno sreËanje predstavnikov sindikatov iz vipegrajske skupine. Na sreËanju, ki naj bi se ga predvidoma udeleæila tudi dva Ëlana Evropskega parlamenta, se bodo pogovarjali o aktualnih problemih, povezanih z vstopanjem dræav v Evropsko unijo. 27 RTP DIVA»A DOBIVA NOVO PODOBO Pogled na z dolgo gradbeno ograjo obdan zahodni del RTP Divaca kaze, da na tem stikaliscu potekajo obsežna dela, povezana z dograditvijo 400/110 kV transformacije. Gradbena dela gredo h koncu, v zacetku oktobra pa v Divaci ze pricakujejo tudi osrednji del naložbe, nov Siemensov transformator, ki je po svojih lastnostih podoben tistemu v RTP Krško. lu, kjer je bila vecina kabelskega kanala, ki bo povezoval 400 in 110 kV del stikališca, že skopana. V zvezi s tem nam je Ivan Lozej povedal, da gre v tem primeru za posebnost v naši državi, saj bo kabel položen v posebno betonsko posteljico, s cimer naj bi zagotovili boljše toplotne prevodnosti in še izboljšali ucinkovitost delovanja naprav. Prav tako se je zacela obnova komandne stavbe, ki sodi med najstarejše objekte v RTP Divaca in dejansko ni bila temeljito obnovljena vse od zgra- Razdelilno transformatorska postaja DivaËa je v zadnjih letih doæivela æe vrsto posodobitev z namenom poveËanja zanesljivosti oskrbe in pretokov energije, naj-veËji poseg v tej smeri pa je zagotovo julija letos zaËeta dograditev transformacije 400/110 kV, s katero bo Eles dolgoroËno repil problem napajanja tega obmoËja Slovenije in bistveno izboljpal energetske razmere v 110 kV om-reæju Primorske. Kot nam je povedal vodja projekta Ivan Lozej, dela na gradbipËu potekajo povsem po naËrtih, v zadnjih dveh mesecih oziroma od zaËetka gradbenih del pa je na prostoru, kjer bo postavljen nov transformator in pripadajoËa daljnovod-na polja, obseæno gradbipËe, ki pa iz dneva v dan vse bolj dobiva konËno obliko. Tako je v sklepni fazi gradnja temelja transformatorja, oljne jame in sepratorjev. Hkrati poteka æe tudi urejanje okolice, tako da bo v zaËetku oktobra, ko naj bi prispel transformator, vse pripravljeno za njegovo namestitev in prikljuËitev. Dobro potekajo tudi dela na 400 kV stikalipËu, kjer so ravno ob na-pem obisku delavci pripravljali teren za konËno betoniranje postavljenih konstrukcij. Podobno æivahno je bilo tudi na 110 kV de- Foto Tomaž Sajevic ditve leta 1958. Izvajalci pa naj bi se v prvi polovici oktobra lotili tudi 110 kV spojnega in merilnega polja. Skratka, RTP DivaËa je ta hip eno samo gradbipËe, s katerega pa naj bi se gradbeni stroji v skladu z roki æe konec oktobra umaknili in dali prostor delavcem za sklepna montaæna dela. Do konca leta bo dokonËana tudi predelava komandne stavbe, in po besedah Ivana Lozeja, kljub temu, da zaradi teæav z upravnimi postopki in poslediËno pribliæ-no dvomeseËne zamude zaËetka del, z nekaterimi deli pe vedno ne dohajajo prvotno zastavljenih rokov, ni nobene bojazni, da transformator ne bi zaËel poskusno obratovati v prvem Ëetrtletju prihodnjega leta. Dvomi o pravo-Ëasnem dokonËanju projekta odpadejo tudi, Ëe vemo, da je direktor projekta dograditve RTP Di-vaËa Janez Kern, ki je v svoji poklicni karieri zelo uspepno izpeljal æe vrsto zahtevnih gradenj, med zadnjimi tudi postavitev podobnega transformatorja in celotnega stikalipËa nove RTP Krpko. Razlog za optimizem pa je pe toliko trdnejpi, ker je tudi glavni del te investicije, 400/110 kV transformator 300 MVA, æe izdelan in so konec septembra v KonËarju æe potekala tudi konËna testiranja, dokonËno pa je dogovorjen tudi zahteven prevoz transformatorja, ki bo v DivaËo prispel med 6. in 8. oktobrom. Tudi dru-gaËe je veËino potrebne opreme in naprav æe na gradbipËu oziroma nanj prihaja, kot je bilo naËr-tovano. Do konca novembra naj bi konËali tudi vsa montaæna dela, vkljuËno s poloæitvijo krmil-nosignalnih in napajalnih kablov, tako da bodo v zimskem obdobju lahko tudi æe potekala vsa potrebna testiranja vseh naprav, ki so vezana na omenjeno dograditev RTP DivaËa. Spodbudno je, da gradbenim in montaænim rokom uspepno sledijo tudi finanËni okviri, tako da bo investicijo skoraj zagotovo mogoËe dokonËati s predvidenih 1,6 milijarde tolarjev. Brane JanjiÊ Foto Tomaž Sajevic —__--?- ---mi-rr,______________:___*:__ji trn___¦-_ ¦_____^_i_____j" m.____- -. j. j - __.______¦___:__ Ivan Lozej: »Dela gredo povsem po nacrtih.« ©tiridnevna pot od Zagreba do DivaËe Potem, ko so v zagrebpkem Rade KonËarju opravili vseh 27 razliËnih preskusov transformatorja za DivaËo, so zadnji teden v septembru pripravljali transformator za naporen prevoz iz Zagreba do DivaËe. Transportna kompozicija bo dolga 68 metrov, piroka 5 metrov, visoka 4,40 metra in teæ-ka kar 442 ton. Po naËrtih naj bi prevoz trajal ptiri dni. Prvi dan naj bi tovor krenil iz tovarne v Jankomiru, po zagrebpki obvoznici Ëez Savo in po avtocesti za Reko mimo Karlovca na Dugo Reso ter nato pri Bosiljevem zapustil avtocesto in nadaljeval pot po dræavni cesti do Vrbovskega. Naslednji dan se bo kolona vrnila na avtocesto in potovala do Reke. Tretji dan ponoËi bo transformator potoval skozi sam center Reke, ker naftna cesta nad mestom ne zdræi veË kot 400-tonske obremenitve. »etrti dan naj bi kolona prispela na mejni prehod Rupa, kjer bodo prevozniki poËakali do nedelje, ker imajo za ta dan dovoljen prevoz po cesti od Kozine do DivaËe. Celotna trasa prevoza je bila ptudijsko obdelana in je prilagojena stanju nosilnosti cest na celotni relaciji med Zagrebom in DivaËo. NajveË teæav na celotni poti priËakujejo tik pred konËno postajo v samem naselju DivaËa zaradi oæine ceste Ëez strnjeno naselje. Prevoz, ki ga bo opravil Zagreb-trans, bo stal 76 milijonov tolarjev, za varnost med potjo pa bo skrbelo okoli sto miliËnikov. Minka Skubic 29 EKONSTRUKCIJA 110 kV STIKALIŠCA V KIDRICEVEM V KidriËevem je bila 12. septembra prilo-ænostna slovesnost, s katero so se ob na-vzoËnosti direktorja Elesa mag.Vekoslava Koropca in direktorja Taluma mag. Danila Topleka zaËela obnovitvena dela skoraj petdeset let starega 110 kV stikalipËa, RTP 110/10 kV KidriËevo. Vrednost celotnega projekta znapa kar milijardo 535 milijonov tolarjev. * RTP KidriËevo pomeni glavno in edino napajalno toËko tovarne Talum, najveËjega porabnika elektriËne energije v slovenskem prostoru. RTP je bila zgrajena leta 1954, pozneje pa se je skladno s potrebami tovarne po elek- triËni energiji dograjevala. VeËje dogradnje stikalipËa segajo v sedemdeseta in v zaËetek osemdesetih let, ko je tovarna zgradila nove obrate elektrolize aluminija. Vsa temeljna infrastruktura sti-kalipËa sega v zaËetno obdobje gradnje. VeËina primarne opre- me je iz obdobja pestdesetih in za-Ëetka sedemdesetih let, kar za te vrste opremo pomeni popolno izrabljenost in tehnolopko zastarelost. Tudi sekundarna oprema, ki ima zaradi tehnolopkih znaËil-nosti krajpo æivljenjsko dobo, je zastarela in ne zagotavlja dolgo-roËnega zanesljivega obratovanja. StikalipËe je v zadnjih desetih letih delovalo brez veËjih okvar, po zaslugi vestnega vzdræe-vanja, ki pa zahteva vsako leto veË denarnih sredstev in Ëasa za izklope. S tem se leto za letom zniæuje tudi zanesljivost in raz-poloæljivost naprav. S poveËa-njem odjemne moËi v tovarni pa so se na opremi zaËele pojavljati tudi pogostejpe okvare, kar je pripeljalo do razmipljanja in odloËitve, da RTP v celoti rekonstruiramo pe pred roki, ki smo jih Foto arhiv ELES predvideli v dolgoroËnih NaËrtih. Eles in Talum sta tako lani sklenila dogovor o rekonstrukciji stika-lipËa 110 kV. Eles se je v tem dogovoru obvezal, da bo prispevek Taluma za poveËanje prikljuËne moËi uporabil za financiranje rekonstrukcije stikalipËa in poveËa-nje prenosne moËi prikljuËnih daljnovodov. Poglavitni cilj projekta je dolgoroËno poveËanje zanesljivosti dobave elektriËne energije, ko Talum naËrtuje nadaljnje poveËanje odjemne moËi. Z obnovo naprav in infrastrukture stikalipËa se bodo bistveno zni-æali tudi stropki obratovanja in vzdræevanja RTP. Izjemna zahtevnost del Rekonstrukcija stikalipËa 110 kV obsega razpiritev obstojeËega sti-kalipËa za ptiri visokonapetostna polja, s Ëimer se Talumu omogoËi prikljuËitev dodatnega novega 60 MVA transformatorja, obnovo vse primarne in sekundarne opreme, zamenjavo zbiralnic vse gradbene in konstrukcijske infrastrukture, posodobitev sistema lastne rabe z vgradnjo dodatnega vira (dizel agregat), obnovitev ozemljilnega sistema in obnovo obstojeËe komandne stavbe. Poleg rekonstrukcije stikalipËa projekt obsega tudi poveËanje prenosne moËi na 110 kV daljnovodu Cirkovce-KidriËevo 1. Takoj po sklenitvi dogovora je Eles imenoval projektno skupino za izvedbo rekonstrukcije, pri kateri sodelujeta obe GJS (PEE in UPO) in vse strokovne sluæbe Elesa. Projektna skupina je pripravila koncept rekonstrukcije, ki upopteva vse vidike obratovanja objekta med rekonstrukcijo. Pri tem so bila pe posebej pazljivo obdelana vsa tveganja, ki se pojavljajo pri rekonstrukciji tako zahtevnega objekta. Projektna skupina zelo dobro sodeluje s strokovnjaki Taluma, s katerimi usklajuje tehniËne in organizacijske repitve projekta rekonstrukcije stikalipËa. Glede na obseg rekonstrukcije, obËutljivost porabnika, ki ga objekt napaja, in zahtev za obratovanje objekta, je to najbolj zahtevna rekonstrukcija v visokonapetostnem prenosnem sistemu, ki je bila kdaj koli izvedena. Marko Hrast V dobrem letu dni, odkar je projektna skupina zaËela delom, je bila izdelana potrebna projektna dokumentacija, izvedeni so bili upravni postopki, ki nam omogoËajo zaËetek del, izvedeno je bilo veË kakor 30 postopkov javnega naroËanja, v katerih so bili izbrani dobavitelji za dobavo opreme in izvajalci za izvedbo del. Z zaËetkom gradbenih del se zaËenja izvedbeni del rekonstrukcije stikalipËa, ki bo v celoti konËana v jeseni 2005, ko bo obnovljeno celotno stikalipËe. Izdelan in sprejet terminski plan pa nas obvezuje, da do februarja 2004 konËamo prvi del rekonstrukcije, po katerem bo moæna prikljuËitev novega transformatorja za potrebe elektrolize v Talumu. NAKUPI »EZ LUÆO Ameripko elektroenergetsko podjetje FPL Energy je v prvi polovici septembra objavilo, da bo za 276,5 milijona dolarjev kupilo 50-odstotni deleæ British Energy v druæbi Amergen. Slednja je zdruæena v konzorcij s podjetjem Exelon, ki ima v lasti tri veËje elektrarne s skupno moËjo veË kakor 2700 MW. FPL Energy, ki æe ima ptiri elektrarne na Floridi, je podobno kupËijo sklenilo novembra lani, ko si je za pri-bliæno 800 milijonov dolarjev priklju-Ëilo levji deleæ podjetja Seabrook. FRANCIJA NAJVE»JA IZVOZNICA ELEKTRI»NE ENERGIJE V EVROPI Francija izvozi med evropskimi dræa-vami daleË najveË elektriËne energije, saj je imela lani kar 77 milijard kWh preseæka, Norvepka, ki caplja za njo na drugem mestu, pa le deset milijard kWh, je sporoËilo Zdruæenje elektrogospodarstva iz Berlina. Med uvoznicami je na prvem mestu Italija, kjer je uvoz lani presegel izvoz za dobrih petdeset milijard kWh ter tako dosegel 19 odstotkov vse proizvodnje elektriËne energije v tej dræavi. Sledi ji NemËija, ki je uvozila pribliæno 16 milijard kWh elektriËne energije. Sicer pa se je skupna zunanja trgovina z omenjeno dobrino v Evropi zniæala za dva odstotka. REKORDNA PORABA Supa v poletnih mesecih in veËja poraba elektriËne energije zaradi hude vro-Ëine sta med drugim prizadeli tudi hr-vapko elektrogospodarstvo. Raven akumulacijskih jezer tamkajpnjih hidroelektrarn je bila namreË tako nizka, da slednje niso veË mogle pridobiti dovolj elektriËne energije, zato jo je deloma nadomestila tista, ki so jo proizvedli v termoelektrarnah. Kot je sporoËil HEP, se je dnevna poraba elektriËne energije na Hrvapkem, ki je v prejpnjih letih dosegala od 32 do 37 milijonov kWh, v posameznih dnevih avgusta letos povzpela na 41,5 milijona kWh, kar je za 4,5 milijona veË kakor v teh dneh lani. VeËino zahtevane energije so proizvedle domaËe termoelektrarne, ki so pridobile na dan po 27 milijonov kWh elektriËne energije, hidroelektrarne so k temu prispevale pe pribliæno 5 milijonov kWh, preostanek pa je dræa-va uvozila. STA 31 AHKO ELEKTRI»NI MRK POVZRO»IJO MRAVLJE? Zadnji elektriËni mrk na drugi strani flvelike luæe« je znova potrdil, da ni vse zlato, kar se po ameripko oziroma zahodnjapko sveti. V kapitalizmu je paË denar sveta vladar, in v tem nenehnem pehanju za zasluækom je vse pogosteje cena posledic tovrstnega zanemarjanja kakovosti izdelkov in storitev veliko vipja, kot bi bila v primeru, Ëe trenutni dobiËek ne bi tako izrazito izstopal pred kakovostjo. 32 Vsekakor si takpnih spodrsljajev v elektroenergetskih podjetjih, kaj pele v celotnem elektroenergetskem sistemu, ne bi smeli privopËiti. Ko vidimo, da se je v za mnoge obljubljeni deæeli, v Zdruæenih dræavah Amerike, ki naj bi jih vsi posnemali, domala katastrofalni elektriËni mrk v zelo kratkem Ëasu pripetil æe dru-giË, je na dlani, da njihov model organizacije elektroenergetskega sistema ni najbolj posreËen. Tako je povsem mogoËe, da v pretirani æelji po varËevanju niso imeli veË zaposlenega delavca, ki bi pravo-Ëasno odkril in posekal tisto drevo, ki je morda previsoko zraslo pod daljnovodom in povzroËilo njegov izpad. Lahko pa, da je bil ravnokar odpupËen delavec, ki bi znal preventivno ukrepati in pre-preËiti vzrok poslediËnega razpada, ali pa mogoËe tisti, ki bi znal posledice razpada hitreje odpraviti in tako prepreËiti velikansko pkodo? Takpnih ugibanj je lahko pe veË, toda prednost izkupenih delavcev je vsekakor v odkrivanju moænih vzrokov napak in okvar, ki jih z drugimi metodami praktiËno ni moæno predvideti, lahko pa povzroËijo okvare, ki ne nazadnje privedejo tudi do æe omenjenih elektriËnih mrkov. Eden od tovrstnih vzrokov so prav gotovo tudi okvare, ki jih v elektroenergetskem sistemu po-vzroËijo nepredvidljive æivali. Tako so pri nas znani ptevilni primeri medfaznih in zemeljskih stikov, ki jih povzroËajo kune, podlasice, lisice in podobne æivali, ki se predvsem pozimi zatekajo v topla zavetja razdelilnih transformatorskih postaj. Kljub temu, da v elektroenergetskih podjetjih skupamo z namepËanjem ustreznih zapor, ograj in repetk ter z nastavljanjem pasti ali z lovskimi posegi onemogoËiti dostope tovrstnih æivali do elektroenergetskih naprav, pa stoodstotne zapËite ni mogoËe zagotoviti. To pe toliko bolj velja v primeru glodalcev, predvsem mipi in podgan, katerim tudi nenehne deratizacije vedno ne pridejo do æivega. Poleg tega pa njihovo uniËevanje kablov in æiËnih povezav povzroËa tak-pne okvare, ki jih je zelo teæko odkriti. ©e posebno velja to tudi za izpade daljnovodov, ki jih denimo pri nas - z gnezdenjem ter iztrebljanjem na izolatorske verige in poslediËno povzroËenimi preboji - povzroËajo ptorklje. Sicer so tudi v teh primerih znani ukrepi namepËanja koniËastih elementov na konzolah daljnovod-nih stebrov ali pa umetnih gnez-dipË zunaj lokacij izolatorskih verig, z namenom ohranjanja teh živalskih vrst tudi na obmocju daljnovodnih tras. Nikakor pa ni od elektroenergeti-kov mogoce pricakovati podobne simbioze v najnovejših primerih »napadov« mravelj na kontak-torje, ki so namešceni v podsklo-pe krmilnih in komandnih omaric visokonapetostnih stikalnih naprav. Vse kaže, da sodobni izolacijski materiali ocitno zelo »dišijo« mravljam, ki so si v njihovih ohišjih našle udobne domove. Z njihovo številcnostjo znotraj naprav pa žal prihaja do prepreci- Foto arhiv ELES tve normalnega delovanja kon-taktorjev, kar ima za posledico napaËno delovanje posameznih podsklopov in zaradi tega celotne stikalne naprave. Takpnemu na-paËnemu delovanju lahko kaj hitro sledi veriæna reakcija hava-rijskih dogodkov in nazadnje bi se lahko celo zgodilo, da bi sicer drobcene mravlje ohromile delovanje elektroenergetskega sistema in bile poslediËno vzrok celo obseænejpim elektriËnim mrkom. Zgoraj navedeni primeri so samo drobtinice iz raznih dogodkov, ki preæijo in ogroæajo obratovanje tako prenosnega kot tudi distribucijskega elektroenergetskega omreæja. Zato se lahko velikokrat le marljivim in natanËnim vzdræevalcem zahvalimo, da tovrstne primere pravoËasno odkrijejo in jih sanirajo ter tako prepreËujejo neljube dogodke in elektriËne mrke, ki imajo velike finanËne posledice. V ZDA bo predsednik Bush verjetno s kakpno novo ˜vojno« poi- skal krivce elektriËnih mrkov. Pri nas pa bodo v primeru tak-pnih mrkov ob novih pogodbenih razmerjih in z njimi povezanimi kaznimi pe posebej trepetali prodajalci ter dobavitelji elektriËne energije. Zato bi bilo treba zagotoviti pe toliko bolj zanesljivo obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema in veË pozornosti nameniti tudi takpnim drobnim, a æal za obratovanje tudi precej vplivnim dogodkom. SreËko Lesjak Kolonija mravelj, ki si je poiskala domovanje v ohišju stikalnih naprav, je vzdrževalcem povzrocila precej nevšecnosti. illiMfJI drŽave se niso zagotovile naftnih zalog VroËinski val, ki je povzroËil energetske krize po vsem svetu, je spodbodel Evropsko komisijo, da je znova opozorila na to, da Ëlanice pe niso zagotovile 90-dnevnih zalog nafte, prav tako niso izpolnile zahtev, ki naj bi olajpale Ëe-zmejno trgovanje z elektriËno energijo in plinom. Teæave, ki so nastale z oskrbo na obmejnih obmoËjih, kot so, na primer, tista med Francijo in ©panijo ali NemËijo in zahodno Dansko, bi namreË odpravili prav z odpiranjem meja, so ocenili v Bruslju, takpna izmenjava pa bi prinesla Ëlanicam tudi v resnici enoten energetski trg. STA PAKT STABILNOSTI TODI ZA OKOLJE Skupina poslancev evropske stranke zelenih je v zaËetku septembra zaprosila Evropsko komisijo, naj sprejme tako imenovani klimatski pakt stabilnosti, ki bo zagotavljal, da bodo vse dræave Ëlanice Unije spoptovale zaveze o zmanjpevanju emisij toplogrednih plinov, kot to zahteva Kjotski protokol Pakt naj bi deloval po modelu obstojeËega pakta stabilnosti in rasti, ki spodbuja dræave k ohranjanju dobrega gospodarskega poloæaja v okviru evro-obmoËja, doloËal pa bi, da morajo dræave v obdobju med letoma 2008 in 2012 glede na leto 1990 zmanjpati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov. STA VISOKI ZASLUŽKI AMERIŠKE ENERGETSKE DRUŽBE Exxon Mobil, ena izmed najveËjih naftnih in energetskih druæb na svetu, je v prvem letopnjem polletju ustvaril 11,2 milijarde dolarjev dobiËka, kar je za skoraj 6,5 milijarde veË kakor v istem lanskem obdobju. V drugem Ëetrtletju je dobiËek znapal dobre ptiri milijarde dolarjev, s Ëimer je druæba lanski rezultat v teh ptirih mesecih presegla za skoraj 60 odstotkov. Takrat je namreË zasluæila 2,6 milijarde dolarjev. V drugem letopnjem Ëetrtletju so prihodki podjetja dosegli dobrih 57 milijard dolarjev (lani 51 milijard dolarjev). Tako dobri rezultati so predvsem posledica vipjih cen nafte in zemeljskega plina - od maja do konca avgusta se je namreË dobiËek podjetja iz te dejavnosti poveËal za 608 milijonov dolarjev, in tako dosegel 2,8 milijarde dolarjev. STA 33 \^>^EBELE PRAVILNO ZAZNALE ONESNAŽENJE TEŠ Konec avgusta je bil v Ljubljani 38. svetovni Ëebelarski kongres. V sekciji o uporabi Ëebel za merjenje onesnaæenja okolja je predstavil svoj referat o monitorin-gu stanja okolice TE ©optanj s pomoËjo Ëebel dr. Joæe ©najder, ki je kot strokovnjak Inptituta Joæef ©tefan desetletje spremljal te meritve. turo o uporabi Ëebel pri merjenju onesnaæenosti okolja. Napel sem nekaj Ëlankov iz zaËetka devetdesetih let. Predvsem so merili s Ëe-belami toksiËnost polutantov s tem, da so opazovali kvarne vplive na Ëebeljo druæino. Da bi z njimi merili onesnaæenost z æveplo-vim dioksidom, ni bilo izsledkov,« pojasni zaËetke svojega interdisciplinarnega Ëebelarsko ekolopkega raziskovanja dr. Joæe ©najder, ki mu je bilo jasno, Nadaljevanje na str. 43 34 TE ©optanj je sredi osemdesetih let sprejela program sanacije termoelektrarne. Sestavni del tega programa je bil tudi ekolopki informacijski sistem, z uporabo katerega so posneli dejansko stanje onesnaæenja okolice termoelektrarne. Za izvedbo projekta je bil med tremi prijavljenimi kandidati izbran Inptitut Joæef ©te-fan s skupino, ki jo je vodil dr. Joæe ©najder, s strani TE© je bil za projekt odgovoren inæ. SlaviË. Meritve so opravljali v pestih eko-lopkih postajah v ©alepki dolini in z mobilnim laboratorijem. Podatki o koncentracijah æveplove-ga dioksida, dupikovih oksidov in prahu so se zbirali v osrednjem raËunalniku. Dr. ©najder je povedal, da je posebna delovna skupina ptiri leta redno analizirala meseËne podatke in podajala ugotovitve z oceno delovanja informacijskega sistema, ki je ves Ëas presegal s pogodbo doloËeno razpoloæljivost podatkov. ˜Ob proslavljanju dobrega dela delovne skupine za mizo ob eko-lopki postaji na Zavodnjah mi je takratni vodja projekta v TE ©optanj Franc SlaviË, ki je vedel, da sem ljubiteljsko Ëebelar, dejal, da bi lahko Ëebele pripeljal gor na papo. S tem me je spodbudil, da sem zaËel pregledovati litera- Foto Minka Skubic Dr. Jože Snajder z lADNJE POROCILO SLOVENIJE UNIJI Slovenija je tik pred poletnimi poËitnicami pripravila pe zadnje PoroËilo o napredku pri vkljuËevanju v Evropsko unijo in ga poslala v obravnavo Evropskemu svetu, ki je zahteval takpne dokumente vsako leto. Kot je mogoËe razbrati iz poroËila, ki vsebuje tako podatke o gospodarski uspepnosti dræave in napovedi za letopnje leto kot tudi napredek pri prevzemanju zakonodaje, je Slovenija v zadnji fazi prilagajanja na veË podroËjih uspepno prevzela pravni red Unije ter se tudi administrativno usposobila na njegovo izvajaje, s Ëimer izpolnjuje zahtevane kriterije za Ëlanstvo. Evropski svet je že pred petimi leti dolocil, da mora Evropska komisija pripravljati letna porocila o napredku držav kandidatk in ga o tem obvešcati. Letos novembra bo tako sestavila Komisija na podlagi porocil držav samih še zadnji skupek dokumentov, tokrat pa bo vseboval vse kljucne korake držav pri napredku. Slovenski pogajalci so v besedilu, ki so ga poslali omenjeni instituciji junija, opredelili gospodarski napredek države, ocenili prihodnji razvoj na tem podrocju ter poudarili letošnje kljucne dosežke pri posameznih poglavjih. Kako je bilo lani? Lani je bila gospodarska rast, kot je zapisano v porocilu, nekoliko višja kot leto prej in dosegla 3,2 odstotka, kar je mogoce pripisati predvsem nekoliko višjemu domacemu povpraševanju in ponovni rasti naložbenih dejavnosti. Prav tako je bila rast izvoza kljub slabim gospodarskim razme- ram v mednarodnem okolju še razmeroma visoka, predvsem zaradi okrepljene prodaje na trge srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, znašala pa je 6,1 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj kakor leta 2001. Cene življenjskih potrebšcin so se lani povišale za kar 7,2 odstotka, povprecna inflacija pa je tako znašala 7,5 odstotka, kar je za slab odstotek manj kakor decembra 2001. Podobno kot predlani so tudi leta 2002 na podražitve vplivali predvsem notranji dejavniki - regulirane cene so se namrec povišale za 9,2 odstotka, še najbolj cene komunalnih storitev, naftnih derivatov, telefonskih storitev, prav tako mocan vpliv nanje pa so tudi imeli fiskalni dejavniki, med njimi višje stopnje davka na dodano vrednost, povišanje trošarin za prevoz, tobacne izdelke in alkohol ter uvedba komunalnih taks za obremenjevanje okolja. Omenjeni dejavniki so k celotnemu povišanju cen prispevali kar cetrtino. Tudi gibanja na podrocju zaposlovanja niso bila obetavna v primerjavi z letom 2001, saj se je število delovno aktivnih oseb zmanjšalo za 0,7 odstotka, še dve leti pred tem pa je narašcalo z 1,7-od-stotno stopnjo. Bruto placa zaposlenega se je realno povecala za dva odstotka in tako za vec kakor odstotek zaostala za 3,4-odstotno rastjo produktivnosti dela, s cimer je bil dosežen osnovni cilj placne politike, po daljšem obdobju (med letoma 1999 in 2002) pa je bil izpolnjen tudi drugi cilj placne politike, in sicer da bruto placa zaposlenega v javnem sektorju raste najvec do rasti bruto place v zasebnem sektorju. Lani se je tako, kot je zapisano v porocilu, realna bruto placa zaposlenega v javnem sektorju povecala za 1,1 odstotka, v zasebnem pa za 2,3 odstotka. NiË kaj obetavne napovedi za letopnje leto Pomladanska napoved gospodarske rasti za leto 2003, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske 35 Foto arhiv 36 analize in razvoj (UMAR) in je prav tako objavljena v poroËilu, znapa 3,1 odstotka, kar je za 0,6 odstotka manj, kakor so kazale njegove jesenske napovedi. K zniæanju so najveË prispevale navzdol popravljene napovedi na domala vseh podroËjih - realna rast izvoza blaga in storitev se je zniæala za 0,3 odstotne toËke, napovedi o rasti zasebne potropnje so niæje za 0,7 odstotka, pe najbolj izrazito pa je popravljena ocena o poveËanju naloæb v osnovna sredstva - rast na tem podroËju je namreË upadla s 4,8 na 3,2 odstotka. Kot pojasnjuje UMAR, je zniæal napovedi o poveËanju izvoza predvsem zaradi izredno visoke lanske rasti prodaje na trge nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter Cefte in Efte. Letos takpen napredek po mnenju urada ni veË mogoË, prav tako se brækone pe ne bo bistveno poveËal izvoz v dræave Evropske unije, saj se tudi te komajda pobirajo iz slabpih gospodarskih rezultatov. Obenem naj bi se letos poveËal uvoz, in sicer za 4,5 odstotka, kar pa je za 0,2 odstotka manj, kot je UMAR napovedal jeseni in za 0,3 odstotka manj od dejansko doseæene rasti v letu 2002. Prebivalstvo bo manj zapravljalo Glede na opisane gospodarske razmere bo tudi prebivalstvo bolj previdno ravnalo z denarjem -zasebna potropnja naj bi se tako letos poveËala le za dva odstotka, predvsem zaradi navzdol popravljene rasti ptevila prejemnikov plaË (za 0,2 odstotka), obenem pa tudi podatki bank o razdol-æevanju prebivalstva pe niË ne kaæejo na to, da bi lahko priplo do izrazitejpega poveËanja potropnje. Temu primerno bodo skromneje narapËale investicije, pe zlasti v zasebnem sektorju, kar pa je po mnenju UMAR-ja povezano tudi z nizko vrednostjo kazalca zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Letos naj bi se obenem nekoliko manj zmanjpala zaposlenost - napoved njene rasti je namreË za 0,2 odstotka niæje glede na jesenska priËakovanja, vendar predvideva omenjeni urad, da bo ponovno oæivela v zadnjih mesecih tega leta. Kot je pe izraËunal UMAR, bo inflacija letos za veË kakor dva odstotka niæja kot lani - dosegla naj bi namreË 5,1 odstotka. Do zdaj je na gibanje cen najbolj vplivalo povipanje cen tekoËih goriv ob koncu leta 2002, a kljub temu je bila inflacija v prvem Ëetrtletju za 0,6 odstotne toËke niæja, kot bi bila sicer. V naslednjih Ëetrtletjih priËakuje omenjeni urad niæje stopnje rasti cen æivljenjskih potrebpËin, obenem pa naj bi inflacijo pri 5,1 odstotka ustavili dosledno uresniËevanje zastavljene fiskalne politike, dodatno zaostrovanje politike reguliranih cen ter predpostavka, da se v naslednjih mesecih nafta ne bo bistveno podraæila. Napovedi za prihodnja leta Prihodnje leto naj bi slovensko gospodarstvo vendarle nekoliko bolj napredovalo in se pribliæalo rasti v obdobju pred krizo, kajpak ob priËakovanju, da se bodo podobno stabilizirale tudi razmere drugod po svetu, pe zlasti v trgovskih partnericah, saj se lahko le v tem primeru nekoliko bolj poveËa izvoz blaga in storitev. Gospodarska rast bi tako dosegla 3,9 odstotka, podobno naj bi se okrepila tudi rast naloæb in znapala sedem odstotkov. Med njimi naj bi se okrepile zlasti zasebne naloæbe, k Ëemur bo najveË prispevala sprostitev sredstev iz nacionalne stanovanjske varËevalne sheme ter s tem povezana pospepena gradnja stanovanj ter poveËanje investicij v infrastrukturo. Tako naj bi se realna rast zasebne potropnje v prihodnjem letu poveËala na 3,3 odstotka. Prav tako obetavne so napovedi za obdobje med letoma 2005 in 2007. V tem Ëasu priËakujejo pripravljavci poroËila o napredku Slovenije pri vkljuËevanju v Evropsko unijo postopno povipanje gospodarske rasti do 4,5 odstotka, omogoËili pa jo bosta predvsem vipja rast produktivnosti ter veËja zasebna poraba - ta naj bi zrasla na 3,5 odstotka. Tudi naloæbe naj bi se postopno poveËevale, nekoliko bodo upadle le leta 2006, kot napoveduje poroËilo, sicer pa bodo na leto v povpreËju narapËale za sedem odstotkov. ©e naprej bodo v ospredju investicije zasebnikov, prav tako zaradi omenjene sprostitve varËevalne sheme, obenem pa naj bi njihovi vloæki zlasti po letu 2004 delno nadomestili del javnofinanËnih sredstev, ki je bil namenjen temu. ˜Krepitev investicij bo vplivala na izboljpevanje konkurenËnosti gospodarstva ter ohranjanje visokih stopenj rasti izvoza,« je se med drugim zapisano v poroËilu o napredku Slovenije pri vkljuËevanju v Evropsko unijo. Napredek pri posameznih poglavjih Poleg opisanih gospodarskih meril vsebuje poroËilo tudi pregled izvajanja pogajalskih zavez po posameznih pogajalskih poglavjih. Pri vseh je Slovenija izpolnila veËino zavez ali pa si vsaj izborila prehodna obdobja. Na podroËju energetike (14. poglavje) izpolnjuje vse zaveze in zahteve, ki izha- 2000 2001 2002 Stopnja gospodarske rasti v % 4,6 2,9 3,2 BDP v USD 9.531 9.805 11.022 ProraËunski prihodki (v % od BDP) 40,9 41,5 39,4 Preseæek/primanjkljaj (v % od BDP) -1,3 -1,3 3,0 Izvoz (v mio evrov) 11.626 12.642 13.499 Uvoz (v mio evrov) 12.364 12.772 13.168 Devizne rezerve (v mio USD) 4.376 5.747 8.152 Zunanji dolg v (mio USD) 6.127 6.717 8.799 Stopnja brezposelnosti po ILO v % 7,0 6,4 6,4 Inflacija (povpreËje leta) 8,9 8,4 7,5 Viri podatkov: SURS, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, UMAR jajo iz pogajanj, prav tako ustrezno potekajo tudi priprave na Ëlanstvo, je zapisano v dokumentu. Zamude se pojavljajo veËidel zgolj pri sprejemanju zakonodaje na podroËju jedrske varnosti, ki jih bo treba v skladu s programom dela vlade in dræavnim programom za prevzem pravnega reda Evropske unije odpraviti do leta 2003. S tem podroËjem je povezano poglavje 22 - okolje. Tudi v tem primeru izpolnjuje Slovenija veËino zahtevanega, vendar se pe kljub temu bori z zamudami. Napovedala je namreË, da bo vse obveznosti opravila do zaËetka tega leta, a ji to ni uspelo. Najbolj problematiËna podroËja so horizontalna zakonodaja (stratepka presoja vplivov na okolje), kakovost zraka, ohranjanje narave na zapËitenih obmoËjih, nadzor nad industrijskim onesnaæeva- . njem, gensko spremenjeni organizmi ter omenjena jedrska varnost in varstvo pred sevanji. Kot pojasnjuje poroËilo, je veËina zamud prvih dveh naptetih podroËij posledica sprememb zakona o varstvu okolja, ki bodo posredovane v vladni postopek pele ta mesec. Sicer pa naj bi dræava veËino zaostankov iz poglavja okolje prav tako odpravila do konca leta in posredovala sporoËila Evropski komisiji najpozneje do maja 2004, ko naj bi dræava vstopila v Unijo. Slovenija je torej lani, kot ocenjuje poroËilo o napredku, ohranila relativno stabilnost gospodarstva in nadaljevala graditev pravnega okvira dobro delujoËega trænega gospodarstva ter uresniËevanje strukturnih in institucionalnih reform. Da bi dokonËala te procese, se bo slovenska vlada tudi v prihodnje osredotoËala na tri sklope ekonomske politike, in sicer na vzdræevanje in krepitev makroekonomske stabilnosti, na dokonËanje naËrtovanih reform in na vzpostavitev dolgoroËnih mehanizmov za krepitev konkurenËne sposobnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih, obljublja dokument, ki sicer napoveduje obetavno prihodnost slovenskemu gospodarstvu. Ali se bo to tudi uresniËilo, bomo lahko presodili æe ob koncu letopnjega leta. Simona Bandur Povzeto po PoroËilu o napredku pri vkljuËevanju v Evropsko unijo (http://evropa.gov.si) ROPSKA RAST BDP NESPREMENJENA L Rast bruto domaËega proizvoda (BDP) se je po oceni ev- ropskega statistiËnega urada Evrostat v drugem Ëetrtletju letopnjega leta v primerjavi s prvimi ptirimi meseci v evro-obmoËju zniæala za 0,1 odstotka, v celotni Uniji pa je ostala nespremenjena. Tudi v primerjavi z istim obdobjem lani ni bistveno poskoËila, saj je v dræavah, ki so sprejele evro, znapala le 0,2 odstotka, v petnajsterici pa 0,5 odstotka. Slabi rezultati so brækone med drugim posledica pibke rasti potropnje in slabpega izvoza. Slednji je namreË v zadnjem Ëetrtletju v evroobmoËju upadel za pol odstotka, v vsej Uniji pa za 0,6 odstotka. STA Po ODOBA V OGLEDALU NI BILA V©E» MINISTRU KOPA»U Skupina predstavnikov slovenskih okoljskih nevladnih organizacij je pred vlado postavila ogledalo, v katerem je lahko videla odsev svojega dela na podroËju varovanja okolja med letoma 2000 in 2002. Glavna ugotovitev dokumenta, ki so ga predstavili 18. septembra v Centru Evrope v Ljubljani, je, da dræava v tem obdobju ni storila skorajda niË, da bi ohranila naravno okolje za prihodnje rodove. Minister za okolje Janez KopaË je tako oceno gladko zavrnil in dejal, da kaæe ogledalo izkrivljeno podobo. Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Er-wan Fouéré, ki je zaËel predstavitev poroËila z naslovom Ogledalo vladi 2000-2002 s svojimi pogledi na izvajanje okoljske zakonodaje, je dokument ocenil kot dobrodopel. Kot je dejal, je podlaga, ki zagotavlja varstvo okolja v Evropski uniji trajno-stni razvoj, temelji pa na povezovanju okoljevar-stvenih dejavnikov z gospodarskim razvojem in socialo, pe zlasti zaposlovanjem. Te cilje vsebujejo amsterdamska pogodba in njen pesti Ëlen, ki zahteva vkljuËitev zapËite okolja v politike skupnosti, lizbonska strategija, katere cilj je ustvariti na tleh Evropske unije najbolj dinamiËno in kompetitivno gospodarsko silo na svetu, in pesti akcijski program, ki opredeljuje glavne cilje evropske okolje-varstvene politike. Sledenje smernicam, zapisanim v omenjenih dokumentih, je po mnenju Fouéréja teæavno predvsem za dræave pristopnice, saj morajo najprej prilagoditi svojo zakonodajo, vkljuËiti evropsko in se pele potem posvetiti izvajanju. Slovenija je veËidel æe sprejela zakonodajo, ostaja ji le pe nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih bo zagotovo premagala do vstopa v Unijo, je presodil Fouéré. Kaj pravi ogledalo? Z zadnjo navedbo besed predstavnika Evropske komisije se glede na ugotovitve, zapisane v Ogledalo vladi 2000- 2002, zagotovo ne strinjajo pripravljavci poroËila, saj menijo, da je vlada na podroËju varovanja okolja v omenjenem obdobju storila bore malo. Kot je povedala predstavnica skupine, ki je izvedla projekt, je bil njegov namen izmeriti uËinkovitost vlade in vplivati na prihodnje delo strank. V prvi fazi projekta je ocenjevala in primerjala med seboj predvolilne programe politiËnih strank ter ugotovila, da so vsebine varovanja okolja, narave in trajnostnega razvoja zelo slabo zastopane v njihovih programih. V drugi fazi so sodelujoËi pripravili seznam 64 indikatorjev za merjenje uËinkovitosti dela vlade na treh omenjenih podroËjih. V Ëetrtletnem poroËilu so ocenili devet indikatorjev in ugotovili, da je bila 37 38 skupna ocena uËinkovitosti izvajanja nalog dræavne uprave za prvo Ëetrtletje leta 2001 le 20-odstot-na. Tretja faza se je zaËela leto pozneje, ko sta Uma-notera in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v okviru programa Phare Access 2000 dobili sredstva za pripravo obseænejpega poroËila. To pot je skupina nevladnih organizacij analizirala 15 podroËij dela vlade v prvi polovici njenega mandata ter na podlagi izvajanja stratepkih in drugih kljuËnih dokumentov ter sprejetih zakonov in programov ocenila, da je slabo delovala na kar osmih podroËjih, zadovoljivo pa na sedmih. Med slednje je uvrstila industrijo, kmetijstvo, vode, pravice civilne druæbe, trajnostni razvoj, zakonodajo in institucije ter zeleno davËno reformo, med prve pa podnebne spremembe, gensko spremenjene organizme, kemikalije, odpadke, energijo, promet, naravo in zrak. Država ne izpolnjuje lastnih programov Skupina pripravljavcev poroËila je bila pe posebej kritiËna do dela vlade tam, kjer je sama sprejela doloËene zaveze, vendar ji jih ni uspelo uresniËiti. Tako je, denimo, v Nacionalnem programu varstva okolja opredelila ptiri prednostna podroËja za izboljpanje razmer: skrb za boljpe stanje voda, uspepno dokonËanje in dopolnitev zastavljenih programov varstva zraka, uveljavitev sodobnih oblik ravnanja z odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter genskih virov, a le malo od zastavljenega tudi izpolnila. PodroËje voda po oceni poroËila æe nekaj let stagnira. Pri varstvu zraka je bilo v preteklih letih sicer razmeroma veliko narejenega, predvsem so se zmanjpale emisije iz stacionarnih virov, a se hkrati poveËuje onesnaæenje zaradi prometa. Skupina je kot nezadovoljivo ocenila pe zmanjpevanje koncentracij prizemnega ozona ter emisij toplogred-nih plinov - po njihovem bo Slovenija zaradi energetske in elektroenergetske intenzivnosti le steæka izpolnila zahteve iz Kjotskega protokola. »e bi to æelela, bi morala namreË bistveno veË pozornosti nameniti prometu, toda dræava pe ni pripravila ustrezne politike, obenem pa daje prednost gradnji cest pred posodabljanjem æeleznipke infrastrukture. PoroËilo je prav tako kritiËno do tako imenovane zelene davËne reforme, ki je vlada ni vkljuËila v dræavne programe, Ëeprav bi jo morala postaviti v sredipËe javnofinanËne politike v Sloveniji, pe zlasti ukrepe, ki bi vodili k manjpi odvisnosti od fosilnih goriv in bi spodbujali uporabo obnovljivih virov energije ter poslediËno prispevali k zmanjpevanju emisij toplogrednih plinov. Kot je nadalje zapisano v poroËilo, pa se v Sloveniji ne sreËujemo le z energetsko, temveË tudi s snovno neuËinkovitostjo, na kar kaæejo neaæurni in precej razliËni podatki o koliËini podatkov. Skupina nevladnih organizacij je celo dejala, da pravzaprav niti ne vemo, koliko odpadkov nastane v dræavi, obenem pa se je obregnila ob delo dræavne uprave tudi glede zbiranja drugih podatkov. Pri pripravi Ogledala vladi je imela namreË nemalo teæav z zbiranjem æelenih okoljskih informacij. Kopacev udarec nazaj Janez Kopac, minister za okolje, prostor in energijo, se je na predstavitvi postavil v bran vladi in dejal, da je ogledalo sicer koristen dokument, vendar pa bolj celovit pogled nanj pokaæe, da posplopena ugotovitev o neuËinkovitosti vlade ne dræi. ©e najbolj ga je zmotilo vprapanje: Ali veste, da v Sloveniji pravzaprav sploh ne vemo, koliko odpadkov nastane v napi dræavi? Kot je pojasnil, priËajo o tem podatki poroËila o stanju okolja ter podatki statistiËnega urada, po obojih pa je bilo v dræavi lani 411 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca in 66.779 ton nevarnih odpadkov. Za zdaj pe niso znana le gibanja veËanja ali upadanja, toda te bo mogoËe ugotoviti pele, ko bomo veË let uporabljali enako metodologijo, je dodal. Tudi glede kritik o neuresniËevanju smernic nacionalnega programa varstva okolja je bil dokaj oster in pojasnil, da nekaterih vlada nikoli ne bo uresniËila, saj niso v skladu z evropskimi zahtevami. Prav zato je nastalo poroËilo o stanju okolja, ki bo podlaga za morebitne spremembe nacionalnega programa. Da vlada v dveh letih ni storila niË, je prav tako zanikal pri kakovosti vodotokov in ozraËja ter pri izvajanju zelene davËne reforme. Zlasti pri zadnji je bilo uvedenih veliko ptevilo dajatev, med njimi takse za odlaganje odpadkov, razgrajevanje odpadkov, odpadna olja, spremenili sta se taksi za odpadne vode in ogljikov dioksid ... Kot je sklenil KopaË, kritika poroËila na delo vlade ni upraviËena, Ëetudi prihaja morebiti na nekaterih podroËjih do zamud. ˜Proces prilagajanja Evropski uniji poteka za zdaj pe predvsem na zakonodajni ravni, zato tudi prihaja do zamud, ki jih ne zanikamo.« Podobno kot minister za okolje sta poskupali ubraniti delo svojih institucij direktorica Agencije RS za okolje Andreja Cercek - Hocevar ter poslanka in predsednica Globe Slovenija Silva Crnu-gelj. Po mnenju prve kaæe ogledalo sicer na dejstva in poskupa osvetliti zadeve z drugega zornega kota, toda ˜zunanji videz je nekaj povsem drugega kakor notranji«. Agencija je izpolnila veËino nalog, prav tako se trudi, da bi bila javnost Ëim bolj obvepËena o varovanju okolja, je med drugim zatrdila. Tudi predstavnica dræavnega zbora meni, da je zakonodajno telo storilo dovolj, podobno kot KopaË pa je pripravljavce poroËila opozorila, da bi morali pripombe nasloviti pe na druga ministrstva, med njimi zlasti ministrstvo za gospodarstvo. Kot je predstavnica skupine pozneje pojasnila, so to tudi storili, vendar ni bilo odziva. Na predstavitvi poroËila so se torej kresala mnenja o tem, ali je vlada storila dovolj, da bi zavarovala okolje, ali ne. Skupina, ki je analizirala njeno delo, meni, da ni naredila skoraj niË, druga stran, zlasti minister za okolje, pa trdi, da je slika povsem drugaËna, kot jo prikazuje njen odsev. Brækone so bile pe najbolj spodbudne besede Fe-dorja Cernetaiz Sluæbe vlade za evropske zadeve: ˜Kritika je integralni del kakovosti. ProblematiËne niso tiste trditve, ki ne dræijo, temveË tiste, ki dræijo.« Simona Bandur O EST MOŽNIH SCENARIJEV CEŠKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Ceška republika je ena izmed desetih držav, ki se bodo maja prihodnje leto pridružile Evropski uniji. Med državami kandidatkami je bila pri izpolnjevanju pogojev posameznih poglavij vse-skozi bolj ali manj v ospredju, še najvec težav je imela pri energetiki - liberalizacija elektroenergetskega trga poteka relativno pocasi, podobno je s privatizacijo državnih podjetij, vsi se spomnimo njenih težav pri odpiranju jedrske elektrarne Temelin ... Premog in jedrska energija, ki sicer ne veljata za energetska vira prihodnosti Evropske unije, sta temelja ceškega elektrogospodarstva in bosta bržkone v naslednjih desetletjih to tudi ostala. Kot pojasnjuje vodstvo države, se lahko le s pospeševanjem tovrstne proizvodnje elektricne energije ubranijo energetske odvisnosti. Tako bo, kot kaže, Ceška še naprej zgolj prehodna država pri prenosu zemeljskega plina, saj porabi le majhen delež tega goriva za proizvodnjo energije, kot sicer spodbuja Evropska unija. Tudi pri reformiranju energetskega sektorja Ceška ni dala prednosti liberalizaciji kot druge države pristopnice, temvec je tamkajšnje ministrstvo za industrijo pripravilo šest morebitnih scenarijev, na katere vire elektricne energije se usmeriti, da bo energetska odvisnost države cim manjša. Med omenjenimi scenariji, ki nacrtujejo razvoj sektorja v naslednjih 30 letih, ima za zdaj najvecjo prednost tisti, ki predvideva nadgradnjo jedrske elektrarne Temelin in razvoj proizvodnje v obstojecih termoelektrarnah, dokler ne poidejo zaloge premoga. Pridobivanje premoga je namrec še vedno ena izmed glavnih gospodarskih panog države, saj izvozi kar tretjino te surovine, preostanek pa porabi za lastno proizvodnjo. »Tudi v prihodnosti nameravamo vecino elektricne energije pridobiti z domacimi termoelektrarnami, ceprav bo pridobivanje lignita zacelo pocasi upadati, kar je povsem obicajno, saj bodo zaloge zacele kopneti,« je povedal Martin Pecina, namestnik ceškega ministra za industrijo. Pri tem bo država nekoliko upoštevala tudi tako imenovane zelene direktive in do leta 2030 zmanjšala letno kolicino nakopanega premoga na slabih 31 milijonov ton, kar je sedem ton vec, kot za sedanje obdobje dolocajo okoljevar-stvena dolocila, a še vedno 37,5 odstotka manj, kakor je Ceška nakopala leta 2000. Takrat je namrec pridobila v svojih rudnikih skoraj petdeset milijonov ton premoga. Kdo je kdo v ceškem elektrogospodarstvu? Energetsko politiko v Ceški republiki sicer usmerja ministrstvo za industrijo, toda vecino nalog, povezanih s tem podrocjem, je predalo tamkajšnji agenciji za energijo. Med njene naloge tako sodi postavljanje tarif za porabnike elektricne energije in plina na reguliranem trgu (kar se bo uresnicilo leta 2004), podeljevanje licenc za prenos, distribucijo in skladišcenje energije, postavljanje pogojev trgovanja še pred popolnim odprtjem trga ter nadzor nad zaracunavanjem stroškov za elektricno energijo. Sicer pa elektroenergetski trg obvladuje podjetje CEZ, ki je v lasti države, natancneje Nacionalnega lastniškega sklada. Kot napovedujejo predstavniki države, se bo proces privatizacije zacel leta 2005. CEZ ima v lasti 220 kV in 400 kV prenosno omrežje, ki ga upravlja sistemski operater CEPS, obenem pa je tudi najvecji proizvajalec elektricne energije v državi, saj pridobi kar tri cetrtine te dobrine, polovico od tega v jedrskih elektrarnah Dukovany in Temelin. Poleg omenjene družbe pridobivajo elektricno energijo še manjša regionalna podjetja. Distribucija je nekoliko bolj razdrobljena, saj je v rokah osmih podjetjih: Prazska Energetika (PRE) oskrbuje Prago z okolico, Severoceska Energetti-ka (SCE) in Jihoceska Energetika (JCE) severno in južno Ceško, Zapadnoceska Energetika (ZCE) zahodno, Vychodoceska Energetika (VCE) vzhodno, Stredoceska Energetika (STE) osrednji del Ceške, Moravsko pa sta si razdeliU podjetji Seve-romoravska Energetika (SME) in Jihomoravska Energetika (JME). Država je svoje deleže v njih po vecini že prodala zasebnim naložbenikom, med njimi tudi zahodnim, denimo, Eonu, RWE-ju in EdF-u. Oskrba s plinom Podobno kot trg z elektricno energijo je oblikovan tudi tisti s plinom. Transgas, ki je od leta 2001 v 97-odstotni lasti nemškega RWE, ima monopolni položaj pri uvozu in prodaji plina prav tako osmim distribucijskim podjetjem, ki si delijo obmocja podobno kot tista, ki distribuirajo elektricno energijo 2,6 milijona odjemalcem. V vseh ima vecinske lastniške deleže RWE, preostale delnice pa so v rokah regionalnih in državnih ustanov. Toda Ceška je kljub dokaj razvejanemu omrežju za prenos plina na tem podrocju bolj ali manj zgolj prehodna država, podobno kot Slovaška. Cez njeno ozemlje namrec vodijo plinovodi iz Rusije, ki prenašajo plin v Zahodno Evropo, zlasti v Nemcijo. Glede na to, da proizvede Ceška tretjino plina, ki ga porabijo domaci odjemalci, kar na domacih poljih, ostane relativno majhen delež uvoženega na tem ozemlju. Preostali dve tretjini uvozi Trangas iz Rusije (podjetja Gazexport) in iz Norveške, natancneje s polj, ki jih obvladujejo Statoil, Total, Exxon Mobil in Norske Conoco. Po drugi strani pa skrbi Transgas tudi za prenos zemeljskega plina iz ruskega Gazexporta do nemških podjetij Wintershall in Verbundnetz Gas, saj ima v lasti kar 2.455 kilometrov plinovodov. 39 40 »Barvni« scenariji Kot že receno, je ceško ministrstvo za industrijo pripravilo šest strategij, kako v naslednjih tridesetih letih razvijati elektroenergetski sektor. Prva in najbolj zaželena med njimi je zelena strategija, ki predvideva vecjo proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, s cimer bi nadomestili del energije, pridobljene v termoelektrarnah, obenem pa tudi povecanje deleža obnovljivih virov, in sicer z dveh oziroma treh odstotkov vse energije v letu 2000 na deset ali enajst odstotkov do leta 2030. Med drugimi viri naj bi država s plinom prav tako v omenjenem obdobju pridobila od šest do sedem odstotkov energije, s tekocimi gorivi pa odstotek. Bela strategija želi ohraniti status quo, kar pomeni, da bi ostale razmere do leta 2020, ko bo domacih zalog v rudnikih še dovolj, podobne današnjim, po tej prelomnici pa bi država povecala uvoz trdih goriv iz sosednjih Nemcije in Poljske. Naslednja, rdeca strategija, nacrtuje povecanje uvoza zemeljskega plina ter povecanje proizvodnje elektricne energije iz tega vira na cetrtino vse proizvodnje do leta 2030, kar je za štirikrat vec, kot predvidevajo preostali scenariji za ta vir. Po crnem scenariju bi država povecala uvoz premoga in s tem proizvodnjo v termoelektrarnah, a ne tudi v nuklearkah, po modrem pa bi storila ravno obratno - dogradila Temelin in povecala tamkajšnje pridobivanje ter obenem omejila delovanje termoelektrarn. Zadnja, rumena strategija, je najbolj jedrsko usmerjena, saj predvideva gradnjo osmih novih reaktorjev med letoma 2015 in 2025, kar pomeni, da bi kar dve tretjini energije v tej državi prišle iz elektrarn te vrste. O omenjenih strategijah vlada že razpravlja, do konca leta pa naj bi tudi odlocila, katera se ji zdi najprimernejša, ceprav bo bržkone to res zelena, saj predvideva najvecji delež energije, pridobljene z obnovljivimi viri, ki so v Evropski uniji zelo zaželeni. Jedrsko vprašanje Ceška proizvede v jedrskih elektrarnah, kot smo že navedli, odkar je lani odprla zadnjo enoto Te-melina z mocjo 918 MW, dobrih 40 odstotkov elektricne energije. Celotna elektrarna ima tako 1.838 MW in proizvede 24 odstotkov elektricne energije podjetja CEZ, približno 22 odstotkov pa je pridobi nuklearka Dukovany s štirimi enotami s skupno mocjo 1.760 MW. Preostalo elektricno energijo proizvedejo vecidel termoelektrarne, toda tamkajšnje zaloge bodo na voljo le še nekaj desetletij, potem pa bo treba poiskati nadomestne vire. Do takrat nacrtujejo v CEZ sicer še gradnjo tovrstnih enot, zlasti v severni Ceški, kjer naj bi do leta 2013 pridobili kar 60 odstotkov potrebne energije, a vendarle bo treba razmišljati o nadomestnih virih. V tem primeru je po mnenju vecine predstavnikov države (in CEZ) še najprimernejša jedrska energija, zato predlagajo nadgradnjo Te-melina in do leta 2025 povecanje njegove moci na 4 GW: »Zgraditi moramo še dva ali tri manjše bloke. Le tako bomo namrec lahko nadomestili energijo iz termoelektrarn,« je poudaril Martin Pecina in dodal, da je to tudi edini nacin, da ohrani država energetsko neodvisnost. A pri tem utegnejo na- crtovalci imeti podobne težave kot pri nedavnem odpiranju Temelina, ko so temu nasprotovali sosednji Avstrijci. Omenjena država, v bližini katere sta obe ceški jedrski elektrarni, namrec takih enot nima, zato je že veckrat opozorila na nevarnost morebitnih nesrec in njihovih posledic ter poskušala s tem tudi ogroziti vstop Ceške v Evropsko unijo. Odpiranje trga Naslednja, prav tako že omenjena pomanjkljivost ceškega elektrogospodarstva, je slab napredek privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja. Na podrocju trgovanja s plinom je delovanje sicer že nekoliko bolj liberalno, saj je podjetje odkupil tuji, nemški, ponudnik, toda liberalizacija trga naj bi se zacela šele cez dve leti. Sprva bodo lahko sami izbirali le najvecji porabniki oziroma 28 odstotkov trga, tri leta pozneje pa še srednji, s cimer bo liberalizirana komaj tretjina trga. Nekoliko hitreje napreduje deregulacija trga z elektricno energijo, toda na tem podrocju zavira razvoj državna lastnina. Privatizacija je namrec še na tocki nic, saj bo prešel CEZ v zasebno last šele leta 2005. Liberalizacija trga se je zacela leta 2001, ko so dobili možnost izbire ponudnika odjemalci, ki porabijo na leto 9 GWh elektricne energije ali vec, kar zajema približno 40 odstotkov trga. To je v primerjavi z nekaterimi kandidatkami, denimo z Estonijo, ki je odprla le deset odstotkov trga, sicer dober rezultat, a vendarle Ceška še zaostaja za Poljsko, ki je liberalizirala trg za polovico porabnikov. Sicer pa nekateri strokovnjaki zatrjujejo, da liberalizacija omenjeni državi ne bo prinesla bistvenih sprememb - trg s plinom že zdaj obvladuje nemški RWE, ki ima dostop do poceni ruskega plina. Podjetje bi tako lahko zgradilo kogeneracijske naprave in poskušalo tekmovati na trgu, a se za to še ni odlocilo, saj meni, da država vsaj do leta 2010 takih naprav še ne potrebuje. V pricakovanju podražitev Edina vecja sprememba, ki jo bo deregulacija trga z elektricno energijo bržkone prinesla Ceški, je tako kot v vecini držav pristopnic podražitev elektricne energije. Države bodo namrec morale prilagoditi svoje cene evropskim, obenem pa bodo imele vse višje stroške, saj bodo morale vse vec sredstev vlagati v razvoj obnovljivih virov energije. Uvajanju slednjih omenjena država ne namenja veliko pozornosti, temvec želi izrabiti predvsem vire, ki jih že ima na voljo in se izogniti energetski odvisnosti. Tako namerava še naprej najvec energije pridobiti v sicer do okolju neprijaznih termoelektrarnah - vsaj dokler bo imela na voljo še domac premog -, potem pa se usmeriti v nadgradnjo nuklearnih zmogljivosti. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com K ULT MENEDŽERJA Menedzerstvo je naloga, pri kateri je mogoce doseci cilj po številnih poteh. Nobena ni povsem napacna, pa tudi nobena ni cisto prava. Zato se znajde menedzer pogosto v negotovosti, katero pot naj izbere, pri tem pa naleti na številne ovire, ne nazadnje lahko tudi njegova lastna osebnost pripomore h kateremu izmed korakov. Kakšen mora torej biti menedzer in kakšne so pravzaprav njegove naloge? Menedžerji pripadajo poklicu, ki je iznajdba 20. stoletja, ugotavlja Bernhard Görgv knjigi Prihodnost menedžerjev, menedžerji prihodnosti, ceprav so položaji, ki jih zasedajo, obstajali že prej. Generalni direktor je menedzer, prav tako vodje posameznih oddelkov v podjetju, ceprav se njihove vloge in naloge mocno razlikujejo. Glede na takšno raznovrstnost dela so se razvile številne razlage, kdo pravzaprav menedzer sploh je in kaj ga opredeljuje. Po mnenju omenjenega avtorja je ta pojem tako pogosto v rabi in velikokrat tako zelo opevan, da se je iz njega razvil pravi kult, s katerim ustvarjajo novo družbo, ki ima dva razreda: menedžerje kot tiste, ki imajo (»haves«), in nemenedžerje kot tiste, ki nimajo(»have nots«). Po drugi strani pa je še vedno veliko ljudi, ki menijo, da je temeljna lastnost ljudi, ki opravljajo ta poklic, neznacajnost. Tako razlicna pojmovanja se bržkone pojavljajo pri domala vseh poklicih, odvisna pa so predvsem od izkušenj, ki jih imajo ljudje z osebami, ki jih opravljajo. A kljub temu opozarja Görg, da bodo pricakovanja javnosti od menedžerjev vse vecja, saj je njihova vloga v družbi zelo pomembna. Javnost postaja po njegovem mnenju cedalje bolj kri- ticna do industrije, hkrati pa se vse bolj zaveda, kako odlocilno vlogo ima gospodarstvo pri doseganju družbenopoliticnih ciljev in reševanju tovrstnih težav. »Raven javne morale se viša, zasebna morala pa upada,« je ena izmed njegovih ugotovitev. Moralni sloves podjetij V prihodnje bodo morala biti podjetja po besedah Görga vse bolj pozorna na svojo moralno in eticno podobo. Za porabnikovo odlocitev namrec ne bo odlocilna vec zgolj kakovost podjetja ali razmerje med ceno in opravljenim delom, temvec bo o tržni uspešnosti podjetja soodlocala njegova družbena sprejemljivost: »Vsekakor bo narasla socialna obcutljivost javnosti, a ne le za posamezne proizvode, temvec za cele dele industrije, tako po obsegu kot tudi po intenzivnosti. Socialna znosnost bo novo kljucno merilo.« Tako bodo delnicarji, menedžerji in banke po mnenju avtorja nekoc morda z enako napetostjo cakali na objavo moralne ocene kakor danes na financno evalvacijo - slaba moralna podoba bo namrec pustila posledice tudi pri financni. Glede na socialno sprejemljivost so na preizkušnji, kot piše Görg, predvsem tako imenovani razumni proizvodi, pri cemer velja pravilo: kolikor razumnejši je izdelek ali storitev, toliko vecja je njegova socialna obcutljivost. Prav zato morajo menedžerji po kakšnem neprijetnem in nezaželenem dogodku cim prej popraviti svojo vlogo v javnosti in defenzivo spremeniti v ofenzivo. Kot primer navaja med drugim težave pri gradnji elektrarne na Donavi, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja podaljšala zato, ker se vodstvo ni ustrezno odzvalo na takratne zahteve glede varstva okolja. Sprva je odgovarjalo zgolj s sterotip-nim ponavljanjem ugotovitve, da so dolžni voditi podjetje na podlagi zakona o delnicah zgolj kot podjetje, zato ne morejo izpeljati zahtevanih ukrepov. Pozneje je samo od sebe ponudilo nara- 41 Foto arhiv »eprav je bilo o menedæerjih æe veliko zapisanega, le steæka v resnici na kratko opredelimo, kaj sploh ta poklic zajema. Naloge njegovih predstavnikov so namreË zelo raznolike, obenem pa se pe pirijo podroËja, ki jih morajo obvladati. V druæbi je namreË vse bolj pomembna moralna dræa organizacije in temu primerno se mora slednja tudi obnapati, sicer lahko kar hitro izgubi zaupanje ljudi, s tem pa tudi dober finanËni poloæaj. Ena izmed kljuËnih nalog menedæerjev je torej dobro poznavanje druæbe. 42 vovarstvene ukrepe, ki so dalec presegali prvotne zahteve. Bilo je sicer prepozno, saj je javno mnenje že zahtevalo popolno prepoved gradnje in jo tudi dobilo, vendar pa kaže opisani primer na prakso, ki jo morajo menedžerji obvladati. SociopolitiËna dimenzija delovanja Prav zaradi vse pomembnejše socialne dimenzije morajo menedžerji temeljito spremeniti podjetniško nacrtovanje ter slog delovanja, meni Görg. Tradicionalno nacrtovanje obsega podrocja raziskovanja trga, nacrtovanje proizvodnje in prodaje ter financno nacrtovanje. Vse naštete dejavnosti so in bodo še naprej nelocljiv del menedžer-stva, le da jim je treba dodati sociopoliticno dimenzijo. K njej pa sodijo opazovanje družbenih gibanj, analiziranje stališc do dolocenih tem v medijskih porocilih, zbiranje novic o možnih zakonskih pobudah, spremljanje dogajanj na sodišcih ter pri upravnih oblasteh, v lokalnem okolju in podobno. Podjetje se namrec ne sme vec zanimati zgolj za svoje stranke, temvec ustrezno pozornost namenjati tudi drugim clanom družbe, saj jih lahko le tako privabi med kupce ali porabnike. Z razlicnimi dejavnostmi (oglaševanjem, sponzoriranje, prireditvami) mora v prvi vrsti razširiti krog ljudi, ki poznajo podjetje. Toda kljub temu dobra podoba podjetja v javnosti ni dovolj. Slednje mora namrec poskrbeti tudi za odkrito komunikacijo in informiranje ljudi. »Javnost je dandanes radovedna in novinarji imajo tako dobro razvit nos, da se zelo hitro izdamo, ce se samo malo zagovorimo. Ce skušamo prikriti kakšne neprijetne resnice, se zacne silovitejše iskanje resnice,« razmišlja avtor. K odkritemu obvešcanju sodi tudi pripravljenost, da brez predsodkov poslušamo, še zlasti kritike na racun dela podjetja ali zaposlenih, še dodaja. Personalizacija podjetij S spreminjanjem družbe se spreminja tudi odnos do menedzerjev - v preteklosti so bile namrec to bolj ali manj anonimne figure, danes pa je pri po- rocanju o gospodarskih temah vse bolj opazno personaliziranje. Tako so znani domala vsi direktorji vecjih slovenskih podjetij ter njihovi najbližji sodelavci, pa še to pogosto ne zgolj v poslovnem pomenu, temvec nekoliko tudi zasebno. Marsikateremu menedžerju kajpak to ni povšeci, vendar tega ni mogoce ustaviti - naj jim je po volji ali ne, postajajo javne figure, kar pa ni povezano zgolj z dejstvom, da sprejema potrošnik najraje informacije v personalizirani obliki, temvec tudi s tem, da so naloge vodij cedalje bolj povezane s politicnimi in družbenimi pojavi. »Vrhunski menedžer prihodnosti mora zato biti zmožen ucinkovito izraziti želje svojega podjetja v javnosti, mobilizirati javno mnenje in se, ce je treba, v javnosti spretno postaviti v bran.« A kljub temu, da je to dejstvo že bolj ali manj splošno znano, je še vedno veliko takih menedzerjev, ki se izogibajo stikom z novinarji in javnemu nastopanju, ceprav bi morali ravno takšne situacije izrabiti za obvešcanje. Javni nastopi so namrec najbolj prepricljivi in tako tudi najvecji kapital podjetja, še zlasti kadar je slednje odvisno od denarja davkoplacevalcev. Menedžer se mora tako v oceh obcinstva pokazati kot zaupanja vreden, zato pa mora imeti tri poglavitne lastnosti: prvic osebno verodostojnost, temeljeco na lastnem trdnem stališcu, in zmožnosti za pošteno razumniško razpravljanje z drugimi, drugic zgovornost in odreza-vost in tretjic obcutek za cas pri nastopanju. Veliko vlogo pri pripravi nastopa ima kajpak tudi oddelek za odnose z javnostmi, ki ga imajo že vsa podjetja, toda javnost vendarle želi slišati mnenje osebe, ki je odgovoren za nastalo situacijo. Simona Bandur Povzeto po knjigi Bernhard Gbrga Prihodnost menedzerjev, menedžerji prihodnosti j| 111^1 If ill BRUSELJ ZAHTEVA VECJO PREGLEDNOST V JEDRSKIH ELEKTRARNAH Evropska komisija je konec julija predstavila zakonodajni predlog, v katerem je predvidela ukrepe za poveËanje preglednosti naloæb v jedrskih elektrarnah. Z njim æeli poveËati varnost obratovanja teh naprav, Ëetudi so evropski standardi jedrske varnosti najstroæji na svetu. Po zakonodajnem postopku so morali naËrtovalci jedrskih elektrarn æe med pripravami na gradnjo komisiji posredovati opise, kako bodo ravnale z radioaktivnimi odpadki, novi zakonski akt pa naj bi tovrstno nadzorovanje uvedel tudi za æe obstojeËe nuklearke. Kot je sporoËila evropska komisarka za energijo Loyola de Palacio, je eden izmed predlaganih naËinov bdenja nad njimi zahteva po posredovanju informacij o finanËnih virih vlaganja v obrate. Evropska komisija je po dosedanjih standardih pregledala æe 240 investicijskih projektov v jedrske elektrarne. STA Nadaljevanje s str. 34 da ekolopka postaja meri le v eni toËki koncentracijo SO2 v zraku, ki potuje nad postajo. O tem, koliko onesnaæila ostane na tej lokaciji in obremenjuje okolje, pa ni bilo podatkov. Vsi, ki so sodelovali pri projektu, so si bili edini, da je bistvena vloga Ëebel nabiranje vzorcev in da z merilnimi postajami ne morejo pokriti vseh 700 kvadratnih kilometrov vplivnega obmoËja onesnaæenja iz TE ©optanj. Tu so izkoristili sposobnost Ëebel, ki letijo tudi po tri kilometre in veË od Ëebelnjakov in vsaka obipËe do 12.000 cvetov. Zato so meritve s Ëebelami posebne, ker dajo brez preraËunava-nja æe povpreËne vrednosti. Analize vsebnosti sulfatov v vzorcih medu, cvetnega prahu ali Ëebelje-ga tkiva pokaæejo, koliko je obremenjeno obmoËje, na katerem Ëebele nabirajo med. Za zaËetek so postavili dva Ëebel-njaka, enega pri imisijski postaji na Zavodnjah in drugega pod Blegopem, to je sto kilometrov zunaj vpliva onesnaæenja TE©. Oba sta stala v enakih papnih razmerah za Ëebele. Rezultati meritev so pokazali, da ima onesnaæenje iz TE©-a zanemarljiv vpliv na vitalnost Ëebeljih druæin in s tem ne bo mogoËe zaznavati obremenjenosti okolja. ˜Leto pozneje smo zaËeli razmipljati o drugi moæno-sti iskanja dovolj obËutljivega indikatorja, s katerim bi lahko ugotavljali obremenjenost okolja z æveplom. V analitskem laboratoriju prof. dr. Borisa Æemve na IJS so razvili metodo doloËanja sulfata v razliËnih vzorcih. Ugotovili smo, da je med najboljpi indikator, boljpi kot cvetni prah ali Ëebelje tkivo,« je o svojem Ëebe- ›› Vremenske razmere, zlasti inverzije imajo velik vpliv na obremenitev okolja. ›› Analize vsebnosti sulfatov v vzorcih medu, cvetnega prahu ali Ëebeljega tkiva pokaæejo, koliko je obremenjeno obmoËje, na katerem Ëebele nabirajo d. me larskem raziskovanju povedal dr. ©najder. Nato so leta 1994 izbrali pest Ëebelnjakov pri Ëebe-larjih na podroËju glavnih smeri transporta, ki so jih doloËili na podlagi imisijskih meritev one-snaæenja. Iz teh Ëebelnjakov so zajemali vzorce medu in testirali metodo merjenja obremenjenosti okolja. Rezultati so bili tako razveseljivi, da so se odloËili pove-Ëati obseg mreæe, in sicer so na celotnem vplivnem obmoËju postavili kar 32 Ëebelnjakov. Nestrpno so priËakovali rezultate merjenja po letu 1995, ko je zaËe-la delovati Ëistilna naprava ptiri-ce, ki je zmanjpala emisije iz TE©-a za 45 odstotkov. Tak padec obremenitve okolja so pokazale tudi analize medu na vsebnost sulfata. ˜Predvidevanja posameznikov, da se zniæanje vsebnosti ævepla v medu mogoËe ne bo pokazalo takoj, ker bo pri-plo preko koreninskega sistema rastlin, se niso uresniËila. Zniæa-nje je bilo takojpnje, kar potrjuje dejstvo, da prihaja onesnaæenje neposredno iz zraka,« je pe povedal nap sogovornik. V pestih letih med obratovanjem Ëistilne naprave na Ëetrtem bloku so Stefanovi strokovnjaki ugotavljali vplive vremenskih razmer na obremenitev okolja - merili so vsebnost sulfata v vzorcih medu in to primerjali z vrednostmi emisije SO2. V prvih ptirih letih je bila emisija skoraj konstantna, z odstopanji do 15 odstotkov. Meritve obremenjenosti okolja na podlagi analize medu pa so odstopale tudi do 30 odstotkov. Zgodilo se je tudi, da se je emisija zni-æala, obremenjenost okolja, ugotovljena s pomoËjo Ëebel, pa se je v tem letu poveËala. Primerjava z vremenskimi razmerami je pokazala, da imajo vremenske razmere - inverzije velik vpliv na obremenitev okolja. Tudi primerjava zniæanja emisije po zaËetku delovanja Ëistilne naprave petega bloka pred dvema letoma in rezultatov monitoringa s Ëebelami je pokazala enak odstotek, kar je ponovno potrdilo zanesljivost monitoringa obremenjenosti okolja s Ëebelami. Danes ima med, pridelan v tej regiji, v veËini primerov naravno vsebnost sulfatov, to je 70 mg/kg. V Ëasu, ko pe ni bilo Ëistilnih naprav, je vsebnost sulfata v medu dosegla tudi 700 mg/kg. Vendar je bil tudi tak med kot æivilo popolnoma neoporeËen, saj ga zauæije-mo le nekaj kilogramov na leto, medtem ko popijemo vode nekaj stokrat veË, kjer je dovoljena vsebnost sulfata 200 mg/l. Tako da je med le zelo obËutljiv indikator za merjenje obremenjenosti okolja z æveplom. Z delovanjem Ëistilne naprave najveËjega bloka TE©-a je bila ptudija konËana in monitoring obremenjenosti okolja s pomoËjo Ëebel je prepel v rutinsko uporabo. ©tudijo so financiali TE ©op-tanj in vse tri obËine ©alepke doline, Velenje, ©optanj in ©martno ob Paki. Dr. ©najder pravi, da je bil njegov referat s povzetki te ptudije na minulem svetovnem Ëe-belarskem kongresu toplo sprejet. Kolegi Ëebelarji so bili navdu-peni predvsem zato, ker se ni lotil strogo Ëebelarske problematike, temveË koristnosti pridnih æuæelk tudi v druge namene. Minka Skubic 43 NOVDIREKTOR, NOVI CILJI TET Nadzorni svet TE Trbovlje je sredi julija razrepil dotedanjega direktorja Sama Pa-jerja in za vrpilca dolænosti imenoval Marka Agreæa, dotlej namestnika direktorja TE-TOL. Konec julija je bil objavljen razpis za novega direktorja, nanj sta se prijavila dva kandidata. V zaËetku septembra je nadzorni svet potrdil Marka Agreæa na Ëe-lo TET za naslednja ptiri leta. lesne biomase, dokoncanje pred-investicijske študije s tehnicnimi in ekonomskimi utemeljitvami upravicenosti naložbe v plinsko parno enoto. Tretji projekt, ki je v delu, pa je tehnicno kemicna analiza gorljivih frakcij komunalnih odpadkov. Ta projekt je pomemben za vso Slovenijo,« pojasni dolg do nedavnega delodajalca TE-TOL Marko Agrež. Hitrost mišljenja, dela in življenja sta na njegovi strani in brez dvoma bo te projekte pravocasno koncal, kajti v Trbovlje ni prišel direktorovat, ker bi mu bil ta položaj všec, temvec je pred njim obsežen zalogaj nalog, ki jih želi uresniciti. Pomembni so mu rezultati dela in ne položaj in statusni simboli. 0 nedavno prenovljeni pisarni, v katero je prišel v TET, pravi, da ni opremljena skladno z drugimi pisarnami v elektrarni in stanjem, v kakršnem je TET. Kot rojenega in še vedno v Zasavju živecega strojnega inženirja s skoraj koncanima Ob napem predstavitvenem pogovoru v TE-TOL jih Marko Agreæ pe ni imel ptirideset, tokrat pravi, da jih ima dobrih ptiride-set. Preden ga je v Ljubljano zvabil kolega Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, je bil v rodnih Trbovljah, kjer pe vedno biva z druæino, enajst let direktor zasebnega podjetja za merjenje mehanskih vibracij in kontrolo dinamike rotacijskih strojev. V po-djetniptvo se je podal po ptiriletni praktiËni inæenirski poli razvojnega inæenirja v trboveljski Strojni tovarni, ki je v tistih letih s korËastimi rotacijskimi bagri oskrbovala vse tri nape deponije pri termoelektrarnah. Pravi, da je v TE Trbovlje pripel brez obveznosti do kogar koli. Zanj je na prvem mestu stroka in za direktorja je bil postavljen kot strokovnjak. Ne zanika pa dejstva, da je bilo njegovo sicer kratko sluæbovanje v TE-TOL zelo opa-æeno. ˜V TE-TOL sem bil kot namestnik direktorja odgovoren predvsem za postavitev tega objekta v energetsko prihodnost. Res je, da sem odpel iz Most pred dokon-Ëanjem nekaterih projektov, vendar s pogojem, da jih konËam. Tako ostajam pristojen za dokon-Ëanje projekta seæiga premoga in Foto Minka Skubic Marko Agrež pozna pot do obstoja TET tudi v prihodnosti. dvema magisterijema, ga zelo moti nejasni razvoj TE Trbovlje. Prav tu je bil po njegovem glavni konflikt med ministrom in njegovim predhodnikom. Vsak od njiju je priËakoval repitev od drugega. Globoko je prepriËan, da razvoja posameznega objekta ne more pisati nekdo od zunaj. Prav ta odgovornost do svoje regije, v kateri je nadvse opazen beg moæ-ganov, mu je bila izziv, da se je vrnil na delo v Trbovlje, kjer razvoj in industrija umirata. S svojim znanjem in sposobnostmi æeli dokazati, da pe ni vse izgubljeno, da tudi njegovih hËerk, od katerih je ena v gimnaziji in dve v osnovni poli, ter æene, ki je zelo priljubljena zdravnica v regiji, ne bo zamikalo, da bi odple ob Savi proti Ljubljani, temveË da bi sloæno prepriËali sokrajane, da je prihodnost tudi v Zasavju. V poslanici sodelavcem je navedel, da je TET energija za danes in jutri, s problemi in repitvami, ki so vezani na sedanjost in pri- hodnost vseh zaposlenih. ˜Podje-tje je v tem trenutku v nekem poslovno nejasnem obdobju. V Sloveniji se sreËujemo s pomanjkanjem energije in relativno zastarelostjo proizvodnih naprav, hkrati pa TET-u nenaklonjeni krogi v okviru Nacionalnega energetskega programa in Operativnega programa zmanjpevanja toplogrednih plinov v RS predvidevajo zaprtje ˜nekaterih« termoelektrarn na premog. Kot argumenta navajajo nekonkuren-Ëno ceno enote produkta - kWh in ekolopko oporeËnost proizvodnje. V pe ne tako davni preteklosti bi se veËina tovrstnim te-ænjam in mislim samo prizanesljivo nasmehnila in jih v kratkem pozabila. Tega si danes ne smemo dopustiti,« je med drugim zapisal direktor TET, ki se je odloËil, da nikoli ne bo pristal na te teze. S konkretnimi dejanji, jasno vizijo in strategijo, kako to doseËi, bo skupaj s sodelavci poiskal mesto TET-u v Nacionalnem energet- Nekdanji direktor Samo Pajer ostaja zaposlen v TE Trbovlje kot direktor projekta odæveple-valne naprave. Od njega priËa-kujejo, da bo projekt pripeljal tako daleË, da bo Ëistilna naprava 125 MW bloka zaËela obratovati. skem programu in pri tem upa na podporo vseh zaposlenih. Cilj mu je jasen: obstoj TET in varna prihodnost za zaposlene. ZaËrtal je tudi pot do tega cilja. O njej pa veË v oktobrski ptevilki Napega stika. Minka Skubic Foto Dušan Jež 45 BO©TANJU DEJAVNO TUDI POLETI Kot je v zaËetku septembra povedal Miran Ægajner, vodja projekta gradnje HE Bop-tanj, so tudi v poletnih mesecih na spodnji Savi potekale æivahne dejavnosti. Konec julija so uspepno opravili izkop gradbene jame v trdi hribini, pri Ëemer so uporabili tehniko vrtanja v trdo hribino, polnjenje lukenj z razstrelivom in razstreljevanje. Za nadaljnji potek del je zelo pomembno, da so v tem Ëasu pridobili gradbeno dovoljenje, sklenili pogodbe z izvajalci oziroma dobavitelji del ter izdelali naËrt organizacije gradbipËa in varnostni naËrt. lu ter poæarno varnost za izdelavo varnostnega naËrta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja, sklenitvi pogodb in izdelavi varnostnega naËrta so podali pisno prijavo gradbipËa na ministrstvo za delo. Po konËanem izkopu gradbene jame so nadaljevali dela pri izkopu vtoËnih in iztoËnih ramp, pri postavitvi zaËasnega ËrpalipËa vode in gradbipËne betonarne ter pri postavljanju dvigal in urejanju gradbipËa, kot je predvideno z naËrtom organizacije gradbipËa in varnostnim naËrtom. Izvajali so tudi zakljuËne izkope v trdi hribini do projektirane kote s posebno gradbeno frezo. Po delnem prevzemu izkopa pa so se takoj lotili izvajanja podloænih drena-ænih betonov. Tako so avgusta izvedli prve betonaæe za jezovno 46 Pri razstreljevanju so z meritvami sproti spremljali vse vplive na okolje, pomike, hrup, onesna-æenost in drugo. Ti vplivi na okolje v Ëasu miniranja niso bili pre-koraËeni. Razstreljeni material so sproti izkopavali in odvaæali na deponijo gradbipËa (okrog 60.000 kubiËnih metrov). Izkop so konËali pribliæno 20 centimetrov nad projektirano koto izkopa, konËni izkop do te kote pa bodo opravili tik pred betonira-njem. V tem Ëasu so pridobili gradbeno dovoljenje in podpisali pogodbe za zgraditev jezovne zgradbe s Konzorcijem GIZ Gradis in NGR Gradis, za dobavo in montaæo turbinske in generatorske opreme z Litostrojem E.I. in hidrome-hanske opreme z Montavarjem. Na podlagi izbranega izvajalca gradbenih del in dobaviteljev opreme so izdelali naËrt organizacije gradbipËa, ki je sluæil tudi kot podlaga strokovnim delavcem za varstvo in zdravje pri de- Na gradbišcu HE Boštanj so tudi med poletnimi pocitnicami dela potekala v polnem zamahu. Foto HSE Holding Slovenske elektrarne je v sodelovanju z agencijo AV Studio posnel predstavitveni film o zgraditvi HE na spodnji Savi, ki je namenjen obvepËanju javnosti (www.hse-sse.com). Poleg tega je izdal pe 20 tisoË izvodov bropure in izdelal spletno stran, kmalu pa bo pripravljen tudi CD-ROM. Na ta naËin æeli HSE kot koncesionar za gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi pe izboljpati poznavanje in razumevanje tega vseslovenskega energetskega projekta. zgradbo HE Boštanj (podložni beton na prelivnih poljih pod kontrolnim hodnikom, podložni beton v drenažnih jaških strojnice, peta na prelivnih poljih). Pripravljajo pa tudi opaže in armature za izvedbo betonaž prvih betonskih blokov na prelivnih poljih in strojnici. Sicer pa termin-skemu nacrtu gradbenega izvajalca Gradisa sledita tudi dobavitelja opreme Litostroj in Monta-var, saj so na gradbišcu že dobavljeni tudi prvi deli vbetonirane opreme (drenažni cevovodi). Po oceni Zgajnerja je omenjeni potek del v skladu z nacrtovano dinamiko. Miro Jakomin Gradnja HE Boptanj poteka po naËrtu Gradnja prve od petih hidroelektrarn na Spodnji Savi, HE Boptanj, poteka po naËrtih in brez zapletov. Vsa dela opravljajo slovenska podjetja, precejpen deleæ pa tudi lokalni izvajalci. V Posavju bo do leta 2018 obratovalo pet novih hidroelektrarn: HE Boptanj, HE Blanca, HE Krpko, HE Breæice in HE Mokrice. Gradnja prve v verigi, HE Boptanj, se je zaËela 22. novembra lani, ko je bila v Sevnici podpisana pogodba o izvedbi pripravljalnih del na tej elektrarni. Od tedaj naprej je uresniËevanje tega najbolj zahtevnega in ob-seænega energetskega projekta pri nas v polnem teku. Za gradnjo HE Boptanj so bile doslej sklenjene pogodbe v vrednosti 81 odstotkov celotne investicije na energetskem objektu. Gre za naslednje pogodbe: za glavna gradbena dela (Lot A2), za dobavo turbin in generatorjev (Lot TG), za dobavo hidromehanske opreme (Lot H) in za dobavo dvigal (Lot D). Doslej so bila opravljena tudi vsa pripravljalna dela, vkljuËno z ureditvijo in zapËito gradbene jame, letos pa so naËrtova-ni pe razpisi za akumulacijski bazen (Lot A3), za strojno in sistemsko programsko opremo lokalnega vodenja (Lot R) ter vsi drugi razpisi za elektro opremo HE Boptanj. V prihodnjih mesecih bodo urejeni tudi ptevilni infrastrukturni objekti, ki jih predvideva dr-æavni naËrt, med katerimi bo izstopala ureditev vodovoda v Orehovem. Rok dokonËanja del pri zgraditvi HE Boptanj ostaja nespremenjen, elektrarna bo zaËela obratovati aprila leta 2006. V HSE se intenzivno pripravljajo tudi na gradnjo naslednjih dveh elektrarn, HE Blanca in HE Krpko. Trenutno so za HE Blanca v izdelavi tehniËna dokumentacija, ptudija presoje vplivov na okolje in dræavni lokacijski naËrt. V prihodnjih tednih pa bo objavljen razpis za idejni projekt HE Krpko. Vsa gradbena dela, ki trenutno potekajo na HE Bop-tanj, opravljajo slovenska podjetja. V prvi fazi gradnje hidroelektrarne Boptanj je bilo z lokalnimi podjetji sklenjenih pribliæno 42 odstotkov vrednosti od pogodbene vrednosti Lot A1; svojo priloænost so dobila ptevilna gradbena, prevoznipka in gostinska podjetja iz Posavja. Vrednost do zdaj sklenjenih pogodb podizvajalcev iz Posavja za Lot A2 pa je dosegla æe 19 odstotkov. Ob rasti intenzivnosti del na gradbipËu je moË priËakovati, da bo dosegla in celo presegla vrednost 30 odstotkov. Sluæba za odnose z javnostmi pri HSE A7 RENOVLJENA ÆE DVA AGREGATA HE VUHRED Potem ko je lani zaËel obratovati prenovljen drugi agregat HE Vuhreda, se mu je letos pridruæil tudi prenovljen prvi agregat, katerega zagon so delavci Dravskih elektrarn slavnostno opravili konec julija, in sicer z ruleto, saj se to za tak zagon tudi spodobi. Dobitek je Matjaæ Lampe pustil v ruletnem fondu za prvi zagon zadnjega tretjega agregata , ki ga bodo zaËeli prenavljati jeseni. trarna Vuhred obnovljena in za petino poveËana moË vsakega agregata. MoË HE Vuhred bo tako veËja za 15 MW in za prav toliko HE Oæbalta, kar je æe moË ene nove elektrarne,« je poudaril sogovornik. Stropki prenove druge faze elektrarn na Dravi, to je posodobitev HE Oæbalta in HE Vuhreda, bodo znapali 14 milijard tolarjev. Z drugo fazo prenove elektrarn na Dravi so zaËeli pri DEM pred dvema letoma, potem ko so do konca leta 2000 prenovili HE Dravograd, HE Vuzenico in HE Mariborski otok v sklopu I. faze prenove verige. S prenovo elek- * Kot nam je ob tej prilo-ænosti povedal Horst Helbl, vodja poslovne enote Zgornja Drava, kamor sodi HE Vuhred, so obnovo prvega agregata zaËeli lani septembra, potem ko so vrnili v obratovanje prenovljeni drugi agregat, ki je bil v najslabpem stanju med starimi tremi agregati. V desetih mesecih so odstranili vso staro opremo, opravili gradbena dela za namestitev nove elektro in stojne opreme, vgradili novo opremo in opravili vsa zagonska testiranja nove opreme. Za strojno opremo so imeli anga-æiran Litostroj, za generator KonËar, za transformator Etro in za montaæna dela Esotech. Nadzor in preskupanja elektro in strojne opreme pa so opravili delavci Dravskih elektrarn. Prvemu zagonu je sledilo balansiranje agregata in priprave za sinhronizacijo v avgustu. Uspepni sinhronizaciji sledijo notranji tehniËni pregled, tehniËni pregled in zaËe-tek enoletnega poskusnega obratovanja. Kmalu po zagonu bodo ustavili pe zadnji stari agregat. ˜Pri vrstnem redu prenove smo sledili stanju naprav. PrepriËani smo, da bo Ëez leto celotna elek- Foto Minka Skubic Prvi zagon prenovljene prve turbine na Vuhredu, ki je stala dve milijardi tolarjev. flDa bi Vuhred I. dobro obratoval«, sta zaæelela direktorja DEM in Litostroja. Foto Minka Skubic trarn Vuhred in Oæbalt pa Dravske elektrarne in slovenski elektroenergetski sistem ne bosta dobila samo prenovljeni elektrarni, temveË veliko veË. Letna proizvodnja HE Vuhred bo veËja za 31 GWh in Oæbalt 32 GWh. Elektrarni bosta imeli veËjo koniËno moË za 31 MW, pretoki reke Drave bodo bolj izenaËeni, kar je pomembno za uspepno obratovanje celotne verige hidroelektrarn na Dravi. PoveËala pa se bo tudi mo-ænost za sekundarno regulacijo. ˜»e smo za prvo fazo prenove verige izrabili kredit Evropske investicijske banke (EBRD) in del lastnih sredstev, smo in bomo II. fazo, to je prenovo HE Vuhred in HE Oæbalt, v celoti financirali z lastnim denarjem, in to v obdobju, ko odplaËujemo kredite za prenovo prvih treh elektrarn, ki naj bi jih odplaËali naslednje le-to,˜ je med drugim povedal Danilo ©ef, direktor Dravskih elektrarn. Pred njimi je pe III. faza prenove verige. Vanjo pa sodita najmlajpi hidroelektrarni HE Zla-toliËje in HE Formin. NaËrtujejo, da bi v letih 2005 ali 2006 pripla najprej na vrsto mlajpa HE Zlato-liËje, kjer so nekatere naprave zelo potrebne prenove, in konec de- setletja pe Formin, kjer je stanje naprav boljpe. Na njihovo stanje je vplivala predvsem kakovost v Ëasu vgradnje in takratna dræav-na politika, ki je doloËala dobavitelje za posamezne republike. Direktor DEM ne pozabi poudariti, da so pri prenovi vseh hidroelektrarn tudi poveËali moË agregatov. Tretja faza posodobitve bo hkrati prva v sklopu Holdinga Slovenske elektrarne, pri katerem imajo vso podporo za posodobitev zadnjih dveh HE. Nadzorni svet je potrdil dolgoroËni program razvoja DEM in njihov stratepki naËrt, ki vkljuËujeta posodobitev najmlajpih enot. »e-prav so pri DEM dodobra angaæi-rani s prenovo verige HE na Dravi, pa so jih razmere v dræavi spodbudile, da so zaËeli intezivno delati tudi na Ërpalni elektrarni Kozjak na Pohorju. Idejni projekti izpred let so pri DEM z intenzivnim posodabljanjem starih elektrarn nekako zamrli. Osamosvojitev elektroenergetskega sistema in uvedba trga pa sta pokazala, kako prav bi nam pripla HE z moËjo med 280 in 400 MW. V DEM sedaj skupajo nadoknaditi zamujeno. Minka Skubic ill] ^1 [fill NOVA OPOZORILA FRANCIJI IN NEM»IJI »lanice Evropske unije so v zaËetku septembra drugiË v tem letu posredovale Evropski komisiji podatke o vipini svojih proraËunskih primanjkljajev v lanskem letu. Evropski statistiËni urad Evrostat je tako na tej podlagi objavil, da je manko v blagajnah dræav evroo-bmoËja v povpreËju dosegel 2,2 odstotka bruto domaËega proizvoda (BDP), v celotni Uniji pa 1,9-odstotka. Obe skupini sta tako znatno presegle predlanski primanjkljaj - v prvi je nam-reË znapal 1,6, v drugi pa 0,9 odstotka. Najvipji primanjkljaj so imeli v Nem-Ëiji, kjer je leta 2002 dosegel kar 3,5 odstotka, sledijo ji Francija s 3,1 odstotka, Portugalska z 2,7 odstotka in Italija z 2,3 odstotka. Z najveËjimi preseæki pa se lahko pohvalijo na Finskem (4,2 odstotka), v Luksemburgu (2,5 odstotka) in na ©vedskem, kjer je dosegel 1,3 odstotka. Sicer pa se dræa-vam v najveËjih teæavah letos pe ne obetajo bistveno boljpi rezultati. Nem-Ëiji tako grozi, da bo njen proraËunski primanjkljaj letos dosegel ptiri odstotke vrednosti BDP in tako znatno presegel 2,8-odstotno raven, ki jo predvideva vladni program. Razlog za tako visoki manko v tamkajpnjem proraËunu pripisuje Evropska komisija skoraj niËel-ni gospodarski rasti. NemËija je nam-reË predvidela, da bo morala njena ekonomija letos napredovati za dva odstotka, Ëe bo æelela vzdræevati pro-raËunski primanjkljaj pod tremi odstotki. V Franciji, ki ji prav tako æe nekaj Ëasa ne uspe slediti zapovedim evropskega pakta stabilnosti in rasti, se bo proraËunski primanjkljaj po predvidevanjih Evropske komisije prav tako zelo verjetno povzpel nad tri odstotke, pe zlasti Ëe ga bo poskupala tamkajpnja vlada premagati zgolj s predvidenim 0,5-odstotnim zniæanjem strukturnega primanjkljaja. Hkrati napoveduje komisija tej dræavi, da bo njeno gospodarstvo v tem letu napredovalo za manj kakor odstotek. »e se bodo napovedi omenjene evropske institucije uresniËile, bosta najveËji Ëla-nici evroobmoËja æe tretje leto zapored prekoraËili zastavljeno triodstotno mejo proraËunskega primanjkljaja, s tem pa tudi tvegali, da bosta morali skladno s pravili Evropske unije plaËati precejpnjo kazen. STA 49 ETA 2007 MEDNARODNI SIMPOZIJ PRI NAS Konec avgusta je bil v nizozemskem Delftu 13. Mednarodni simpozij o visokonapetostni tehniki - ISH (International Symposium on High Voltage Engineering). Na njem so se tudi odloËili, da bo Ëez ptiri leta tovrstni simpozij v Ljubljani. 50 ZaËetki tovrstnih sreËanj segajo v leto 1972, ko je munchenska TehniË-na univerza organizirala simpozij nempko govoreËih deæel z nempËino kot uradnim jezikom. Æe naslednji simpozij leta 1975 v Zurichu je zajel pirpi prostor in uradni jezik je postala anglepËi-na. Odtlej je postal in ostal simpozij ISH uveljavljeno svetovno sreËanje strokovnjakov visokonapetostne tehnike, ki se odvija vsaki dve leti. Namenjen je izmenjavi raziskovalnih izkupenj strokovnjakov iz akademskih krogov, pa tudi strokovnjakov iz industrije, ki razvijajo nove tehnologije s podroËja elektroenergetike. Simpozij vselej organizirajo univerze, vodi pa ga Mednarodni vodstveni komite, katerega Ëlani so vsi predsedniki minulih simpozijev, med njimi priznani strokovnjaki s podroËja visokonapetostne tehnike, veËinoma univerzitetni uËitelji. Praviloma so simpoziji organizirani bienalno, izmeniËno v Evropi in zunaj nje. Pred letopnjim Delftom so bili v Bangaloreju, Londonu, Montrea-lu, Gradcu, Yokohami, Dresde-nu, New Orleansu in Braunsc-hweigu. Udeleæuje se jih od 700 do 1100 strokovnjakov. Nekoliko veËja je udeleæba, kadar je simpozij v Evropi. Simpozij omogoËa tudi udeleæbo ptudentom, med njimi je veËina ptudentov doktorskega ptudija z univerz, kjer ima ptudij tega podroËja tradicijo in potekajo intenzivne raziskave v dobro opremljenih laboratorijih. ˜Tudi na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ima ptudij visokonapetostne tehnike dolgo tradicijo in poteka v sodelovanju z Elektroinptitutom Milan Vidmar (EIMV), ki tudi ponuja svoja laboratorija za visoko napetost in laboratorij oddelka za kemijo. Rezultati raziskav teh laboratorijev so pogosto predstavljeni v mednarodnih okvirih, na ISH in omogoËajo uveljavitev slovenske znanosti na tem podroËju. Tudi zato je bila kandidatura Ljubljane, ki je bila prviË predstavljena na simpoziju pred dvema letoma v Bangaloreju, sprejeta z naklonjenostjo,« je poudaril prof. dr. Maks Bauder, profesor visokonapetostne tehnike na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in direktor EIMV. Zaupano mu je bilo predsedovanje na 15. simpoziju ISH v Ljubljani in vodenje komiteja v dveletnem obdobju po njem. Organizacija simpozija je zahteven zalogaj, ne samo po logistiËni plati, ampak tudi po strokovni. Ob kandidaturi ga je podprla vrsta slovenskih pomembnih institucij in elektrogospodarskih podjetij. Pri kandidaturi je sodeloval tudi kongresni in kulturni center Cankarjev dom. Kot zagotavlja dr. Babuder, si tako ob koncu avgusta leta 2007 v Ljubljani lahko obetamo vrhunsko sreËanje raziskovalcev, predstavitev pojavov, materialov in te- hnike ter njihove uporabe na po-droËju visokih napetosti. Izmenjava strokovnih spoznanj Slovenski strokovnjaki so dejavni udeleæenci simpozijev ISH od samega zaËetka. Prvega simpozija se je udeleæil takratni vodja visokonapetostnega laboratorija ing. Foto Stane Vižintin Dr. Maks Babuder predstavlja poudarke letopnjega referata prof. Nagabhushanu, predsedniku vodstvenega komiteja ISH. Nosilci referatov iz EIMV Ëakajo na odloËitev o kraju simpozija Ëez ptiri leta - izbrana je bila Ljubljana. Edvard Hofler. Pozneje je bil redni udeleženec njegov naslednik dr. Babuder, ki dejavno sodeluje na tem simpoziju tudi, odkar je direktor EIMV. Dvakrat je imel na njem tudi referat. Letos so bili udeleženci EIMV v Delftu še posebno dejavni, saj so imeli kar tri referate. Poleg njih je z referatom nastopala tudi predstavnica Fakultete za elektrotehniko. »Letos smo bili zelo delovni tudi zato, ker smo želeli dobiti organizacijo simpozija ISH cez štiri leta v Ljubljani. Na Delft smo se pripravljali kar nekaj mesecev. Levji delež pri tem, da je Ljubljana dobila organizacijo simpozija 2007, zagotovo nosi dr. Babuder, ki je že vrsto let dejaven v svetovnih strokovnih krogih s podrocja visokonapetostne tehnike,« meni mag. Stane Vižintin, strokovnjak oddelka za visoko napetost EIMV, ki je bil med letošnjimi udeleženci simpozija na Nizozemskem. Po njegovi oceni so tovrstni specializirani simpoziji enkratna priložnost za ohranitev stika s trenutnim stanjem tehnike po svetu s podrocja visoke napetosti. Simpozij, ki traja ves teden, omogoca neformalni stik s strokovnjaki z razlicnih podrocij. Letos je bilo v zborniku simpozija objavljenih 600 clankov. Udeleženci lahko že s preletom povzetkov razberejo obdelano temo in za problem, ki je zanje zanimiv, na kraju samem pridobijo dodatne informacije od avtorjev samih. Teme, ki so jim namenili vecjo pozornost na minulem simpoziju, so se nanašale na visokonapetostno merilno in preskusno tehniko, prehodne prenapetosti in EMC, elektromagnetne vplive na okolje, notranjo in zunanjo izolacijo z razvojem izolacijskih materialov in diagnostiko stanja visokonapetostnih naprav. »V današnjih razmerah se zahteva zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema - prepre- Foto Stane Vižintin Ëitev izpadov, ob hkratnem zmanjpevanju stropkov za investicije in vzdræevanje. Mnogokrat v obratovanju ostajajo dotrajane naprave, pri katerih je treba izolacijski material natanËneje in pogosteje opazovati, da bi se izognili nepriËakovanim okvaram. Skladno s tem je bilo opaziti, da avtorji veliko pozornosti namenjajo novim merilnim metodam in postopkom za ugotavljanje stanja naprav in ocenjevanje preostale æivljenjske dobe,« povzema bistvene poudarke minulega simpozija mag. Stane Viæintin, ki opaæa, da je træno razmipljanje preplavilo elektroenergetiko tako v svetu kot pri nas. So pa tudi zadnji razpadi omreæij po svetu pokazali, da bo nujno treba veË in pravoËasno vlagati v raziskave. TehniËne probleme je treba raziskati in za to morajo biti vedno na voljo zadostna sredstva. »a-sovna konstanta pri raziskavah je res dolga, vendar se vlaganja vedno obrestujejo. Vse raziskave so koristne, saj med drugim omo-goËajo zanesljivejpe obratovanje, ki je zelo pomembno, tudi ko so elektroenergetska podjetja na trgu. Po Viæintinovem poznavanju stvari je za ustrezne raziskave potrebno zadostno znanje in analize, kar pa na kratek rok ne pri-napa rezultatov in dobiËka. Tudi zato je do denarja za tovrstne raziskave teæko priti. Sogovornik je nekoliko bolj opti-mistiËen glede prenosa znanja med EIMV in Fakulteto za elek- trotehniko. S kolegom Kosmacem sta asistenta pri prof. Babudru in vodita vaje za študente energetike v visokonapetostnem laboratoriju inštituta, hkrati pa oba dobro poznata slovensko elektroenergetsko mrežo in naprave, saj vsak dan opravljata razlicne meritve po naših objektih. EIMV si prizadeva kolikor je mogoce obdržati stik s svetovnimi spoznanji s podrocja visokonapetostne tehnike in ta spoznanja prenesti v naše okolje in med naše študente, pri katerih je še vedno premalo zanimanja za študij elektroenergetike. Tudi zato bo simpozij ISH cez štiri leta v Ljubljani enkratna priložnost za študente elektrotehnike, da pridejo v stik s kolegi z vsega sveta, saj udeležbe naših študentov na teh simpozijih prav zaradi visokih stroškov kotizacije, bivanja in poti ni bilo. Poleg tega bo ljubljanski simpozij prispeval k promociji naše države, njene Univerze in EIMV, prispeval k ohranjanju in vzpostavitvi stikov z univerzami po svetu, pripomogel k dvigu ravni tehnicnega znanja pri nas in izmenjavi izkušenj. Hkrati bo z izmenjavo informacij pripomogel k vkljucevanju v evropske in svetovne projekte. Ne nazadnje bo priložnost za promocijo slovenskega elektrogospodarstva in industrije med vec stotine udeležencev strokovnjakov z vsega sveta. Organizatorji že zdaj vabijo vse zainteresirane k sodelovanju. Minka Skubic 51 VARNO TRGOVANJE Z ELEKTRIKO IZ NEK Vlada je konec junija 2001 naložila Elesu, da ustanovi hcerinsko podjetje z namenom, da nanj prenese v celoti poslovni delež Republike Slovenije v Nuklearni elektrarni Krško. Za direktorja novoustanovljene družbe Eles Gen je bil imenovan mag. Vekoslav Korošec, direktor Elesa, za prokurista družbe pa Branko Ogorevc. S slednjim smo se pogovarjali o delu družbe, ki je zaživelo po ratifikaciji meddržavnega sporazuma v obeh parlamentih. Od ustanovitve druæbe poleti 2001 do njenega vsebinskega zagona po ratifikaciji sporazuma letos februarja v slovenskem parlamentu, ko je Eles Gen pravno formalno postal skupaj s Hrvapkim elektrogospodarstvom poloviËni druæbenik v NEK, je minilo kar nekaj Ëasa. S Ëim ste se v tem Ëasu ukvarjali? ˜Delo prokurista sem prevzel po podpisu pogodbe obeh ministrov v Krpkem. Moja najpomembnej-pa naloga je bila priprava vsega potrebnega za izvedbo finanËne priloge III k meddræavni pogodbi in vsega potrebnega za Ëas, ko bo pogodba ratificirana v obeh parlamentih in zaËela veljati. V prvem delu pogodbe je bilo predvideno, da Eles Gen pridobi 50-od-stotni poslovni deleæ v NEK in da prevzame obveznosti investicijskih kreditov iz Ëasa gradnje elektrarne, ki so jih slovenski vlagatelji prenesli v NEK. Za normalno poslovanje druæbe je bilo treba pripraviti in skleniti pogodbe o prodaji elektriËne energije, vendar te niso bile sklenjene v celoti. Deleæ NEK je bil prenesen na Eles Gen poleti 2001, za dolg pa je bila sklenjena pogodba z NEK o prevzemu obveznosti za odplaËevanje, vendar pa je v razmerju do banke ostala dolænica NEK. Banka je menila, da dræava nima pravne podlage za prenos poroptva na Eles Gen. Zato je bil lani pripravljen nov predlog zakona o porop-tvu, vendar se je zapletlo z njegovim sprejemanjem v parlamentu, kar je sovpadalo z nasprotovanji sprejetja meddræavnega sporazuma o NEK v skuppËini. Marca letos je bil zakon sprejet in kmalu zatem podpisana pogodba med NEK, NLB, Republiko Slovenijo in Eles Genom o prenosu dolga iz NEK na Eles Gen.« Kako je posloval Eles Gen lani in kateri so letopnji prednostni cilji? ˜Eles Gen je lansko leto posloval z izgubo v vipini 772 milijonov tolarjev, ker so uËinki od prodaje elektriËne energije iz NEK ostale na Holdingu Slovenske elektrarne, ki je ostal kupec elektrike iz NEK. Lani decembra pa smo sklenili z NEK pogodbe o dobavi 2550 GWh elektriËne energije. Za polovico elektriËne energije iz Krpkega, kupljeno po lastni ceni elektrarne, smo sklenili pogodbe o prodaji z Elektro Celjem, Elek-tro Ljubljano in Elektro Mariborom. UresniËevanje teh pogodb pomeni normalno delo druæbe. Iz razlike v ceni raËunamo, da bomo lahko normalno plaËevali anuitete in obresti ter poplaËali kredit za gradnjo elektrarne do konca leta 2008, od marca letos pa od vsake dobavljene kWh energije iz NEK vplaËujemo prispevek v Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Za leto-pnje leto naËrtujemo poslovanje z dobiËkom 1.070 milijonov tolarjev. Æe februarja pa smo predËa-sno odplaËali 950 milijonov tolarjev kredita iz sredstev, ki jih je Eles zagotovil kot dokapitalizaci-jo Eles Gena. Tudi sicer bomo le- Foto Minka Skubic Branko Ogorevc, prokurist Eles Gena. topnji dobiËek namenili odplaËilu prevzetih dolgov.« Kakpen vpliv ima Eles Gen kot poloviËni lastnik NEK na njeno poslovanje? ˜Vpliv je doloËen z druæbeno pogodbo. Eles Gen ima pravico predlagati predsednika uprave, tri Ëlane nadzornega sveta in ima polovico glasov v skuppËini NEK. To pomeni, da je praktiËno mo-goËe vse odloËitve sprejemati s soglasjem, razen tam, kjer je uprava nesoglasna. Eles Gen ima pravico prevzeti polovico proizvedene elektriËne energije v NEK in obveznosti, da pokrije polovico stropkov za njeno proizvodnjo in vplaËuje prispevek v Sklad za financiranje razgradnje NEK, kot doloËa zakon. Trenutno znapa ta prispevek 0,462 tolarjev od kWh.« S krpko jedrsko elektrarno se sreËujete æe vrsto let. V kakpnih vlogah vse? ˜Pred nekaj leti sem bil Ëlan poslovnega odbora NEK, potem sem bil tega Ëlanstva razrepen in lani, ko je Eles Gen prevzel polo-viËni deleæ elektrarne, ponovno imenovan za Ëlana nadzornega sveta. Sicer pa sem bil vseskozi Ëlan pogajalske skupine za pripravo meddræavne pogodbe, kjer sem bil odgovoren za finanËni del.« Glede na dobro poznavanje problematike jedrske elektrarne z vseh plati, menite, da je jedrski objekt lahko predmet trænih odnosov dveh lastnikov iz dveh dræav? ˜Mislim, da je. Seveda pa se je treba dejstva, da je to jedrski objekt, ves Ëas zavedati, in je treba postaviti varnost objekta na prvo mesto in v okviru varnostnih predpostavk ekonomizirati stro-pke vlaganj in poslovanja. Varnost je v interesu obeh druæbeni-kov, tako Eles Gena kot HEP-a. »e ta ne bo zagotovljena, elektrarna ne more obratovati, lastnika pa ne uresniËevati ciljev.« Za varno, zanesljivo in Ëim ve-Ëjo proizvodnjo je odgovorno osebje NEK. Lastnika pa nadzirata njeno poslovanje, ki naj bi bilo v trænih razmerah Ëim bolj komercialno uspepno. Lahko pojasnite, kako lahko lastnik kompetentno nadzira de- lo tehnolopko zahtevnega objekta, Ëe nima slovenska stran v nadzornem svetu nobenega strokovnjaka s podroËja jedrske tehnologije in tega ni tudi v nadzornem svetu Eles Gena? ˜Kar zadeva ta del, moramo verjeti upravi elektrarne. Sta pa tako dr. Tireli na hrvapki strani kot mag. Koropec na slovenski strani strokovnjaka s podroËja elektroenergetike. Pri napem delu pa nam bo v veliko pomoË mednarodna skupina za oceno varnosti elektrarne, ki deluje znotraj elektrarne in jo sestavljajo strokovnjaki z obeh strani meje. Njeno poroËilo bomo obravnavali na vsaki seji nadzornega sveta NEK.v Nobena skrivnost ni, da je v NEK velik stropek amortizacija, ki jo v elektrarni vlagajo v posodobitve, te pa izvajajo skladno s priporoËili svetovnih organizacij, izkupenj iz podobnih elektrarn, zahtev URSJV in na teh podlagah narejenih letnih in dolgoroËnih naËrtov elektrarne. Menite, da so njihova vlaganja neopraviËena, preobseæna, prerazkopna? ˜Ne moremo reËi, da so vlaganja prevelika. Za vsako vlaganje je treba narediti ekonomski izra-Ëun. »e je neto sedanja vrednost takega projekta veËja od niË, je tako vlaganje upraviËeno. Vpra-panje pa je, kako ga bomo investirali. Sedaj je bila elektrarna nagnjena k financiranju posodobitev iz amortizacije, razen modernizacije elektrarne z zamenjavo uparjalnikov. Lahko pa se te investicije financirajo tudi iz drugih virov, kot so krediti, dokapi-talizacija obstojeËih lastnikov, izdaja obveznic itd.« Kje menite, da je treba iskati razloge za pomisleke o previsoko obraËunani amortizaciji? ˜Eden od razlogov, da so v elektrarni ubrali tak naËin obraËuna-vanja in vlaganja amortizacij, so zagotovo minule izkupnje. Vodstvo elektrarne je plo v minulih letih skozi razliËna obdobja financiranja naloæb, veËjega in manjpega posluha zanje. Tako jih lahko razumemo v njihovi teænji, da posodobitev financirajo iz lastnih sredstev iz sredstev amorti-zacije.v ff Ostalo je se 47 milijonov evrov dolga iz casa gradnje NEK. Eden od ciljev Eles Gena je Ëim prejpnje poplaËilo dolga NEK. Koliko ga je pe ostalo in kaj vam pomeni odlok vlade o repe-vanju nasedlih investicij, ki je bil sprejet poleti? ˜Ostalo je pe 11 milijard tolarjev ali 47 milijonov evrov dolga iz Ëa-sa gradnje jedrske elektrarne. Kredite za modernizacijo elektrarna poravnava sama s ceno kWh. Odlok vlade za nas ne pomeni kakpne dotacije ali pomoËi. RaËunamo le, da bi z njegovo po-moËjo dobili kredit pod ugodnej-pimi pogoji, da bi lahko refinancirali kredit pri NLB. Dræava pa tako in tako ostaja porok za vra-Ëilo.« Drugi cilj Eles Gena pa je zagotovo Ëim bolje prodati polovico proizvedene elektrike iz NEK. Kako nameravate uresni-Ëiti tega? ˜Moæna sta dva koncepta. Prvi, da ostanemo naslonjeni na HSE, ki prevzame tveganje ob morebitnem izpadu elektrarne, ali pa se v Eles Genu oblikuje skupina strokovnjakov za træenje in postanemo konkurenca HSE. Brez konËne odloËitve lastnika tega vprapanja ne moremo razrepiti.« Ste si vi in vapi kolegi iz nadzornega sveta NEK z obeh strani letos v zaËetku poletja ogledali letni remont elektrarne, ki je bil najkrajpi doslej? ˜Letos si ga nisem, sem si ga pa v preteklosti. O kolegih pa ne vem, ali so si ga.« Minka Skubic 53 ISTVO U»INKOVITE ORGANIZACIJE JE PREGLEDNOST Na podlagi vladnega imenovanja sta 1. oktobra prevzela vodenje podjetja Elektro Gorenjska predsednik uprave Joæe Knavs in Ëlan uprave Andrej ©upterpiË. Pred kratkim smo se z novim predsednikom uprave pogovarjali o njegovi dosedanji ptudijski in poklicni poti, o poslovni viziji vodenja podjetja Elektro Gorenjska, o mo-ænostih poveËanja uËinkovitosti in racionalizacije poslovanja, o zmanjpevanju stropkov in pe o nekaterih drugih pereËih zadevah. Seveda pa prihodnjiË nameravamo predstaviti tudi drugega Ëlana, saj gre v tem primeru za dvoËlansko upravo. 54 W~ože Knavs se je rodil leta I 1963 v Ljubljani, kjer je I obiskoval osnovno šolo in m W Elektro tehnicno srednjo. Po opravljenem vojaškem roku se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, jo leta 1989 uspešno koncal in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike (smer energetika). Oktobra istega leta se je zaposlil v podjetju Elektro Ljubljana. Do avgusta 1995 je delal kot energe-tik v dispecerski službi na upravi podjetja. Avgusta 1995 je bil razporejen na delovno mesto vodje službe obratovanja v PE Ljubljana mesto. Delo je obsegalo vodenje del na podrocju vzdrževanja naprav in novogradenj s podrocja elektroenergetike, do reorganizacije aprila 2000 pa tudi vodenje del na podrocju zašcite in meritev ter centra vodenja za omenjeno PE (na tem podrocju je bilo zaposlenih okrog sto ljudi). Februarja 1999 je bil postavljen za namestnika direktorja PE. Poleg teh del je od takrat naprej opravljal tudi delo direktorja PE v njegovi odsotnosti. V zacetku junija 2001 pa je bil imenovan na delovno mesto izvršnega direktorja or- ganizacijske enote upravljanje distribucijskega omrežja. Katere strokovne izkušnje ste si doslej pridobili na podrocju distribucije elektricne energije, se zlasti v obdobju po sprejetju Energetskega zakona, ki narekuje nujne organizacijske in druge spremembe? Kakšne so vase nadaljnje studijske ambicije? »Kot izvršni direktor ene od gospodarskih javnih služb sem se podrobno seznanil z razmerami na podrocju reguliranih dejavnosti in sodeloval pri razvoju teh dejavnosti v slovenskem prostoru. Med drugim sem dejavno sodeloval tudi pri nastajanju Splošnih dobavnih pogojev ter drugih aktov. V šolskem letu 2001/2002 sem se vpisal na magistrski študij na ljubljanski pravni fakulteti -smer javna uprava. Doslej sem opravil že približno dve tretjini študijskih obveznosti.« Prosim, ce lahko na kratko predstavite vašo poslovno vizijo vodenja podjetja Elektro Gorenjska. ˜»e odmislimo podporne sluæbe v podjetju, kot so denimo finan-Ëna, kadrovska in druge, menim, da je treba podjetje organizirati v dveh, danes popularno imenovanih stebrih. V prvem stebru so gospodarske javne sluæbe - upravljanje distribucijskega omreæja, distribucija elektriËne energije in dobava elektriËne energije tarifnim odjemalcem. V drugem stebru so vse tiste dejavnosti, ki podjetju lahko prinapajo dobiËek. Bistvo take organizacije je preglednost, zato je pomembno, da med stebroma ne pride do podvajanj in prekrivanj. Da to doseæe-mo, je treba v podjetju prej pregledati vse procese. Za procese, ki jih predpisuje zakonodaja in jih organiziramo znotraj gospodarskih javnih sluæb, je treba do-loËiti organizacijski, kadrovski in finanËni minimum, ki v konËni fazi omogoËa kakovostno in zanesljivo dobavo elektriËne energije odjemalcem. Pri trænih dejavnostih je v tem delu to nekoliko dru-gaËe, saj je bistvo vsega paË dobi-Ëek, ki ga mora taka enota prina-pati in je le-ta tudi vodilo k ustrezni organiziranosti. V podjetju Elektro Gorenjska je dosedanja uprava æe krenila v to smer, med drugim je ustanovila tudi hËerin-sko podjetje Gorenjske elektrar- ne.« Kje so po vapem mnenju mo-ænosti za poveËanje uËinkovito-sti in racionalizacije poslovanja v podjetju Elektro Gorenjska? ˜Bistvo prvega stebra, to je gospodarskih javnih sluæb, je zanesljiva in kakovostna dobava elek-triËne energije s posebno skrbjo za tarifne odjemalce. Vse te naloge je dræava predpisala distribucijskim podjetjem v uredbi, zato tudi nosi del odgovornosti pri tem - s tem mislim predvsem na ceno elektriËne energije za tarifne odjemalce. Iz povedanega sledi, da take dejavnosti ne moremo prepustiti tržnim principom, ampak moramo GJS znotraj podjetja organizirati tako, da so v njih zajeti samo tisti optimalno organizirani procesi, s katerimi zagotavljamo kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektricno energijo. Prvi steber mora tako poslovati s tako imenovano pozitivno niclo. Povsem nekaj drugega pa je poslovanje tržnih dejavnosti, ki se morajo pac organizirati tako, da podjetju kot celoti prinašajo primeren dobicek. Pri tem menim, da v tem delu ne smemo ostati z mislimi tam, kjer smo danes. To je podrocje, v katerem vidim možnosti za napredek podjetja. Lep primer je Elektro Primorska, s svojim projektom vetrnih elektrarn.« Kako v podjetju doseci nadaljnje zmanjšanje stroškov? »Mislim, da je nadaljnje zmanjšanje stroškov mogoce izvajati v smeri, da se v gospodarskih javnih službah vedno bolj koncentrira vodenje procesov, procesi pa se izvajajo v tržnem delu podjetja. Seveda pa je za podjetje pomembno tudi cisto tradicionalno zmanjševanje stroškov, kot na primer izbira cenejših dobaviteljev opreme in podobno.« Morda se nekaj besed o vaših pogledih na aktualno kadrovsko in drugo problematiko v podjetju Elektro Gorenjska. »Ker sem komaj nastopil novo službo, z razmerami v podjetju nisem podrobno seznanjen, zato težko kakovostno komentiram to vprašanje. Na splošno pa lahko recem, da je dosedanji direktor mag. Drago Štefe dobro vodil podjetje, ki je dosegalo primerne rezultate.« Kako v tem trenutku gledate na nujno prestrukturiranje elektrodistribucije? Kaj menite o ustanavljanju hcerinskih podjetij? »V zadnjih nekaj letih doživljamo izredno veliko sprememb v elektroenergetiki. Se vec kot sprememb pa je raznih predlogov Foto Miro Jakomin in zamisli. Razmere v svetu pa kažejo, da moramo biti pri vseh teh spremembah zelo previdni, saj se nam vsako nepremišljeno in premalo prouceno dejanje lahko hitro vrne v negativnem smislu. Drugace pa ne bi želel komentirati zadnjih predlogov glede ustanovitve hcerinskih podjetij, saj z njimi nisem uradno seznanjen, predvsem ne s hcerinskim podjetjem Nova energija.« Glede na omenjene obveznosti prostega casa verjetno nimate na pretek. Pa vseeno: Kako preživljate trenutke, ko vas ne tarejo službene dolžnosti? Se ukvarjate s športom? »V zadnjem casu, odkar sem se vpisal na magistrski študij, vecino svojega prostega casa posvecam le temu. Drugace pa poleti z družino veliko casa preživimo na morju, kjer imamo pocitniško prikolico, pozimi pa vsako leto preživimo en teden na smucanju, z ženo pa rekreativno igrava badminton.« Mirojakomin Joæe Knavs, novoime-novani predsednik dvo-Ëlanske uprave podjetja Elektro Gorenjska, je med drugim povedal, da je treba poslovanje trænih dejavnosti organizirati tako, da bodo podjetju kot celoti pri-napale primeren dobi-Ëek. Pri tem pa z mislimi ne smemo ostati tam, kjer smo danes. 55 AHTEVA PO ODLO»NEJ©IH ORGANIZACIJSKIH UKREPIH Ena od poglavitnih nalog, s katero se ta hip sreËujejo v Gospodarskem interesnem zdruæe-nju distribucije elektriËne energije (kratko GIZ distribucije), je potreba po ustrezni reorganizaciji distribucijskih podjetij, ki jo morajo uprave uresniËiti pe pred privatizacijo. Pri tem se pojavlja aktualno vprapanje, kako bodo na prihodnjo organiziranost elektrodistribucijskih podjetij vplivale najnovejpe spremembe na po-droËju zakonodaje Evropske unije. 56 VEvropski uniji so namreË æe pred poletnimi dopusti na podroËju zakonodaje sprejeli nekatere pomembne spremembe glede elektriËne energije in plina. Ena od poglavitnih in dokaj ostrih zahtev je v tem, da mora biti trgovanje z elektriËno energijo loËeno od izvajanja gospodarskih javnih sluæb na podroËju distribucije elektriËne energije. Kako ta zahteva utegne vplivati na prihodnjo organizacijsko strukturo elektro-distribucijskih podjetij? Pri iskanju informacij smo dobili vtis, da so v elektrodistribuciji, kjer morajo izvesti reorganizacijo podjetij pe pred privatizacijo, to zahtevo sprejeli z mepanimi obËutki. ˜Na tem podroËju bo vsekakor priplo do velikih organizacijskih sprememb. Evropsko zakonodajo bo treba v vsakem primeru spoptovati. In mislim, da se bodo distribucijska podjetja odzvala na ustrezen naËin,« je pojasnil David ValentinËiË, predsednik skuppËine GIZ distribucije elektriËne energije. Vincenc Janpa, predsednik uprave Elektra Ljubljana pa je povedal, da so v podjetju prouËili omenjene spremembe na podroËju zakonodaje Evropske unije in pripravljajo ustrezne organizacijske ukrepe. Kakpne bodo njihove nadaljnje poteze, za zdaj pe ni æelel razkriti. Kot kaæe, je v tem trenutku predstavnikom elektrodistribuci-je oziroma posameznih distribucijskih podjetij teæko govoriti o problematiki prestrukturiranja podjetij. Kakor koli æe, ta proces naj bi temeljil na novih pogojih za privatizacijo elektropodjetij, ki so opredeljeni na podlagi izku-penj v nekaterih drugih evropskih dræavah in zapisani v predlogu NEP, ki ga je vlada potrdila konec julija. Sicer pa so ta hip med drugimi zadevami v GIZ distribucije elek-triËne energije aktualne tudi priprave na sklenitev pogodb za tarifne odjemalce, sodelovanje s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije pri iskanju repitev za ustanovitev holdinga elektrodistribucije, oblikovanje in prouËevanje raznih predlogov o nameravani ustanovitvi hËerin-skih podjetij ter vprapanje o ureditvi cenovnih razmerij na po-droËju tarifnega dela. Skratka, delovni program GIZ distribucije elektriËne energije je æe zdaj natrpan vse do konca leta. Miro Jakomin Vincenc Janpa, predsednik uprave podjetja Elektro Ljubljana: flDelnipka druæba Elektro Ljubljana je prouËila spremembe v zakonodaji EU in pripravlja ustrezne organizacijske ukrepe.« Foto Miro Jakomin SODOBNE UMETNOSTI V ELEKTRARNI LJUBLJANSKI V prostorih Mestne elektrarne Ljubljanske so 31. julija na manjpi priloænostni slovesnosti ministrica Andreja Rihter, minister mag. Janez KopaË, predsednik uprave druæbe Elektro Ljubljana Vincenc Janpa in Ëlan uprave Ludvig Sotopek podpisali tri-partitno pogodbo o brezpla-Ënem najemu prostorov Mestne elektrarne Ljubljanske. ulturno tehnipki spomenik Mestna elektrarna Ljubljanska (razgla-pena za tehnipki spomenik 1988), na Slompkovi cesti v Ljubljani, bo tako æe letos postala zbiralipËe ustvarjalcev umetnosti in kulture ter njunih ljubiteljev. Prostore - skupaj 716 kvadratnih metrov -, ki so v lasti Elektra Ljubljana, je druæba za pet let brezplaËno oddala v najem Ministrstvu za kulturo, ki bo za dogajanje na prostoru zagotovilo nove vsebine. Prostor v Mestni elektrarni Ljubljanski naj bi bil namenjen preteæno sodobnim uprizoritvenim umetnostim -dramskemu, lutkovnemu, plesnemu, raziskovalnemu in uli-Ënemu gledalipËu. Po besedah ministrice Andreje Rihter je bila potreba po tovrstnih prostorih izraæena æe lani v dokonËani Analizi stanja na podroËju kulture in je tako pripla med cilje predloga Nacionalnega programa za kulturo. ˜S podpisom te pogodbe se je Mestna elektrarna Ljubljanska kot zapËiten tehnipki spomenik, edinstven v Evropi, napolnil z æivo kulturno ustvarjalnostjo.« Kot je povedal Simon Kordun, dræavni podsekretar na Ministrstvu za kulturo, bo umetnipkim dejavnostim prilagojena predvsem osrednja dvorana, ki meri 390 kvadratnih metrov, od tega 215 oder in 175 avditorij. Kletna etaæa in muzejski del pa naj bi se uporabljal zgolj za spremljevalne potrebe. Po napovedih predstavnikov ministrstva se bodo nujna dela v dvorani kmalu zaËela. Nujna so gradbena instalacijska dela, ki bodo ustvarila prireditveni prostor (gradnja odra, vse potrebne instalacije). Hkrati bodo v ministrstvu za kulturo pripravili razpis za programskega upravljalca zgradbe, ki bo organiziral, vodil in koordiniral programske vsebine ter odgovarjal za prostor. Pozneje pa bo sledil pe razpis za umetnike in njihove programe. Mestna elektrarna Ljubljanska je bila zgrajena leta 1897. Ob njeni stoti obletnici jo je Elektro Ljubljana obnovilo, in sicer v skladu s smernicami strokovnjakov spomenipkega varstva. Ob tej priloænosti je Tadej Brate pripravil dragoceno knjiæno delo Sto let Mestne elektrarne Ljubljanske, ki ga avtorica Ëlanka toplo pripo-roËam v branje. Naj zapipem le nekaj vrstic iz konca knjige: ˜Mestna elektrarna Ljubljanska je eden najleppih ohranjenih industrijskih objektov na Slovenskem, postavljen v obdobju ju-gend stila, zagrajen v takrat zna-Ëilnem slogu opeËnatih industrijskih objektov z neometano fasado. Razpiritev objektov glede na razvoj tehnologije in potrebe mesta je bila izredno obËutljivo usklajena s prvotno arhitekturo, tako da zgradbe, grajene v razli-Ënih Ëasovnih obdobjih, delujejo kot nedeljiva celota. Presenetljivo dobro je ohranjena tudi vrsta strojev in naprav, ki priËajo o delovanju elektrarne. Gre za tehni-pki spomenik, ki mu po obliki in velikosti pri nas ni primere.« Elektru Ljubljana od prenove naprej del prostorov v elektrarni sluæi tudi kot distribucijski center vodenja. V neposredni bliæini se nahaja RTP Center, ki je izrednega stratepkega pomena za napajanje slovenske prestolnice. Prav to pa je bil tudi glavni razlog, da je od zamisli za najem prostorov do podpisa pogodbe minilo veË kakor leto dni in prav zaradi dodatne namembnosti bo urejanje prostorov v skladu z novimi vsebinami za novega najemnika dokaj zahtevno. V naslednjih petih letih bosta tako gospodarstvo in kultura sobivala pod isto streho. Po preteku tega Foto Violeta Irgl obdobja pa se bo jasno oblikoval odgovor, kako naprej. UresniËitev te, veË kakor leto dni stare zamisli, je pomembna tudi z vidika sodelovanja med vladnimi resorji po vzoru Evropskih modelov. Projekt je namreË poleg æe omenjenih partnerjev podprlo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Mag. Violeta Irgl V nekdanji mestni elektrarni bo poslej tudi veË kulturnih dogodkov. 57 JE SO NOVI PONUDNIKI? Eno je preobrazba tradicionalnih elektroenergetskih podjetij in formalno odpiranje trga, drugo pa praksa in dejanski rezultati. In zgodbe o uspehu novih trgovcev, ki jih je malo. 58 Vtej ptevilki si bomo ogledali pe preostale glavne dejavnosti pred deregulacijo trga z elektriËno energijo in po njej ter si podrob-nejpe ogledali razloge, zakaj kljub odpiranju trga z elektriËno energijo preteæni del posla pe vedno ostaja v rokah tradicionalnih podjetij. Proizvodnja po deregulaciji Po deregulaciji trgov naj bi se za proizvajalce poveËale komercialne priloænosti, skladno s tem po-veËanjem pa se pojavijo tudi tveganja, ki prej niso obstajala. Obseg trgovanja je veËji, vendar pa so tudi cene mnogo bolj spremenljive. Cene doloËa trg in vsaj za evropske trge velja, da so cene na dvostranskem trgu æe dalj Ëasa v vzponu. V Sloveniji je na primer spremenljivost cen elektriËne energije na slovenskem organiziranem trgu Borzen veËja kot kdaj koli prej, pri Ëemer je cena julija in avgusta 2003 dosegla rekordne vipine. Ocenjujemo, da se bodo cene elektriËne energije v Sloveniji æe naslednje leto, pa tudi dolgoroËno, povipale. DolgoroË-ne pogodbe, na primer veËletne dobavne pogodbe, niso veË tako priljubljene, toda moænosti prodaje se praviloma poveËajo. Prilagodljivost in spremenljivost sta kljuËni sposobnosti za uspepen nastop proizvajalcev na trgu, so-Ëasno pa to zahteva dodatne stro-pke, znanje in dejavnosti. Naloge, ki so Ëakale proizvajalce na dereguliranem trgu, se razlikuje- jo glede na stopnjo deregulacije: bolj ko je trg dereguliran, pirpi je krog izzivov in potrebnih sprememb. ©e eno od podroËij, ki se bistveno spremenijo na dereguliranem trgu, je podroËje doloËanja voznih redov proizvodnje elektriËne energije in s tem povezane fi-nanËne posledice. V Sloveniji je v preteklosti to vlogo opravljal Eles, danes pa je to pristojnost proizvajalcev samih. To na proi-zvajalËeva ramena naloæi dodatno breme, saj se mora odloËiti, po kateri ceni ponuditi energijo v razliËnih okolipËinah in stalno spreminjajoËih se dejanskih razmerah. Vsaj na zaËetku procesa deregulacije je doloËanje prodajnih cen ter obvladovanje tveganj novo podroËje za veËino proizvajalcev. Ker so se mnogi trgi po svetu æe deregulirali, je strokovno znanje - ali vsaj doloËene izkup-nje - na voljo. Prenos Kjer je prenos del vertikalno integriranega monopola, ki vklju-Ëuje tudi proizvodnjo in tudi sicer, obstajata predvsem dve glavni nalogi: upravljanje prenosnega omreæja ter naËrtovanje in razvoj prenosnega omreæja. Pomemben izziv, ki Ëaka prenosna podjetja po deregulaciji, je razvoj njihove infrastrukture za zadovoljitev prihodnjih potreb. Teæave na tem podroËju se nana-pajo na pomanjkanje informacij o prihodnjih potrebah in negotovost, povezano z vprapanji ekonomske upraviËenosti gradnje nove infrastrukture ter problemi financiranja. Veliki nedavni izpadi pri oskrbi z elektriËno energijo v ZDA in Veliki Britaniji ka-æejo, kam lahko privede nezadostna skrb za razvoj prenosnega omreæja. Ponovno se je pokazalo, da je najdraæja elektrika tista, ki je ni. Distribucija Upravljanje distribucijskega om-reæja tudi lahko vidimo kot enega izmed naravnih monopolov, saj so stropki namestitve konkurenË-ne infrastrukture, v primerjavi z verjetnimi stropki povraËila, zelo visoki. Na splopno deregulacija trga na distribucijo elektriËne energije v smislu distribucijskega omreæja nima velikega vpliva -razen seveda tega, da poveËuje nivo regulacije (novi zakoni, nove tarife, potreba po novih obdelavah podatkov in tako naprej). V slovenskih distribucijskih podjetjih in tudi drugje je predvsem na udaru tisti del, ki opravlja tr-æno dejavnost, to je dobava elek-triËne energije upraviËenim odjemalcem. Meritve elektriËne energije Navadno je odbiranje ptevcev edini stik, ki ga imajo porabniki s tem elementom oskrbe z elektriË-no energijo. Po deregulaciji (vsaj navidezno) ne pride do bistvenih sprememb na tem podroËju. Vendar pa zaznana vrednost podatkov meritev naraste, saj le-ti odraæajo dobiËek /izgubo dobavitelja in upravljavcev kot tudi pripravljenost potropnikov, da pla-Ëajo raËune. Ko so spodbude dovolj velike, nastane potreba po merilnih garniturah za merjenje energije z dodatnimi moænostmi. Na to vpliva tudi cena uvedbe 15-minutnih meritev porabe in rezultat analize stropkov in koristi. NatanËnost in pravoËasnost meritev je kljuËnega pomena. »e-prav je tudi podroËje meritev v nekem delu lahko træna dejavnost, pa nova storitvena podjetja s podroËja meritev ponekod v svetu nimajo dostopa do starejpih podatkov. Nepravilna merjenja imajo za posledico nepravilne ra-Ëune in - v najhujpem primeru -plaËilo kazni s strani porabnikov in/ali dobaviteljev, od katerih nihËe praviloma ni pripravljen plaËati. Prekine se denarni tok Foto Dušan Jež dobaviteljev ter upravljavcev in ostane prekinjen, dokler potro-pniki in dobavitelji niso zadovoljni z najdeno repitvijo. Dobava elektrike na monopolnem trgu Na monopolnem trgu ima potro-pnik samo en vir, eno podjetje, od katerega lahko kupi energijo. Zato marketing praktiËno ni potreben, konkurenca se lahko bolj nanapa na primer na podroËje dobav goriva za proizvodnjo elektriËne energije. PriËakovali bi, da bi bila veËina pozornosti usmerjena na stranko. Vendar, ko stranka enkrat nima iti kam drugam, obstaja zelo malo komercialnega pritiska za zadovoljitev stranke, kar pa seveda vodi k pogosto nizki ravni storitev -kljub dobrim namenom dobaviteljev. V vsakem primeru pa ima odpiranje trga in prihod konkurence pozitiven vpliv na storitve dobaviteljev, ki so postali precej bolj ozavepËeni glede potreb in æelja kupcev. Dobava elektriËne energije na dereguliranem trgu Dobavitelji se najverjetneje soo-Ëajo z najveËjo spremembo, ki se nanapa na odpiranje trga. Dokler se ne vzpostavi konkurenca, se od tradicionalnih dobaviteljev, to je tistih, ki so imeli pravico oskrbovati doloËen trg, priËakuje, da bodo striktno upoptevali konku-renËno zakonodajo in predpise. Novi dobavitelji in trgovci morajo sklepati komercialne dogovore s številnimi kupci in svojimi dobavitelji. Obstaja tudi potreba po izobraževanju porabnikov o koristnosti in možnostih izbire dobavitelja. Vendar pa lahko traja mnogo let, preden so koristi razumljive širšemu krogu porabnikov, kaj šele, da bi jih tudi izkoristili. Kot kaže praksa, tega številni trgovci ne docakajo. Trzni pogoji za nove udeležence na trgu Preden novi udeleženci sploh pomislijo na vstop na novo podrocje trga, morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Kot nekakšen minimum se pricakuje, da ne bodo bistveno diskriminirani glede na tradicionalne dobavitelje. Imeti morajo tudi možnosti za nakup elektriËne energije oziroma nakup goriva za proizvodnjo elek-triËne energije. Stropki za vstop v panogo so pogosto zelo visoki in pomenijo eno glavnih ovir za nove udeleæence. To se nanapa predvsem na tiste nove dobavitelje, ki æelijo imeti tudi lastne vire proizvodnje. Sicer se ti stropki nanapajo na stropke kadrov, stro-pke finanËnih zavarovanj in obvladovanja tveganj, stropke marketinga ter druge poslovne stropke. Mehanizmi in orodja za obvladovanje tveganj novim ude-leæencem zagotavljajo potrebno zaupanje v njihove sposobnosti, da lahko omejijo svojo izpostavljenost tveganjem. Likvidnost trga, obstoj organiziranih trgov (borz) in notranje znanje so kljuË- Foto Dušan Jež 59 60 ni za uspepno obvladovanje tveganj. Ti in pe nekateri drugi pogoji, kot na primer ustrezna in jasna zakonodaja, morajo biti izpolnjeni, da potencialni novi dobavitelji, trgovci ali proizvajalci sploh zaËnejo z odloËanjem o vstopu na trg. Vzpostavitev poslovanja Ustanovitev novega podjetja je dolgotrajen proces, in sicer predvsem zaradi potrebe po dobrih analizah trga in analizah moæno-sti za uspepno poslovanje. Razvoj naËrtov in strategij za uspepen nastop na trgu ob vstopu in tudi pozneje, vsekakor ni lahka naloga. ObiËajno obstaja veË stopenj procesa naËrtovanja, vsaka od njih bolj poglobljena in kompleksna. V nadaljevanju predstavljamo nekaj kljuËnih podroËij, ki jih je treba obvladati med vzpostavljanjem poslovanja. Razumevanje trga Na veËini dereguliranih trgov obstaja veliko ptevilo poslovnih pravil in postopkov, ki naj bi zagotavljali poptenost in nepristranskost za vse. Dobro in jasno razumevanje poslovnih pravil in postopkov, ki se nanapajo na relevantna podroËja poslovanja novega udeleæenca na trgu, so torej izjemnega pomena. Resnici na ljubo, so pravila in zakonodaja pogosto nejasni, kar vnapa veliko dodatnega tveganja. Razumevanje stropkov KljuËnega pomena za uspeh na trgu, kjer obstajajo majhne mar-æe, je razumevanje lastnih stro-pkov, ki so povezani z dejavnostmi pridobivanja, ohranjanja in izgube strank. Posebno pozornost je treba posvetiti fiksnim stropkom, saj le-ti moËno doloËa-jo uspeh vstopa na trg. Kontrola stropkov poslovanja - ki naj ne bi presegali naËrtovanih - je torej zelo pomembna. Razvijanje portfelja izdelka Razviti je treba portfelj ponudbe trgu. Ponudba se lahko nanapa le na dobavo elektriËne energije, ali pa vkljuËuje tudi dobavo drugih dobrin, na primer plina, in pa izvajanje storitev, kot na primer inæeniringa, financiranja in tako naprej. Prav tako je treba dolo-Ëiti tudi podroËje, kjer æeli nov udeleženec biti konkurencen. Vcasih je to cena, drugic storitev sama (dodatna vrednost storitve), nove storitve itd. Na to odlocitev bolj ali manj vpliva razvitost trga. V zgodnjih stopnjah trga, ko še obstajajo dobre možnosti za zmanjševanje marže, prihaja do konkurence skoraj izkljucno na podrocju cene elektricne energije. Ko se trgi razvijajo in se možnosti nižanja marže zmanjšajo, se konkurenca pomakne proti drugim možnostim diferenciacije ponudbe, kot na primer kakovost storitev, prepoznavnost podjetja, placilni pogoji, stroški odstopanj itd. To se nadaljuje, dokler eden izmed udeležencev ne najde nove možnosti za zmanjšanje stroškov tako ucinkovito, da bo spet cenovno konkurencen. V takem primeru se mu bodo drugi dobavitelji morali prilagajati in mu slediti. Razvijanje marketinških poti Energetski trg je širok in razdrobljen, zato je nemogoce, da bi vsi udeleženci na trgu uporabljali iste tržne strategije in poti. Zato je za razvoj ciljnega trga treba razviti primerne poti in nacine trženja ter prodaje elektricne energije. V Veliki Britaniji se je kot eden redkih uspešnih nacinov pokazala prodaja »od vrat do vrat«. Lahko najdemo številne poti, kako izkoristiti možnosti razlicnih tržnih poti, da prinese želene spremembe. Kljub temu, da proucevanje podrocij, ki so v preteklosti brezhibno delovala, lahko pomaga, je lahko razvoj nove poti tisti razlog, da novi udeleženec na trgu doseže tržni delež. Sistemi Ker so mnogi izmed procesov, ki so povezani s poslovanjem na trgu z elektricno energijo, povezani z velikimi kolicinami podatkov, ki jih je treba pravocasno in pravilno obdelati, novi dobavitelj potrebuje dobre (informacijske) in druge sisteme za njihovo obvladovanje. To je eno izmed podrocij, kjer novi dobavitelj lahko razvije konkurencno prednost. Udeleženci, ki so že dejavni na trgu, navadno podedujejo že obstojece sisteme, ki se razlikujejo po letih - od najbolj nedavnih pa vse do starih sistemov, ki so jih prilagodili tako, da se lahko merijo s spreminjajoËim se podjetnipkim okoljem. Taki podedovani sistemi so velikokrat okorni, skorajda vedno zelo zapleteni in teæki za upravljanje, vzdræevanje ter spreminjanje. Novejpi sistemi imajo prednost, saj upoptevajo nove træne razmere in novejpe te-hnolopke repitve, vsebujejo novo znanje s podroËja trgovanja, prodaje, obvladovanja tveganj, portfolio menedæmenta in tako naprej. Deregulacija vpliva na vse dele dobavne verige. Celo prodajna podjetja, ki imajo monopolni po-loæaj, se Ëutijo prisiljene k izvajanju novih poslovnih procesov, ki prej niso obstajali. Da novi ude-leæenci na trgu uspejo, je treba natanËno razumeti træne zahteve in moænosti, spoptovati stropke, zagotoviti sinhronizacijo med poslovnimi procesi in sistemi ter uËinkovito komunicirati. Sklep Iz predstavljene problematike, povezane z vstopom novih dobaviteljev oziroma trgovcev z elek-triËno energijo na trg, je razvidno, da se le-ti spopadajo s precej-pnjimi teæavami. Da je dolgoroË-no uspepen nastop na elektro trgu tvegano napovedovati, kaæe tudi dejstvo, da se je z evropskega trga umaknila veËina ameripkih trgovcev z elektriËno energijo, pa tudi ptevilni drugi novonastali trgovci. Prav tako poteka proces konsolidacije trga, ko prihaja do zdruæi-tev in prikljuËitev znotraj elektroenergetske panoge. MoËnejpi postajajo pe moËnejpi, pibkejpa podjetja pa so kupljena, propadejo ali pa se preusmerijo. V Sloveniji o odpiranju trga govorimo æe veË let, ptevilni procesi so bili tudi izpeljani, pa razen ob-stojeËih tradicionalnih dobaviteljev elektrike (distribucijskih podjetij in proizvajalcev), prakti-Ëno ni novih ponudnikov za dobavo elektriËne energije. Glede na strukturo trga in druga izho-dipËa je to tudi razumljivo. OdveË je povedati, da takpna situacija ni dobra za kupce elektri-Ëne energije, vsekakor pa odraæa realnost na slovenskem trgu z elektriËno energijo. Mag. Klemen Podjed SLOeX UŠEL V VIŠAVE ZnaËilnost trgovanja v preteklih dveh mesecih so bile izjemno visoke cene sklenjenih poslov, ki so se odrazile v rekordnih vrednostih indeksov cen elektriËne energije. Zaradi izjemno visokih temperatur in velike uporabe klimatskih naprav je bila letos poraba v poletnem Ëasu zelo visoka, na drugi strani pa so poletne razmere vplivale na nizke vodostaje rek in zmanjpano proizvodnjo elektriËne energije, tako hidroelektrarn kot tudi Nuklearne elektrarne Krpko. Ker so se v tem Ëasu izvajali tudi nekateri redni remonti proizvodnih objektov, je na trgu vladalo izrazito pomanjkanje elektriËne energije, kar se je odrazilo v visokih cenah ter v majhnem prometu na dnevnem trgu, ki se je v tem obdobju povpreËno gibal okrog 580 MWh dnevno. Najvipja vrednost indeksa SLOeX 46.779 je bila tako doseæena za 12. avgust, ko je bil enotni teËaj sklenjenih poslov s pasovno energijo enak 44.950 SIT/MWh, enotni teËaj s produktom trapezne energije pa kar 60.500 SIT/MWh. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V MESECIH JULIJ IN AVGUST 2003 -45000 40000 35000 30000 20000 - 15000 10000 o | M M M M M M M M M M M M M M M M M M . uj Jlllol lllnl iu -5000 0 ^K^ k J,* J>* J,* J,* «* J>* .,* J,* J>* y ?'