SLOVENSKI Let0 - Año VII No. 317 "EL SEMANARIO ESLOVENO" UTIE K^ il^üB Uredništvo In upravnlStvo Calle AÑASCO 2322 ü. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. (Buenos Aires, 14 septembra 1035 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; c«lo leto « 5.— i I «s> _ bc o 3 Cena ¿o TARIFA PBDUOIIK FRANQUEO PAGADO Concesión 1501 M oc Organizacije tudi nadzorovano od zadruge, do-•vnn so oni pri neorganiziranih kmetih, iskoriščani in morajo delati za polovično ceno ali p« š" za manj Velikega pomena za organizirane kmete je tudi lastna prodajalna v kateri, dobijo član' vedno najboljšo kolonijalno blago po zmernih cenah, ker oni so sami: konsumenti in gospodarji zato tudi ne zbirajo dobičkov, ampak le 1 oliko, da se krijejo upravni stroški. Na ta način gre dobiček v celoti članom, ozironia tistemu ki največ blaga potrosi. Ali bi se ne moglo tudi med nami Slovenci kaj takega umiriti? Saj smo bili že doma kolikor toliko vajeni zadrug, zato bi bilo prav lahko kaj takega napraviti. Treba je le trdnega prepričanja, da eden sam/ne napravi nič, dočini se v skupnosti lahko napravi, kar se hoče, in pa trdne volje iztrebiti sebičnost ter .postaviti na njeno mesto bratsko vzajem'nost in medsebojno pomoč za bolišo gospodarsko organizacij) našega izselj^ništva. Predno se odložite katerega Vaših polj klicati i* domovine, ali nameravat« sami Üodpotovati v rojstni kraj, obrnit« s« na Informacijski nrad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. Trgovina vina in jestvin Oen, rojakom se priporočata brata K U RIN ČIC ulica OHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15--20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 ■ ^^ 2 : _ SLOVENSKI TEDNTR ' % 317 SLOVENSKI TEDNIK : , » w! Ufa ■mm» DOMAČE VESTI DRUŠTVENE VESTI MESTNA KRONIKA Z OMNIBÜSA GA JE VRGEL ' oteklo sredo popoldne' se je vozil z omni-hu.som družbe Puerto de Bs. Aires 54 letni • Mar^uoiin. ki je prišedši do križišča ulic ^'natina in Elia hotel izstopiti. Ker pa kon-1 nkter vozil ¡ ni ustavil popolnoma sledeč svo-J0 naprti od označenega mesta se je Mar-sira obrni' do sprevodnika zahtevajoč naj 'Wnibus ustavi, da bo lahko izstopil. Sprevodnik 22 Jeten H. Scarano se je pa začel s ■ 'otmkouj preparati in ga nazadnje s silo pah-r,i! iz vozila na cesto, tako, da. se je pri pad- resno poškodoval. Intervenirala je poliei-•i'1. ki seda., surovega sprevodnika zasleduje. ŠE BREZPOSELNI NISO VARNI PRED TATOVI IN NAPADALCI ozemlju, ki se nahaja v bližini elek-'• •^•ne La. "CHADE" ob Rio de la Plata sta M brezposelna A. Jakob in B. Abreljuk, Po-^aka, zgradila mizerno barako kjer sta prenótala. Včeraj ponoči ju je, pa naenkrat zbu-' iz .spanja neki čudni šum, ki je prihajal od vrat" Oba sta vstala in šla gledat kaj neki "lore biti, ko sta se nakrat znašla pred dve- moškima, ki sta jima ukazala kvišku roke. nista hotela povelja izvršiti sta se napakica zavalila nanje in jima zadala več udar-®vy železnimi palicami, ki sta jih imela v !°kah pustivši jih v nezavesti. B silo sta nato 1 pri a zaboj in vzela 1 peso in nekaj drobiža, •'fco ceneno uro in par cunj, nakar sta pobeg-ft'lü. Ko sta napadena po več urah časa pri-3!a k zavest sta začela klicati na pomoč. Na n-Hh klice je prihitel stražnik, kateri je odredil, '"u so ju prepeljali v bolnico. Oblasti so ta-izvršile energično racijo in aretirale ka- ■ 50 ljudi, ki navadno pohajkujejo po ti-7' rri kraju, med katerimi upa jo, da se naha-Jíl'¡ tudi oba napadalca. SMRT : 8 LETNEGA FANTA POD VLAKOM trenutku ko je hotel preteklo sredo po-))0<,i, 18 letni Damian Garcia prekoračiti Progo vzhodne železnice v višini ulice Lope 6 Vega, je pridrvel mimo vlak, ki ga Jje a*it prepozno opazil, da bi se mogel izogniti *vozni nesn oi. Lokomotiva je zadela vanj in !'a podrla ha tla, pri čemer- je zadobil tako K'ske poškodbe, da je na lieu mesta izdihnil. j _Socijaino kulturno društvo P-i. i ___________________. ¡ VELIK PLES Priredi v »oboto 31 septembra ob 9 uri zvečer j — v — DvORANI CENTRO ARMENIO ulica Acevedo 1353. 0rliestra tipika in Jazz, Derrudi Algieri med godbo bo pel radijski pevec K veliki vdeležbi vabi Odbor ZAHVALA Podpisani se toplo zahvaljujem G.P. 1). v Villa Devoto za obisk in poslano darilo, ki sem ga bil deležen za časa moje bolezni in operacije. Metod Kralj PEVKE IN PEVCI Jutri točno ob 4 uri popoldne pevske vaje, cor sem potem zadržan, ne bom čakal nič. Pevovodja, ŠTORKLJA ••.¡vi ! . Naše jjítn^quke, Viktorja čerjj|č in njegovo ženo,legato, oba doma iz Bilj, je obiskala štorklja ter ima je podarila srčkano hčerko. Čestitamo! • ŠTORKLJA Štorklja je obiskala Franca Vodopivéc doma iz Dornberga in njegovo ženo Angelo, doma iz Vrtojbe, ter jima je podarila krepkega sinčka. Čestitamo] HIMEN Poročil se je 31 avgusta naš rojak Ivan Gas-voda iz Podgrada na Dolenjskem z rojakinjo Pepeo Podgornik iz Vrtovina. Svatba se je vršila v znani restavraciji pri Živcu na Pate mahi. Bilo srečno! HIMEN Zvestobo do groba sta si v soboto 7. t. m. obljubila Franc Hojak iz tfepovana in Frančiška Forčesin iz Sv. Petra pri Gorici. Svatba se je ob precejšnji udeležbi povabljencev vršil« v znani restavraciji pri Živcu. Mlademu paru naše čestitke. ŽENITNA PONUDBA Mladenič star 25 let, ki ima nekaj kapitala in stalno službo, želi znanja s slovenskim dekletom v svrho ženitve, ki naj bi bila stara od 17 do 22 lt-1, poštena in ki si želi mirnega življenja ter lepe bodočnosti. Če bi bila katera, ki bi se zanimala za vsebino teh vrstic, naj piše na uredništvo lista pod šifro "Ljubljančan". DOMEN je ime drami, ki jo vprizori S. P. D. I. dne 3 novembra v Alsine 2832. ____ - Angelc Marušič : Spomini in želje O j, 1'rasna ti Primorska, si bila moja last in zdaj te tuja rok« je vjela v svojo past. Tam v moji domovini ( tiranov črnih trop, vam bliža dan plačila ; , Abesinija bo grob, Srce moje si želi nazaj v rojstni kraj, ki tužno zdaj vzdihuje, bom prosto še keda j! Se bliža čas rešitve: bratje, vsi skupaj zdaj 1 Na noge, hajd na noge, še bo na zemlji raj 1 Oetudi ves razgnan, je naš Slovenski rod; do svobode, združitve spet bode našel pot, VČERAJ IN VEDNO DANES JUTRI edino na poznanem SLOVENSKEM ODDELKU Banco Holandés Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Denarne pošiljke Vaši družini v domovino. HITROST — TOČNOST — NEZNATNI STROŠEK ULOŽITE VAŠ DENAR NA HRANILNO KNJIŽICO za ne delati celo svoje življenje, priti na starost betežen in siromak, > • za katerega nihče ne mara. SIGURNOS — DOBRE OBRESTI PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH KART (ida ali llamada) NAJHITREJŠI PARNIKI — UDOBNOST — NAJNIŽJE CENE n NOBEDEN Vam ne more nuditi UGODNOSTI katere boste imeli na BANCO HOLANDES POISKUSITE, DA SE PREPRIČATE Strut 4 SLOVENSKI TTONIK Na. 317 POSLANO f "No vi list", ki je bil ustanovljen s pomočjo "Iadronov" propalih bank: "Banco Comercial del Plata" in "Banco de las Americas", in v katerem oglašujejo javne hiše, in kot mi ¡je znano oglašuje v listu in je h H tudi član društva "Tabor" če ni Se vedno, sopožigalec Narodnega doma v Trstu, z ene besedo, Novi List, ki je čisto navadno, ne trgovsko, temveč verižniško glasilo, kot je bilo svoj čas v S. T. povedano, in jé zato pribežališče in zavetišče vseh, ki bi radi na račun našega ljudstva po kalnem ribarili, kot so bili že prej večkrat poizkusili a jim je do danes še vselej spodletelo, je pričel v zadnji številki s zahrbtnim blatenjem moje osebe, ki je po njihovem mnenju glavna ovira, da ne morejo doseči, kar bi želeli. Ko še nisem bil urednik S. T. in ko še ni bilo N. L., so nekateri goreči patrijotični fanatiki imeli na razpolago v hrvatskem listu "Jugoslavija", (list je s zgoraj omenjeno "B. Comer-'•ial" propadel, ker je bil postal nje last medtem ko Slovenski tednik vsled "koristolovja in omejenosti urednika S. T." ni prišel v njih Jast, in je zato zagledal luč sveta N. L.) dve atrani v katerem so me, brez da bi se zato zmenil, več kot eno leto ves prikazovali od vseh strani in pozah in so me tudi ustmeno blatili, če jih je le hotel kdo poslušati. Na dnevnem redu so bile vse mogoče prislovice: "Ildeči general", "fina osebca", "Rudolfo Valentino" ki je bil menda italijanski tenorist za katerim so vse ženske norele, "hipnotizator", "karabinjerski konfident", sljednje so baje u-temeljevali s tem, ker da je bila moja vojaška služba v italijanski armadi zavita v tajnost. Svoj vojaški rok da sem šel služit v notranjost države, pozneje pa sem se pojavil v družbi visokih častnikov na (Soriškem in Trentu in sem baje z vojaškimi zemljevidi prodajal našo zemljo. Najbrž sem bil za te zasluge pozneje obsojen od črnega tribunala. Iz mojega življenja bi lahko povedal marsikaj, vendar se mi zdi, da čitateljev in čitate-Ijic to ne zanima, dasi lahko rečem, da vsi ki se zaganjajo z raznimi klevetami proti moji osebi, niso vredni, da bi mi oblizali prah s čevljev. Ljudje, ki jim sokolski "kšeft" ni nudil upanja za slepomišenje v izseljenstvu, so "Sokol-sko društvo La Paternal" prekrstili v "Iseljen-sko društvo "Tabor" in glej ga spaka, zopet so ga polomili, ko je zadnje soboto "Jugoslovansko sokolsko društvo Buenos Aires L imelo prireditev v proslavo rojstnega dne kralja Petra II., se je "Izseljensko društvo "Tabor" spremenilo v "Jugoslovansko izseljensko društvo "Tabor". Pa naj še kdo reče, da "voditelji Tabora niso kšajt" ter salomonsko modri lju-cje. Odbor, katerega društva ni bil za skupno spomenico za 1. izseljenski kongres v Ljubljani ter je potem poslal lastno spomenico, močno spremenjeno kot je bila namišljena v osnutku, ki ni bila nič drugega kot zahrbtna gonja proti izseljenskemu duhovniku in to samo zato, ker ni hotel delati tako kot bi oni želeli. Ali je mogoče opočitati Prosvetni organizaciji, da ni bila vedno za skupnost, brez ozira političnega ali verskega prepričanja, posameznika? Kdo je 3 avgusta imel namero imeti ples kot bojkot proti "Prosveti", ki je imela javljenja prireditev na 4 avgusta? 'vene zabave, nalašč ravno na tisti dan ko je Ivdo je večkrat imel sestanke in druge druš-•mela "Prosveta" domačo zabavo ali prireditev? "Prosveta" ni proti temu nikoli nič rekla, zadnja čajanka v prosvetnem društvu je pa i katerim od "Tabora" ostala v grlu, ko mene, ki mi pripisujejo glavno krivdo niti doma ni bilo. temveč sem držal otroka h krstil nekih naših članov. Kdo je na tuje žulje in čigavi so hili!, vo-čil gostilno? Kdo ¿e iz golega koristolovja nastavil poleg prostorov SPD I. restavrant,? itd. Šo marsikaterega, ki se iz koristarakih namenov zaganja proti moji osebi, bi lahko prav v živo potipal, pa me njegovo zasebno življenje prav nič ne zanima in sicer toliko časa ne, dokler je zasebno, kakor hitro pa se bodo volkovi v ovčjih kožuhih pojavili med našim ljudstvom j.od kakoršnosibodi pretvezo, bom pokazal nabije, vse dotlej, dokler sem na mestu na kate-icm sem moralno in materjalno odgovoren organizaciji, ki me ima zato tudi v službi. Za pravico našega ljudstva, ki je tudi moja pravica, se nisem strašil ječe doma in sem jo bil tudi tukaj deležen in ko smo predkratkim ustanovili Patronat za pomoč fašističnim žrtvam iz čisto človekoljubnega namena do naših irpečili in preganjanih bratov, s« je zopet skušalo vreči na njega senco "političnega ozadja". Sramujte se! Želja naših izseljencev je, združitev in sloga. Kar je popolnoma prav. Ko smo pred leti imeli namen ustanoviti "Podporno enoto" po vzorcu naših rojakov v Sev. Ameriki, so res prišli tudi od "Tabora" parkrat na sestanek, "oboroženi z najboljšo voljo" vsa reč Tazbiti. Pričeli so udrihati po meni in ko sem v prisotnosti vseh zborovalcev "Ljudskega odra", "Tabora" in "Prosvete" izjavil, da sem pripravljen se umakniti, če sem res jaz na poti zvezi, so odšli in niso prišli več. Tega mnenja sem tudi danes, ampak za tem grmom ne tiči pravi zajec. Vsa istina je zapo-nadena v zadnjem Slovenskem tedniku v članku "V slogi je moč", ki ga je napisal naš so-trudnik, Goriški. To je moj prvi in tudi upam da zadni zasebni odgovor brezčastnim in podlim opravljiv-cem, ki so samo zato, da razbijejo pričetek delovanja za slogo in združitev vseh društev v naši naselbini, vzeli mene za tarčo. Nekoga pač morajo imeti, vendar zelo dvomim, da bodo s svojimi nakanami uspeli. Tistim ki me poznajo, bi ne bilo treba teh vrstic, ampak kdor triolči pritrdi, bi morda misliti tisti, ke me ne poznajo. Odbor, katerega društva je ponujal izseljenskemu 'župniku mesto v odboru samo zato, da bi njegov verski prestiž izrabljali proti Prosvetni organizaciji in njenemu glasilu? "Da se bomo razumeli"! Jan Kacin, urednik S. T. Za članke pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja. ——^^^■—s Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Ba. Aires) ..... " • - -- Počastitev naših bazoviških mučenikov Kot je bilo napovedano, se je vršil v nedeljo v prostorih SPD. I. sestanek v počastitev bazoviških žrtev. Slike so bile lepo okrašene s svežimi rožami z društvenega vrta i» so naša vrla dekleta prinesla več šopkov krva-vordečih nageljnov. Urednik "Tednika" je v par besedah povedal pomen počastitve ter je zbor "Prosvete" zapel "Oj Doberdob, sloveru-kih fantov grob''. Vato je predsednik Jugoslovanskega patronata za pomoč fašističnim žrtvam obrazložil v potezah pomen "Patronata'' na kar je tajnik istega obrazložil podrobneje ter je dejal med drugim, da samo jokati ne koristi nič, da je treba dejanske pomoči. Proti fašizmu se moramo boriti vsestransko, da pa moramo obsojati vsake individualne napade, ker fašizem ne bodo posamezniki zdrobili temveč celota. Govoril je še drugi član Patronata, ki je dejal, da so bili u-morjeni mladeniči člani tajne organizacije, ki je bila podpirana iz Jugoslavije. Mladeniči so za svobodo Primorskega ljudstva darovali svoje lastno življenje in Jugoslavija tudi tedaj ni zasedla naših krajev, kar je razumljivo.. . Sestanek je bil žalna manifestacija, da četudi smo daleč od domovine, nismo pozabili trp-genja naših trpečih bratov pod fašističnim terorjem. Odbor Patronata I Dr MILOSLAVICH 1 Zdravnik za notranje bolezni Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi S in Parizu. g Zdravi bolezni kože, krvi in Bpolne bolezni. g Se govori slovensko, nemško in špansko. 2 PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. a Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 Slovenske Gospodinje in Kuharice Zahtevajte po vseh almacenih slavno-znane izdelke tvornice za živila "Ikas", kot so gorčica (mostaza) pecilni prašek (polvo para hornear), malinovec (jarabe de frambuesa), vajnilin sladkor (azúcar avainillada, prašek za puding (polvo para budin). — Vsi oni almacenerji, ki teh izdelkov nimajo, naj jih zahtevajo telefo-nično: 68 Mataderos 0235. Naročniki iz dežele pa se lahko pismeno (v slovenščini) obrnejo na tvornico: KUČERA & Cia. Calle TAPALQUE 5969, Buenos Aires. fro. 317 SLOVENSKI TEDNIK Stran» 5 PISMO SLOVENSKEGA VOJAKA NA ABESINJSKI FRONTI "Istra", ki je glasilo primorskih emigrantov v Jugoslaviji, je priobčila pismo slovenskega vojaka v italijanski uniformi, ki opisuje svoje uti-se na potu v Abesinijo. Seveda so radi njegove varnosti nekateri odstavki izpuščeni. . Odrinili smo proti Abesiniji v maju. Parnik K' bil preobložen z vsemi mogočimi vojnimi Potrebščinami. Vojakov nas je bilo kakih 2000 častniki. Med nami je bilo največ barseljer-Cev' precej pa tudi artiljercev in ženijskih čet. Slovo na pomolu je bilo precej žalostno. Ne-ateri moji tovariši so imeli svojce na obali, ki s° tulili od žalosti in obupa. Le črnosrajčniki prepevali ker jim ni bilo treba na brod. Tu-1 naši oficiriji so se držali precej kislo. Solncc nas je grelo že vse dni od mobilizacije. Čeravno J nismo skoro nič vežbali, pač pa samo pohajali po vojašnici, smo bili tako zbiti, da se 1111 n> zljubilo misliti na dom. Končno je naš parnik z veliko zamudo kre-na pot. Vožnja po Sredozemskom morju je "a dokaj prijetna. Le enkrat nas je iznenadila "ev¡hta, ki je povzročila mied onimi, ki nismo 1,1 vajeni morja, precej nevšečnosti. Na bro-u smo bili štirje Slovenci, vendar samo dva se v resnici razumela, ostala dvojica se je Precej prilagodila novi miselnosti. Sicer pa si 0rQ nisem želel znastva ali prijateljstva. Člo-v tem vzdušju postane tako strašno ne- ?auPljiv, da niti sanemu sebi ne zaupa. •—-Qba s prijateljem sva bila za krasote sredozemske vožnje malo dovzetna. Sicer pa je nad vso posadko vladala vzdušljiva atmosfera. Vso vožnji do Aileksandrije nisem slišal odkritega nasmeha. Kljub znani žlobudravosti naših gospodarjev, je vladalo na brodu plašno razpoloženje. Le tupatam se je izvila iz prsi otožna južnjaška pesem, ki je v vsakem trepetu pov-darjala skrb pevca in povračala njegove misli svojcem. Pa tudi bojazni je bilo v teh smehljajih več ko preveč. Kako smešno se mi je zdelo ves ono pisanje časopisja o "valovih navdušenja", ko pa smo vsi brez izjeme sličili politim muckam. Za kiatkočasje so morali skrbeti oficirji. Po pet ur in še več dnevno so nas krmili s patriotizmom. Junaštvo od 1 marca 1896 (Adua) nam je že lezlo preko glave, 3000 Italijanov proti 70.000 Abecincev; imena prav vseh šarž smo morali vedeti na izust. Pa s tem vas ne bom dolgočasil. Tudi Libijo, Tripoli, in svetovno vojno smo obdelali do dna. Starejši oficirji so zadevo vzeli resno, mlajši po bolj na lahko. Drugače nas z vojaškimi spretnostmi niso preveč gnjavili. Zato pa je imela posadka broda z nami toliko več posla. Končno smo dopluli do Aleksandrije. To je bila naša prva postaja. Že sam pogled na mesto je zadostoval, da je izginila vsa apatija. Krasno mesto, posebno še zato, ker tam preko diha svoboda. Koliko naših Slovencev je tam, mi je padlo na um. Pičlih par sto metrov do obale, pa bi bil na varnem... Vendar vse to so samo sanje. Na obali je čakala množica Italijanov z zastavami. Vpitje in kričanje kakor v Napoliju. Samo najvišji so se izkrcali za nekaj desetin mi- nut. Brod pa je stal v primerni oddaljenosti — zastražen... še nekaj ur in dospeli smo v Port-Said -— vhod v Sueški kanal. Tu so pričele nove in-strukcije. Dvanajst ur smo morali čakati, da so nas spuitsil v kanal. V tem času so imeli oficirji dovolj časa, da so našim trdim buticam vtepli v glavo, da je tudi to delo (kakor vse ostalo na svetu!) rezultat italijanskega ženijal-nega duha. Inž. Luigi Negrelli —Tirolec, je bil sedaj tisti Italijan, ki je zamislil ogromno epo-halno delo. Čeravno trdijo Avstrijci, da je bil Nemec, so ga Lahi reklamirali zase. Mi vemo, da Slovenec ni bil, za ostalo pa naj se prička-jo Lahi in Nemci. Vsekakor je kanal prekopal Lesseps, ki so mu v Port-Saidu postavili velik spomenik. Kanal je dolg 87 morskih milj (cca. 164 kilometrov) . Družba, ki je zvezala Sredozemsko morje z Rdečim, pa tega ni storila iz človekoljubnih nagibov, pač pa je bila zadeva čisto poslovna. Resnici na ljubo moram povedati, da nam oficirji niso zamolčali visokih vstopnin, ki jih je treba plačati pri pasiranju kanala. vsako tono in za vsakega pasažirja približno 25 lir. Vzdolž vsega kanala so nameščene postaje, ki urejajo promet približno tako, kakor je urejen na železnicah. Vožnja po kanalu je zelo dolgočasna. Parnik ne sme voziti več kakor 6 milj na uro. Naš prevoz je trajal polnih 13 ur. Nekaj časa smo se vozili podnevi, polovico vožnje pa ponoči. Ponoči so nam kazali pot močni reflektorji. V Port - Thewtik smo prispeli v jutranjih urah. Tu smo prvič zagledali Rdeče morje. Mesto Suez je oddaljeno od izhoda kake tri milje. Naša ladja je krenila proti mestu, kjer so nam tudi pripravili italijanski na- FEODORA , speljali so n.ja in Dimitrija v neko stransko solio, 1Kt jp vladal nal.aynost neznosen smrad, •^atan je zares lož al v svoji postelji. j4 blazin je samo gledal njegov rumenkasti obraz slMasto, že posivelo glavo. ^ ~~ Kaj je, lepa milostljiva gospa, — vzklikne žid, [' ln opazil Mimozo, — žal mi je, naj vaB vodi k me-11 karkoli, jaz ne morem za vas ničesar storiti! Saj v'dite, da sem popolnoma onemogel! 7 Kaj vam je torej, Natan — vpraša zdajci Dimi-J ~~ ali ste zares bolni f ®c<*a.i me pa Se sprašuje, če sem zares bolan! — 'Cne tarnati stari žid. — Najprej me je brenil z no-)i- V. da so mi čreva prišla do pljuč, toda to še 1 groza nocojšnje noči mi leži v želodcu! Prašna no je za nami, noč umorov in požiga — " 11 več — gospodarja ni — izginil je! ¡,.t ?i0P°t se bo pojavil — odvrne Dimitrij — tedaj j •• toda nisem hotel o tem govoriti z vami, Na- aem vas vprašati, če bi hoteli staviti na raz-¡ tej gospe j in njenemu gospodu soprogu konje onadva bi se rada, takoj odpeljala od prve ^e postaje. v'dihZpl° Žal mi ~ odvrne Natan in začne zopet 'asi > tukaj se mi zdi, nam gore tla pod Kdo SIU0 sc že mudili tukaj. Prignal I.6' nat" nc bo ta pes, ta Ivan Uhtomski, - Tea Zak°V na Vrat? bova naran ProPustite konje in kočijo, pustila katerem vašem prijatelju na postaji, —- Mimoza. Tfign konj; m»rem storiti • zahrešči krčmar Natan UUa hajboiel-j0 C'el° Premoženip> Ba tudi kočija je 1,0 Patini,0 kako naj bi izročil torej svojo vpre-• POlat»»« tuhn ljudem? — Plačala vam bova petrograjsko- ceno — odvrne 1 pa .Taponka. - Kaj zahtevate sicer za vožnjo? — Sicer plačajo pet rubljev — pristavi Dimitrij gospa vam daje dvajset in pet rubljev. .No, mislim, Natan, da si ne boste daljo pomišljali! Stari žid se počasi dvigne s svoje blazine in lahko mislimo, da pogled nanj ni bil baš najlepši. Nagrbančil jo čelo, kakor da bi hotel zbrano misliti in dejal: \ — No, če bi hotela gospa plačati petdeset rubljev, se bom izvlekel iz postelje in ju odpremil do postaje, čeprav sem bolan! — Pogodba jp sklenjena ;— spregovori Mimoza broz pomišljanja. — Tukaj vam dajem predujma dvajset ¡uhljev., ostalo dobite pa na postaji. Toda stavljam vam kot pogoj, naju takoj odpeljete. Pripeljite se po naju pred hišo starega ftustova! — čez četrt ure bom tam — vzklikne Natan, ki je takoj ozdravel ko jo slišal, kako lepa prilika se mu nndi za zaslužek. Pozabil je na bolečine v trebuhu. Petdeset rubljev! — Prehladil se bom, phšteno jo i.om izkupil, toda petdeset rubljev — na svojo lastno meso in kosti bi se ježil, če bi jih ne mogel zaslužiti! Mimoza je odhitela iz te zadahle sobe, kolikor so jo noge nosile, Dimitrij je šel za njo. Ko sta šla mimo krčme, pogleda Dimitrij skozi odprta vrata v izbo, prizor pa, ki ga je zagledal, mu je razburil kri in povzročil, dfi mu je lica zalila temna i dečica. Gostilna jo bila polna bratov gladu. Marsikateri od njih je ležal zleknjen na trdih in umazanih tleh, spali so in glasno smrčali, bili so popolnoma pijani in se niso niti zavedali. Nekateri pa so še sedeli krog mize in držali v rokah čašice žganja. Zdelo pa se je, da tudi ti ne morejo vstati. • islil sem si — vzklikne Dimitrij /. glasom, ki je drhtel od jeze — da ti nesrečneži 110 bodo mogli prenesti slavo svobodo. Koliko sem jih. prej opozarjal in ,jih prosil, naj se ne dajo premotiti od žganja. Prosil sem jih, da bi vsaj to noy ne pili, da bi se lahko zjutraj lotili novega dela. Toda plen, ki so ga dobili, so odnesli k Natanu, ki jim je dal za to žganja, kolikor so ga hoteli, Hejl Vstanite nesrečneži! zagrmi Dimitrij, ko jo stopil sredi sobe. — Vstanite, vam pravim, kajti oditi moramo odtod! Ali hočete čakati, da bodo prišli kozaki seni? Kozaki sem, kozaki naj pridejo — je komaj govoril majhni in grbasti krojač Pavlik, ki se je z žganj 111 v roki priklatil do Dimitrija. —• Pij, brat gladu; sedaj je vsak pijan in nikdar se ne bomo streznili iz te pijanosti! Dimitrij je pahnil opotekajočega sé Pavlika, da se je zlaknil po tleh. -- Kdor takoj ne vstane in ne odide z mciioj, ga bom na mestu ubil, tako kakor sem vaš kapetan! Z divjo kretnjo je potegnil svoj samokres iz torbe, ko pa so kmetje slišali, da so je petelin sprožil, so postali malo treznejši. Večina jih je vstala, vendar pa so nerazumljivo buljili v Dimitrija, ki je stal kakor kip sredi sobe. — Kapetan ima prav — vzklikne Kruzil, kajti četudi je bil pošteno pijan, je bil vsaj malo pri zavesti, t—• f:o si ne bomo prizadevali, da bi čimprej odšli odtod, homo imeli opravka s kozaki! Prepričan sem, da je svit požara segal v druge vasi, da so ga morali videti. Mar si mislite, da bo prine TJht.omski, ki nam je pobegnil, lepo ravnal z nami, če nas bo dibil v svoje pesti! — Ko pa bodo kozaki enkrat tukaj — reče Dimitrij -- tedaj ne bomo mogli proti njim ničesar storiti! Naprej torej iz krčme, poslovite se od žena in otrok, iiutem pa takoj za menoj! — živel kapetan — je vzkliknilo več glasov -— 011 :,na prav, proč moramo odtod! — Prepozno — se izvije Dimitriju i/, prsi — prepozno je, vsi s sem, in tje na brezplačen pregled v dr. iW#of Zavod, kot pa da bi poskušal podpirati nje takih svojih hvalilcev s še bolj navd«*'" nim čaščenjem pupice in papice. V prejšnjem odstavku smo že navedli? tak ambijent preobilne jedi in pijače WoP pomeniti naravnost razvitek raka kot "po^1 ene" bolezni za zdravstveno neizbražene 1)8 meščence, kot so sluge, kuharice, hišne, šofffl1 itd. po takozvanih bogatih hišah. Ravnotako smo že navedli raka kot poki'1'11" bolezen vsled tobakovega dima in pijače. Ist" vrsta raka ima pa tudi splošno soeijalen P? čaj, pri onih izseljencih, pred vsem iieožeDjt uih ali samskih, z družinami doma. ki se rajo hraniti po gostilnah ali almacenih. T"/* vsled strahovitega, neverjetnega in ski*'"' brezvestnega ponarejanja živil v Buenos ^ resu. Kdor je obiskal svoj «as občinsko x&t stavo ponarejenih živil, mu ne bo treba n8*" jati podrobnosti. Če se bo hotelo boj z rakom posebno »a P"' -Natana bo skakali kakor neumni. —-Kozaki «o tu -sedaj se nas usmili, Bog nebeški! Tri stotnije so se tiho in neopaženo približale vasi. — Zdajci so vojaki s surovim in divjim vpitjem prodrli v vas, ki jo je dal poveljujoči hetmán takoj obkoliti. žene in otroci, ki so se slučajno nahajali na cesti, po moral^nazaj v vas, vojaki ho, jih podili pred seboj ?n pobegnili so kolikor so mogli najhitrejše v svoje kolibice. Ob jie^nanu je jez4il, princ Ivan Uhtomski. posrečila, se mu je, da,.Be .je, b svojim očetom .rešil iz. «fudenca, ktuuor je pobegnil po tajnem hodniku z ra «o pred. podivjanimi, krneti. i'eé sta-prišla do bližnje vasi, odtod pa sta se s kočijo odpeljala v mesto. Samo,po .sebi .je umevno, da. so jima lam takoj nudili .vojaško .pomoč, hetmán pa je dobil od- gubernerja najstrožje .povelje, da kmete polovi— in kaznuje, začetnika upora pa naj oktije v železne okove in od-, premi.v, okrožno ječo. Ivan Uhtomski pa si ni mogel kaj, do ne bi prisostvoval temu delu, hotel si je nasititi svojo maščevanja žejno dušo. Medtem ko je stari knez, ki jo po naporih minule noči precej oslabel, ostal v mestu, je princ Ivan Uhtomski spremljal kozake v Uližko. — Prepričan nem, gospod kapetan — reče Ivan Uhtomski in pokaže z roko proti Natamovi krčmi — da bomo- lopove našli zbrane tam, kajti silno bise moral zmotiti, če ne bi ti ljudje svoje zmage proslaviti « žganjem! — Sto mož pred gostilno! — zapove kozaški hetmán. — Imejte karabinke pripravljene k streljanju ;n ostalo strelivo pripravljeno! Dvajset mož zn menoj! Hetmán je v spremstvu Ivana TTlitomakoga na čelu čete stopil na prag krčme. Ko so se kozaki pojavili na pragu, so se vsi kmetje kakor poparjeni stisnili v kot sobe. Vprav živalski strah jim je gledal iz izbuljenih oči. Sleherni izmed teh pijanih ljudi se je hotel -stisniti svojemu sosedu za hrbet, edini Dimitrij, glava in vodja upora, je obstal neustrašeno in mirno sredi sobe. - Dimitrij je imel že storjen sklep. Nihče od neBrečn-ih kmetov ne sme pretrpeti kazni, <-e bo mogel to preprečiti, — on sam je hotel prevzeti vse nase, ker jih je tudi on pripravil k uporu. — To jo duša in vodja upora — vzklikne princ Ivan Uhtomski zmagoslavno in pokaže na "Dimitrija — tega dajte okovati, kapetan, ta je najnevarnejši 1 Ha, ha, ha, Dimitrij-Sustov, sedaj boš lahko pod ležkimi okovi odpotoval v Sibirijo! — Dimitrije Sustov — vzklikne kapetan in z bli akovito naglico potegne it prsnega žepa zloženo listino — zdi se mi, da sem to ime že sinoči čital! Ha, pri sveti materi božji kazanjski, danes imam pu res srečo, posrečilo se mi je uloviti dober plen! Ta Dimitrij je begunec od preobraženske garde, pobegnil je iz Petrograda, .sedaj pa je izdana tiralica z« njim! VBevojaške oblasti ga iščejo! nZdnjn kaplja je izginila iz Dimitrijevegn obraza, le besede so ga poučile o usodi, ki ga čaka. Mladenič, ki pobegne od vojakov je obsojen na smrt. Na mestu ga lahko ustrele. Hetmán nastavi roko s samokresom proti Dimitriju- —• Predaj se — zavpije hetmán — iztegni svoje roko, da ti jih bomo lahko zvezali — že pa se skušaš upirati, te bom ustrelil! —«• Ne bom ne upiral — odvrne Dimitrij — jaz sem vaš ujetnik, hetmán, toda preden me boste zvezali, me poslušajte: Pri vsemogočnem Bogu vam prisegam, da sem sa no jaz kriv dogodkov, ki so se zgodili preteklo noč! Jaz sem nagovoril nesrečneže, jaz sem bil tisti, ki jih je zapeljal da so navalili na grad! Da sem imel za to mnogo opravičljivih- razlogov ne bom pripovedoval, ne bom izgubljnl besed, ker vem, tla sem brez vsake pravice. — aZpeljal si tisto sodrgo tamt — vzklikne hetmán. - Toda oni bi «Tne smeli pustiti zapeljati! Naprej, koznki, odženite kmete na cesto in jih tam preko na tistem prostoru čuvajte! Tudi vse žene iz cele vasi priženite iz njihovih kolibic, vse, staro in mlado, zdravo in bolehno, posebno pa še dekleta! —- Vsemogočni BGog, kaj nameravate storiti 1 — vzklikne- Dimitrij z drhtečim glasom. Zakaj bi moralo žene in dekleta gledati kakšna usoda čaka njih, može in zaročence? •t>' — Molči, bounce, pes! — zavpije hetmo"' i iv človek z rdečimi lasmi in prav takšno brad"' Maj misliš, da sem dolžan tebi odgovorat Kar se tebe samega tiče, bomo hitro opravil'» t0o, najprej moraš videti, kakšno dobroto si izkaz»' '' jim brntoml Kozaki so navalili na Dimitrija in preden ^ y prišlo na misel, da bi se branil, so mu zvezal» T° na hrbtu in z udarci knute so ga pognali na ce»t0' b¡ Ostali kmetic so se dali izvleči iz krčme, »e ^ t\ be upirali, nihče od njih ni skušal ugovarjati, »itl{C napravil v svojo obrambo niti ene same kretnjo- ^ Medtem so že ostali kozaki prignali na velik' ^ Itjer se jo dvigala majhna vaška cerkvica, odkod®r kipele nekoč vroče -molitvo za odrešenje izpod ^ kovega jarma, ki pa je sedaj stala prazna, vbo dekleta iz vási. . Nesrečnice nito niti slutile, kaj zahtevajo od Hitele so in vile z rokami, ko so stale na velike"1 tf v gruči, krog njih pa bo bili kozaki na konjih ^ Tedaj so prignali kmete, ki so jih zalotili v B0'^ ;j i na trg in po kratkem posvetovanju sprineo® aom Uhtomskim, je hetmán razglasil obsodbo: ^ — Vsak kmet,..ki smo ga zalotili v krčm», b° f^jl •ei dvajset pet udarcev b knuto,. ostalo bom pozneje ! ' . ¡u — Usmilite se, milost, milost! — so prosili kB>etJ<' popadali oa kolena. , -.pJ**' Tudi ženo in dekleta so sledile ijjiboveni 1" tudi one so prosile milosti. — Ne tulito in ne.lajajte! —zagrmi hoto»", rf-nje. Požigalci ste in morilci in vsi ste si zflsl»*'1 Sala! p Kazen, ki jo boste prejeli danes, je samo '»M* ' me obzirnost, ki jo imamo do vast „n Toda pazite Be, da vam drugikrat iie bo P*^ i« nisel, da bi se zoperstavili svojemu gospodari11 fln elo dvignili proti njemu, da-bi-položili-svoje i premoženje svojega gospodarja, ki, vam. g« Í" '' o njegovo veličanstvo car! f0 Ubogati morate, vi sodrga kmetska, za to v"8 ^j» dila mati, pokorni morate biti in delati, dok1®'. ^ reke ne bodo padle od telesa in dokler boste >»og •ti nn svojih nogah! ,.) (Nadalje No. 317 SLOVENSKF'TSDNIK STRAN i baviliü, postaviti na realna tla, bo treba občinstvo temeljito poučiti o vseh teh antiso-eiDalnih brezvestnostih, in napovedati brezobziren boj ponarejevanju živil. Vidimo ravno Pn tej točki kako važna je tudi socijalna stran z rakom. Znanost nain daje v roko orožje, c'a Moremo nastopati na tem polju kot nasprotniki sistematičnega zastrupljanja najširših sl°jev naroda. Z dosedanjimi izvajanji, na podlagi uspehov znanstvenih raziskovanj prihajamo do poglav-•'a: v koliko more sodelovati izseljenec pred vsem potom zadružne samopomoči in v svojo lastno korist, pri boju z rakom. Temu vpraša-n3« posvetimo posebno poglavje o zdravstvenem delu programov samopomočnih. vzajemnih društev. GUSTAV HUBKA uglaševalec glasovirjev (afinador de pianos) Diplomiran na konservatoriju v Pragi, se priporoča lastnikom glasovirjev. U. T. 68, Mataderos 0235 V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD DR. S. SCHAVELZON Vodja klinJke v bolniSnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. 061 - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8410 Sprejema od 8 do 10 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG priporoča °Ucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenc,j Aires Restavrant "n en P.t n» Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe ENe ZMERNE — Prenočišče po 70 cfcnt. se priporoča lastnik 0sn EMILIO ŽIVEC »ORIO 5085 PATERNAL PISMO NEMŠKEMU NARODU Mož ki se obrača do Vas v dnevih težkih dogodkov, za vam izrazit bratsko solidarnost proti našim, sovražnikom, izkoriščevalci in ra-blji narodov, nepretrgoma sem se boril in deloval, kot prijatelj velikega nemškega naroda. Bil sem prijatelj po vojni in tudi za časa iste! Namreč sem eden izmed tistih ki so spregledali na bojišču, v nočeh vojne, pod nebom pretganimi z bliskom, povzročenim od človeških rok. Tam sem spoznal, in z menoj mnogo drugih, izredne vzroke krvavega pokolja. Smo bili' v Ginebri predno so vlade proglasile s veliko pompoznostjo navedeno mesto kot središče svojih zasedanj. Šli smo v Ginebro za v resnici začeti z nova. Mi, francoski vojaki združeni enotno proti vojni, smo hoteli v krvavem pokolju, se združiti s drugimi, predvsem z Nemci. Z navdušenjem smo jim stisnili roko ter prisegli da ne dvignemo nikdar več orožja eni proti drugim, in da nevzgojimo bodoče generacije (rod) v istem, duhu. Edino mi smo dvignili naš goreč protest proti zahtevam, Versaljske pogodbe ki vsebuje kali bodočih vojn, in protokolizira ogromno krivico da pade edino na nemški imperijalizcm krivda, katera pa zadene ravno tako vse druge imperialistične velesile. Psovali so me s drugimi tovariši vred, ker smo še omadežovani od krvi in nesnage vojne, pred javnostjo objeli nemške vojake, ki so tudi prihajali iz zakopov, in pobratimovali z njimi proti bodoči vojni. Štejemo si v čast da se nas smatra kot prijatelje Nemčije. S ponosom dvigamo naše glave za sprejeti zasmehovanje in podle napade ki so takrat metali proti Nemškemu narodu. Ako, se danes obračam do Vas, žene in možje, delavci intelektualci, če danes, iz moje intimnosti, apeliram na vašo zavednost, ne storim tega za vam povedati da sem se spremenil, temveč za vam povedati da nisem spremenil mojih idej. 7L večjo vztrajnostjo in gotovnostjo kot pred 16 leti, prihajam naproti vám ker sedaj ne predstavljam samo soudeležence v vojni. Sedaj zastopam večje množice: mil jone žena in možev ki v Franciji, kakor V drugih deželah, brez upoštevanja raznih njihovih politično-re-ligiojoznih nazorov, so se enotno združili za razviti zadnji boj fašizmu in vojni. Smo sovražniki hitlerističnega fašizma, kajti on vas je zatrl, ker vas zavaja v propast in smrt. Ni edino nemški rasizem, naš edini sovražnik. Kadar govorimo o njem, ne pozabimo da so pomagali francoski in angleški imperialisti kateri so uničili pravo nemško revolucijo. Ne smemo pozabiti da vse imperialistične velesile morajo instotako biti napadene ravno tako kot zatiralci nemškega naroda. Napadati en imperializem, opustiti drugega, pomeni pomagati imperializmu. Naša moč ni naša dolžnost sestoji v sovraštvu in boju proti vsem. Vemo in znamo da eden imperializem rodi drugega, ga vzpodbuja in ojača. Naorože-vanje enega povzroči oborožitev ostalih, kar-istodobno dovede do nadoborožitve prvega. Ter ?e nam predstavi kot "izvršen dogodek". Od svoje strani, obveznost vojaške službe, zahteva povišanje na dve leti vojaške službe in obratno. Imperialisti so intimno zvezani eni proti drugim. Ravnotežje Evrope je podobno nagnjene mu stolpu, ki ima pasti. Vsakteri hoče vladati, vsakteri želi vse zase. Vse požrejo orjaški vojni proračuni. Vse kar ne pripada tem proračunom, je namenjeno propasti in smrti. Ni moči ki bi ustavila videzni val številk, presentljivega plesa. Ljudske množice se spremenijo v armade, človečanstvo se instočasno obsoja na smrt, v katero je vodjena po nalezljivi demagogiji in neumni sleposti. Predno bo vojna vcepila smrt, priprava vojne povzroči zmote. Že se kaže na zemljevidih način ne kateri bo vnovič razdeljen svet. Vse to v dobrobit trgov, cev kanonov, ki se imenujejo Krupp ali Schneider (je še par drugih pet ali šest ki so vdele-ženi te trgovine) ; v dobrobit velikih posestnikov denarja ki špekulirajo s človeškim mesom in pustolovci ki hočejo zopet sesti na stare prestole (trone) ; v dobrovit vseh teh tolovajev. Spremenijo države v žoge, jih izkoriščajo, jih povežejo in dušijo s svojimi krvoločnimi rokami. Delavci trpijo posledice in se pogrezajo vsak dan bolj v bedo in suženstvo. To nas pelje, v resnici, še oni kraj vprašanje narodov in ras; nas postavi pred dilemo življenja ali smrti; nas postavi pred žrtvenik kjer gnoj in kri, kakor barva uniforme ki sc nosi na sebi, izginejo obrisi plemena ki jih nosimo v svoji fizonomiji. Henri BARBUSSE. Pozor rojaki Ako se odločit« za nabavo dobrega radio aparata, no nasedajte krič čl reklami. Zna se zgoditi, da Vam za drag denar "prodajo" kup aluminija in stekla namesto radlaaparata. Da se to ne zgodi obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem oziru pošteno ustregel. Konstrukcija in poprava vseh vrst radioaparatov od napreprostejših do najbolj kompliciranih. Varnostne naprave proti vlomu in požaru. Delo garantirano. Nizke cene. Naročnikom Slovenskega Tednkai 10 o|o popusta. Prva Slovenska Diplomirana Izdelovalnica Radioaparatov ULICA ANDRES ARGUIBEL 1468, Dpto. 5. BUENOS AIRES Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečar Tucumán 2729, esq. Paeyrredón NIZKE CENE _______Ugodno tedensko in mesečno plačevanje STRAN 8 SLOVENSKI TEDNIK ^o. 317 PRIMORSKE VESTI Golac. — Kot smo poročali v našem listu so bili pred letom aretirani trije mladeniči med„ katerimi je bil tudi 10 letni Mamilovič Ivan obsojen na tri teta ječe in je bil odveden v I«,glasne rimsko jeee Regina Coeli. Vsi so mislili. da je še vedno v ječi. Pretekli mesec pa dobil njegov oče sporočilo, da je že skoro eno leto v grobu. Ubogi oče je padel v nezavest, ko no mu karabinjeri sporočili sinovo smrt. Ljudstvo je ogorčeno. Golac. —- Ohlasti so odvedle v zapor okrog 80 ljudi, ker da so razobesili jugoslovensko zastavo. Trem našim kmetom so fašisti »zažgali liiše. ki so do tal pogorele. St. Vid nad Vipavo. — Hranilnica in posojilnica je prišla v italijanske roke in je imenovan za komisarja Stanislav Pertotti. Enako se je zgodilo tudi s hranilnico in posojilnico v šmarijah. Velika Bokovica. — Na 8000 lir globe je bil kaznovan Franc -Škrlj, ker je kupil utihotap-Ijeno blago iz Jugoslavije. t SVETKO MARTELANC Dne 1 avgusta je umrl v Ljubljani v starosti 73 let znani stavbeni podjetnik v Trstu Svetko Martelane. Od navadnega zidarskega težaka se je povzpel do odličnega stavbenika in je bil tudi drugače vse skoz in skozi odločen in zaveden Slovenec. Zapušča vdovo ter dva sinova in tri hčere, ki jim izrekamo tem potom naše najiskrenej-še sožalje. FAŠISTIČNE MOLITVE V februarju t. 1. je bila v Rimu Svečanost, pri kateri so molili sledečo zelo zanimivo molitev, ki se imenuje 'molitev vojaka'*: "Bog, polni puško s tvojo voljo. Stori bister moj pogled in bolj trden moj korak na svetih poljanah domovine, na cestah, na obalah, po gozdovih in po četrti obali (Afrika!), ki naj postane rimska. Gospod, naredi iz tvojega križa znamenje, ki naj bo pred zastavo moje vere in čuvaj dučejevo Italijo vedno in ob uri naše lepe smrti. Amen!" Tej prošnji vojaka je sledila molitev letalen. V Caserti je 1. jan. t. 1. blagoslovil škof zastavo aeronavtične akademije z napisom "S atrelo uničujem" "Fulminando io distruggio"). Majmlajši gojenec pa je prečital molitev: "Bog moči in slave, ki daješ mavrico našemu nebu — dvigali se bomo proti tvoji svetlobi, da bomo peli z našimi motorji: Mi smo ljudje; toda dvignili se bomo nasproti tebi, pozabljajoč na težo našega mesa. Ti, o Bog, daj peroti kremplje in oči orla, da bomo nesli povsod luč, zastavo zmage Italije in Rima". r ZA SMEH Zdravnik: Kako se počutite? " Bolnik: Ravno to sem hotel Vas vprašati. A. i Povejte mi, kdo je pokojni kojemu so (»riredili tako velik in svečan pogreb? B.: To je neki veliki pisatelj — umrl je od glada. / V stari domovini je smeh vsled slabih časov skoro popolnoma izginil ter je slišati -samo ja-dikovanje in tarnanje. Mnogi se ne povrnemo v domovino vse dotlej, da bomo gotovi, da se ljudje zopet- smejejo. MONS. LEOPOLD GIOOJ UMRL Naše ljudstvo je zgubilo zopet moža, ki ne bo nadomeščen iz njegovih vrst. S tihim delom si je pridobil naklonjenost vseh in cerkvene oblasti so videle v njm sposobnega moža, kateremu so zaupale vodstvo nad vzgojo bodočih duhovnih pastirjev. Kako je bil priljublen med ljudstvom je pokazal zelo lep pogreb, ki se je vil na črniško njegova posljednja želja. Poleg političnih oblasti so prisostvovale vse ugledne cerkvene osebnosti z nadškofom Margottijem na čelu, ki je osebno podelil pokojnikovim telesnim ostankom blagoslov. V torek 13. t. m. je bila v kapelici Malega semenišča slavnostna maša zadušnica za asistenco in papeževim blagoslovom. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi V6e žensk« bolezni, vse ženske bolezui.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires JAVNA DELA ČAKAJO BOLJŠIH ČASOV št. Peter na Krasu, avgusta 1935. — Kot smo že poročali, so vsa javna dela. ki so bila obsežno zasnovana, prekinili. Tako so pustili uedovršeno strateško cesto pod Taborom, da-ije prekinili, so postavljanje drogov za električno napeljavo, katere so postavili že do Ri-tenj; cesto, ki veže Reško dolino s Pivko, so speljali samo do stare ceste pod Taborom, dalje pa so pustili tako kot je. Pričeli so tudi s širjenjem te ceste, ki meri le 2.5 metra v 5 m, a so delo izvedli le v dolžini enega kilometra, potem pa tudi to opustili. Edino delo ]>ri razširitvi na postaji v Kilovčah. bo popolnoma izvedeno in končano. Z ukinitvijo vseli teh del in tudi drugih, ki so bila napovedana a ne pričeta, pa je zelo prizadeto okoliško prebivalstvo, čeravno ni pri vseh teh obsežnih delih prišlo bogve koliko v poštev. Zdaj je izključen še vsakršen zaslužek in je ljudstvo primorano preživljati se le s tem, kar pridela. NADŠKOF MARGOTTI JE DELIL BIRMO U TOLMINU Gorica, julija 1935. — V nedeljo dne 25. pret. meseca je goriški nadškof Margotti delil birmo v Tolminu. Pred županstvom so ga sprejeli zastopniki oblastev, pri cerkvi pa so ga pevci pozdravili z latinsko pesmijo. Nadškof je ob tej priliki bral tudi sv. mašo ter prid-i gal. Nagovor je začel v italijanščini ter ga zaključil s pripombo, da ker je v cerkvi večina Slovencev jih mora pozdraviti tudi v njihovem materinem jeziku. V cerkvi je vladala napeta tišina, ko pa je nadškof izrekel pozdrav v slovenskem, jeziku "Predragi v Kristusu !" so nenadoma vsi verniki v klopeh vstali in nadalje stoje poslušali nadškofov slovenski nagovor, ki ga je čital z listka. Dejal je med drugim, da mu je žal, ker jih ne more še pozdraviti s prosto besedo, ker ne zna še tako slovenščine, pač se je skrbno uči, tako da bo prihodnje leto to že lahko storil. Škofovo zagotovilo je naredilo na vernike globok in zadovoljiv utis, vendar so se zavedali, da je to še vedno samo — obljuba. * Človek je najbolj iznajdljiv v sovraštvu, v požrtvovalnosti pa ga talent velikokrat zapusti. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE i GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. CALLE CANGALLO 1542 No. 317 »LOV15N8KT TEDNIK STRAN IZ JUGOSLAVIJE PRVI IZSELJENSKI KONGRES Našim čitateljem prinašamo izvleček z izseljenskega zborovanja, ki se je vršil 1. julija letos v Ljubljani. Izseljenskega kongresa so se vde-ležili razni škofje in drugi visoki državni uradniki kakor tudi mnogo drugih pomebnih osebnosti. Če se bo le malo tistega tudi izvršilo kot se je govorilo, je kongres dosegel svoj namen. Op. Uredništva. In tako so dobili tu v naši lepi domovini tudi naši izseljenci svojo besedo. Prvi slovenski 'zseljenski kongres 1. julija letos je velik dogodek v zgodovini našega slovenskega izseljen-stva. Ako nas vsa znamenja ne varajo, zarezal Je globoko brazdo v našo državno, narodovo in privatno delovanje za blagor naših izseljencev. Pokazal nam je nove smernice in nove vidike, po katerih bomo morali preurediti vso našo izseljensko politiko, ako bomo hoteli doseči kaj uspehov. Za naše izseljence so nove gospodarske razmere sveta ustvarile popolnoma novo situacijo. Če hočemo zato res skrbeti ?a svojo kri na tujem, treba vse naše delo usmeriti primerno tem novim razmeram. Izseljenski kongres je to jasno pokazal. Dalje! Naši izseljenci niso za nas tujci. Nasi so, celi naši, da, to smo mi sami, to je naš narod na tujem. Slovenske naselbine po raznih delih in državah sveta niso tujina, temveč so naša domovina, Jugoslavija, Slovenija na tujem, naša deseta banovina, nerazdružljiv del naše države. Tudi to je naš izseljenski kongres Posebno jasno podčrtal. Vse panoge našega narodnega in . državnega gospodarstva in udejstvo-vanja so več ali manj v ozki zvezi z izseljen-stvom. Skratka, ta kongres je podčrtal, da smo nii doma in naši na tujem eno. In še nekaj je pa posebno jasno pokazal ta kongres: to, da je vsaka naša državna ali pri- VeKkizavod H'/iVMlV|í pBmsia 1 ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI analize urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBK0ST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastcnja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6BEVA: colitis, razširjenje, kronična za- GRLO, NOS, USE6A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 ti YADAY1A3070; vatna izseljenska politika popolnoma pogre-šena, ako se ne vrči v smislu izseljencev samih. Samo z izseljenci za izseljence! Če se že v državi sami ne da vladati narod brez naroda, se to da toliko mani med izseljenci, adnja leta je naša izseljenska politika silno veliko pogrešila zlasti v tem pravcu. Za izseljence se je hotelo skrbeti, jim pomagati, pa brez njih, da, celo proti njim. Kako porazno je to vplivalo marsikje na razmere med izseljenci, je jasno pokazal ta kongres. Na f;o pot ne smemo nikdar več, dru- _ gače je mogoč*; da bo država za vedno zaigrala vse simpatije celokupnega našega izšel jen-stva, ker na par koritarjev, ki so za vsako plačo, vsako podporo na prodaj vsakemu, kdor jih hoče kupiti, in vselej, ne moremo gledati. Iz-seljenstvo kot tako, to je naš Slovenec na tujem, ki je tam prav tak, kot je doma, hoče pa, da se o njegovih zadevah govori tudi z njim in se jih uredi tako, kakor je v korist v resnici njemu na tujem, državi in narodu tu doma. On je v svojem jedru zdrav, pošten in veren, zato sovraži vsako zahrbtnost, vsako hinavščino, pa tudi vse, kar je proti njegovi veri. Ker nam manjko prostora, ne bomo mogli prinesti v listu vseh govorov, vseh referatov in vseh poročil kongresa dobesedno. * * Okrog 150 delegatov iz skoraj vseh držav in delov sveta se je zbralo 1. julija v svečani dvorani kr. banske palače. Še nikdar najbrž ta dvorana ni služila tako vzvišenemu in sebi ta primernemu namenu, kakor ta dan. Postala je materi domovini "hišica očetova", domače ognjišče, kjer se je sešla s svojimi otroki, ki so po dolgih letih prihiteli iz tujine zopet v njeno naročje, da se ž njo pogovore iz srca do srca, da se napijejo na njenem materinskem srcu novih upov, novih nad za nadaljnje težko izse ljensko življenje. Kongresa so se udeležili poleg vseh v Ljubljani navzočih izseljenskih duhovnikov in izseljencev že prevz. gg. škofa dr. Srebrnič in dr. Tomažič, podban g. dr. O Pirkmajer, šef oddelka socijalne politike g. dr. Karlin, izseljenski referent in komisar g. ravnatelj Fink, zastopnika ministrstva za socijalno politiko g. višji svetnik izseli, komisariiata Ba- —---Tjr----- . : v/.■■.. - rac in referent g. Kranjc, za mestno občino Lju bljana g. dr. Rus, za Borzo dela g, Vončina. za OUZD, ravnatelj g. dr. Bohinc, g. Kravos za Narodni izseljenski odbor, za Delavsko zbor: nico g. Marinček, za Jugoslov. strokovno zvezo g. Rpzman, za Društvo za varstvo deklet ga. Grafenauerjeva, za banovinsko Zvezo žena in deklet ga. Zupančičeva, za Družbo sv. Mo: horja g. dr. Pogačnik in več prijateljev naših izseljencev. gran j clinica CONSTITUCION Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovensko kolektivitete. Moderne razkiiževalnice veueričnlh bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, modet no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahljaji, Eczomo, izpadanje las. SPOLNA SIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC teško prebavljanje, črevesje. OBLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, norvoznost. Rezervirani kousultoriji za žonske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE tedensko $ 6.—. $ 40.— PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od i) do 12; ob nedeljah in praznikih od 19—12. Bd-°pe1RIG0YEK 1548 r^S, Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. NaČelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizki a Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.-—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 STRAN 10 slovenski tednik No. 317 BRASIL 923 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL Naučite se dobro in elegantno plesati Tango, Vox-Trot, Valček, Ranchera, Paso-Doble, Rumba, La Cucaracha. Z nekolikimi vajami z špeci-jalistom za začetnike profesorjem L e w i c k i, boste postal perfekten ¥ plesalec. Garantirani ekonomični tečaji za oba jpola. špecijalni saloni sa začetnike. Vsak daa in ob nedeljah od 10 de 24 ure SAN MARTIN 418 Vstopite brez zvoniti * * ^ Danes se tu doma vsi, vse državne in cerkvene oblasti, izseljenske organizacije in vsa javnost, jasno zavedamo svojih dolžnosti do vas, naših izseljencev. Vsi iskreno želimo, da bi vi v tujini krepko napredovali vsestransko, res našli tam tisto srečo, katero ste šli iskat. Vsi iskreno želimo, da bi nam vi v tujini ostali zvesti po veri, naroda in državi. Bojimo se za vas, ker ste naši. Toda kako vam pomagati, da bo uspešno? Da, kako? V tem smo tu doma posebno zadnja leta zelo veliko grešili nad izseljenci. Naši zastopniki so med izseljenci marsikje nastopali napačno pot in, naravno, izseljenci iz vseh teh delov sveta so začeli kričati. In začelo je deževati v pisarno Družbe sv. Rafaela kar na kupe pritožb najrazličnejših vrst in prošnja za posredovanje pri raznih tukajšnjih državnih, banovinskih in cerkvenih oblastvih. Da, časov, kakršne smo imeli pri Drušbi sv. Rafaela zadnja tri leta, si ne želimo nikdar več nazaj! Še nekaj časa naj bi vladale po naselbinah take razmere, pa smo za-vedno zaigrali simpatije velike večine naših izseljencev in smo jih sami pahnili v verski, narodni in jezikovni pogin, marsikje pa tudi v gospodarski. Da, marsikje se je "pomagalo" našim izseljencem tako. da bi najhujši sovražniki naše države in našega naroda ne mogli bolj ubijati pri izseljencih ljubezni in zvestobe do ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasi'o boste sigurno dobro in točno posireženi- S tem koristite samim sebi in listu obenem. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENI! Najboljši in najtrajnejsi spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene i ■ i1/ « z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) države in naroda, kakor so to delali ti možje. Vsi vemo, da smo tu doma vsi, prav vsi, naj bo to najvišja državna vlada, naj bo to ban-ska uprava, naj bo to cerkvena oblast, naj bo to privatna inicijativa in naša javnost, za izseljence s celim srcem. Zato se vse to ni vršilo ne v smislu in ne po naročilu koga tu iz domovine. Vse oblasti, ko smo jim poročali o vsem tem delu naših zastopnikov, so se za glavo prijemali začudenja. Da si ohranimo naše stotisoče sodržavljanov na tujem zveste državi in narodu vspričo vseh teh nepotrebnih šikan, se je zdelo nam vsem nujno potrebno, da pridejo naši izseljenci domov, da tu sami vidijo, kako jih domovina ljubi, kako za nje skrbi, kako jim želi pomagati, da zato kak naš nepreviden ali ozkosrčev zastopnik se ni država, že ni narod. Kako mučno in za državni prestiž po tujih državah žkedljivi so bili na pr. dogodki, ki so se pted nekaj leti odigrivali v Buenos Airesu, ali ki so se odigravali zadnja leta v Metzu na Francoskem in v Nemčiji! Tako ne sme več dalje! BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS -Kri, Živčne bolezni, Sroe, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od J 5 do 21