246. številka. Ljubljana, v četrtek 24. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-o^e r sk e dežele za vse leto 15 <;ld., za pol leta 8 %U\., za četrt leta 4 gld., /a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3<> kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine,' reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Žalostna prikazen. Iz Pnlja dne 21. oktobra. Časi, ko je germanizujoča stranka po Kranj skem absolutno gospodarila, so minuli definitivno, za vedno. Bilo je pa tudi absurdno, da je mala stranka — ne stranka, ampak neznatna frakcija, podprta od starokopitskega, iz gole komoditete narodnemu pravu protivečega se birokratstva zaukazo* vala ogromnej večini prebivalstva; ko je najgnjus nejše kruhoborstvo in temu povsod in vselej sledeče renegatstvo nadvladalo pravo čisto in narodnemu interesu, — moralnemu in materijalnemu, — služeče rodoljubje, ko sta vohunstvo in denuncijacija praznovala svoje orgije; ko so se vsi tisti §§ osnovnih državnih postav točno izvajali le tedaj, ko je bilo izvajanje to ti t škodo narodnosti naši, ako so tem potom mogli šikanizovati stranko našo, društva naša, somišljenike naše. Bili so to časi, katere najbolje karakterizujemo z besedami: vneboupijoča krivica. In vender je bila ta doba uasilstva po Kranjskem le prijetna i d i 1 a, ako io primerjamo z raz merami po Istri. Mnogokateremu zdelo se bode da pretiravamo. Temu se ne čudimo, kajti po na šem mnenji skoro da ni mogoče, da bi kdo imel pravi pojem o odnošajih naših, ako ni mej nami živel, ako ni od bližje ogledal načina bojevanja nasprotnikov naših. Vaši neraškutarji so se trudili, da bi vsaj navidezno opravičili postopanje svoje, natezali so §§ in predpise na vse strani, dokler ti-le neso dobili take oblike, kakoršne so gospoda želeli, da so jih mogli tolmačiti po svoje in jih nadeti kot pravni titel nepošteni svoji taktiki. Moralni nazori stranke, katera hodi taka pota, gotovo neso uzorni, ampak kažejo nam mej stranko — propad. Ali nekoliko, vsaj iskrico sramote slutimo vender pri takih ljudeh, ki vsaj skušajo opravičevati krivice, katere delajo drugim; ki tako priznajo, da je treba imeti nekoliko ozirov — za javnost. Nasprotniki naši po Istri ne poznajo takih ozirov do nas in do javnosti. Njihov politični katekizem ima le malo pravil, katera se glase nekako tako-le: Ako imaš oblast v rokah, izkoristuj jo do skrajnosti, in ako se oškodovani pritožuje, zasmehuj ga; izogni Be postavam, ako pričakuješ od tega dobička; čut dostojnosti bodi vsaki stranki nepotrebni luksus; Čut pravicoljubja in resnicoljub]a je balast, ki ovira agilnost stranke, kardinalno načelo vsakemu pravemu Italijanu pa je: bodi nehvaležen državi, katera te obsiplju z dobrotami, ako država ta ni — italijanska. Tako nekako se glasi katekizem naših preganjalcev in oni se vedejo v njega smislu do zadnje pičice. Da bi šlo po te sodrgi volji, ne imel bi slovanski živelj, torej veČina prebivalstva, nijednega zastopnika v deželnem zboru. Pene se same jeze, ker je vlada pokazala vsaj nekoliko ozirnosti do nas, imenovavši Dukiča deželnega glavarja namestnikom. Na poslance naše leta jednako neprestani plohi, najpodiejše psovke, ker so volili izmej sebe jednega deželnega odbornika, da bi tako odpomogii kričeči krivici brezpravja, pod katerim vzdihujejo občine naše narodnosti po Istri. Pa motil bi se, kdor bi mislil, da je uzrok takemu postopanju le v idealnem uaudušenji za narodnost italijansko in trdnem politiškem prepričanji. O ne! Stvarima drugo jako pro/ajiško stran. Pod figovim peresom poli-tiških načel tiči grdi egojizem; politiška agitacija zakriva najumazanejše koristolovstvo, ljudje o katerih bi mislili, da so prvi paladini italijanske kulture, neso nič druzega, nego prav navadni oderuhi, kat o, i bi prišli — da ne žive v tej provinciji neverjetnosti, ampak kje drugje — prvi dan z obstoječimi postavami v kontiikt. Ni je znabili na svetu pokrajine, kjer bi našli z czirom na obstoječe, do srca segajoče siromaštvo toliko bogatašev, —bogatašev, ki mnogo, mnogo tehtajo, — nego v Istri. Ni-li to anomalija v narodno-gospodarskem oziru ?! Glede na ta faktum vidimo pač žalostno razmerje pred seboj na dlani, da jih mora na stotine trpeti zato, da se jeden sammastno redi! Kakor črna živina mora ubogi naš seljak trpeti in sad tega truda zleze navadno v nikdar siti žep oblastne signorije. Lokavi in prefrigani gospodje znali so naše ljudi tako zvabiti y svoje mreže, da si reveži ne morejo odpomoči ni na jedno, ni na drugo stran. Gospoda naložili so svoje kapitale, kakor so le ho- teli ; pri uas je pač »die hochste Fructirieirung^ v bujnem cvetji. Uničili so ljudstvo naše materijalno in uničili ga bodo, ako nebo prav kmalu pomoči, tudi moralno. Slovanski krogi nuj bi ne prezirali bolestnih naših vzklicev! Rekli smo gori, da Italijani niti ne skušajo opravičevati, ali vsaj v milejši luči kazati nasilstev svojih proti nam; da bo torej brezozirni, cinični do skrajnosti. Taki so tudi res z ozirom na nas in javnost. Ako je pa treba slepiti navzgor, ako hočejo slepiti vladne kroge, tedaj pa gredo poštenjaki mej denuncijante. Ruske agitacije, ruski denarji, pa ns la vis t i š ke spletke, to soar-t i kcliii, ki se sedaj en g ros spečavajo na našem politiškem seninji. Ker pa vsa ta sumni-čenja nemajo nikake reelne podlage, razkade se prehitro, ne da bi zapustile trajni efekt. Nu, gospoda si znajo pomagati. Nameravajo namreč, nakupiti po tukajšnjem bankirji Fragiaccomu ruskih rubljev, raz-treniti jih mej ljudstvo in tako napraviti trdno uporo grdemu ovaduštvu. Vest ta nam je došla iz zauesljivega vira. Take so torej panslavistiške spletke! Sedaj tudi vemo, kako nastane „ruska propaganda". A gospodje sinejo biti zadovoljni, kajti ? novejšem času dobili so v svojem poslu denuncijantov-skem zaveznika, kjer bi ga bili najmanje pričakovali. Ljubljanski „Sloveneea prikazal se je na prizorišči. Udaril je »Slovenec" na iste strune, na katere virtuvozno nabijajo nasprotniki naši. Italijanski listi in tudi Graška „Tagespost" kličejo „Slovenca" kot klasično pričo proti narodnosti naši. „Sloveuee" sme biti zadovoljen na tem svojem uspehu. Ne pa mi Slovenci izven Kranjske. Mej nami vzbudila je uajuovejša taktika tega lista občno indignacijo. Dogodek v Poddragi leži gospodom v kosteh. Tudi mi obžalujemo, da je tako daleč prišlo, a motivov ni iskati tam, kjer jih ni, in gospodje naj ne podtikajo kiivde tam, kjer je ni. Prave uzroke vemo vsi, in ve jih tudi „Slovenecw. Da jih pa vender-le drugod išče, to ni lojalno. Kooperacija klerikalnega lista z neizprosnimi našimi narodnimi protivniki in zajedno zanikovalci vseh verskih LISTEK Blodne duše. Roman. Češki Bpiaal V&cb1»v Beneš-Tfebizsky, preložil I. Gornik. IDr-u-gri đ.el. (Dalje.) IV. „H gospodu okrajnemu glavarju hočem . . .B »Ali nisi razumel? — Da mi greš takoj proč!" „Radi tega treščil nas bo Gospod v večen za8meh in večno sramoto, ki se nikdar ne pozabi. Na; se vzdigne razljučena vihra Gospodova in burja naj pride na vaše glave brezbožne!" Otec J aro lim obrnil se je potem in odšel. Nesel je na urad važne novice. Sel je okrajnemu glavarju javit, kak človek je oni, ki se potika po tukajšnjih krajih že od davnih let, in kateremu so Bog ve čemu in kje dali ime Refunda. Vender je bila sreča zanj, da na uradu neso doslej vedeli, kato je razburil sam vse, kar je bilo živega v Pcsdni, Hrešicah in v Srbči. Res bi se ne bil vrnil v Podlesje Radi Refunde pozabil je popolnoma, da so krivi gospoda, da je moral iz svoje puščavuice in da je razpadla njegova koča v kratkem času, kakor bi pod njeno streho petdeset let nihče ne bival.-- „Obrisal se bo ob tebe vsakdo, kakor veter ob ta nabit! Saj bodete jedenkrat vsi obžalovali, da ste izgovorili zlo misel proti slugi Gospodovemu. Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov ne dovoli brez kazni, da bi se posmehovali vernikom njegovim. Posmeh vaš spremenil se bo v cviljenje in vaša zloba v gorje, s katerima bodete umrli! Spremenili ste svoje misli ter dali vero in srce hujšemu človeku kakor se bili služabniki Balovi.* Pogledi starčevi uprli so se h gozdovom, nad katerimi je bilo videti, kakor bi se dvigali kolobarji sivega dima. „In v onem-le dimu zadušili se bodete vsi, kajti v njem je roka njegova in glava. Kamorkoli je stopila njegova noga, povsodi je vse poteptala : srečo, zadovoljnost, zdravje — vse! Da ga nisem preje poznal in mu preje pogledal v obraz! Bil bi vas obvaroval, rekel bi vam bil: zaprite pred njim dveri in vrata h težkimi ključanica m i in okna za- pazite z oknicami, da bi niti videti ne mogel v vaše sobe i" Konja sta se naglo ustavila, a zdaj dvignila sta glavi, postavila ušesi in podsedlec se je uspel, kakor kadar jo skakal po lokah. Kobliha se je dovolj trudil, da ga je pomiril, močno moral je z obema rokama nategniti vajeti. Po cesti dirjalo je proti njima nekaj jezdecev. Bili so dragonci. Jezdili so v skok, iz konj se je kar kadilo in žvenket sabel o bokih vojakov čul se je četrt ure daleč. Podili so nazaj v mesto. Bliskoma bili so pri vozu. Dva izvlekla sta sabli in ja zabodla v ječmenova otepa, kakor bi koga iskala. „Iz Podlesja sta tudi.' — Izdaja ja že oprema konjska!" „In čuda, da nas ta starec ne prebode z očmi. — Čakaj !M Dragonci bili so Čehi. „Stoj !K zakričal je na ves glas desetnik in udaril Kobliho s ploskvo sablo premo preko obličja. ,, Odkod?" „ Kaj vam tega mari ?B (Daljo prih.) resnic, to je pač žalostna prikazen. Mogoče, da je posel ta lukrativen, čas te u pa gotovo ne, najmanj pa rodoljuben. Mi Slovenci izven Kranjske moramo se z vsemi četirimi braniti proti sum-ničenju dinastiške nelojalnosti in v trenutku, ko imamo v tem pogledu za vse roke polne posla, pa priskoči slovenski list lažnjivim nasprotuikom na pomoč. Mi ne vemo, kako bi kvabfikovali tako početje, ki se ne da opravičiti, sodi je ali z liberalnega ali klerikalnega stališča. Hvala vam lepa, hvala, gospodje od „Slovenca" ! Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 22. oktobra 1 889. 1.) (Dalje.) Poslanec Višnikar poroča v imenu finančnega odseka o računskem sk'epu deželne vinarske sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1888., kateri kaže skupno imovinsko premnoženje konci leta 1888^večje za 3544 gld. 27 kr., na katero po množenje spada in sicer: na šolsko 310 gld. 7 kr. na gospodarstveuo s 3234 gld. 20 kr., skupno 3544 gld. 2 7 kr. — Poročilo se odobri. Poslanec Višnikar poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: 1. § 4. statuta deželne vinarske, sadjarske iu poljedelske šole na Grmu se spreminja in naj se glasi tako: „Za šolo je ustanovljenih dvanajst deželnih ustanov po 100 gld. na leto, katere oddaje deželni odbor. S privoljenjem deželnega odbora se v šolo vsprejemajo tudi plačujoči učenci iufrekven-tanti." — 2. Prvi stavek druzega odstavka § (j. omenjenega statuta in program ad D se spreminja tako: „Vsak notranji učenec plačuje za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnice) 100 gld. na leto v mesečnih predplačilih zneskih". — - 3. Deželni zbor odobruje, da so se za šolsko leto 1889/90 že razpisale deželne ustanove po 100 gld. 4. Deželnemu odboru se naroča, da to pre membo statuta in programa naznani vladi. Poslanec Š u k 1 j e poroča v imenu finančnega odseka o deželnem donesku za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani tako. Finančni odsek, kateremu je Blavni deželni zbor dal nalog, pretresati poročilo deželnega odbora o prošnjah raznih občin za dovolitev podpor za šolske zgradbe, sklenil je, da o prošnji mestnega magistrata Ljubljauskega napravi posebno poročilo ter ga predloži .slavnemu deželnemu zboru. Prošnja Ljubljanskega magistrata obseza dvojno terjatev. Prvič meri na to, da se občini Ljubljanski čim preie nakaže tistih 6000 gld., dovoljenih v seji 20. oktobra 1883, drugič pa zahteva poleg teh 6000 gld. še izdatno podporo za zgradbo novega šolskega poslopja. Že 10. septembra 1888 ustregel je deželni odbor v zmislu svoječasnib sklepov prvi terjatvi, kar se pa tiče druge, odstopil jo je deželnemu zboru v primerno rešitev. Finančnemu odseku zdelo se je najprej potrebno, pretehtati razloge, na katere se naslanja prošnja Ljubljanskega mesta. Kajti povsem jasno mora biti, da te prošnje ne gre soditi po analogiji drugih prošenj te vrste. Kredit „Podpore za šolske stavbe" postavlja se namreč v proračun deželnega zaklada le s tem namenom, da se siromašnim občinam, katere bi si same ne bi mogle zgraditi potrebnih šolskih poslopij, pomaga do primernih šolskih zgradeb ter tem načinom pospeši pouk in omiko. Baš tega merodajnega kriterija pa, siromašnosti gotovo ni iskati pri glavnem mestu, in nikakor se na da trditi, da Ljubljana brez deželne podpore ne bi bila v stanu, omisliti si tako poslopje. Nasproti vkupni svoti državnih direktnih davkov v znesku 393 161 gld., plačilnih od Ljubljanske občine, tudi potrebščina za to Šolsko zidanje, prora-čunjena z 90.000 gld. vender ni tako ogromna, da je glavno mesto ne bi zmoglo. V istini se mestni magistrat v svoji prošnji ne sklicuje na revščino, temveč navaja druge momente. Po njegovem osnovanji dovolil je deželni zbor I. 1883. onih 6000 gld. ne kot podporo za šolsko zgradbo, temveč kot odškodnino za to, da se mesto Ljubljansko prostovoljno in brez pridržkov odpove svojim služnostim do licealnega poslopja. Dalje slika magistrat v svoji prošnji s prav živimi barvami kvarne posledice, izvirajoče glavnemu mestu iz deželnega zakona z dne 28 decembra 1884, dež. zak. št. 1. Poudarja ogromni zvišek šolskih troškov, katere zadevajo Ljubljanskega davkoplačevalca, zra-čunajoč, da so ti troški od I. 1884. do 1888. po skočili z 25.463 gld. na <>9.467 gld., torej tekom štirih let za 44 004 gld. Tudi na besede se sklicuje, katere je poročevalec finančnega odseka takrat, ko se je razpravljal načrt gori navedenega zakona, govoril b poročevalčevega mesta, Češ, kadar koli bode Ljubljana zidala nove šole, rad bode deželni zbor konkuriral z izdatnimi podporami na korist mestne občine Ljubljanske. Iz teh besed, spregovorjenih dne 16. oktobra 1884 izvaja mestnega magistrata prošnja neko moralno dolžnost, vsled katere bi dežela bila primorana, z deželnimi novci priskočiti šolo zidajoči občini Ljubljanski. In ker se je v isti seji poudarjala naravna zveza mej deželo in njenim središčem, pričakuje mestni magistrat, da bode dežela to vzajemnost tudi dejanski dokazala ter po svojem zastopu izdatno podporo dovolila za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani. Oziraje se na nagibe, izražene v napominjani prošnji Ljubljanskega magistrata, mora finančni odsek pred vsem z vso odločnostjo odklanjati interpretacijo, vsled katere bi bilo zmatrati donesek 6000 gld. ne kot podporo, temveč kot odškodnino. Tako tolmačenje je tembolj neutemeljeno, ker je sklep deželnega zbora o tem znesku ravno tako prozoren o svojih razlogih, kakor jasen po svojem izrazu. Dotični sklep storjen v XV. seji deželnega zbora z dne 20. oktobra 1883 (obravnave deželnega zbora, 23. zvezek, str. 192) glasi se namreč doslovno : „Behufs giitlicher Beilegnng der von der Stadtgemeinde Laibach in ungerechtfertigter Weise erhonenen Anspriiche auf unentgeltliche Mit-beniitzunsr des Lvcealgehaudes wird der Landesaus-schuss beauftragt, der Stadtvertretung 6000 fi als Landesbeitrag fiii den Neubau einer stadtisch.n Volksschule zur Uhterbringung der dermalen auf beliebigen Widerruf im Lvcealgebaude be-findlichen ersten stadtischen Volksschule .... an-zubieten" u. s. w. Izrecno se tedaj v tem sklepu z a n i k u j e Ljubljanskega mesta pravica do kake služnostne pravice v licealnem poslopji. Izrazi, kakor „ungerechtfertigter Weisett, „auf beliebigen Widerruftt razodevajo prepričanje deželnega zbora o kakovosti onih dozdevnih pravic, in da se popolnem odstrani vsaka nesporazumljenost, označijo besede „Landesbeitrag ftir den Neubau eiuer stadtischen Volksschule" čisto natančno tega plačila pravni značaj. Mestni rzastop Ljubljanski vsprejel je to ponudbo brez vsacega ugovora. Ako torej magistrat sedaj tolmači oni donesek deželnega zaklada za neko odškodnino, je to v očitnem protislovji z jasno besedo dotičnega deželnozborskega sklepa. Finančni odsek pač pritrjuje, da so se šolska bremena glavnega mesta jako pomnožila z deželnim zakouom z dne 28. decembra 1884 (št. 1 ex 1885;. Ali nasprotno nikakor ne more odjenjati v svojem prepričanji, da je s tem zakonom le odpravljena bila neka neosnovana anomalija, ter pravično razmerje bremen uvedlo ae v deželnem gospodarstvu. Nikakor pa ne more priznavati, da bi se vsled onega zakona in njegovega učinkovanja zlasti na mestno občino Ljubljansko dale izvajati kakeršnekoli, bodisi materijelne, bodi-si moralične regresne pravice nasproti deželi kranjski. To bi bil tako nevaren prejudic, da mu je oporekati z vso odločnostjo. Strinja se pa finančni odsek s prosilcem, to je v tem slučaji z mestnim magistratom Ljubljanskim v tem oziru, da je skrbno gojiti in vzdrževati solidarnost interesov mej deželo kranjsko in njenim glavnim mestom. Zanikajoč tedaj vsako pravno obveznost, in poudarjaje, da ne gre nobenega pre-j udica za bodočnost izvajati iz njegovega današnjega predloga, vender z ozirom na velike potrebščine, katerim se mesto Ljubljansko ne more izogniti, ako hoče zavzemati naravno svojo pozicijo kot deželno stolno mesto, nasvetuje finančni odsek, da dežela z izdatno podporo priskoči pri zgradbi dotičnega novega šolskega poslopja. Poleg onih 6000 gld. namreč, glede katerih je preje dokazal, da jih je zmatrati — ne kot odškodnino — temveč zgolj kot deželni donesek k troškom omenjene šolske stavbe, naBvetuje torej, da se mestni občini Ljubljanski iz deželnega zaklada dovoli 4000 gld deželnega doneska za preje označeni namen. Ljubljanska mestna občina prejela je potem, če slavni deželni zbor pritrdi temu predlogu, vsega vkup podpore za dotično šolsko stavbo 10 000 gld., to je nasproti proraču-njeni potrebščini nad 11 odstotkov. Vsled tega stavlja finančni odsek nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene, mestni občini Ljubljanski dovoli se 4000 gold. kot donesek za zgradbo novega šolskega poslopja iz deželnega zaklada. Poslanec Hribar pravi, da mu je tesno pri srci govoriti o predlogu finančnega odseka, kajti tacega predloga ne bi bil pričakoval. Ljubljanski mestni zastop gotovo uverjen svojih pravic na liceJ8ko poslopje, zahteval je v prvo za njemu v prosto porabo za ljudsko šolo odkazane brezplačne prostore v licejskem poslopji, kot odškodnino za služnost 12.000 gld. in to popolnoma opravičeno. A ker so v mestnem zboru Ljubljanskem premagovala mnenja, da bi se pravno vprašanje v tej zadevi moralo stoprav rešiti pri najvišjih instancah, a bi se s to pravdo zadržavala prodaja licejskega poslopja in istotako zgradba muzeja Rudolfinuma, storil je Ljubljanski mestni zbor vsej stvari na korist sklep, ne da pa bi se odpovedal svojim pravicam do porabe spodujih prostorov licejskega poslopja za ljudsko mestno šolo, da se prodaji pritrdi, akoravno so juristi v mestnem zboru mislili, da se utegno to vprašanje rešiti v zadnji instanci mestni občini na korist. Deželni odbor je v svojem dopisu naglašal v kako tesni zvezi stoji Ljnbljansko stolno mesto z deželo in udal se je mestni zbor Ljubljanski ter izrekel, da opusti prostore za prvo ljudsko šolo v licejskem poslopji v določeuem roku proti odškodnini 6000 gld. Vse druga stvar pa je, da se je odvzelo Ljubljanskemu stolnemu mestu samostalno prepkrbljevanje mestnih šol po deželnem zboru in da se je mestno šolstvo priklopilo vsemu šolstvu kranjskem, da mora mesto dosti več, nego mu je treba za svoje šole donašati, za normalno-šolski zaklad. Ko so zastopniki stolnega mesta seveda brezuspešno ugovarjali v deželnem zboru, naj bi ostalo šolstvo kakor doslej v oskrbi Ljubljanskega mestnega zastopa, takrat se je s poročevalčevega prostora čulo, da bode, dasiravno se pri-klopijo mestne šolske zadeve skupno deželi, vender deželni zastop kranjski vsekdar ozir jemal, kadar bode treba mestu Ljubljanskemu graditi nova šolska poslopja. Danes pa stoji isti poročevalec finančnega odBeka na čisto drugem stališči in malo je njemu mari, da bi ustrezal opravičenim željam in prošnjam mesta Ljubljanskega. Res je sicer, kar trdi poročilo finančnega odseka, da Ljubljana ni siromašno mesto in da mu zaradi tega ne gre podpora iz zaklada za gradnjo novih šolskih stavb, katerega ima deželni zbor žc nekaj let. v proračunu, a ta je treba opozoriti, da stolno mesto Ljubljansko ne prihaja kot navaden prosilec, uego da le nekaj zahteva, kar se ne oslanja na dobrohotnost, nego kar zahteva pravičnost. Mesto Ljubljansko je prej shajalo s 25 000 gld. za vse Ljubljansko ljudsko šolstvo, a danes plačuje za ljudsko šolstvo Ljubljansko spojeno z deželnim ljudskim šolstvom v normalno-šolskem zakladu C9.8G3 gld. 32 kr Pri taki vsoti, katero donaša stolno mesto za ljudsko šolstvo, treba je pač drugače postopati proti mestu Ljubljanskemu, nego proti katerikoli vasi, posebno, ako se vzdržuje na glas, ki se je vsaj takrat slišal, ko se je Ljublj. mestu nala galo veliko breme, da so interesi dežele in glavnega mesta tesno zvezani. Z napredkom stolnega mesta, napreduje tudi vsa dežela, poleg tega pa je Ljubljana ne le stolno mesto kranjske dežele nego duševno središče vsega slove n« skega naroda in upravičeno gleda ves slovenski narod v to zbornico kranjskega deželnega zastopa, kaj se v nji, so se b no z ozirom na stolno mesto Ljubljansko sklepa. Naglašati pa je tudi, da je tretjina otrok v ljudskih šolah z dežele, ki dohajajoč iz vrst revnih prebivalcev, vsi iščejo le bogatega strijca, bele Ljubljane, ker dobe podporo, sploh možnost se poučevati. Po hišah Ljubljanskih se prosi za (e učence z dežele za hrano in podporo, katera se njim, kolikor je le mogoče tudi radovoljno dlje, dasi mesto Ljubljansko od tega nema nikakih koristi, marveč mora še dokladati. Koliko pa ina mesto Ljubljansko druzih reB velikanskih izdatk»v, kolike bo mestnega zbora dolžnosti ako hoče jo-speti Ljubljansko stolno mesto na isto napredio stališče, katero se danes od vsacega glavnega mesta zahteva. Vodovod stal bode 520.000 gld., pretresa/a se resno vprašanje, kako zdravstveno urediti kani- lizacijo, kako boljše urediti in tlakovati ceste in ulice, poleg dolge vrste drugih potrebnostij, ko se je Bezidala že vojašnica z velikimi stroški. Ako poslanci slovenski vzemo vse te okoliščine v poštev, potem bodo gotovo zn»li, kaj so Btolnemu mestu Ljubljanskemu dolžni za njega razvoj in bodo, ker novo ljudskošolsko poslopje velja nad 80.000 gld., gotovo pritrdili njegovemu predlogu, da se dovoli v podporo nove zgradbe 6000 gld. ki se imajo izplačati v treh letnih obrokih. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje 100-20 — 100-20 akcije narodne banke . . • n 921 — _ 918- — 30925 — 30950 119-10 _ 119*10 —•— _ 9-49 — 9-48 5-67 — 6*69 Nemške marke .... 68-86V, — 58 3". Tipli poni! 22 let star, izučen v trgovini mešanega bl;iga, posebno izurjen prodajalec in manufakturist, želi ravoje mesto do 1. decembra 1hho »tli do 1. j n u u far j n ls«»o prcmeuiti. — Ponudbe se prosi pošiljati pod S."* upravništvu ^Slovenskega Naroda". (898—1) Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja več let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (80b—5) VABILO. Danes v četrtek dne 24. oktobra 1889 bodo v steklenem salone čitalnice Ljubljanske KONCERT salonskega seksteta z instrumenti na lok obitelji STEINER obstoječega iz 4 dam in 2 gospodov, h kateremu koncertu se p. n. gospodje in dame najuljud-neje vabijo. i.90H) Za mnogobrojni obisk se priporoča /ai-etek ol» 1 ,S. uri. zavarovalnej družbi za življenje The Grcsliam v Londonu. Pokojni oče moj gospod Andrej ftuppanz se je bil pri gorenji družbi ea aroval za zn-iten znesek. Generalni zastopnik v Ljubljani, g. Ciuido Zesenko, je po smrti njegovi izplačal zavarovano svoto z največjo kiilauco, ne da bi kaj utrgal. Ce izrekam javno svojo zahvalo za to, storim to zaradi tega, đa ta zavod slehernemu najtopleje priporočam. V Pristovi, dne 20. oktobra 1889. Andrej Suppanz. (897) Elizabeti! otročja bolnica. Podpisani dajo na znanj", da se bodo otroci v otročjo bolnico vBprejemali odtlej v novem poslopji (v Stro-Ušklh ulicah). Za revne se bode tukaj slednji dan ob 10. uri dopoludne zastonj ordinovalo. Dr. Jul. Schuster, (901; ravnatelj. Hiša s pekarijo v na Štajerskem, v rudokopnem kraji, se prostovoljno proda. Kje? pove ttpravniltvo „Slov. Naroda". (900—1) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. liiiiuvii in hitre uplivajoče sredstvo proti kurjim učenom, žuljem, tako imenovani trriej kozi na podplatih in petah Proti hrailovicam In vsem drugim trdim izrankom kože. — U.s|n»li zajainien. — tja?? Cena nkatljiri 00 kr. a. v. ~W Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo v Ljubi|uuf J. Swo-Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolf oveni S. pl. Sladovič, F. Ilaika*, v Kamniku J. Močnik; v Celovol A. Egger, W. ThunMvald, J. Birnbadher; v iirezab A. AJohinger; v Trgu