Velenje, 20. januarja 1978 Številka 3 (413) Leto XIV.
Cena 4 din
^oinembni rezultati skupnega dela
volilni i seji konference občinske organizacije Z K Velenje je v uvodnem referatu sedanji : sekretar komiteja Franjo Korun kritično osvetlil nekatera najpomembnejša litična, : samoupravna in ekonomska vprašanja sedanjega velenjskega trenutka — Janez klavčič novi sekretar komiteja OK ZK — V razpravi je sodeloval tudi Emil Roje, član _CK ZKS
V	četrtekk, 12. januarja je bila ejni dvonrani skupščine obči-
Velenje: volilna seja konfe-ice obččinske organizacije sze komuunistov. Seje sta .se sd drugi^mi gosti udeležila li člana c centralnega komiteja LS Emil [ Roje in Janez Za-istnik. , ,
V	uvodninem referatu je do-lanji selakretar komiteja OK I Velenjeje, Franjo Korun kri-no osvefctlil nekatera najpo-mbnejša a politična, samo-ravna in d družbenoekonomska ■ašanja sesedanjega velenjskega autka (u(uvodni del referata avljamo i na strani). Ob i je nagaglasil, da bi lahko >dno razjzpravo zasnoval tudi igače. „t,Lahko bi bolje po-ffil vrstoto pozitivnih dosež-r, ki smo .o jih dosegli v pretek-letih na va vseh področjih naše-družbenenega življenja. Vendar ni potrebebno. Rezultati sami cazujejo j svojo vrednost in ovni ljudjdje jih čutijo, saj so njihovi reiezultati, rezultati na-a skupnenega dela. Mi komu-ti pa monoramo biti realisti.
Tudi ob velikih uspehih ne moremo zapirati pči pred problemi, četudi so še tako neprijetni. To pa je vedno bila odlika komunistov in tudi naše občinske konference ZK. Spoprijeti se moramo z njimi in to bomo storili. To pa seveda ne sme zamegliti vsega tistega, kar smo v preteklem obdobju štorih kot člen naše partije." ,
Franjo Korun je ob tem še poudaril, da preteklo obdobje ni bilo lahko. Bilo je resnično revolucionarno obdobje, ki je teijalo naporov in znanja. In gledano celovito so bili velenjski komunisti v tem pogledu kot vsa naša zveza komunistov uspešni. Dosedanji sekretar Franjo Korun je ob zaključku referata izrekel zahvalo vsem članom komiteja, predsednikom in članom komisij ter častnega razsodišča in drugim sodelavcem, v imenu dosedanjega komiteja OK ZK pa vsem članom občinske konference, vsem sekretarjem osnovnih organizacij, svetov in tovarniških komitejev ZK in vsemu
članstvu ZK v Šaleški dolini za vse, kar je bilo storjeno v preteklih štirih letih v dobro tej etapi našega samoupravnega socialističnega razvoja.
V	razpravi so sodelovali Marcel Medved, Mirko Bizjak, Edo Uranjek, Srečko Meh, Franjo Kljun, Maijan Hiršelj, Emil Roje in Tone Šeliga.
S tajnim glasovanjem je občinska konferenca ZK Velenje izvolila 20 članov komiteja, za novega sekretarja komiteja OK ZK pa Janeza Miklavčiča. Izvolili pa so tudi druge organe občinske konference ZK.
V	razpravi je član centralnega komiteja ZK Slovenije, Emil Roje izrekel priznanje za dosedanje delo Franjo Korunu, kar največ delovnih uspehov pa je zaželel novemu sekretarju komiteja OK ZK Janezu Miklav-čiču ter novoizvoljenemu komiteju občinske konference ZK.
O volilni seji konference občinske organizacije ZK Velenje pišemo obširneje na 4. strani.

V Gorenjenju in občini Velenje mamo t tovariša Miklavčiča t predaneinega borca za sociali-:no samomoupravljanje z globo-
EVIDEDENTIRANJE M MLADIH
(ladi iz naš naše občine se bodo tudi s nadvse ise množično vključili v dinske del delovne akcije. Tako je ter za mlamladinske delovne akcije občinski kci konferenci ZSMS Vele-že poslal ilal vsem osnovnih organi-ijam ZSMS MS v naši občini evidenč-liste za evi evidentiranje mladih za dinske de delovne akcije. Letos lo evidentientiranju posvetili še več ornosti ko) kot prejšnja leta in izbra-lladinke oz; oziroma mladince, ki so ri delavci, vri, tovariši, samouprav-:i in seveiveda dobri mladinci. Evi-tiranje bo bodo končali do 15. ruarja.
kim razumevanjem političnih tokov v naši samoupravni družbi. Takšno razredno naravnanost je dokazal skupaj z drugimi komunisti pri samoupravni preobrazbi v Gorenju. Prav tako se je z vso odgovornostjo zavzemal za uspešen razvoj delegatskih odnosov v občini in kot podpredsednik naše občinske skupščine to tudi uspešno dokazoval.
Janez Miklavčič se je rodil 22. maja 1930. Je strojni tehnik, do izvolitve za sekretarja
komiteja OK ZK je bil direktor programa in razvoja v TGO Gorenje in SOZD Gorenje. V družbenopolitično delo se je vključil že zgodaj. Leta 1946 je bil sprejet v SKOJ, 1948 pa v ZK. Bil je sekretar 00 ZK TGO Gorenje, sekretar tovarniškega komiteja ZK TGO Gorenje in sekretar sveta ZK SOZD Gorenje. V zadnji mandatni dobi je bil član občinske konference ZK in njenega komiteja ter kadrovske komisije, tovariš Miklavčič pa je še član centralnega komiteja ZK Slovenije.
Po padavdavinah v prvi polovici sdna, ki s<i so bile pretežno kot neg, bo v v drugi polovici tedna lonovno su suho vreme z delnimi azjasnitvanyami.
ZAKLJUČENO EVIDENTIRANJE
V	mozirski občini so zaključili z evidentiranjem možnih kandidatov za letošnje skupščinske volitve. Skupno so evidentirali 1530 občanov in delovnih ljudi od skupno nekaj več kot 10.000 volilnih upravičencev. Od vseh evidentiranih je 389 mlajših od 27 let, 585 je žensk, 246 članov ZK in 106 udeležencev NOV. V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnostih so evidentirali 876 zaposlenih. Med temi je 246 mlajših od 27 let, 405 žensk, 128 članov ZK in 38 udeležencev NOV. Še nekaj podatkov za krajevne skupnosti. Evidentiranih je bilo 654 občanov, 143 je mlajših od 27 let, 180 žensk, 118 članov ZK in 68 članov ZZB NOV. .
«
KONČANE
LETNE KONFERENCE OO ZRVS
V	prvi polovici tega meseca so osnovne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin iz naše občine zaključile z letnimi konferencami. Konference so po posameznih osnovnih organizacijah potekale že od decembra lani, na njih pa so ocenjevali opravljeno delo, volili organe novih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin - ter razpravljali o preosnovanju osnovnih organizacij. V okviru občinskega odbora ZRVS bo odslej namesto štirih delovalo osem osnovnih organizacij. Občinska konferenca ZRVS pa bo predvidoma v prvi polovici februarja.
Hural Začele so se zimske počitnice. In sedaj vsi na sneg. Večina velenjskih šolarjev bo letošnje zimske počitnice verjetno preživela kar na smučišču v Šaleku. Sfiežilo je kar močno, nekaj snega pa bo verjetno prispeval tudi snežni top. In smuka bo resnično prijetna. Prvi učenci-člani smučarskega kluba Velenje so pohiteli na smučišče že v ponedeljek in teptali sneg.
Kandidati za nosilce vodilnih funkcij
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na seji v sredo, 18. januarja sprejelo predloge volilnih dokumentov ter izoblikovalo stališča o evidentiranih možnih kandidatih za družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje ter nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih
aneaz Miklavčič, novi sekretar komiteja OK ZK
volilni ni seji konference občinske organizacije ZK Velenje, ki je bila prejšnji četrtek, 12. janenuarja, je bil izvoljen za novega sekretarja komiteja OK ZK Janez Miklavčič.
V	sredo, 18. januarja popoldne se je sešlo na svojo 16. redno sejo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. Najprej so člani predsedstva sprejeli predloge volilnih dokumentov.
V	nadaljevanju seje pa so obravnavali predloge evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor naše občinske skupščine ter za nosilce vodilnih fiinkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter sprejeli stališča.
Za nosilce vodilnih funkcij so evidentirali naslednji možni kandidati:
za predsednika skupščine občine Velenje: Franjo Korun;
za predsednike zborov skupščine občine pa: zbor združenega dela: Erno Rahten, zbor krajevne skupnosti: Tone Hla-din, dmžbeno politični zbor: Marija Žužek;
za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun.
Možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so:
občinska izobraževalna skupnost: predsednik skupščine Franc Avberšek, predsednik izvršilnega odbora Alojz Filipan-čič;
občinska skupnost otroškega varstva: predsednik skupščine Daniela Lipovšek, predsednik izvršilnega odbora Elfrida Amb rožič;
občinska kulturna skupnost: predsednik skupščine Peter Krapež, predsednik izvršilnega odbora Karel Seme;
občinska telesno kulturna skupnost: predsednik skupščine Tone Pečovnik, predsednik iz-
vršilnega odbora Marjan Gaber-
šek;
samoupravna interesna skupnost za zdravstvo: predsednik skupščine Jože Debeljak, predsednik izvršilnega odbora Božo Le cinik;
občinska skupnost socialnega skrbstva: predsednik skupščine Martin Primožič, predsednik izvršilnega odbora Slavka Mijoč;
samoupravna interesna skupnost za stanovanjsko problematiko: predsednik skupščine Janko Meh, predsednik izvršilnega odbora Alojz Batič;
občinska raziskovalna skupnost: predsednik skupščine Ciril Bezlaj, predsednik izvršilnega odbora Miroslav Žolnir;
skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja: predsednik skupščine Alojz Holešek, predsednik izvršilnega odbora Vinko Preložnik;
samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje: predsednik skupščine Franc Lipovšek,
predsednica izvršilnega odbora Vida Robida.
Evidentirani so tudi naslednji možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v regionalnih samoupravnih interesnih skupnostih: v regionalni zdravstveni skupnosti Milan Šterban za predsednika skupščine oz. predsednika izvršilnega odbora, v regionalni skupnosti za zaposlovanje Rudi Bajec, za podpredsednika skupščine Edvard Fen-ko za predsednika izvršilnega odbora.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji tudi sklenilo, da bo 26. januarja skupna seja občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL Velenje, na kateri bodo sprejeli volilne dokumente ter obravnavah predloge možnih kandidatov za družbeno politični zbor skupščine občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih.
V soboto, 21. januarja 1978 ob 18. uri v knjižnici Velenje
3. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije
Vabijo:
Zveza kulturnih organizacij Velenje, Kulturno društvo Stane Sever, Skale Radio Velenje
Novi smotri solidarnosti
Gornja Savinjska dolina pred poudarek šolstvu — Tudi za
novim referendumom — Veliki uspehi doslej — Se naprej pionirsko letovišče v Izoli in za infrastrukturne objekte bodo sredstva
V mozirski občini se izteka čas prvega samoprispevka, ki so ga občani izglasovali na referendumu pred štirimi leti. Solidarnost vseh občanov je prišla v polni meri do izraza, njeni sadovi pa so vidni v novih šolskih objektih po vsej dolini. Večji del začrtanega programa je bil uresničen, preostali del pa bo treba realizirati z novim referendumom. In ne samo to, odpirajo se tudi številne in nujne potrebe po izgradnji še drugih infrastrukturnih objektov v vseh krajevnih skupnostih. Zato je poleg izgradnje šol drugi temeljni smoter novega referenduma soudeležba sredstev pri financiranju omenjenih infrastrukturnih objektih.
Izračun razpoložljivih sredstev iz bodočega^samoprispevka so pripravili v dveh inačicah in odločiti se bo treba katera je smotrnejša. Zaradi sorazmerno slabo razvitega družbenega standarda v Gornji Savinjski dolini bi bila zagotovo bolj ugodna prva možnost, po kateri bi zbrali letno 8.970.000 dinarjev, pri odločanju za drugo, zbrali bi 10.677.000 dinarjev, pa bi bilo treba upoštevati lastne finančne zmožnosti.
Komisija za razpis referenduma je že sestavila program izgradnje vzgojno varstvenih ustanov. Najprej bo treba izpolniti neuresničen del programa sedanjega samoprispevka, potem zgraditi posebno šolo v Mozirju, adaptirati šolo v Šmartnem in
zgraditi. večnamenski prostor ter obnoviti šoli v Solčavi in Šmihelu.
Posebna šola je bila v prvem programu predvidena v Bočni, vendar je bila ta možnost premalo proučena in proti njej govore številna dejstva. Sprva je bila predvidena kot šola inter-natskega tipa. Ta možnost bo zaradi najmanj dveh razlogov veijetno odpadla. Prvi je v tem, da želi imeti pretežna večina staršev otroke v času šolanja doma, drugi pa je v tem, da bi bila šola tega tipa predraga, tudi zaradi tega, ker je sedanje šolsko poslopje premajhno, obnavljanje pa bi znatno dvignilo stroške. Tudi sicer je Bočna za radi prometne urejenosti, kakršna je v občini, od ostalih krajev v veliki meri odmaknjena in bi bili dodatni prevozni stroški preveliki. Bolj umestna bi torej bila posebna šola v Mozirju. V občinsko središče se namreč stekajo vse prometne zveze in potrebne učilnice ne bi tegale
prevelikih sredstev, ker bi se pridobile v sedanjih prostorih mozirskega vrtca. Glede na potrebe bodo morali namreč v Mozirju zgraditi nov 6 oddelčni vrtec.
Pojavlja se vsaj še en problem. V programu je bila predvidena tudi rekonstrukcija šole v Lepi njivi. Komisija ob tem meni, da bi bilo veliko bolje otroke tega področja vključiti v mozirsko šolo. Kakovost pouka v čistih oddelkih je brez dvoma na mnogo višji ravni kot v kombiniranih. Omeniti velja tudi dejstvo, da se število oddelkov v Mozirju ne bi dvignilo, kar je vsekakor v prid gospodarnosti. Takšna zamisel seveda zahteva ureditev prometne povezave z Lepo njivo, kar pa bo tukajšnjim prebivalcem samo v prid.
Poleg tega obsega program še izgradnjo pionirskega letovišča v Izoli, rekonstrukcijo šole v Mozirju, izgradnjo internata v Luč ah in vrtca v Smartnem. So-

Sodobni šolski prostori in veliko veselja najmlajših občanov
financiranje izgradnje doma v Izoli bo brez dvoma nujno. Sedanji dom, v bistvu tabor z dotrajanimi montažnimi hišicami, bodo namreč leta 1979 zaradi gradnje nove ceste porušili. Skupščina tamkajšnje občine je novo lokacijo že določila in priložnosti ne bi kazalo izpustiti iz rok. Zaradi možnosti, ki jih nova lokacija nudi, bi lahko dom porabili tudi za šolo v naravi in ne le za letovanje. Nedvomno je, da opravičila za zamujeno priliko ne bi lahko našli. Otrokom bodo v mozirski občini morali še vnaprej nuditi
morje, saj je za njihovo rast, razvoj in zdravje več kot potrebno.
Višek sredstev bi se porabil za financiranje infrastrukturnih objektov po krajevnih skupnostih. Za zbiranje in delitev teh sredstev so pripravili tri možnosti in za eno od teh se bodo morali odločiti čimprej, predvsem pa bodo morali prebivalci Gornje Savinjske doline na prihodnjem referendumu zopet potrditi svojo solidarnost. V to dvomi le malokdo.
J. P.
PROTI PARTICIPACIJI
Člani predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so opozorili na neutemeljenost participacije, ki je zajeta v predlogu novega samoupravnega sporazuma zdravstvenega varstva — Razpravljali tudi o predlogu kadrovske
zasedbe najodgovornejših funkcij v občini Velenje
Predlog Samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter predlog kadrovske zasedbe najodgovornejših
Franc Melanšek
Težko je življenjsko pot človeka označiti z besedami, težko v nekrologu opisati 57 let dolgo predanost gasilstvu.
Pred dnevi smo se poslovili na pokopališču v Podkraju od Franca Melanška, častnega predsednika Gasilskega društva Velenje. Tako kot za mnogo njegovih vrstnikov je bila tudi življenjska pot 82-letnega Franca Melanška polna težav, preprek, preizkušenj, med vsemi temi težavami pa so bili v pokojnikovem življenju tudi lepi, svetli trenutki, zlasti tedaj, ko je videl, kako se širi in utrjuje njegovo gasilstvo, kako se vse bolj razcveta njegova moč, udarnost in spoštovanje.
Franc Melanšek se je vključil v gasilsko organizacijo že leta 1920, in sicer v Velenju, kamor se je vrnil kot borec za našo severno mejo, še prej pa je doživel vsa grozodejstva prve svetovne vojne. Takoj po pristopu v gasilsko organizacijo so ga člani izvolili v vodstvo in tako je bil vse do konca leta 1945, torej celih 25 let, poveljnik gasilskega društva
Velenje. V teh letih je Franc pokazal resnično vse svoje organizacijske in vodstvene sposobnosti, spoprijemal se je s težavami, ki so takrat pestile gasilstvo in le njegi <vi trdni volji in volji njegovih tovarišev se moramo zahvaliti, da smo gasilci danes tako dobro organizirali. Potrebno je bilo nešteto prostovoljnih ur, tako pri gašenju požarov ali drugih nesrečah, kot tudi pri utrjevanju društva, izgradnji nekdanjega gasilskega doma v Velenju in še in še. Tudi okupacija naše dežele Franca ni iztirila. Ostal je čvrst in po njegovi zaslugi je še naprej delovala, čeprav silno okrnjena, gasilska organizacija v Velenju, ki jo je
tudi v teh težkih dneh vodil kot pogumen in razsoden mož in pripomogel mnogim, da so ohranili življenja v času vojne vihre. Pomagal je tudi borcem NO V z oblekami, obutvijo in drugimi potrebnimi sredstvi. Po letu 1945 je bil Franc Melanšek izvoljen za predsednika društva in je to funkcijo opravljal vse do leta 1970, ko smo ga v društvu izvolili za častnega redsednika. To funkcijo je opravljal do trenutka slovesa.
Po letu 1945, ko smo pričeli z obnovo porušene domovine in s tem tudi naše gasilske organizacije, je pokojni prevzel odgovorne funkcije v širši gasilski organizaciji, saj je bil dolgoletni član okrajne gasilske zveze oziroma član njenega nadzornega odbora, organizator podčastniških in strojniških tečajev in aktivni funkcionar, svetovalec in učitelj gasilcev v občini Za zasluge v gasilstvu je bil odlikovan z mnogimi visokimi gasilskimi odlikovanji, priznanji in plaketami Najvišje priznanje za svoje neumorno, požrtvovalno in nesebično delo pri obnovi domovine, utrjevanju in krepitvi ljudske oblasti ter neutrudnega dela v gasilstvu pa je prejel leta 1969 - Red za delo s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito.
Se bi lahko naštevali njegove vrline, njegov neutrud-Ijivi zanos pri delu, še bi lahko navajali naloge, ki jih je Franc Melanšek opravljal Toda kdorkoli ga je poznal in z njim delal, bo pritrdil, da ni besed, s katerimi bi lahko ponovili, kar je storil kot mož in oče za svojo družino, kot Slovenec za svojo domovino in kot gasilec za našo organizacijo. Hvala ti!
VELENJSKI GASILCI
funkcij v občini Velenje sta bili temi ponedeljkove redne seje predsestva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
Člani predsedstva so v razpravi o predlogu Samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva poudarili, da je takšen sporazum potreben in da je dobro pripravljen, da pa je popolnoma nevzdržen in premalo dorečen tisti del, ki neposredno sega v uporabnikov žep, torej tako imenovana participacija. Tu se je tudi zavrtel glavni del razprave. Člani predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so opozorili, da so podobno participacijo imeli pred leti v SR Srbiji, a so jo ukinili, saj je bila popolnoma nesmiselna. Glavni zagovor v prid participacije, češ da ima vzgojni element, saj bodo ljudje s tem, ko bo prizadet njihov žep, prav gotovo neupravičeno manj bolovali, pa se je pokazal za zelo majav in je bil že v začetku razprave ovržen.
Člani predsedstva so bili mnenja, da bo participacija prizadela le tisto kategorijo ljudi, delavcev, ki imajo že tako nizke osebne dohodke, zato so zavzeli stališče, da je bolje, da se poveča prispevna stopnja za zdravstvo in se na ta način nadoknadijo sredstva, ki jih zdravstveno varstvo gotovo potrebuje. Samo po sebi se postavlja tudi vprašanje koliko novih delavcev bi bilo potrebno zaposliti za izračunavanje participacije. To vprašanje je še posebej za-
nimivo, če pomislimo, da so v zdravstveni regiji Kranj ugotovili, da bi za izračunavanje participacije (po prvem, že ovrženem predlogu) potrebovali preko 60 novih delavcev.
Na seji predsedstva so tako zavzeli sklep, da participacija povzroča socialno diferenciacijo, nima nikakršnega vzgojnega efekta in nudi zdravstvu le delen ekonomski učinek. Opaziti je, da delavci večinoma odklanjajo takšno obliko financiranja zdravstva in da je potrebno poiskati druge možnosti za zagotovitev sredstev za zdravstvo.
Člani predsedstva so bili seznanjeni tudi z nedorečenim prelivanjem sredstev znotraj ravenske zdravstvene regije, pri čemer ima občina Velenje delno zaradi svoje dosedanje politike razvoja bolnice Topolšica, delno pa zaradi neodgovornega odnosa bolnic Slovenj Gradec in Celje do našega združenega dela (nista predložili programov razvoja) popolnoma izjemen položaj.
Naše združeno delo daje za skupne naložbe v zdravstvo v republiki preko 5 milijonov dinarjev, poleg tega pa dajemo še okoli 6 milijonov dinarjev za solidarnost. Ob tem so se pojavile zahteve po precejšnem odlivu sredstev še za potrebe Celjske in Slovenj Graške bolnice. Zahteve obeh bolnic presegajo 10 milijonov dinarjev.
Na seji predsdstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Velenje so zavzeli stališče, da je nujno potreben pogovor s predstavniki obeh bolnic in da je potrebno vskladiti dogovarjanje med nami, ki dajemo sredstva in izvajalci storitev, torej bolnicama Slovenj Gradec in Celje.
Razprava o predlogu kadrovske zasedbe najodgovornejših funkcij v občini Velenje, na kateri so člani obravnavali možne kandidate, pa je opozorila tudi na to, da naj bi bil zbor uporabnikov resnično sestavljen iz delegatov uporabnikov ne pa izvajalcev storitev, kar je bilo sedaj v samoupravnih interesnih skupnostih tako naše občine, kot tudi širše, precej očitno. Člani predsedstva so izoblikovali svoja stališča in predlagali dodatne kandidate, listo pa
fili nHnrin
B. Z.
večinoma pustili odprto.
Ocena uresničevanja v občini Velenje 9
Bomo brez vode
Komunalni skupnosti | manj kuje sredstev za raz jeno reprodukcijo — Novem letu smo ostali s raj brez vode — Potret bo povečati stopnjo
Samoupravna interesna k< nalna skupnost Velenje je bila novljena avgusta leta 1975. Z i novitvijo so bili podani pogoj gospodarjenje ter opredeljena i in naloga te skupnosti.
Viri financiranja komun skupnosti so po samouprav sporazumu komunalni prisp) investitorjev k stroškom urej stavbnega zemljišča, sredsteva kolektivne komunalne potro (prispevek za uporabo mest zemljišča, komunalne takse .. sredstva individualne komunalne trošnje (tarife za vodar ino, kana co, toplovod).
Kljub temu, da smo v občini skozi posvečali posebno skrb voju stanovanjske in komunala gradnje, pa je slednja zaradi majhnih sredstev za svoje delov vendar nekoliko zaostajala. To ni bilo tako očitno, postaja j zadnjem času zelo pereč prol vsega življa naše doline.
Izredno veliko zaposlovanj spremlja razvoj naše občine že daljše obdobje, zahteva gradnjo vilnih novih stanovanj. Primanj stanovanj, s katerim se sooč danes, pa je kljub temu še večji, je bil leta 1970, čeprav smo uresničevanja drugega sra ročnega programa stanovanjski gradnje.
Neuspeli natečaji oddaje stav zemljišč, nepripravljena in ne jeta urbanistična dokumenta pomanjkanje finančnih sredste odkup zemljišč ali financiranj gradnje stanovanjskih objektov, mujanje rokov izvajalcev in s voljno spreminjanje projektov bili po mnenju Izvršnega sveta S ščine občine Velenje poglavitni logi za zaostajanje pri izvajanju njeročnega programa stanoval gradnje do leta 1980.
Samoupravna interesna nalna skupnost se je zaradi nem jenega delovanja s samoupravni teresno stanovanjsko skupnoj predvsem pa zaradi premajhn" nančnih sredstev znašla v mm nezavidljivem položaju, razpeta; potrebe in zahteve združenegaj in občanov naše občine ter k finančne možnosti. Bilo je le v. šanje časa, kdaj in kje bomo of tili posledice. In res, samo maE manjkalo pa bi v letošnje leto stt z naravnost nemogočimi omejiti pri porabi vode, saj je prišlo? izpada triadne vode iz jame SI Zgolj nagli, kontinuirani akcfl razumevanju vseh dejavnikov ^ žrtvovalnosti posameznikov, se ko zahvalimo, da ni prišlo do m j šega. Problem pa še vedno ostaji
Leto 1978 postavlja pred k upravno interesno komunalno i nost, poleg drugih, rešitev še tr žavne naloge.
Naenkrat se soočamo s situaj ko je treba nujno prisluhniti a^ ki prihaja iz vrst samoupravne! resne komunalne skupnosti, af da je potrebno zvišati stopnja skupnosti, če želimo njeno uspt< delovanje.
Samoupravna interesna ka nalna skupnost je že pripravila p log investicijskega načrta za vi vod in druge predloge načrtov vanja skupnosti za leto 1978, uil čitev pa bo možna le ob pover stopnji za to samoupravno i nost.
I
delegatskega sistemi
Upoštevajoč te ugotovitve, bi kazalo na področju skupščinskega sistema v bodoče uveljaviti naslednje rešitve:
-	Številčnost in strukturo zborov občinske skupščine bo potrebno prilagoditi samoupravni organiziranosti tako združenega dela kot krajevnih skupnosti. V zboru združenega dela bi naj praviloma imele po enega delegata vse enovite delovne organizacije in večje temeljne organizacije združenega dela, kar pomeni, da bo zbor združenega dela za približno 25 delegatov večji kot sedaj.
Že v obdobju pred volitvami je potrebno dopolniti statut občine m druge samoupravne akte v tem smislu, da se natančno opredelijo pristojnosti posameznega zbora, pa tudi način dela organov občinske skupščine z namenom, da bodo le-ti bolj tesno povezani z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi.
-	Da bi v celoti uveljavili vlogo družbenopolitičnega zbora je potrebno v bodoče evidentirati in kandidirati v ta zbor takšne kandidate. ki so najaktivneje vključeni v
delo organov družbeno političnih organizacij ter, da so dovolj samoiniciativni Pri delu zbora pa je potrebno uveljaviti tesnejšo povezanost delegatov z organi družbeno političnih organizacij in večjo usklajenost dela organov družbeno političnih organizacij in samega družbenopolitičnega zbora. Uveljaviti je potrebno vsakokratno sprejemanje stališč organov družbeno političnih organizacij do vprašanj, ki so na delovnem redu tega zbora.
-	Dosledno je potrebno uveljaviti ločena zasedanja zborov in po možnosti zmanjšati obseg delovnih redov. Sočasno s tem je potrebno zagotoviti dvofazni postopek sprejemanja vseh pomembnejših odločitev občinske skupščine.
V zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti je potrebno uveljaviti prakso, da bodo delegacije dostavljale delegatska vprašanja vnaprej in da bi lahko delegati, že na seji zbora dobili nanje ustrezne odgovore.
-	Predsedstvo skupščine kot nevoljeni - usklajevalni organ bi naj tudi vnaprej delovalo, vendar bi naj ne imelo stalnega sestava. Poleg predsednika in sekretarja skupščine
ter predsednikov zborov bi naj v predsedstvu z ozirom na problematiko, ki je na dnevnem redu seje skupščine, sodelovali tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Predsedstvo skupščine bo morala v bodoče posvetiti osnovno skrb usklajevanju dela in stališč med zbori skupšpine in povezavi občinske skupščine z delegatsko bazo in z republiško skupščino preko skupnih delegatov in oblikovanja stališč, ki bi jih naj naši delegati prenašali v republiško skupščino.
V glavnem bi se naj predsedstvo ne ukvarjalo s problematiko operativnega značaja, ki sodi v pristojnost izvršnega sveta skupščine občine.
- Če želimo, da bo skupščinski sistem kot celota deloval bolj dosledno in da bo občinska skupščina postala resnični povezovalec in usklajevalec družbenih interesov krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in SIS ter družbenopolitičnih skupnosti, je potrebno zboljšati sistem informiranja, povečati odgovornost strokovnih služb, ki pripravljajo gradiva za seje zborov in doseči, da bodo z vsebino gradiv za seje skupščine seznanjeni vsi delovni ljudje in občani, da bi se tako lažje vključevali v oblikovanje stališč delegacij in usklajevanje posebnih in splošnih družbenih interesov.
-	Število članov izvršnega bi kazalo v primerjavi z velil sedanjega izvršnega sveta nel zmanjšati. Glede na značaj delt naj bili v izvršnem svetu le nek* načelniki pomembnejših služb, zunanjih članov pa je potrebi! izvršni svet vključiti takšne ljudi bodo to funkcijo opravljali z j večjo mero odgovornosti. Sq praksa pa kaže na potrebo po ne. liko širši profesionalizaciji.
-	Ne glede na to, da upa; organi vezani na obseg dela, dola z zakonskimi predpisi, bo veni potrebno njihovo delo bolj pris diti potrebam združenega dela! krajevnih skupnosti pa tudi o gam, ki izhajajo iz sklepov skup ne in izvršnih svetov. Vzporedt' tem pa bo potrebno bolje oig zirati tiste strokovne službe, delajo neposredno za izvršni svet nanje vezati posamezne člane i; nega sveta.
i
-	Dosledno je potrebno v uSj nem aktu razmejiti funkcije izri ga sveta in odgovornost upraj organov in služb, da v praksi i prihajalo do preobremenitev čbj izvršnega sveta s tipično upravi zadevami, za katere so odgovt načelniki. Le na ta način se ll ognemo zmanjševanju pomembi nalog izvršnega sveta in zamej vanju razmerij med izvršnim svej in upravnimi organi.
NAS CAS
Št. 3 (413) - 20. januarja 19
t
Volitve 78
Vf naši socialistični družbeni skupnosti uresničujte človek svoje pravice in obveznosti tudi s tem, cda je neposredni nosilec vseh pravic in dolžnosti pri oblikovanju in uresničevanju samo-upravrne kadrovske politike. Organiziran v enotni fronti' Socialistične zveze delovnega ljudstva si ustvarja in zagotavlja pogoje za to, da postaja dejanski ' nosilec vseh političnih in kadrovskih opravil v piripravah in sami izvedbi volitev.
Vollitve, ki so pred nami, se po svojem obsegu opravi i I kot tudi po samem številu delegatov in delegaacij, ki jih bomo volili, precej razlikujejo od volitew v letu 1974. Pred štirimi leti smo namreč delegaite za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (obbčin in republik) volili spomladi, delegate za skupšččine Samoupravne interesne skupnosti pa poznoj v jeseni istega leta. Takrat so volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samo-upravrnih interesnih skupnosti hkratne - opravijo se na isti dan. To zahteva veliko temelji tejše priprave,, pri čemer moramo izhajati iz ocene tako pozitmnih kot negativnih izkušenj uveljavljanja delegaatskega sistema in delegatskih razmerij v iztekajoči se mandatni dobi.
Mnooge pozitivne izkušnje, ki smo jih spoznali v tem ttri in pol letnem obdobju, morajo postati organhizacijski in vsebinski temelj, iz katerega bomo o izhajali tako pri volitvah kot pri oblikovanju j in delovanju novih delegacij.
(AKŠNEE SO SPREMEM-tE V I PRIMERJAVI Z [ADNJIIVMI VOLITVAMI
Precejšnjaja sprememba v pri-lerjavi s piprejšnjimi volitvami je edvomno d že v dopolnitvah redloga „i„Zakona o volitvah", i daje po »oseben povdarek po-sbnim delelegacijam za delegira-je de le ga ta tov v skupščine SIS, plošne deleelegacije pa bi naj po-iale le še te izjema. Kaj to poleni?
Bistvo pi prehoda na posebne ;legacije z: za delegiranje delega-jv v skupšipščine SIS je v tem, da omo s te tem napravili še en ;orak bližeiže v uresničevanje de-igatskega a sistema, kot ga opre-eljuje ustistava. To pomeni, da omo v b( bodoče imeli v vseh sčjih TOZ)ZD in KS posebno de-jgacijo za \a vsako SIS.
Delo dekelegatov bo tako po-talo velikoko bolj specializirano, iže se bododo delegacije sestajale, redvsem pi pa bo v delo delegacij ključenih h veliko večje število elovnih 1 ljudi in občanov.
(imogrede de naj navedemo, da je
naši občbčini evidentiranih že ireko 650000 možnih kandidatov a delegateite v skupščinah druž-enopolitičtičnih in samoupravnih nteresnih ti skupnostih. Vendar a številka Ica še ni končna, saj v tekate iih Ti TOZD in KS še vedno videntirajcajo.
Organiziiiziranje posebnih dele-jacij sicer er ne pomeni, da v te-neljnih sar samoupravnih skupno-tih in orga>rganizacijah, z manjšim tevilom vo volilcev ne bomo orga-lizirali tudtudi združenih in splo-inih delegdegacij. Predlog volilne comisije p pn predsedstvu OK JZDL Velerelenje je naslednje
. V, vseh Ci OZD in KS, z več kot
tristo vc volivcev bi naj pravi-
loma volili šest (6) delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS in posebno delegacijo za zbor združenega dela oziroma zbor KS.
2.	V OZD z znatno manj kot 300 zaposlenih in v manjših KS bi naj volili tri (3) združene delegacije za skupščine SIS, od katerih bi vsaka pokrivala" dve ali več samoupravnih interesnih skupnosti, poleg teh pa še posebno delegacijo za zbor združenega dela oziroma zbor krajevnih skupnosti.
3.	V OZD" z manj kot 80-100 zaposlenih pa bi naj delavci volili le splošno delegacijo za SlS-e in posebno delegacijo za zbor združenega dela.
4.	V, OZD z manj kot 30 zaposlenih, pa predstavljajo delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS in zbor združenega dela SOb vsi zaposleni.
v središču pozornosti
KAKO VELIKE BODO DELEGACIJE
Zakon o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih in SIS določa naslednje pogoje:
a)	v posebno delegacijo mora biti izvoljenih najmanj 5 delegatov
b)v	združeno delegacijo to je takšna, ki pokriva 2 ali več SIS, mora biti izvoljenih najmanj 7 delegatov in
c)v	splošno delegacijo - delegacija za vseh 10 SIS, za katere tokrat volimo delegate, pa mora šteti najmanj 10 delegatov.
Za delegacijo za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti velja prav tako minimalno število 5 delegatov.
Vendar omenjeni zakon poleg teh pogojev, navaja še druge, kot na primer: če se med mandatno dobo število delegatov oz. .članov posamezne
delegacije zmanjša pod zakonski minimum, mora temeljna '""Samoupravna skupnost (OZD
oz. KS) opraviti nadomestne volitve za najmanj toliko delegatov, za kolikor se je delegacija zmanjšala.
Da bi takšno neljubo situacijo preprečili že na samem začetku (v naši občini so namreč, z ozirom na močno fluktuacijo in preseljevanje iz ene v drugo krajevno skupnost za to idealni pogoji) predlaga volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL Velenje, da iz „varnostnih" razlogov volimo povsod za dva člana večje delegacije. Na ta način bistveno zmanjšamo neprijetno potrebo po nadomestnih volitvah. V vsaki samoupravni organizaciji se bodo seveda odločili po svoji presoji, saj jim to možnost daje tudi zakon, tudi glede števila in vrste delegacij, za katere se bodo odločili. Vsekakor pa je predloge volilne komisije vredno upoštevati in o njih razmisliti.
Na tem mestu moramo opozoriti še na eno novost, ki velja za delegiranje delegatov v skupščine SIS s področja gospodarstva (komunalna, PTT, ZTP, vodna itd.). Delegacija za delegiranje delegatov v skupščine teh SIS je v bodoče delavski svet v OZD, v krajevnih skupnostih pa svet KS.
ZA KATERE SIS VOLIMO DELEGATE NA VOLITVAH, KI SO PRED NAMI
Na volitvah, ki jih bomo opravili v OZD 9. marca letos v KS pa 12. marca, volimo poleg delegatov za zbore občinske skupščine še delegate za naslednje SIS: izobraževanje, otroško varstvo, kultura, zdravstvo, raziskovanje, socialno skrbstvo, stanovanjska, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, telesna kultura in zaposlovanje.
V nobeni krajevni skupnosti ne bomo volili delegatov za samoupravno interesno raziskovalno skupnost, ker se ta delegacija voli samo v OZD.
Posebne delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost pa ni treba izvoliti v tistih KS, ki imajo zelo majhno število zaposlenih in na njihovem območju ni družbenih stanovanj in tudi ni planirana izgradnja takšnih stanovanj na njihovem območju.
KATERA OPRAVILA NAS SE ČAKAJO IN V KAKŠNEM ROKU JIH JE POTREBNO OPRAVITI
1. Smo v fazi predkandida-cijskih konferenc. Te konference morajo biti opravljene v OZD in KS najkasneje do 22. 1. 1978, občinska predkandida-cijska konferenca pa do 27. 1. 1978.
Za sklic predkandidacijskih konferenc so odgovorni izvršni odbori OOS v TOZD in izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih.
Naloga predkandidacijskih
konferenc je, da določijo izhodišča za oblikovanje delegacij, da izmed evidentiranih možnih kandidatov ob upoštevanju načel in meril za kandidiranje sestavi predlog možnih kandidatov za člane posameznih delegacij v TOZD oz. KS za občinsko skupščino in skupščine SIS.
Nadalje sprejme program nadaljnjih opravil in ukrepov ter določi kandidata za prvo sejo občinske** kandidacijske konference. Predkandidacijsko konferenco v OZD sestavljajo: člani IO osnovne organizacije sindikata, člani delavskih svetov, vodje samoupravnih delovnih skupin, ter vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij v TOZD oz. enoviti DO.
V krajevni skupnosti sestavljajo predkandidacijsko konferenco člani krajevne konference SZDL ali njenega izvršnega odbora, člani zbora delegatov oz. sveta KS, predsedniki uličnih ali hišnih odborov SZDL, (če teh ni pa predsedniki hišnih svetov) in vodstva ostalih DPO v Krajevni skupnosti.
2. Prve kandidacijske oziroma tako imenovane temeljne kandidacijske konference morajo biti v OZD in KS opravljene najkasneje do 12. februarja. Sestav teh konferenc je podoben ali enak kot velja za predkandidacijske konference v OZD in KS. Za njihov sklic je prav tako odgovoren izvršni odbor OOS v OZD in IO krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti.
Kandidacijsko konferenco vodi delovno predsedstvo, sestavljeno iz predstavnikov vseh organov in organizacij, ki tvorijo konferenco.
Naloge temeljne kandidacijske konference so naslednje:
a)	sprejem poslovnika kandidacijske konference,
b)	obravnava in sprejme poročilo o poteku celotne predvolilne aktivnosti,
c)	uskladi in določi kandidate za delegacijo za zbor občinske skupščine, in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
d)	obravnava predlog kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine,
e)	obravnava predlog možnih kandidatov za volilne funkcije v skupščino občine in skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti,
0 določi kandidata za občinsko kandidacijsko konferenco. ,
Koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve v TOZD in drugih delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih pa moramo opozoriti še na eno nalogo, ki jo morajo opraviti pred volitvami. Od vseh kandidatov za delegate v posameznih delegaciji morajo dobiti pismeno privolitev kandidata, da sprejema kandidaturo. Obrazce teh izjav je treba priložiti k zapisniku temeljne kandidacijske konference, ki ga sprejme volilna komisija v OZD oz. KS. Brez teh izjav ni mogoče izvesti volitev.
3. Druga kandidacijska konferenca se opravi po volitvah delegatov in delegacij po enakem postopku kot predkan-didacijska in prva kandidacijska s to razliko, da na drugi temeljni kandidacijski konferenci sodelujejo poleg tistih, ki so sodelovali že na prvi še novoizvoljene delegacije v OZD oz. KS.
Druge temeljne kandidacijske konference morajo biti opravljene najkasneje do 16. marca 1978. Naloge na teh kandidacijskih konferencah so naslednje:
a)	Obravnava in daje mnenje o kandidatih za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah interesnih skupnosti, ter možne kandidate za vodilne funkcije v republiki,
b)	obravnava in predlaga možne kandidate za republiški družbenopolitični zbor,
c)	uskladi in predlaga kandidate za zvezni zbor zvezne skupščine,
d)	obravnava možne kandidate za zbor republik in pokrajin,
e)	obravnava možne kandidate za Predsedstvo SR Slovenije
in določi, kot tudi na prvi seji, delegata za drugo občinsko kandidacijsko konferenco.
Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je organizacija kandidacijskih postopkov v vsaki temeljni samoupravni skupnosti in občini razdeljena v tri faze: predkandidacijske konference, prve kandidacijske konference in druge kandidacijske konference. Prav preko takšne razčlenitve teh postopkov se zagotavlja največja mera demokratičnosti priprav na volitve.
NALOGE, KI JIH JE POTREBNO OPRAVITI NA NIVOJU OBČINE
Na nivoju občine sta za izvedbo posameznih predvolilnih in volilnih opravil odgovorna komisija za volitve in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. Naloga volilne komisije je, da organizira pripravo, kandidacijskih in volilnih gradiv ter, da pripravi predlog oblikovanja delegacij, in skupščin SIS ter občinske skupščine in te predloge posreduje temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim. Oba organa pa nosita odgovornost za pravilno usmerjanje	evidentiranja
možnih kandidatov za delegate, pri tem pa je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja odgovoren za organizacijo in usklajevanje kadrovskih priprav na volitve.
Predkandidacijski postopki na nivoju občine se začnejo s sejo predsedstva OK SZDL, ki mora obravnavati in sprejeti predlog volilnih dokumentov za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil. Na seji predsedstva pa je potrebno opraviti tudi pregled evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor SOb in možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Seji predsedstva OK SZDL sledi skupna seja Občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL.
Ta seja mora biti opravljena najkasneje do 25. 1. 1978. Na tej skupni seji se opravijo naslednje naloge:
a)	sprejme se poročilo o poteku politične aktivnosti o pripravah na volitve,
b)	sprejme se dogovor o oblikovanju družbenopolitičnega zbora v občini in delegiranju delegatov v ta zbor,
c)	sprejme se rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil v občini ter za konstituiranje	delegatskih skupščin,
d)	sprejme sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco,
e)	posreduje v razpravo organom družbenopolitičnih organizacij in samoupravnim organom v OZD in KS predlog kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Poleg tega posreduje v razpravo tudi predlog kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, Zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, kot tudi predsedstva SR Slovenije. (Navedene so le najpomembnejše naloge).
Skupni seji občinskega sveta zveze sindikatov in OK SZDL sledi ponovna seja predsedstva OK SZDL, kjer se oceni potek temeljnih kandidacijskih konferenc v OZD in KS in se pripravi vse potrebno za prvo občinsko kandidacijsko konferenco.
Na prvi seji občinske kandidacijske konference, ki mora biti opravljena do 22. fe,bruaija 1978 se sprejme poročilo o opravljenih kandidacijskih postopkih v OZD in drugih
samoupravnih delovnih skupnostih ter KS, določi listo kandidatov za družbenopolitični zbor, obravnava dodatne predloge za delegate iz OZD in KS, določi kandidata za predsednika izvršnega sveta SOb ter delegate za republiško kandidacijsko konferenco. Obravnava pa tudi stališča TKK do predlaganih kandidatov za republiški DPZ, Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin zvezne skupščine.
Preko vseh teh postopkov smo prišli do volitev, ki bodo, kot smo že zapisali 9. marca v OZD in v KS v nedeljo 12. marca 1978.
KAKO BODO POTEKALE VOLITVE, KOLIKO BO VOLIŠČ
Volitve bodo precej zahtevne, saj bomo imeli v vsaki OZD oz. delovni skupnosti, kjer oblikujemo delegacije najmanj dve volilni Usti, v večini primerov pa okrog sedem, odvisno od tega za koliko delegacij se bomo odločili. To pomeni, da bosta morala biti na vsakem volišču tudi najmanj dva volilna odbora. Delavski sveti bodo morah zato pravočasno imenovati volilne komisije in volilne odbore, kjer mora imeti vsak član svojega namestnika. Pravočasno bo potrebno začeti s pripravo volilnih imenikov.
V	krajevnih skupnostih bomo imeh na vsakem volišču najmanj tri volilne liste (za SIS, za zbor KS pri občinski skupščini in občinski družbenopolitični zbor) v večini primerov pa več kot pet volilnih list.
V	organizacijah združenega dela bo okrog 90 volišč, v krajevnih skupnostih pa tudi preko petdeset. Samo KS levi breg Velenje in desni breg Velenje jih imata okrog 20. Volišča je potrebno primerno označiti in jim dati svečano obeležje, saj so volitve pravica in tudi dolžnost slehernega delovnega človeka in občana, zlasti še, če so zasnovane na tako demokratični pripravi, kot so volitve naših delegatov. Izvoliti moramo namreč skupno preko 4500 delegatov.
KAKO VELIKE BODO NOVE DELEGATSKE SKUPŠČINE IN KAKO BODO OBLIKOVANE
Izhajajoč iz sedanjih predlogov volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL Velenje o oblikovanju delegatskih skupščin in številu delegatskih mest v njih, bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti štele (oba zbora) okrog sto delegatov. To pomeni, da bodo številčno precej večje kot sedaj, saj želimo, da bi imeli čimveč OZD samostojna delegatska mesta in da se tam, kjer je možno ognemo konferencam delegacij.
Zbor združenega dela v občinski skupščini bo v bodoče štel okrog 75 delegatskih mest, zbor KS ostane približno enak, to je 29 članski, družbenopolitični zbor pa bi po sedanjem predlogu štel 34 delegatov.
Vse skupščine SIS, razen raziskovalne, skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, bodo dvodomne. To pomeni, da bodo imele oblikovan zbor porabnikov in zbor izvajalcev. Samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo, pokojninsko-inva-lidsko zavarovanje, zaposlovanje, starostno zavarovanje kmetov, otroško varstvo in samoupravna interesna stanovanjska skupnost pa se bodo tudi v bodoče povezovale v SIS za socialno varstvo.
Predsednik volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL TONE ŠELIGA
Št. 3 (41413) - 20. januarja 1978
NAŠ CAS
Delavsko Velenje mora izžarevati oblast delavskega razrede
Uvodni del referata Franja Koruna na volilni seji konference občinske organizacije ZK Velenje 12. januarja 1978.
Namen današnje volilne konference naše organizacije zveze komunistov je predvsem v tem, da poskušamo kritično osvetliti nekatera najpomembnejša politična, samoupravna in družbenoekonomska vprašanja, ki sodijo v ta politični trenutek.
To pomeni, da ni naša naloga, da bi razpravljali o vseh vprašanjih oziroma o vsem, s čimer se je v preteklem mandatnem obdobju ukvarjala naša občinska organizacija, njen komite in drugi organi. Delno smo celovitost naše aktivnosti zajeli že v poročilu, predvsem pa smo o teh vprašanjih razpravljali na volilnih konferencah naših osnovnih organizacij zveze komunistov, ki so hkrati s tem opozorile tudi na vrsto vprašanj in problemov, ki sodijo v politično analizo tega trenutka.
Franjo Koran med referatom
Takšno usmeritev za delo današnje konference je sprejel tudi komite občinske konference ZK na eni svojih zadnjih sej in prepričan sem, da z njo soglašamo.
Potemtakem je naša naloga, da poskušamo obrniti našo pozornost v ta čas, v naš prostor in v probleme, s katerimi se srečujemo. V uvodnem referatu bom poskušal izpostaviti nekatera vprašanja, ki po svoji aktualnosti to zaslužijo - seveda brez ambicij, da bi zajela vsa, ali pa, da bi do njih opredelil dokončna stališča. To prepuščam razpravi na današnji konferenci in vsem tistim, ki jim bodo sledile.
Brez da bi celovito ocenjevali preteklo obdobje in družbena dogajanja v njem, pa je vendarle mogoče izreči za čas, ki je za nami, naslednje splo-šnejše ugotovitve:
Tudi v preteklih štirih letih imamo v naši občini opraviti s pozitivnim razvojem produkcijskih sil oziroma materialne baze združenega dela. Treba pa je dodati, da tempo tega razvoja ni bil tako skokovit, kot v začetku sedemdesetega leta in neposredno za tem, kar je pogojeno z vrsto tako objektivnih kot subjektivnih razlogov, med katere je nujno prišteti spremenjene pogoje gospodarjenja, zaplete na domačih in tujih trgih, problem strukture naše proizvodnje, upadanje programske iniciativnosti, nekatere kadrovske deficite itd.
Ob resnično velikih prizadevanjih subjektivnih sil, predvsem komunistov in komiteja občinske konference ZKS ter občinskega vodstva zveze sindikatov, je bilo preteklo obdobje bogato v razvoju samoupravnih, socialističnih, družbenoekonomskih odnosov. S tem, kar smo dosegli v tem pogledu, seveda nismo in ne smemo biti zadovoljni. Toda doseženo jrameni, čeprav tega ni mogoče izmeriti, velik in odločen napredek v primerjavi z razmerami in stanjem, v kakršnem smo bili pred štirimi leti. Tega dejstva ni mogoče zanikati. In to velja za celotno združeno delo v občini, za delegatski sistem, za samoupravne odnose v krajevnih skupnostih itd.
Brez ozira na mnoge pretrese, različne poglede, pa tudi mnoge politične spopade z nosilci tehnokrat-skih in drugih protisamoupravnih teženj (več ali manj prikritimi) lahko smelo trdimo, da smo se dosedanje odločilne bitke za samoupravni socialistični razvoj odločili v njegovo korist. Pri tem nam je bila pomoč
višjih vodstev zveze komunistov dragocena. Dosegli smo celo, da so mnogi tovariši, ki so v prvih obdobjih pomišljali ali se zoperstavljali, ali pa tisti, ki so bežali pred konfrontacijo, danes v prvih vrstah konkretnega boja za samoupravne socialistične odnose. Tudi to je velik uspeh zveze komunistov, uspeh, ki zmanjšuje oportunizem v naših lastnih vrstah, uspeh, ki krepi našo idejno in akcijsko enotnost.
Pogojeno z razvojem materialne rasti združenega dela in celotne občine in še zlasti z uspešnim procesom uresničevanja samoupravnih odnosov na osnovi zakona o združenem delu, ob polni in demokratično izraženi volji delovnih ljudi in občanov, je v preteklem obdobju hitro napredovala naša družbeno politična skupnost tudi kar zadeva družbeni standard in vse tisto, kar omogoča našemu delovnemu človeku boljše počutje in kar vpliva na njegovo socialno varnost. Najbrže te posplošene ugotovitve ni potrebno posebej argumentirati.
Brez dvoma je še več pomembnih dosežkov, ki bi jih lahko strnili v pozitivne ugotovitve naših skupnih naporov preteklega obdobja. Vendar to ni potrebno. Pa tudi siccr smo že v uvodu opredelili, da je namen današnje konference, da govorimo predvsem o odprtih vprašanjih in problemih. Ne glede na to pa je prav, da smo poudarili tudi dosežene rezultate, ne le zato, ker so oni veliki in dejansko prisotni, temveč tudi zato, ker so rezultat skupnih naporov vseh delavcev, ker smo ponosni nanje in ker nam morajo vlivati pogum tudi za čas, ki je pred nami.
Ob takšnih naših razmišljanjih m ugotovitvah je prav in na mestu, da v večji meri kot doslej, z večjo zavzetostjo in odgovornostjo razumemo, da so dogajanja v Velenju, v naši družbeno pofitični skupnosti, dosti bolj, da se tako izrazim, „na očeh" širše slovenske in jugoslovanske skupnosti, kot velja to za nekatere druge. Velenje je resnično z vso svojo industrijo, z rudarstvom, z vsem kar imamo, rezultat socialističnega razvoja naše nove Jugoslavije. Pri tem so očitni delovni napori naših delavcev. Vendar so lahko ti napori dali takšne rezultate samo v pogojih socialistične izgradnje. To je objektivizirano do takšne mere, da predstavlja zakonitost, ki je v nobenem trenutku ni mogoče spregledati. Razvoj Velenja je rezultat širšega družbenega interesa. Vse to pa seveda tudi obvezuje. To je tisto, kar imamo včasih premalo pred očmi, ali drugače kar tu in tam pozabljamo. Komunisti smo dolžni razumeti, v čem je bistvo tega vprašanja in v čem je naša odgovornost, ki iz tega izhaja. Ta odgovornost pa je v tem času predvsem v našem odnosu do uresničevanja socialističnega samoupravljanja, do uveljavljanja tistega, kar smo zapisali v partijskih dokumentih, ustavi in zakonu o združenem delu. Naših dosežkov ni mogoče meriti samo po proizvedenih količinah in po zgrajenih novih objektih. Naši dosežki so lahko celoviti samo, če bodo razvoj materialnih sil pogojevali samoupravni odnosi. Brez tega so lahko vsi naši rezultati relativni in kratkotrajni. Delavsko Velenje mora izžarevati oblast delavskega razreda, oblast rudaijev, delavcev v Gorenju, Vegradu, rudarskem šolskem centru, v usnjarni in drugje nad rezultati in pogoji svojega dela. To je obveznost, ki mora nas komuniste prevzeti do takšne mere, da bomo lahko sposobni ne le slediti procesom samoupravnega razvoja v naši družbi, temveč, da bomo na čelu tega procesa. Ta obveznost pa zahteva od vseh nas ustrezno ponašanje. Ne moremo trditi, da ga v preteklosti ni bilo. Bili pa so in so še primeri, ki dokazujejo našo premajhno odprtost, premajhen smisel in pripravljenost za sporazumevanje in dogovaijanje, za strpnost, za upoštevanje različnih interesov, za dialog. Takšnim pojavom ni prostora v.zvezi komunistov. Upreti se jim moramo z večjo odločnostjo kot doslej. Vse to velja tako za nekatere naše odnose z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v regiji, v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Menim, da mora v tem pogledu današnja konferenca pomeniti prelom z vsemi tistimi težnjami (ki jih sicer ne posplošujem), ki so tako ali drugače vpete, ča se se njihovi nosilci tega zavedajo ali ne, v voz lokaliz-ma ali svojstvenega separatizma, ki ne more ali noče razumeti širših družbenih interesov in tudi ne neposrednih interesov naših delavcev in našega združenega dela, pa čeprav pogosto nastopa v njihovem oziroma njegovem imenu. Od teh vprašanj v veliki meri zavisi politični in samoupravni ugled Velenja v širši skupnosti. Potemtakem je naša partijska naloga, da storimo vse, da bo imel ta ugled resnično samoupravno vsebino. Obratno lahko postane samo kratkotrajna in napihnjena nerealnost. To pa seveda v ničemer ne zmanjšuje v uvodu poudarjene ugotovitve o hitrem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v vseh sredinah.
V takšne ugotovitve nas še posebej silijo nekatera dogajanja, katerim smo bili priča v zadnjem času in ki so, tako ali drugače, pretresala našo dolino in širšo skupnost. Mislim na oblikovanje samostojne ri-zične zdravstvene skupnosti, izgradnjo splošne bolnišnice v Topolšici in nekatera manj pomembna vprašanja. Naš namen danes ni, da bi ponovno odpirali ta vprašanja. Sklepi komiteja občinske konference Zveze komunistov so znani in obvezujoči ter podprti s strani velike večine delavcev v združenem delu in ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti To pomeni, da so politična stališča javno opredeljena. Morali pa bi ob tej priliki osvetliti politične manifestacije teh pojavov.
Znano je in tudi v začetku, pri splošnih ugotovitvah smo poudarili, da imamo v naši občini opraviti o hitrim družbeno ekonomskim razvojem. Takšen razvoj je povzročal in še povzroča živahna demografska gibanja, veliko koncentracijo prebivalstva, hitro rast zaposlenosti, izreden tempo stanovanjske izgradnje in izgradnje mnogih infrastrukturnih objektov.
Skratka, dolina iz leta v leto menja svojo podobo, menja svojo prostorsko, demografsko in siceršnjo podobo. Takšen razvoj objektivno zahteva ustrezno spremljajočo rast vsega tistega, kar lahko razvojne težnje pospešuje in kar razvoj sam po sebi zahteva. Te zahteve so objektivizirane do takšne mere, da niso več mogoče razprave o tem, ali v Velenju potrebujemo tiste in takšne institucije, ki so nujen sestaven del celovitega razvoja, seveda s predpostavko, da so resnično nujne, da so racionalne in da izražajo interes združenega dela. V tem smislu je treba Velenje razumeti in zadovoljni smo, da je vse več tistih, ki to razumejo in ki za takšnimi našimi prizadevanji ne vidijo lokalističnih ambicij.
Tudi danes, na tem mestu, želimo poudariti, da se tako opredeljenemu razvoju ne bomo odpovedali. To je ena stran tega vprašanja. Druga plat pa je seveda drugačna in zahteva resne politične presoje in večjo stopnjo politične odgovornosti. Pri tem imam v mislih vse tisto, kar je sprto
s širšim družbenim interesom, kot osrednjo kvaliteto našega političnega sistema, kvaliteto, ki izhaja iz družbene lastnine produkcijskih sredstev, ki se po svojem bistvu zo-perstavlja kakršnimkoli ozkim interesom, separatizmom, lokalizmom in drugim nesamoupravnim pojavom, ki otežujejo ali onemogočajo sporazumevanje in dogovore samoupravlja lce v. Procesi sporazume-
vanja in dogovarjanja se ne zaključujejo v temeljni organizaciji, v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji, v samoupravni interesni skupnosti in v občini. Takšna pojmovanja samoupravnega sistema ne samo, da so napačna, temveč mu nasprotujejo in ga zavirajo. Če bi dovoljevali razraščanje takšnih-nesamoupravnih pojavov, bi nas to vodilo v osamitev, v politično izolacijo in verjemite mi v hude politične pretrese. To je toliko pomembnejše, ker so pojavne oblike tega pri nas očitne in so zlasti v zadnjem času povzročile nemir, ki je nujno terjal politično intervencijo komiteja občinske konference zveze komunistov. V naravi združenega dela, v njegovem idejno političnem bistvu, v naravi družbene lastnine produkcijskih sredstev je izražen že omenjen širši družbeni interes. Do njega je mogočee priti samo z dialogom, ob upoštevanju racionalnosti in vseh elementov solidarnosti delavskega razreda.
To je politična usmeritev, ki ji moramo podrediti tudi vse tiste ambicije, ki so na videz dobre in koristne, ob tem pa so lahko drage, neracionalne in brez upoštevanja širšega družbenega interesa.
Zveza komunistov v naši občini je, rečeno odkrito, nekaterim izmed teh vprašanj posvečala premajhno pozornost. Ni nam manjkalo splošnih načel, manjkalo nam je nekaterih političnih presoj ob konkretnih vprašanjih. Takšna ugotovitev velja tudi za komuniste v socialistični zvezi, zvezi sindikatov, v delovnih organizacijah, skupščini in samoupravnih interesnili skupnosti. To slabost moramo odpraviti.
O vsem tem je veljalo spregovoriti ne le zato, da vnaprej ne bi imeli nepotrebnih pretresov glede podobnih vprašanj, kot so splošna bolnišnica, samostojna rizična skupnost, temveč predvsem zato, ker so ti problemi tudi osrednja Vprašanja tega našega političnega trenutka in ker so povezana s tistim, kar sem že prej omenil s samoupravnim ugledom Velenje in velenjskega združenega dela v naši samoupravni socialistični družbi.
NOVOIZVOLJENI ČLANI KOMITEJA OK ZKS VELENJE
1.	Ivo Andročec, delegat ZK TGO Gorenje
2.	Drago Blagus, delegat ZK GIP Vegrad
3.	Franc Druks, delegat RLV
4.	Marjan Hiršelj, delegat ZK Gorenje Promet — Servis
5.	Roman Jurič, delegat ZK TGO Gorenje
6.	Branko Kranjčec, delegat ZK Termoelektrarne Šoštanj
7.	Anica Kristan, delegat ZK TGO Gorenje
8.	Miha Krofi, delegat ZK ERA
9.	Srečko Meh, delegat ZK RLV
10.	Jože Miklavc, delegat ZK RŠC
11.	Janez Miklavčič, delegat SOZD Gorenje
12.	Alojz Novak, delegat ZK GIP Gorenje
13.	Milena Novak, delegat ZK TGO Gorenje
14.	Ivan Novinšek, delegat ZK RLV
15.	Karel Stropnik, delegat ZK ESO
16.	Miha Uranjek, delegat ZK Ljubljanska banka - SDK
17.	Franc Verdev, delegat ZK RLV
18.	Franc Zupane, delegat ZK GIP Vegrad
19.	Janez Živko, delegat ZK TGO Gorenje
20.	Marija Žužek, delegat ZK VIZ in osnovnih šol Miha Pintar-Toledo ter Veljko Vla-hovič
IZ RAZPRAVE
Na volilni seji konference občinske konference zveze komunistov Velenje so v razpravi sodelovali:
Marcel Medved je opozoril na trenutno stanje uresničevanja zakona o združenem delu Šaleške doline, v tej zvezi pa tudi na probleme, s katerimi se srečujejo.
Mirko Bizjak je govoril o nalogah, ki jih morajo opraviti komunisti na rudarsko elektroenergetskem kombinatu in v občini pri uresničevanju vsebine študija tovariša Edvarda Kardelja. Opozoril je še na nujnost tesnejše povezanosti energetskega kompleksa REK in zatrdil, da je pred tem velenjskim kombinatom še dolgoletna perspektiva.
Edo Uranjek je razpravljal o uresničevanju določb zakona o združenem delu na rudarsko elektroenergetskem kombinatu
1
Velenje in pri tem ugotovil I so bili doseženi veliki rezulr pri krepitvi družbenoekom. skega položaja delavcev v meljnih organizacijah združt > ga dela kombinata.
Srečko Meh je poročal o t1 nejših sklepih, ki jih je bila sr' jela volilna seja konference i rudnika lignita Velenje. Zat! se je za hitrejše reševanje [< blemov delavcev, ki prihajajo j delo v Velenje iz drugih rep J lik ter za navezavo tesnejših^ kov Velenja z občinami, od« der je največ delavcev.
Franjo Kljun je posredtj podatke o družbeno-ekonH skem razvoju občine Veleii* zadnjem obdobju.
Marjan Hiršelj je udeleže? volilne seje konference sezn)1 z družbeno politično organi ranostjo in aktivnostjo v i delovni organizaciji Goi Promet - Servis.
Tone Šeliga pa je razprav o organiziranosti komunistcS krajevnih skupnostih, novih! gojih za delovanje komuni® znotraj samoupravnih intrii nih skupnosti ter o družben dogovaijanju in samoupravid sporazumevanju.
Janez Miklavčič, novi sev tar komiteja občinske k® renče ZK Velenje, pa se imenu novoizvoljenih č komiteja občinske konferf ZK zahvalil za zaupanje. Š zoril je, da so referat in ras ve dale komiteju OK ZK vev napotkov na konkretno akli pa ne samo komiteju, pačp tudi vsem 00 ZK, slehernfJ komiteju ZK v delovnih oijji zacijah, novoizvoljeni občifl konferenci in njenih organoo teh napotkih so jasno oprV ljeni osnovni cilji delovanja! munistov v predkongresneiP predvolilnem obdobju. Izra# prepričanje, da bodo novois ljeni organi občinske orgaif cije ZK nadaljevali kontini, no delo tako, da bi bilo moj ob zaključku mandatnega; dobja ugotoviti, da so izpof naloge in da je bilo delo ir šno opravljeno.
IZ RAZPRA VE EMILA ROJCA, ČLANA CK ZKS
Uvodoma je Emil Roje, član centralnega komiteja ZK Slovenije poudaril, da je uvodni referat Franja Koruna s precejšnjim posluhom izbral glavne poudarke sedanje naše družbene preobrazbe, da je bil aktualen pri oceni razmer v velenjski občini, kot bi bil aktualen tudi v mar-sikakšni drugi sredini, da je zlasti v svojem prvem delu omenil pomembno prelomnico, pokazal, kako naj bi se komunisti odgovorno obnašali pri razreševanju najbolj perečih vprašanj našega sedanjega družbenega trenutka. Zelo pomembno pri tem je ugotovitev, da se širša družbena skupnost veliko zgleduje tudi po samoupravnem razvoju Velenja in da veliko pričakuje od tega samoupravnega razvoja Velenja in od njegovega povezovanja navzven.
Konferenca je s tem, ko je dajala ključne poudarke vprašanjem aktualnega razvoja, gotovo tudi spodbudila, da bi morali v nadaljnjih razmišljanjih ob oblikovanju akcijske usmeritve posvetiti več pozornosti tudi stanju na področju samoupravne politične zavesti oziroma stanju na področju samoupravne politične kulture naših občanov, vprašanjem idejnega dela, ideološkega usposabljanja, kulturne vzgoje, vprašanjem sprememb odnosov med združenim delom in njegovo kulturo - izobraževalno funkcijo, vprašanjem zdravega načina življenja delovnega človeka, skratka vsemu, kar sodi v sfero naše zavesti, mišljenja, norm, navad, načina našega življenja. Tudi to je po svoje povezano z vzroki, ki bodo še hitreje pomikali naprej dosežke na materialnem področju.
V nadaljevanju je Emil Roje spregovoril o sedanjem predkongresnem trenutku, ki terja od nas zaostritev odgovornosti do sprejetih in dogovorjenih nalog, o trenutku, ko to odgovornost usmerjamo zlasti na pospešeno utrjevanje novega družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu in njegove delegatske vloge v političnem sistemu.
Naša o snovna naloga v predkongresnih pripravah je v tem, da moramo idejno politično vlogo Zveze ko-
munistov poglobiti v smislu utrjevanja človekove zavesti, da postane subjekt družbenoekonomskega življenja, samoupravnega odločanja, sploh celotnega družbenopolitičnega življenja.
To zavest poglobiti, je dejal Emil Roje, pa pomeni zavedati se, nujnosti angažiranja Zveze komunistov tako v spreminjanju, utijevanju miselnosti samoupravne zavzetosti, angažiranosti ljudi in pripravljenosti za zavestno akcijo, kot v usmerjanju v akcije množic in v krepitvi lastne idejne in akcijske enotnosti znotraj same Zveze komunistov. Združitev vseh treh vidikov naše akcije pomeni najboljšo konkretizacijo marksističnega načina obvladovanja tako sodobnih družbenih procesov kot protislovij, ki se pojavljajo v našem lastnem razvoju in to hkrati tudi najboljšo metodo obvladovanja poti razrednega boja v sodobnih okoliščinah. Naloge, ki so pred kongresi, so nam vsem jasne.
Na 11. kongresu ne bomo postavljali nekih novih družbenopolitičnih izhodišč za naslednjo etapo razvoja, želeli bi samo, da bi ta etapa razvoja s tem, ko bomo prizadevanja in pretežno angažiranje doslej usmerjeno v spreminjanje družbenoekonomskega položaja, prenesli še v pospešeno razvijanje novega položaja človeka tudi v političnem samoupravnem sistemu na temelju razprave in politične študije tovariša Kardelja. Gre torej za dvoje: da bi povečali udeležbo delavcev v političnem odločanju, povečali njihovo motivacijo, interes, potrebo, zavestno opredelitev za samoupravno politično odločanje in drugo, da bi vložili maksimalni napor za uveljavitev sprememb v političnem sistemu, kot jih načrtuje v svoji študiji tovariš Kardelj, v svojem lastnem okolju. Ni zadosti samo študijski pristop, zapisati si samo v misel osnovne humanistične zaključke, ampak jih je treba znati opaziti tudi v svoji sredini, v svoji krajevni skup-
Volilne seje konference organizacije ZK sta se kot gosta udeležila tudi Emil Roje, član CK ZKS in Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje (na sliki prvi in drugi z desne)
nosti, v svoji družbenopol skupnosti - ožji ali širši pa tf svoji družbeno pa litični organi ker se vsi ti subjekti postavljajc nadaljnji fazi dograjevanja sodi čne samoupravne demokracije, sti vloga političnih organizacij! da intenzivno razmišljamo, kaki mo tudi izgrajevali metode part ga dela. Nov statut oziroma i nitve k statutu, ki se pripravlja slovenski in zvezni kongres ZK,. bodo nedvomno pomagale, dal. lažje dopolnili, kvalitetno izbi takšno metodo političnega det ze komunistov, ki bo maksit povezala naše vsakodnevno akt delo z življenjem v delegacijal meljnih, posebnih delegacijah), ravno tega nismo doslej dovolj' stavili med partijskim delom-stim samoupravnim življenjem, odvija v neposredni družbeni t rialni bazi. In če k temu dodai .našo vlogo v SZDL (integn "usmerjevalno vlogo pri usklajtt pluralizma samo upravno razi
čih se interesov), potem je nai loga v dograjevanju ZK na dlan Ob koncu je Emil Roje v il izvršnega komiteja CK ZKS in občinskega sveta ZKS Celje iz zahvalo in priznanje dosedaa komiteju in sektetaiju Franju 1 nu za 8-letno vodenje obči organizacije ZK ter dejal, daje Velenju po zaslugi občinskega stva napredovala, z njo tudi cel občina, da je zlasti viden naprei izgrajevanju in utrjevanju obč organizacije ZK, saj se je njeno stvo skorajda podvojilo v zad medkongresnem obdobju in di pri tem nedvomno občinski ko svoj prepričljiv delež. Obenem; želel novemu sekretarju Ji Miklavčiču, da bi se pod njej vodstvom naprej utrjevala občinskega komiteja ZK kot t njega središča političnega usn nja, usklajevanja in dogovarjat občini za celoten samo up družbenoekonomski razvoj * ske občine s tem pa tudi delež,, daje občina k napredku naše ce družbene skupnosti	'
Veseli berači žanjejo priznanja
Kulturno) društvo iz Šmartnega ob Paki je lani zabeležilo nekaj pomembnih dosežkov Z delom Veseli berači uspešno nastopajo po vsej Sloveniji
Ko so na letni konferenci Zveze kultturnih organizacij občine Veleinje ob izteku starega leta ugotaivljali, da dobiva kulturno življjenje v naši občini vse močnejši rntrip, je bilo med tistimi, ki sso zabeležili največje iosežke, sllišati tudi ime kultur-lega drušftva iz Šmartnega ob Paki. Preibivalci te krajevne skupnosti :so že večkrat dokaza-i, da jim tešitev kulturnih po-ieb predstavlja pomemben de-avnik njiihovega vsakdanjika. Slasti ohrrabrujoč pa je poda-:ek, da je; v tem društvu vsaj jsemdeset aktivnih članov, ki e bolj ah i manj redno udejstvu-ejo na najrazličnejših področ-ih kulturniega iskanja.
Kulturnoo društvo iz Šmartnega ima v svvoji sestavi šest sekcij: Iramsko, ffolklorno, glasbeno -' njej sta ppoleg ansambla Srnica e moški iiin ženski pevski zbor, dno sekcijijo, knjižnico in likov-ta sekcija,!, ki združuje slikarje n enega kkiparja. O delu nekate-ih izmed teh smo že pisali, o Irugih še bbomo, zato tokrat ne-:aj več o d dramski skupini, kije • zadnjem i času doživela pravo enesanso. . 0 tem sta nam pri-po ve d ovali li predsednica Pavla ^etonja in i Slavica Pečnik, ki je odpredseddnik Kulturnega dru-tva Šmartrtno ob Paki.
Po zatišjišju, ki je nekaj časa ladalo v d delu amaterske gleda-ške skupipine iz Šmartnega, je redlansko o leto in zlasti lani rišlo do vevelikega preobrata, ko m je občiiiinska Zveza kulturnih iganizacij ij priskrbela profe-ionalnega i režiserja Bogomira rerasa, ij igralca Slovenskega udskega \ gledališča iz Celja. Ivi rezultatat tega sodelovanja je ila uspešršnica „Koder plavih is", s katertero so se uvrstili v za-ljučni del si republiškega tekmo-
vanja amaterskih odrskih skupin. Njihov največji dosežek minulega leta pa predstavljajo „Veseli berači", delo, ki ga je po Burnsovi komediji priredil Bogomir Veras in ki v lanskem repertoarju slovenskih gledaliških amaterjev pomeni pravi hit. S tem delom so najprej dvakrat nastopili pred domačim občinstvom, nato pa so gostovali še v Lučah in dvakrat v Velenju za delavce Rudarsko elektro-energetskega kombinata. Sledila sta uspešna nastopa najprej na občinskem srečanju amaterskih dramskih skupin v Velenju in nato še na področnem srečanju v Zrečah, od koder so se uvrstili na festival osmih najboljših skupin Slovenije, ki je bil v Trbovljah. Po vsem tem so na njihov naslov začele prihajati številne ponudbe za gostovanja, ki pa so jih morali zaradi bolezni žal zavrniti. Med njimi je bilo vsekakor najbolj mamljiva ponudba za udeležbo na Borštnikovem srečanju v Mariboru, ki pa jo prav tako niso mogli sprejeti. No, pred kratkim so spet začeli z vajami in preteklo soboto so ponovno stopili na oder. Sodelovali so na srečanju malih odrov v Novi Gorici, ki so se ga udeležile tudi skupine iz drugih republik in držav. Vabila še vedno prihajajo in pravijo, da se jim bodo radi odzvali, če jim bo le dopuščal čas. O tem, kako so pripravljali izvedbo te komedije sta naši sogovornici povedali:
,,S prihodom profesionalnega režiserja v našo skupino se je bistveno spremenil tudi odnos igralcev do dela. Dobili so priložnost, da se naučijo mnogo novega in zanimivega o gledališču in to priložnost z veseljem izrabljajo. Kljub temu, da je ansambel zelo številčen, saj šteje kar sedemnajst članov, nismo nikoli imeli težav z udeležbo na vajah ali
RDEČA DVORANA w Velenje
prlrireja
VfELIKO PUSTOVANJE
V SOSOBOTO, 4. 2. 1978 S PrtPRlCETKOlVI OB 20. uri
Zalabavali vat bodo:
Famantje treh dolin
in Ai Ansambel Vikija Ašiča
Vstopnina 120 din
PRODAJA VSTOPNIC OD 20. JANUARJA NAPREJ VSAK DELAVNIK
OD 7. do 14. ure IN OD 17. do 19. ure VRDECl DVORANI
Oživljena kulturna dejavnost
čim podobnim. Med sabo se zelo dobro razumemo in prav tako z režiserjem. Ta je znal najti v nas tisto pravo naše, tako da naša igra ni videti naučena. S tem se je pokazalo, da tudi amaterske dramske skupine potrebujejo profesionalno vodenje, ker tovrstni amaterizem že skorajda ni več zgolj ljubiteljstvo. To delo nam poleg vsakdanjih obveznosti, ki jih ima vsak od nas, vzame veliko časa, vendar nam ga ni žal, ker nas duhovno in tudi telesno obogati."
Novembra lani je dramska skupina iz Šmartnega že začela pripravljati novo delo. Gre za ,,expres tragikomedijo Zakaj pa ne", ki jo je po romanu Petra Božiča ,,Na njeni travi" dramatiziral Bogomir Veras, kije tudi režiser te predstave. V njej nastopa še več igralcev, kar dvajset in če bodo priprave potekale, kot so si zamislili, bo premiera te predstave koncem meseca februarja.
Ta prikaz lanskoletnega dela Kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki pa ne bi bil popolen, če bi pozabili omeniti še to, da člani dramske skupine sodelujejo tudi na vseh prireditvah ob raznih praznikih. Lani so pripravili dve veliki proslavi, najprej v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, ki jo je umetniško vodila Karla Podvratnik in nato ob dnevu republike, pripravil pa jo je Tine Steblovnik. In če k vsemu temu dodamo še to, daje v Šmartnem nastopil tudi dramski umetnik Polde Bibič, da je tu bila zaključna občinska prireditev Naša beseda in da so se jim s prisrčnim programom predstavili tudi kulturni društvi iz pobratene Vrnjačke banje in Splita, potem so vsi tisti krajani Šmartnega, ki cenijo kulturne užitke, lani resnično lahko prišli na svoj račun.
J. KRAJNC
P. S. Potem, ko je ta prispevek že dobil dokončno obliko, smo v redakcijo prejeli naslednjo vest: dramska skupina iz Šmartnega je z delom Veseli berači dosegla še en velik uspeh. Preteklo soboto so nastopih na srečanju malih odrov v Novi Gorici, kjer so bili deležni laskavih priznanj navzočih kritikov in gledaliških delavcev.
V dokaj veliki in razprostranjeni krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji je na področju kulturne dejavnosti dolgo časa vladalo nekakšno zatišje. Posamezne in občasne prireditve se nikakor niso mogle razrasti v stalno in bolj pestro delo. Resnično aktivna je bila vseskozi le kino sekcija, kije v največji meri dvorano v zadružnem domu tudi vzdrževala in obnavljala. Vrzel na tem področju je bila vse bolj očitna. V začetku lanskega leta je delo steklo in poslej iz dneva v dan dobiva vse večji razmah. Znatno vspodbu-do so kulturni delavci na Ljubnem dobili zlasti v zaključkih in sklepih tedna Komunista v mo-zirski občini.
Pričelo se je v maju ob krajevnem prazniku. Novo vodstvo prosvetnega društva, vodi ga Majda Urank, si je zadalo cilje, ki niso bili visokoleteči, njihova uresničitev pa je pomenila temelj nadaljnjega dela. Že takoj ob krajevnem prazniku so ponovno odprli preurejeno knjiž-
nico, ki jo številni krajani poslej redno obiskujejo. Želeli so pripraviti kinopredstave dvakrat tedensko in še kdaj za šolsko mladino, vendar jim to doslej zaradi težav z operaterjem še ni uspelo. Ob tradicionalnem Flo-sarskem balu so člani društva pripravili prijeten sobotni večer med savinjskimi flosarji, svojo prvo prireditev pa so imeli ob Dnevu republike. Priznanje za ' njihovo dotedanje delo in vspodbuda za vnaprej je bila tudi nabito polna dvorana.
Ženski pevski zbor, ki pod vodstvom prizadevne Lenke Kralj najbolj aktivno dela, je po vsaj dvanajstih letih pripravil v dvorani silvestrovanje, kije prav tako več kot uspelo. Mlade pevke bodo zaslužek porabile za nakup oblek in druge potrebne opreme. Z delom je pričel tudi moški zbor, ki ga vodi Jože Orešnik. Njihov cilj je poleg starejših pevcev v svoje vrste pritegniti čim več mladih, svoj prvi nastop pa bodo imeli ob bližnjem kulturnem prazniku.
Za ta praznik se uspešno pripravlja tudi novoustanovljena dramska sekcija. Njeni člani, vodi jih prav tako Lenka Kralj, pripravljajo igrico, prav tako pa bodo pripravili proslavo in priložnostno igrico ob 8. marcu.
To je nekaj podatkov o delu, problemih in uspehih oživljenega prosvetnega društva na Ljubnem ob Savinji. Ti sicer niso nekaj posebnega, pomenijo pa veliko več in so predvsem obet in napotek za bodoče, še bolj pestro delo. Led so prebili in to največ pomeni. V prihodnje nameravajo člani društva poleg redne dejavnosti opremiti dvorano in urediti oder. V svoje vrste bi radi pridobili še več krajanov, zlasti mladih. Okrepili bodo tudi sodelovanje z ostalimi dejavniki, ki pa že doslej ni šepalo. Na koncu velja omeniti prav vzorno sodelovanje z osnovno šolo, kjer so vedno naleteli na polno mero razumevanja in pomoči, ki jim je bila ob začetnih težavah še kako po-
trebna.
J. P.
Srečanje malih kulturnih skupin
V	knjižnici Kulturnega centra Velenje bo jutri, 21. januarja s pričetkom ob 18. uri tretje srečanje malih vokalnih skupin Slovenije - organizirajo ga Zveza kulturnih organizacij občine Velenje, Uredništvo Radia Velenje in kulturno društvo Stane Sever iz Škal.
V	želji, da bi obudili slovensko narodno in umetno pesem je bilo leta 1975 v Črni na Koroškem na pobudo Albina Krajnca umetniškega vodja koroškega vokalnega kvinteta -DPD Svoboda Prevalje prvo srečanje malih vokalnih skupin. Naslednje leto so se pevci, člani kvartetov, kvintetov in sekste-tov iz mnogih krajev naše republike in zamejstva zbrali na srečanju v Moravcih, jutri pa bomo lahko člane malih vokalnih skupin poslušali v velenjski knjižnici. Vsaka skupina bo zapela dve narodni oziroma umetni pesmi. Za jutrišnjo srečanje vokalnih skupin v Velenju se je
do torka do zaključka naše redakcije organizatoijem prijavilo že 9 skupin: Koroški vokalni kvintet s Prevalj pod vodstvom Albina Krajnca, kvartet radia Murska Sobota (Aleksander Vlaj), kvartet Frankolovčani (Rado Pinter), kvintet bratov Zupan iz Tržiča (Danijel Zupan in Milko Skobrne), dekliški sek-stet iz Selc (Franc Potočnik), kvartet iz Ilirske Bistrice (Rudi Frank), vokalni kvintet DPD
Svoboda Žalec (Florijan Les-jak), vokalni kvartet iz Rogaške slatine (Metod Jakop). Od domačih vokalnih skupin pa bo nastopil kvintet Flamingo iz Velenja (Franc Žerdoner).
Jutrišnjo srečanje pevcev pa bo tudi priložnost za nove dogovore, izmenjavo izkušenj, skratka o tem - kako bi to srečanje v prihodnje naredili še zanimivejše.
Člani kvinteta Flamingo iz Velenja: Franci Martinšek, France Zdravko, Janez Topole, Stane Verdev in Franc Žerdoner (z leve proti desni)
V Maroko le slučajno
O popotovanju na Madeiro, ki pa ni uspelo, vsaj ne tako kakor sem si v začetku
zamišljal. Piše Janko Košan
Velenje na jesen. Pusto, vedno isto mesto. Strašno me je dolgočasilo. Obrazi in večne maske na njih, asfaltne ulice, zadimljeni lokali.
Janko Košan
služba - circulus vitiosus. Vse bolj doživeto, globlje občutim nesmisel vsakdanjega hlastanja za rdeče in zelene bankovce, za fino hišo, lakirano štirikol^^ za stolček in še in še. Povsod sami farizeji od pehanja oguljenih komolcev, skoraj povsod ničevost in beda misli in dejanj. Maske, same maske; kakor da ni ljudi.
To ni bilo zame. Moral sem od tu, v druge kraje, v drugačno življenje. Odločitev je bila nagla, trenutna. Najprej sem pustil službo, poiskal partnerja, naredila sva načrt, vzela vsak svoj nahrbtnik, nekaj denarja, spalni vreči in že sva bila na oesti.
S palcem popotnik
Čudovito je, ko odvržeš breme naglice, ko si čisto free. Cel dan je tvoj. Vse je odvisno le od tebe, vremena in usmiljenega voznika.
Madeira. Najin končni cilj. Eksotična, vedno topla portugalska lepotica. Vulkanski otok, otok palm, vina, plaž in prijaznih ljudi. Otok najinih sanj. Nisva še bila tam, vendar vsi, ki so nama govorili o njej, so imeli usta polna hvale.
Najin načrt je bil kar se da enostaven. Najprej v Rim, večni, neuničljivi, bohotni Rim, od tu z letalom v Tunis, pa iz severne Afrike z ladjo na Madeiro. Kako težko sva čakala snidenja, kako hrepenela po toplem morju in soncu.
Tisti zaresen štop, se začne v Ljubljani. Dolgolasa in otovorjena upajoče zabadava palce v ljubljanski smod. In glej, sreča na začetku. Ze prvi dan sva v Milanu.
Središče Lombardije in italijanske industrije. Knjižnica Ambrosiana, galerija Brera, Scala - mesto preteklosti, mesto prihodnosti.
Vrževa se v labirint ulic, za naslovom nekih punc iz najine beležke, za prenočiščem. Kmalu sva tam in se usidrava v stanovanje med štiri ženske, štiri feministke. In to tiste, čisto prave, malce prismuknjene, nerealne, pa vendar v mejah lastnih potreb in želja zagrizene punce. Sicer pa je feminizem v Italiji zadnji krik mode misli. No, nikoli še nisem srečal prave feministke. To je bilo novo spoznanje. Spoznanje, da punce same ne vedo kaj bi rade. Ničesar oprijemljivega ni bilo v njihovi ideji. Na eni strani zavračanje moških, ker so eksploatatoiji in tirani, na drugi pa želja po seksu. Nisva ostala dol-
go, Madeira je bila preveč privlača-na.
Štiri dni kasneje sva v Rima Vse poti vodijo v večni Rim. Lep, zmagoslaven dvatisočletnik te očara, a vendar ne toliko, kot si želiš, kot pričakuješ. Prišel, videl, odšeL Odpeljeva se k pristanišču starega Rima ob izlivu Tibere, v Ostio. Lido di Roma. Željna sva morja, peska, obale. Dvajset kilometrov metroja, potem ... Groza. Živi lager. Prvo veliko razočaranje na najini poti. Šibaš kilometre po cesti pa je vse zagraje-no. Morja sploh ne vidiš, do plaže ne moreš. Vse je privat.
Nepotešena se vrneva v veliko, turistično Meko, v Rim. Poiskati morava letalo za Tunis. In že je na pomolu nov zaplet. Izgubila sva listek, ki sva ga dobila v Trstu, ob menjavi denarja.
Poizkusiva vse, vendar na letalo ne prideva. Človeku je tako, da bi najraje že na začetku poti vrgel puško v koruzo. Kratek posvet vendar odpre novo varianto. Odločiva se za pot, ki naj naju preko Francije in Španije privede do Madeire.
S stopo m začneva pozno popoldan, ob štiriindvajsetih sva že blizu meje. Res, štop v Italiji je krasna stvar. Seveda moraš imeti tudi malo prakse. Najlaže je, če štopaš na mitnicah, kjer pobirajo cestnino ali na bencinskih črpalkah.
Carina, in že sva v Franciji Na meji naju pobereta dva Danca. Začne se gosposka Ažurna obala, draga in nesmiselna bogatija, ki sva se ji želela ogniti. Danca pa silita v ta paradiž za bogataše. V Niči izstopiva. Okoli naju sami buržuji, takšni, kakršne so prikazovale že pravljice iz mojih otroških let.
(SE NADALJUJE)
3 (413)13) - 20. januarja 1978
Prireditev naj postane tradicionalna
Namen današnje prireditve je, da se ozremo v pravkar izteklo leto 1977 in izrečemo javno priznanje tistim aktivnim športnikom in športnim delavcem, ki so v preteklem letu največ doprinesli na področju tekmovalnega športa, športne vzgoje mladine in prijetnega športnega užitka našim delavnim ljudem.
Skrb za mladino in njen telesni razvoj, je ena izmed prioritetnih nalog občinske telesnokulturne skupnosti. Ravno zato seje skupščina telesnokulturne skupnosti odločila, da nameni iz leta v leto več sredstev za delo s šolsko mladino. Danes zajemamo v šolskil^ športnih društvih 2.400 mladine, za to delo pa skrbi 20 trenerjev in pedagogov telesne kulture. Rezultati dela so uspešni, saj so občinske selekcije pokazale, da smo sposobni vzgajati doma kvalitetne športnike, ki že zastopajo
Udeleženci delavskih športnih iger so prejeli pokale in priznanja iz rok Slavka Hudarina in Janeza Puld
Tone OTKS
našo občino v republiki, zvezi in tudi izven naših meja.
Tekmovalni šport in rekreacija včlanjuje 6.400 aktivnih športnikov in 45 športnih treneijev. Rezultati, ki so jih dosegli na področju tekmovalnega športa pričajo, da smo v občini krepko povečali množičnost in kvaliteto. Prizadevni posamezniki so s svojim vztrajnim delom pokazali, da je možno doseči tudi najboljše rezultate, ki so zavidanja vredni tudi v samem vrhu jugoslovanskega športa. Tekmovalci, ki tekmujejo v zvezni in republiški ligi, kvalitetno zastopajo občino Velenje. Občinske selekcije po panogah, morajo biti neizčrpen izvor mladih in kvalitetnih tekmovalnih kadrov.
Pri vsem tem, pa ne smemo pozabiti, da si s kvalitetnimi športnimi prireditvami nudimo primemo razvedrilo našim delovnim ljudem v prostem času, ko se udeležujejo prireditev kot gledalci in vztrajni spod-budniki tekmovalcev. Skrb za delovnega človeka, da se po vsakdanjem
napornem delu v prostem času primerno rekreira, sta prevzela občinska telesnokulturna skupnost in občinski sindikalni svet. V delovnih organizacijah, so za razvedrilo delovnih ljudi odgovorni delavci, ki organizirajo rekreacijo. Vsakoletne delavske športne igre, nam pričajo o solidnih rezultatih in številni udeležbi ter opravičujejo tak način organiziranja športne rekreacije.
Športni objekti na območju občine Velenje so poštah premajhni. Čutimo pomanjkanje igrišč, pokritih športnih dvoran in bazenov. Moramo strmeti, da bodo tudi odročne krajevne skupnosti dobile primerne športne objekte. Danes lahko potrdimo, kako pravilna je bila odločitev skupščine občine Velenje, da smo dobili lep in potreben športni objekt - Rdečo dvorano Velenje. Pri nadaljnem razvoju občine, smo športni delavci dolžni sodelovati, že pri idejnih urbanističnih projektih
Andreja Šverc, sekretar NK Rudar Oto Šmid, Peter Pogorelec in Hubert Camlek med razglasitvijo najboljših športnikov
naše stanovanjske izgradnje, smemo dovoliti, da se bodo tu^ bodoče gradila stanovanjska nast brez potrebnih športnih objekt« rekreacijskih prostorov.
Ena izmed poglavitnih nalogi hodnosti je, izgradnje športno rei acijskega centra ob Šaleški ces»lj Velenju. Mnenja sem, da mora f občinska telesno-kultuma skupn^ skupaj s krajevno skupnostjo pob£* nik, da se zastavljeni projekti čr prej realizirajo. Tu se lahko i nesemo na pripravljenost mladi da nam bo pomagala pri izg tega potrebnega športnega pleksa.
Prav tako moramo v prihod obdobju podpreti interese v večjih športnih centrih; to Šmartno ob Paki in Šoštanj, da čimprej prestopi k sanaciji doto I nih športnih objektov in izgra | novih.
Pri nadaljnem delu, mora obf ska telesno-kulturna skupnost, T nosilec dogovarjanja z združi delom in športnimi klubi, kajti It ta način bomo lahko legalizirali! | lovanje telesne kulture. Zave-se, da v sedanjem stanju i zmožni kriti vseh potreb v tel^ kulturi. Zato so določeni društva in tudi posamezniki bfflp morani prositi za pomoč zd delo, za normalno delovanje r dejavnosti.
Edina in pravilna pot dogovi | nja športa in telesne kulture v c' ni Velenje je ta, da združeno det krajevne skupnosti preko svojih® legatov odločno postavljajo : v nadaljnem razvoju telesnokultl dejavnosti.
Delegate izvajalcev čakajo v. L hodnjem velike naloge, da bodal stavljene zahteve uporabnikov J sničili. To pomeni, nadaljno ■ organiziranje v občinsko zvezo lesnokulturne dejavnosti občine*^ lenje. Občinska zveza si more dobiti zaupanje združenega delt izvajanju zastavljenih programo'
Dragi športniki in športni delt vsi, ki ste danes tukaj prisotni,| vztrajnostjo in nesebično voljo nesli ime občine Velenje širom? domovine in izven naših meja,| vztrajajte pri svojem delu medsebojne prijateljske odnose bomo vsi ponosni in zadovoljni.'
Enotna mnenja obiskovalcev športno zabavne prireditve, na kateri so proglasili najboljše športnike naše občine za lansko leto
Po zaključku prireditve, na kateri so razglasili najboljše športnike naše občine v lanskem letu, smo ob odhodu iz Doma kulture ustavili nekaj obiskovalcev in jih povprašali za njihovo mnenje o prireditvi sami in o izidih glasovanja za športnika leta.
ŠTEFAN OBAL: „Iz vsega srca pozdravljam to prireditev,
pripravili širši program, v katerega bi vključili tudi zaslužne športne delavce in trenerje. Tako organizirana prireditev nas bo vsekakor še bolj pritegnila.
ki sem jo jaz in verjetno tudi mnogi drugi, že dolgo pogrešal. Skratka, bilo mi je všeč, zato sem zadovoljen in prepričan, da bo v naslednjih letih še boljša, saj bo gotovo postala tradicionalna. Rezultati glasovanja so povsem realni, veseli pa me to, da se bralci Našega časa in športni strokovnjaki niso razšli v ocenah. Andreja Šverc si je resnično zaslužila prvo mesto in naslov najboljšega športnika naše občine v letu 1977."
VALTER ŠTAJNER: „Odlo-čitev, da se pripravi ta manife-
Nada Hudarin
Vrstni red najboljših je resnično objektiven."
NADA HUDARIN: „Škoda, da v Velenju že prej ni bilo podobne prireditve, ki jih drugod prirejajo že vrsto let. Ta večer je bil prijeten in zato bom tudi naslednjič rada prihajala na take prireditve. Želela bi, da bi jih odslej pripravljali vsako leto. Po mojem mnenju so tako bralci Našega časa kot telesnokultumi delavci, povsem pravično razvrstili športnike glede na njihove dosežke v lanskem letu."
BOŽA ŠTAJNER: „Ta športno zabavna prireditev mi je bila
stacija, je vsekakor treba pozdraviti, še posebej potezo Našega časa, ki je v to akcijo vključil širok krog svojih bralcev. Prireditev mi je bila všeč in upam, da bo postala tradicionalna. Želel pa bi, da bi že v prihodnjem letu
Boža Štajner
v celoti všeč, čeprav mislim, da bi lahko bila pripravljena še bolj pestro. V program bi morah vključiti še kakšno točko iz dela šolskih športnih društev in športnega življenja sindikatov. Sicer pa odhajam s te prireditve zadovoljna in z upanjem, da bo postala tradicionalna. Uvrstitve športnikov se mi zdijo povsem realne."
• j. k.
V občini zelo povečali množičnost in kvali
Na prireditvi izbiramo najboljše športnike 77 je o pomenu telesne kulture v velenjski občini spregovoril
Pečovnik, predsednik občinske telesnokulturne skupnosti
Podeljena priznanja najboljšim športnikom
Pod geslom ŠOLA - DELO - ŠPORT - REKREACIJA so pretekli petek Občinska telesnokulturna skupnost Velenje, uredništvi Našega časa in Radia Velenje ter Občinski svet ZSS Velenje organizirali v domu kulture športno zabavno prireditev, na kateri so slovesno razglasili in podelili priznanja najboljšim športnikom naše občine v letu 1977.
Posebna žirija občinske telesnokulturne skupnosti Velenje je prisodila prvo mesto med ženskami atletinji Andreji Šverc, državni in republiški prvakinji v crosu ter v teku na 1.500 in 3.000 metrov in nosilki državnega rekorda v disciplini 3.000 metrov s časom 9.24,6, med moškimi dvojici Huber Camlek - Peter Pogorelec, državnima prvakoma v cestnohitrostnih dirkah prikoličar-jev, med ekipami pa nogometnemu klubu Rudar za osvojitev prvega mesta v slovenski nogometni ligi.
V izbiri športnika 77 so sodelovali tudi bralci Našega tednika. V naše uredništvo smo prejeli kar 1.150 glasovalnih lističev, največ glasov pa je dobila Andreja Šverc.
Petkovo športno zabavno prireditev, katero je s svojim nastopom popestril tudi vokalno instrumentalni ansambel Venus iz Celja, je začel predsednik telesnokulturne skupnosti občine Velenje Tone Pečovnik, ki je med drugim spregovoril o vlogi in nalogah občinske telesnokulturne skupnosti oziroma telesne kulture v naši občini
Povezovalca programa Lučka Marinšek in Vitomir Kolšek sta najprej napovedala razglasitev rezultatov tekmovanja šolskih športnih društev.
V naši občini je delo v šolskih športnih društvih vsako leto bolj razgibano. Ta ugotovitev velja za leto 1977. Mladi vseh centralnih in podružničnih osnovnih šol so v lanskem letu tekmovali kar v osmih panogah, in sicer v atletiki, košarki, rokometu, nogometu, smučanju, plavanju, streljanju in odbojki. V preteklem letu se je najbolj izkazalo solsko športno društvo z osnovne šole Gustav Šilih Velenje, kije zbralo 76 točk. Ostali pa so se zvrstili takole: 2. ŠŠD Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki 64,5, 3. Biba Roeck Šoštanj 62,5, 4. Anton Aškerc - Velenje 56,5, 5. Miha Pintar Toledo - Velenje 49,5, in sedmo ŠŠD Borec s IV. osnovne šole, ki je zbralo 9 točk. Mladi tekmovalci iz te šole so se vključili v tekmovanje šole s pričetkom letošnjega šolskega leta. Predstavniki vseh društev so prejeli od občinske
telesnokulturne skupnosti lepa priznanja, za njihove dosežke pa so jih z dolgim ploskanjem nagradili tudi zbrani v dvorani. Zai, predstavnikov iz osnovne šole Biba Roeck — Šoštanj nihče ni prišel na oder po priznanje.
LANI
1.600 UDELEŽENCEV TRIM AKCIJ
V naši občini dobivajo delavske športne igre in trim akcije vse večji razmak, saj je vse več organiziranih oblik rekreativnega tekmovanja v katere se vsako leto vključuje vedno več delovnih ljudi in občanov, tako se je lani udeležilo trim pohoda 760 občanov, kolesaijenja 370, plavanja pa 580 občanov. Trim akcij, ki so jih organizirali v posameznih temeljnih oziroma organizacijah združenega dela in nekaterih krajevnih skupnosti pa se je udeležilo še mnogo več občanov.
Dobra je bila tudi udeležba na delavskih športnih igrah. Veleslalom na Pohoiju se je v preteklem letu udeležilo 174 tekmovalcev, kegljanja 458, streljanja z zračno puško 139, tekmovanja v odbojki pa 6 ženskih ekip. Najbolj množično je ponovno bilo tekmovanje v malem nogometu, katerega se je udeležilo kar 42 ekip. Najboljšim posamez-
nikom in ekipam sta priznanje in pokale na prireditvi izročila predsednik komisije za šport pri Občinskem svetu ZSS Velenje Slavko Hudarin in sekretar občinskega sveta Janez Pukl.
Kot smo že omenili je Občinska telesnokulturna skupnost razglasila za najboljše športnike in moštvo 77 v naši dolini Andrejo Šverc, dvojico Hubert Camlek - Peter Pogorelec ter NK Rudar Velenje. Njim sta priznanje podelila predsednik občinsko telesnokulturne telesne skupnosti Miro Travner in predsednik posebne žirije za izbor športnika 77 Rudi Zevart. Poleg tega so priznanja prejeli tudi najboljši v posameznih panogah, in to: Stanko Miklavžina - atletika, Lučka Hleb - rokomet, Zoran Kompan - rokomet, Alojz Podgoršek - nogomet Janko Jošt -košarka, Franja Kolenc - rokomet, in Hinko Bola - streljanje.
Zelo dolg aplavz pa se je razlegal v polni dvorani Doma kulture, ko sta napovedovalca Lučka Marinšek in Vitomir Kolšek razglasila za športnika 77 bralcev tednika Naš čas v naši občini članico velenjskega atletskega kluba Andrejo Šverc. V imenu bralcev je čestital direktor Informativnega centra in glavni urednik Našega časa ter Radia Velenje Marijan Lipovšek ter ji izročil umetniško sliko ter zlato značko Našega časa.
Direktor Informativnega centra Marijan Lipovšek izroča darili Andreji Šverc — športnici 77 bralcev tednika Naš čas
Ikoledar
tek, 20.11.1978 - Boštjan ibota, 21.. 1.1978-Neža sdelja, 22!. l.-Cene inedeljek,, 23. 1. - Rajko >rek, 24. 11. - Felicijan eda, 25.11. - Tatjana itrtek, 265.1. - Pavla
dežurstva
EŽURSTTVA: VELENJE:
>. 1. 19788 od 7. do 19. ure dr. vel Grošeelj
). 1. 19778 od 19. dr. Nada ibar
. 1. 19788 do 7. ure dr. Nada ibar
. 1. 19788 od 7. dr. Peter Ko-tar
I. 1. 19788 do 7. ure dr. Peter jpitar
i. 1.19788 od 7. do 19. ure dr. anc Kotnnik
i. 1. 197J78 od 19. dr. Marijan ban
L 1. 19788 do 7. ure dr. Mari-i Leban
►Stanj
I. 1. do 2.23. 1. 1978 dr. Peter zar
. 1. do 3130. 1.1978 dr. Jovan u par
•TERINAJARSKA POSTAJA •LENJE: i:
. 1. do 2'27.1.1978 dipl. vete-lar Francnc Blatnik - dežuren ma Velenenje, Stanetova 48
mali oglasi
Prodam n pse, črne, velike ivcaije, z, z rodovnikom, odlič-i staršev.;v. Informacije popol-n na teleflefon 850-536.
Poceni f prodam radioaparat nfonija E EI Niš, magnetofon unding d de Lukse - 4 kanali, T mizo > s polico za radio. ;led vsak (k dan od 18. ure dalje, imšičeva ra 28 a, stanovanje 7.
Ugodno p prodam spalnico in li krznenen plašč, strižena ca, št. 4^ 44. Naslov v uredni-
'U.
Razstava
V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je odprta razstava „BALINEŠKO SUKARSTVO" - slike z otoka Balija v Indoneziji. Razstava je odprta vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
tkov kultulturni več«
Drevi ob ab 19. uri bo v knjižni-Kulturnemega centra Velenje tkov kultiultumi večer pod nazi-m „KI7CLAVIRSKI VEČER encev G Glasbene šole Vetje". NasNastopilo bo 17 naj-ljših učenčencev na klaviiju.
Jturai večvečer v Šoštanju
V	petek, :k, 20. januaija 1978 19. uri bri bodo v predveiju Jo-
i kulture ire Šoštanj odprli raz-vo slik nic na tekstilu Nandeta SJAKA iA iz Žalca. Po otvo-n se bo z o z monodramo Milen-Vučetičatiča: lizika predstavila niča SN(SNG Maribor Milena ihičeva. a.
sčanje vok vokalnih skupin
V	knjižniižnici Kulturnega cen-, Velenje nje bo v soboto, 21. tuaija 19"1978 ob 18. uri sreča-! vokalnillnih skupin Slovenije, ga prirejarejajo Zveza kulturnih janizacij :ij Velenje, Kulturno lštvo „St„Stane Sever" iz Škal Radio VelVelenje
KINO VELENJE
20. 1. - petek ob 17.30 in 19.30 Gospod Klein - francoska drama. 21. 1. — sobota ob 17.30 in 19.30 Potres - ameriški superspektakel . Režija: Mark Robson. Igrajo: Charlton Heston, Eva Gardner. 22. 1. —' nedelja ob 17.30 in 19.30 Potres — ameriški superspektakel. 23. 1. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 Winnetou in Apanatschi (Winetu in Apanači) — nemško-jugosl. vestem. Režija: Harald Filip. Igrajo: Laks Barcker, Piere Boris. 24. 1. — torek ob 17.30 in 19.30 Winnetou in Apanatschi (Winetu in Apanači) — nemško jugoslovanski vestem. 25. 1. - sreda ob 17.30 in 19.30 Don je mrtev — ameriški akcijski. Režija: Richard Fleisher. Igrajo: Anthony Quinn, Robert Forster. 26.1. -četrtek ob 17.30 in 19.30 Zaščitnik — italijanska kriminalka. Režija: Tonio Valerii. Igrajo: Fabio Testi, Renzo Palmer
KINO ŠOŠTANJ
21. 1. - sobota ob 15.30 Otroška matineja Hajduški časi
—	jugoslovanski mladinski film. Režija: Vladimir Tadej. Igrajo: Boris Dvornik, Slavko Simič. 21.1. - sobota ob 19.30 Maho-gany — ameriška melodrama. Režija: Berry Gorday. Igrajo: Diana Ross, Billy Dee Williams. 22. 1. - nedelja ob 17.30 in 19.30 Wi netou in Apanatschi
—	nemško-jugoslovanski film vestem. Režija: Harald Filip. Igrajo: Laks Barcker, Piere Boris. 23. 1. — ponedeljek ob 19.30 Potres — ameriški superspektakel. Režija: Mark Robson. Igrajo: Charlton Heston, Eva Gardner. 25. 1. - sreda ob 19.30 Zaščitnik - italijanska kriminalka. Režija: Tonio Valerii. Igrajo: Fabio Testi, Renzo Palmer. 26. 1. - četrtek ob 19.30 Don je mrtev — ameriški akcijski. Režija: Richard Fleisher. Igrajo: Antony Quinn, Robert Forster
KINO DOM KULTURE VELENJE
22. 1. — nedelja ob 10 uri Hajduški časi — jugoslovanski mladinski film Otroška matineja. Režija: Vladimir Tadey. Igrajo: Boris Dvornik, Slavko Simič. 23. 1. - ponedeljek ob 20 uri Mahogany — ameriška melodrama, Filmsko gledališče. Režija: Berry Gordy. Igrajo: Diana Ross, Billy Dee Wilhame.
prebivalstva
protnik, prevžitkarica iz Raz-boija, stara 77 let; Jože Sajovic, kmet iz Ržpuš 8, Dobje pri Planici, star 68 let; Zofija Prašni-kar, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 72 let; Alojz Jelen, kmet iz Gomilskega 73, star 61 let in Jože Škraber, upokojenec iz Šoštanja, Her. Ser-cerja št. 2, star 76 let.
VELENJE:
Poroke:
Dovšak Anton Vasja, rojen 1954, strojni tehnik iz Metleč pri Šoštanju in Nevenka Kugo-nič, rojena 1955, študentka iz Velenja; Vilko Klenovšek, rojen 1948, strugar iz Kranja in Breda Lah, rojena 1950, čistilka iz Velenja; Marijan Tratnik, rojen 1952, elektrovarilec iz Velenja in Marija Karničnik, rojena 1958, dijakinja iz Konovega.
V mesecu decembru se je rodilo v naši občini 30 fantkov in 42 deklic.
ŠOŠTANJ:
Poroke:
Stanislav Šlebinger, rojen 1953 iz Spodnjega Portiča in Angela Golobinjek, rojena 1950 iz Gaberk; Julij Vertačnik, rojen 1955 iz Šoštanja in Ana Verhovnik, rojena 1953 iz Šoštanja. Smrti:
Uršula Vodeb, upokojenka iz Jelce 18, stara 84 let; Florijan Uršelj, upokojenec iz Slovenj Gradca, star 69- let; Franc Ger-mek, upokojenec iz Kompole 20, star 62 let; Ivan Cizej, kovač iz Letuša, star 47 let; Pavla Dreu, upokojenka iz Dramlke 7, stara 58 let; Jera Časi, upokojenka iz Ljubnega ob Savinji 75, stara 77 let; Terezija Pra-
SPOLZKA CESTA
V Šoštanju je voznik osebnega avtomobila CE 376 - 80 Stane Lužnik nameraval zapeljati vozilo na parkirišče pred gostilno Ržen. Opazil je, da mu vozi nasproti voznik osebnega avtomobila CE 100 - 731 Branko Špital, zato je zavrl, ker pa je bila cesta zasnežena, ga je zaneslo v avtomobil voznika Špitala. Pri tem seje telesno poškodoval sopotnik v Špitalovem vozilu, Slavko Ramšak.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
• i
! i
• i I ZNAMKA i
L______J
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Na$ čas" od..........
naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in imel, ........................
(ulica)...............................
(poStna Številka in poŠta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
„PETROL" LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno Poslovna enota Celje
objavlja
prosta delovna mesta
PRODAJALCEV
za bencinske servise v Velenju in Šoštanju
Pismene prijave pošljite na naslov:
PETROL, Cesta v Trnovlje 12, Celje, v roku 8 dni.
Zbor delavcev delovne skupnosti strokovne službe OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJA
objavlja
prosto delovno mesto RAČUNOVODJE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	srednje šolsko izobrazbo ustrezne smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov:
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje - delovna skupnost strokovne službe Velenje, Kidričeva 23, najkasneje v 15 dneh po objavi.
MF šport j§P telesna m kultura § rekreacija
• STRELJANJE
IZREDEN USPEH VELENJSKIH STRELCEV
Na republiškem prvenstvu s standardno zračno puško in pištolo v Novi Gorici konec preteklega tedna so velenjski strelci dosegli izreden uspeh, in to dve prvi mesti in dve drugi. Izredno pa seje izkazal Hinko Bola, ki je s standardno zračno pištolo nastreljal 382 krogov, kar je nov republiški rekord.
Rezultati, v streljanju z standardno zračno pištolo so člani velenjske strelske družine Mrož osvoji-
Hinko Bola
li drago mesto med ekipami in izpolnili normo za sodelovanje na državnem prvenstvu, ki bo 27. januaija v Beogradu. Med posamezniki je bil v velenjski ekipi kot smo že omenili najboljši Hinko Bola s 382 krogi, Vinko Trinkaus je dosegel 365 krogov, Franjo Žučko 364, Jože Detelbah pa 361 krogov.
V	konkurenci članov, ki so streljali s standardno zračno puško, sije zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu Dušan Perhač s 365 krogi.
Mladinci pa so v streljanju s standardno zračno puško oziroma pištolo ekipno prav tako dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili prvo mesto in izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu. Se njihovi posamezni rezultati: Vinko Trinkaus 351 krogov, Lazar Puškič 350, Miran Svetina 344, in Darko Jazbinšek 341 krogov.
Normo za državno prvenstvo je izpolnil Hajrudin Pajt, kije v konkurenci puškašev nastreljal 360 krogov.
•	KOŠARKA
ELEKTRA ŠE VEDNO PRI VRHU
Košarkarji šcštanjske Elektre so v tekmovanju v Slovenski košarkarski ligi zabeležili v Radencih pomembno zmago. Tamkajšnjo ekipo Po-muije-Radenska so premagali z rezultatom 89 : 68, polčas 38 : 29. Največ košev za Soštanjčane so dosegli Janko Jošt 24, Udrih 18 in Jerič 12. S to zmago Šoštanjčani še vedno držijo stik z vrhom, kar jim še vedno nudi možnost uvrstitve v višji rang tekmovanja.
SPET ZMAGA MUTE
Košarkarji Gorenje in člani TVD Partizan iz Mute tudi letos nadaljujejo košarkarska srečanja. Pred novim letom so igrali na Muti, 11. januaija pa v Velenju. Gostje so tudi tokrat zmagali z rezultatom 73 proti 63, polčas 34 : 34. Za ekipo Gorenja so nastopili delavci TOZD Servis - promet. Strelci za servis: Movh 12, Kafedžič 12, Dobovičnik 13, Skornšek 10, Javornik 8. Partizan: Jelenko 12, Janeš 21, Miklavc 19, Jerčič 11, Stražičnik 10.
•	NOGOMET
SESTANEK NOGOMETNIH KLUBOV
V	Velenju so se konec prejšnjega
tedna sestali predstavniki nogometnih klubov, ki tekmujejo na področju tekmovalne skupnosti Velenje-Mozirje, Strokovni odbor za nogomet pri Občinski telesno-kulturni skupnosti Velenje je podoben sestanek sklical že decembra lani, udeležili pa so se ga zastopniki rekreacijskih klubov, ki nastopajo v novo ustanovljeni rekreacijski ligi. Takrat so sprejeli sklep, da se ponovno srečajo na začetku leta in da na ta sestanek povabijo tudi predstavnike selekcijskega centra iz Smartnega ob Paki, nogometnega kluba Rudar iz Velenja in predstavnika sodniške organizacije, kajti bili so mnenja, da se bodo vsi skupaj lažje in bolj tehtno pogovarjali o aktualnih vprašanjih nogometa v obeh dolinah. Žal se ponovnega sestanka niso udeležili predstavniki nogometnega kluba Rudar in sodniške organizacije, tako, da so z dnevnega reda odpadli točki o sodelovanju velenjskega dru-goligaša, selekcije in rekreacijskih klubov ter o problemih sojenja, ki so se v jesenskem delu tekmovanja rekreacijske lige pokazali kot najbolj
pereči. Pogovarjali pa so se o delu vseh petih selekcij ter o poteku tekmovanja v rekreacijski ligi, v katero se bo spomladi vključil tudi nogometni klub Gradbenik iz Ljubnega.	J. K.
• ŠAH
ŠAHISTI RŠC PRVI
Konec lanskega leta je bilo v Celju domsko prvenstvo v šahu. Nastopilo je 5 ekip iz celjskega območja in to ekipa doma Dušana Finžgarja Celje, ekipa doma iz Rogaške slatine, ekipa doma iz Štor ter ekipi obeh domov Rudarskega šolskega centra Velenje.
Šahisti doma II poklicne rudarske šole Rudarskega šolskega centra so osvojili prvo mesto in si ta o pridobili pravico udeležbe na republiškem tekmovanju.
DIZDAREVIC
ODPRAVILI PLAVALNO NEPISMENOST
Ob koncu akcije „Naučimo se plavati" na IV. Osnovni šoli v Velenju je ŠŠD Borec organiziralo šolsko prvenstvo v plavanju za vse razrede.
Akcija, v kateri je bilo zajetih 200 otrok v starosti od 7. do 14. let je ob veliki prizadevnosti in razumevanju učiteljev, še posebno prof. Po-cajtove popolnoma uspela.
Ob sodelovanju vaditeljev plavalnega kluba Velenje se je zvrstilo 20 skupin otrok, izmed katerih bo na osnovi selekcije formirana pri Plavalnem klubu Velenje nova skupina perspektivnih mladih plavalcev v starosti od 7. do 9. let.
IV. Osnovna šola je postala ena redkih v Sloveniji, v naši širši okolici pa edina, da od 1. do 8. razreda nima več neplavalcev. Primer, ki je za vzgled in razmišljanje.
SMUČARSKI TEČAJI
V	želji, da bi se čim več otrok med letošnjimi zimskimi počitnicami naučilo smučati, bo smučarski klub Velenje organiziral v času od 23. do 28. januaija ter od 30. januaija do 4. februaija smučarski tečaj na smučišču v Šaleku. Prijave sprejemajo v prostorih smučarskega kluba na Kraigherjevi 8 a in to v petek 20. januaija od 17. do 18. ure ter ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali po telefonu številka 851-310, 850-200 (interna 51). Tečainina za mladino do 16 let znaša 100.- dinarjev za odrasle pa 350.- dinariev.
Smučarski klub Velenje in področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja bosta organizirala tudi tečaj za vaditelje smučanja od 3. do 12. marca na Slovenjgraškem Pohorju. Prijave sprejema smučarski klub Velenje oziroma se lahko prijavite v pisarni kluba na Kraigherievi 8 a vsak ponedeljek od 17. do 18. ure ali pa pismeno na naslov Vili Šinkovec, Prešernova 9 a, Velenje.
POPOLN USPEH
V	soboto in nedeljo so se na terenih okrog Partizanskih vod na Zlati-boru v Srbiji na „Zlatiborskem me-morialu" pomerili smučarski tekači iz vse Jugoslavije v teku na deset kilometrov in v patruljnem teku ekip. Organizatorji prirejajo to tekmovanje v spomin na slavno Užiško republiko in na 150 ranjenih partizanov, ki so jih Nemci postrelili leta 1941.
V	sklop prireditve je sodilo tudi tekmovanje najmlajših smučarjev v veleslalomu. Nastopili so pionuji iz Čajetine, Titovega Užica in sosednjih mest, med tekmovalci pa je bila tudi petčlanska ekipa pioniijev iz mozirske občine, ki je pobratena s tamkajšno občino Cajetina. Smučam iz Gornje Savinjske doline so poželi popoln uspeh. Pri starejših pionirjih je bil najboljši Alojz Seliš-nik iz Luč, pred Janijem Kakerjem iz Mozirja. Tudi njihovi mlajši vrstniki niso zaostajaj!. Zmagal je Jernej Podpečan iz Gornjega grada, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila Aleš Hercek iz Mozirja in Matjaž Urank iz Ljubnega.
KONČNO LE SNEG
Končno le nekaj veselja za ljubitelje bele opojnosti. Ob vsej skromnosti, s katero nas je v nedeljo obdarila narava, nam tanka snežna odeja pomeni že pravo bogastvo, redkost pa prav gotovo. Oddahnili so si šolarji, ki so v zimskih počitnicah le dočakali zimo, v veliki meri pa jim je odleglo tudi na Golteh. Na 20 centimetrov podlage je padlo v ponedeljek slabih 10 suhega snega in
smuka je zagotovljena. Zlasti ugodna je ob sedežnici na Medvedjak ter ob vlečnicah Poljane in Morava. Smučišča so urejena in pripravljena in ob zadostnem številu smučaijev bodo odprti tudi Stari stani. Za konec tedna bo torej odpadla bojazen več.
Zmogljivosti v rekreacijsko-turi-stičnem centru so v precejšnji meri zasedene. Hotel je od danes dalje poln, nekaj malega prostora pa si je moč zagotoviti na Mozirski koči. Večino gostov v teh dneh predstavljajo vsekakor udeleženci šol v naravi. V bližnji prihodnosti kakšnih večjih tekmovanj in drugih prireditev na Golteh ne bo. Predvideni sobotni plesi v hotelu so zaenkrat odpadli, za-ljubitelje glasbe in plesa pa bodo uredili disco klub v kavami
J. P.
t. 3 (41.113) - 20. januarja 1978
NAŠ ČAS
7
Dolgo smo čakali, sedaj pa ga je vendarle nasulo. terim v veselje, drugim v jezo. Sicer pa mobila ni težko spraviti, huje pa je s soljo, najboljši uničevalec snega na asfaltu pa tudi Zato je najbolje puščati avtomobile doma in čiti. Manj gneče bo na cestah pa tudi več kondicije
Boleči spomini, ki nikdar ne minejo
V Velenju se na začetku vsakega leta zbero bivši politični zaporniki, interniranci in ugrabljeni otroci — Marija Mlinar in Matevž Podvinšek sta nam pripovedovala o grenkih spominih na tiste čase
„Kaj naj vam povem in kako? Velikokrat so me že povabili sem ali tja, da bi jim pripovedovala o tistih časih pa raje nisem šla. Tako težko in boleče je obujati spomine na neizmerne strahote, ki smo jih doživljali v taboriščih. Kar pot me obliva, če začnem razmišljati o tistih časih." S temi besedami je začela svojo pripoved Marija Mlinar, ko smo jo obiskali na domu v Rečici ob Paki. Za pogovor smo se domenili dan prej, na vsakoletnem srečanju bivših političnih zapornikov, internirancev m ugrabljenih otrok v Velenju. Skoraj devetdeset se jih je zbralo in
Marija Mlinar iz Rečice ob Paki
kljub grenkim spominom, ki so privreli na plan, je bilo snidenje nadvse prisrčno. Misii so poromale nazaj v dobo, ko so se mnogi od njih prvič srečali, tam daleč od ljubljene domače zemlje, v okoliščinah, ki so nam, ki temu nismo bili priče, skoraj nedoumljive.
Marija Mlinar se je malo zamislila, kot, da še danes ne more verjeti, da je vse to res, potem pa je začela pripovedovati svojo zgodbo. To je zgodba interniranke, podobna tisočem drugih, ki so jih v barake taborišč vozili zlovešči transporti, za katere se nikoli ni vedelo, ah peljejo tudi nazaj.
„V času okupacije sem stanovala v Prelogah, kamor sem se po poroki preselila iz Šaleka. Živo se & spominjam tistega popoldneva, ko so 3. novembra leta 1941 prišli po nas. Z nemškimi vojaki je prišla neka izda-jalka iz Maribora, ki je že prej prišla v našo hišo s pretvezo, da ima nekaj sanitetnega blaga. Pri nas smo zbirali podobne stvari za borce in kljub temu, da ji nismo zaupali, nas je ovadila. Tudi mojega moža so isti dan aretirali v soštanjski tovarni usnja, potem pa so nas s tovornjakom odpeljali na zaslišanje v Maribor. Od tega dne nisem več vedela, lge je mož, kje družina in kje sin, ki je bil ob aretaciji zdoma^ Pošte nisem dobivala, tako da sem šele pozneje zvedela, kakšna usoda jih je doletela. Moža so ustrelili v Mariboru, mati je bila na Bavarskem, bratje in sestre so bili v taboriščih ali v partizanih, sina pa je skrivala moja sestra. Po nekajdnevnem zasliševanju in pretepanju je transport iz Maribora krenil proti Ravens-bruecku. Kako prijetno smo bili presenečeni, ko smo se zadnji dan tistega leta ustavili v Salzburgu in so nam vojaki na železniški postaji zakurili' ter vsakemu podarili malo kuhanega vina, potice in hruško. Ob našem prihodu v taborišče je snežilo, kljub temu pa smo se marali sleči do golega, da so nas ostrigli in nam dali posebne obleke. Nikoli ne bom pozabila, kako so nas pregledo-
vali in se norčevali iz nas. Razporedili so nas bo barakah, kjer je bilo na milijone uši in drugih žuželk in potem se je začelo življenje, ki ga ni moč opisati z besedami. Na vsakem koraku so nas pretepali in preganjali s psi. Vsak dan smo garali, poleti, ko smo nalagali pesek, pozimi pa, ko smo iz slame pletli kite in škornje za nemške vojake. Če nismo delali dovolj dobro in hitro, smo dobro vedeli kaj nas čaka. Najhujša pa je bila lakota. Obroki, ki smo jih dobivali sploh niso bili podobni hrani, tako, da smo kmalu postali pravi okostnjaki. Vsak dan nas je bilo manj. Kopalnice so bile vsako jutro polne umrlih. Ne da se povedati, kaj vse smo morali početi in kaj so oni delali z nami.
Kmalu sem zbolela, največ od napornega dela in od poskusov, ki so jih delali na meni. Bila sem tako izčrpana, da so me določili za plinsko celico. Toda imela sem neizmerno srečo. Neka Nemka mi je zahvaljujoč zvijači takorekoč poklonila življenje in dosegla celo to, da so me dali v bolniški blok, kjer se ni bilo treba vsak dan udeleževati preštevanj. Naš obup pa je bil še večji, ko smo gledali, kako skupaj z nami trpijo tudi otroci, ki jim pazniki niso prav nič prizanašali. Bilo je zares grozno. Sčasoma so barake našega taborišča postale prena-trpane pa tudi Nemcem je že gorelo pod nogami, zato so internirance začeli odvažati. Sprva nismo vedeli kam, pozneje pa so nam povedali, da so jih množično pobijali. Mi smo odhajali med zadnjimi in povsod ob cesti smo videli pobite taboriščnike, ki so omagali na hitrem umiku iz barak. Ruski vojaki so nam bili za petami, zato smo hodili brez počitka. Kdor je zaostal, je bil pogubljen. Neprestano so nas preletavali avioni, mi pa smo se morali skrivati med padlimi vojaki na bojiščih. Tretji dan našega pohoda so nam končno dovolili počitek in ko smo se zjutraj prebudili nismo videli nobenega Nemca več. Spoznali so, daje njihov položaj brezupen, zato so si vsak po svoje reševali kožo. Istega dne smo se srečali z ruskimi vojaki, ki so nas namestili v nekakšnih bivakih in nam dali hrane. Tam smo ostali dva meseca, ko smo končno krenili na šesttedensko pot v domovino. Ne morete si predstavljati, kako težko je bilo začeti novo življenje. Včasih smo bili tako številna družina, vedno dobre volje in nasmejani, vojna pa nas je povsem uničila. Izgubila sem moža, tri brate in sestro, mati je umrla kmalu po osvoboditvi sin pa me sploh ni poznal, ko sem se vrnila domov. Še danes ne vem, kako smo vse to prenesli. Koliko lakote, trpljenja, pretepanja, toda v nas je bilo toliko življenja in energije. Gnalo nas je upanje, da ne more biti dolgo tako. Samo zato smo preživeli."
Spomini Marije Mlinar so se spontano vezali v besede, tako, da si njene pripovedi nismo upali motiti z vprašanji, ker se nam je vsako zdelo odveč. Le tu in tam je beseda obtičala v grlu, v očeh pa se je zaiskrilo od solza, kajti spomin za tiste dni je še premočan, da bi lahko bilo drugače.
štanju živela skromno življenje, se je, potem, ko se je poročil, preselil v Gaberke. Brat Franc je že leta 1937 postal član Komunistične partije in svoje napredne misli prenašal na vse člane družine. Zato so takoj ob začetku vojne začeli delovati proti okupatorju. Brat je odšel v partizane, Matevž pa je delal na terenu. Nemški Gestapo je kmalu odkril, kaj se dogaja pri Podvinškovih, zato so 4. avgusta 1944 potrkali na njihova vrata. Matevž Podvinšek, se tistih dni takole spominja:
„Vse so nas odpeljali v Šoštanj, ženo, mene, sina, ki je imel komaj enajst mesecev in hčerko, staro pet let. Iz Šoštanja smo odšli naprej v Celje, kjer pa sta že bila oče in mati. Tu sem izgubil stik s svojo družino. Očeta in mene so zasliševali in pretepali, vendar iz naju niso iztisnili prav nič. Preden so nas naložili na transport, ki je peljal v taborišče Auschvvitz, so nam obljubljali, da se bomo tam srečali s svojimi in da nam ne bo hudega. Bolj smo se bližali temu peklu, bolj nam je bilo jasno kam gremo. Pozneje smo izvedeli, da je bila plinska celica predvidena za zadnjo postajo našega transporta, vedar pa so v zadnjem času spremenili odločitev. Ko smo korakali proti našemu taborišču smo se srečah s kolono naših žena, vendar so nam onemogoč ili, da bi se vsaj pozdravili. Najprej so nas zaprli v nek prostor, ograjen z žico, kjer so nas obrili in ostrigli. Trije smo dobili eno ležišče v barakah, ki so bile polne bolh, stenic in uši. Že prvi dan smo se seznanili z nekimi Slovenci, ki so bili tukaj pred nami in ti so nam dali nekaj koristnih nasvetov. Prvega smo uporabili že naslednji dan. Pozvali so nas namreč, naj se javijo vsi tisti, ki so bolani in se slabo počutijo, da bodo šli v boljše prostore. Tistih, ki niso vedeli, kaj to poemni in so se javili, nismo videli nikoli več. Na delo so nas razporedili glede na to, kar je kdo znal. Sam se najprej delal v mizarski delavnici, ko pa nam je zmanjkalo dela smo opravljali najrazličnješe stvari, celo take, za katere si nikoli nisem mislil, da jih človek zmore. O tem, da smo bili neprestano lačni in da so nas pretepali, ni potrebno posebej govoriti. Ko sem prišel v taborišče sem tehtal 75 kilogramov, po šestih tednih pa le še 36. Nekega dne so me določili v skupino, ki je morala dati kri. Vzeli so nam jo trikrat po 500 gramov, tako, da nismo več mogli stati na nogah. Zdravniška komisija si je zapisala številke najbolj izčrpanih, kar je pomenilo, da jih čaka plinska celica. Kaj vse sem razmišljal v tistih trenutkih, ko
Srečanje bivših političnih zapornikov, internirancev in ugrabljenih otrok je ponujalo priložnost, da prisluhnemo še kakšni izpovedi. Svoje bridke spomine na tisti čas nam je razgrnil MATEVŽ PODVINŠEK iz Gaberk. Iz delavske družine z enajstimi otroki, ki je v Ravnah pri Šo-
so zapisali tudi mene in sem čakal na smrt. Tik pred usmrtitvijo pa sem zaigral še na zadnjo karto. Glavnemu zdravniku sem dejal, da se mnogo bolje počutim in uspelo mi je to, kar je izgledalo nemogoče. Od 84 zapornkov, ki so bili zapisani smrti, sem samo jaz ostal živ. Od-ločli so se, da bodo na meni opravili poskusno operacijo. Ker sem se po njej počutil zelo slabo, je spet obstojala nevarnost, da me določijo za plinsko celico. Toda še enkrat se mi je vsaj malo nasmehnila sreča. Pomagala sta mi dva zdravnika, koroška Slovenca, ki sta me skrila in skrbela zame, da sem si opomogel. Po 21 mesecih bivanja v Auschwitzu so nas najprej odpeljali v Katowice, od tu pa v nemški Ilsenburg. O tem, kaj je z ženo in otrokoma, še vedno nisem nič vedel, dokler nisem v Tannu srečal očeta in hčerko. Oče mi je povedal, da sta žena in mati umrli v taborišču. Med potjo domov sem hčerko pustil pri sestri v Celovcu, z očetom pa sva nadaljevala pot proti Mariboru, kjer sva se morala javiti nemški policiji. Očetu so dovolili, da nadaljuje pot proti domu, meni pa ne, zato sem odšel ilegalno. Toda v Celju nas je že čakala policija in s sestro sva se ponovno znašla za zapahi. Tu nama je priskočil na pomoč nek paznik, s katerim smo se poznali že odprej in spet sva se vrnila v Celovec. Vsak drugi dan sem se moral javljati policiji, dokler nisem zbolel za_ posledicami operacije v taborišču. Konec vojne sem dočakal v bolnišnici in ko sem nekoliko okreval sem se končno lahko vrnil domov. Začel sem intenzivno poizvedovati za sinom, saj še vedno nismo vedeli, kje je. Leta 1947 pa je Rdeči križ sporočil, da je pri neki družini v Oberhausnu. Ta ga je vzela k sebi potem, ko je nekaj časa prebil v taborišču. Številna pisma so romala iz Oberhausna v Šoštanj in obratno, dokler mi ga končno ni uspelo dobiti nazaj. Vidite, tako je bilo moje življenje. Povedal sem vam, kolikor sem mogel, vsega pa se ne da. Ni besed, s katerimi bi lahko opisali trpljenje, ki smo ga morali prestati in vedno znova trpimo, ko se v mislih vračamo nazaj."
Pravijo, da čas izbriše prenekater granak spomin in zaceli vse rane. Pa ni povsem res. Mnoge ostanejo za vedno nezaceljene, ker so tako trdno in globoko v ljudeh, da lahko preminejo le skupaj z njimi. V pozabo jih skuša potisniti le srečno in brezskrbno življenje, ki ga živijo danes in skupna želja vseh: nikdar več doživeti kaj takega.
J. KRAJNC
Danes je zadnji šolski dan v prvem polletju in pred učenci so štirinajstdnevne počitnice. Letošnje bodo veliko lepše, saj je v začetku tega tedna snežna odeja prekrila naše poljane, česar so se seveda učenci izredno razveselili, saj bodo zimske počitnice resnično „ta prave".
Pet mladih smučarjev smo med delom vprašali, kako so se razveselili težko pričakovane snežne odeje:
najbolje naučila smučarskih veli Podobno kot drugi sem se tudi izredno razveselila „prave" zime, se bomo lahko med počitnic smučali kar na našem smučišču.
PATRICIJA RUDOLF, 8. r: Le tošnja zima je prišla zelo pozno, vendar pa še v pravem času, saj so pred nami počitnice. Sedaj bom lahko trenirala v bližini doma, medtem ko prej to ni bilo možno. Seveda bom počitnice preživela na snegu. Več bom trenirala, ker sem članica velenjskega smučarskega kluba, nekaj dni pa bom preživela na smučanju tudi s starši.
ALEŠ DREML, 6. razred: Z seljem sem se odzval vabilu smui skega kluba naj pridem pomagat) pravljati smučišče, pa čeprav nis član kluba. Smučati sem se na sam za silo, sedaj pa bi se radu ležil smučarskega tečaja, da bi ni znanje izpopolnil. Počitnice b preživel na snegu.
JURE CIRAR, 5. c: Smučam že pet let in smučanje je moj najljubši šport. % zvečer pred novim letom sem se izredno razveselil, ko je začelo snežiti Žal, to ni trajalo dolgo. Zato sem se že bal, da letošnje počitnice ne bodo „zimske". Ce ni snega, se mi zdi, da sploh niso prave počitnice. Šlim si, da bi še snežilo ali da bi vsaj ta sneg ostal.
KATJA MIRNIK, 7. razred: V četrtem razredu sem se včlanila v smučarski klub z željo, da bi se kar
ROMANA JURMAN, 1. ran Pred dvema letoma sem se udele smučarskega tečaja, tako, da n že znam smučati in me ni več st To bodo moje prve šolske počiti in ker je padel sneg, bodo zelo 1 Danes pripravljamo progo, da bomo lahko od petka naprej s čali.
Matevž Podvinšek in njegov sin, za katerega vse do leta 1947 ni vedel, kje je
„NAŠ CAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstvi izdaja Center za informiranje in založništvo Ve
enje, Velenje, Titov trg 2, p.o „NAŠ CAS" je bil ustanovljei 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajst dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR" kot tednik pa izhaja „NAl CAS" od 1. januarja 1973 na prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stani Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika)
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov tri 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (z inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-601-21420.
Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršneg sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarj 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Velenjski rudar pred Delavskim klubom je tudi letošnje leto pričakal brez svetilke. No, morda pa se bo v naslednjih 365 dnoh vendarle kdo spomnil in mu jo vrnil. Prav tako ne bi bilo narobe, če bi v prihodnje nekoliko bolj skrbeli za njegovo okolico.
Preteklo nedeljo so se v velenjskem delavskem klubu zbrali bivši politični zaporniki, interniranci in druge svetovne vojne. To srečanje je postalo že tradicionalno, prireja pa ga komisija za bivše politične zapornike in internirance pri občinskem odboru zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne. Udeležence, zbralo se jih je blizu devetdeset, sta pozdravila Berto Zavolovšek, v imenu občinskega odbora ZZB NOV in ing. Ludvik Mali v imenu komisije, ki je to srečanje pripravila.